—   139   —
Dopisi.
Iz Gradca.   Na koncu solnega leta vam moramo vsaj nekoliko od slovenskih zadev v Gradcu povedati.
—  Družba Slovenija, prestvarjena v slovstveno, je sicer zvekšine svoje zunajne, po celem spodnjem Štajaru razširjene družtvenike zgubila, kterih pomoči včasih prav pogreša. Zakaj nekterih rodoljubje je po njej domače zadeve veselo podpiralo. Tak je p. blagi župnik v Cm. Fr. Rdi njoj na enkrat 30 fl. sr. podaril, ravno tisti, kteri je v svojem milem sočutji bolj revne brate Hrvate, ktere je general Todorovič čez naše kraje domo peljal, s 20 vedri dobrega vinca razunjestvine pokrepil.
—  Njegov dober sosed Fr. Dr-nr. je nam dvakrat vseli po 10 gld. sr. poslal; iz Celja smo lepe prineske dobivali, zlasti za poslanca na Pražki slavj. zbor i. t. d. Lepa hvala vsem! Zbog tega pak se je družba tudi lehko čvretvo gibala. Sedaj je sicer bolj tiha, pak ven-
dar prav tople in bistre kervi, ktero zmiram po nade-polni mladeži razliva. 17. časopisov in čez 300 knjig in knjižic jo greje. Mesca kimovca se preseli za prihodnje leto na bolj prikladen stan v grof Welsersheimovo palačo v ustavne ulice h. št. 164. In ako še dobi Gradec vnovič obljubljeno drugo slovensko stolico — za kazensko postavo — jo bode to močno oživilo. Gre sicer glas, da učiteljstvo takse potrebe tu ne spozna in pregovarja , pak bolj jo drugi spoznajo in — ravnopravnost.
Prof. deržavljanskega zakonika Dr. J. Kraj ne je dal na koncu leta 26 poslušavcem spričevala; kar pri številu tukajšnih pravaslovcev gotovo ni malo! On je ves zakonik na tenko, točno, in gladko v slovensko prestavil in ga namerava po opetnem pregledu minister-stvu v pretres podati. Tak dobimo tudi to važno knjigo.
V rečni šoli (Jftealschule") je v drugem polletju 12 učeneov skušnjo iz slovenskega jezika napravilo in se dobro obnašalo. V Gračkih latinskih šolah se je prav dosta mladenčev slovenščine serčno poprijelo. Letak povsodi naprej po božji volji!                                   Z.
v
Iz Cerniverha nad Polhovim Gradcam. Pred sv. Lorencam  ta   dan  ob   5. uri  zjutrej prinese   iz   Rot,   2 uri   hoda   delječ   mož   punčiko  h   sv. kerstu rekoč, de naj se urno opravim,  de  so še 3 sestrice za njo na poti.    Ko sim opravljen, jo   primahajo botri zares še s tremi druzimi, in hitro   gremo v   cerkev, kjer   so  vse  4   sestrice  —  čveterčke   —   Mina, Anca, Mica, Mariana sv. kerst   prejele.    Uboge   stva-rice so bile slabo in le za silo zavite , ker mati se kaj taciga ni   nadjala,  ter  je  le  za   eniga  otroka   opravo pripravila.    V farovžu enmalo bolj povite in pogrete so nesli vse 4 žive domu materi.    Bi  bile te  čveterčke v Ljubljani rojene,   vem   dobro,   de  miloserčne  gospe  bi materi   pripomogle, jih z  vsim   potrebnim   preskerbeti. Tukaj   pa   v   samotah   se   moremo   anati  tacih   dobrot. Vender pa so srečni naši hribovci,   ker marsikakih napak ne poznajo,  ki se po  druzih  krajih   gode.    Tako, postavim,   zapravljiviga   pijanca,   igravca,  verozaniče-vavca in kar iz tega izvira,  ne poznajo.    Tukaj ljudje namesto vina sadjevo vodo pijejo,   pri pameti ostanejo , dnarce privarjejo in   edravje   ohranijo,   kar  se tudi im tega kaže, de sim od noviga   leta   le 4 ljudi   pokopal, 26 jih pa  kerstil,   in   vsi   so  zakonski.    Sadjorejci  so naši hribovci taki,   de skoraj   vsi   svetinje   zaslužijo. Zato pa imajo nasušeniga sadja, de, ako   ga je ravno letaš nenavadno spomladanje  vreme   vzelo,   ga  vendar naši kmetje ne bodo stradali  do   druziga   leta.    Veselo je viditi, kako pridno mladi fantiči divjake  iz pašnikov domii nosijo in okolj hiš  zasajajo.    Ko   sim  spomladi v šoli jih zavoljo tega pohvalivši,   rekel,  de tudi jaz bi rad nekaj divjakov za svoj najeti vert dobil,   so mi jih koj toljko nanesli, kolikor mi jih je le treba bilo,   ve-selivši se, de se tud jez nekoliko   z sadjorejo in kmetijo pečam.                                                        Černoveršku
Iz Štajarskiga 8. vel. serp.
