V Trstu dolg seznam prireditev ob 25. aprilu Švedske melodije pri Svetem Ivanu Goriški VZPI o ustavi, ki ni le kos papirja
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