V  slovenskim Celju se je 11. pretečeniga mesca navod ali komisija zavoljo prerajtovanja odkupa zemljii nekdanjih gosposkinih davkov začela; ni dolgo kar je lep, pa žali bog! v nemškim jeziku, natisnjen opomin v slovenske soseske razposlala, de bi kmetje brez izgovora tjekaj prišli, kadar bodo poklicani. Kmetje se čudijo, de se jim ne dopisuje v njih jeziku, in de se ne ravna po cesarski besedi, v kteri jim je zagotovljeno bilo, „de se bo ž njimi vse po slovensko ravnalo." —                                                     —š —
Iz Senožeč 12. vel. serp.
V  nedeljo 11. vel. serp. je poglavar Postojnskiga okrožja g. baron Mac-Neven vsled vikšiga povelja vpričo mnogo gledavcov sreberni zaslužni križ & krono slovesno pripel na persi hrabriga Jožeta Gu-
-   140   —
lina, tukajšniga sodniškima strežeta, ki je z nevarnostjo lastnica življenja v noči od 6. na 7. dan pro-senca t. 1. v strašnim viharju na Gabriku majorja Molnarja z njegovo celo družino smerti otel. Nar-popred je g. baron v nemškim jeziku serčnost hrabrila Jožefa Gulina pohvalil, in razložil imenit-nost njegove zasluge, ktera je od presv. cesarja tako visoko spoznana in milostivo obdarjena; in potem mu je s svojo roko kolajno pripel. Na to je okinčani Gulin z gladko slovensko besedo gledavcam spregovoril takole: 95Dragi prijatli! Jaz se z vso ponižnostjo zahvalim narpopred narvikšimu gospod Bogu, ki mi je tisto noč toliko serčnosti in svoje pomoči dodelil, de sim zamogel dolžnost keršanske ljubezni srečno speljati; zahvalim se tudi našimu premilostivimu cesarju, ki me je milostivo s tako visokim poslavljenjem obdaril. Vse žive dni, dokler se bo ta križ na mojih persih lesketal, bom čutil v sercu, kako sladka dolžnost je, si prizadevati eni celi družini zopet življenje dati. Serce povsod velja! Bog živi našiga presvitiiga cesarja Franc-Jožefa!" — Z glasnim 3,Živiou od vsih strani je bila sklenjena ta redka slovesnost.                                  VI.
v
Iz Smartna per Slovengradcu.
Pretečeno sredo, to je 7. t. m. so se tudi v Sloven-graškim kantonu volitve županov in odbornikov začele. Perva volitev je bila v Smartnu pod vodstvam kan-tonskiga poglavarja g. Globočnika in kant. komis. Šildenfelda. G. Globočnik je volivce v domačim jeziku prav lepo nagovoril. Njegove besede so globoko segle v serca vsih pričijočih, ki so izvolili 12 prav pridnih odbornikov, med katerimi je tudi njih dušni pastir g. F. Novak nadfajmošter in stari pridni učitelj g. Taučes. Po dokončani volitvi si odborniki enoglasno izvolijo k veselju cele županije S. Ko p carja, kupca , za svojiga župana.
Pri ti priliki moram tudi še omeniti poštene ženke Mice Lamprecht, ki je 126 goldinarjev srebra našla, katere je en gospod iz Slovengraca zgubil, in jih ne-utegama meni prinesla, de bi jih lastniku nazaj dal. Z veselim in hvaležnim sercam ji lastnik 20 gold. srcb. za njeno poštenost podeli, kterih vzeti seje ona ponižno branila rekoč: ??jaz toliko ne zaslužim" Cela fara ima veselje nad tako pošteno ženko.                      C. Gajšek.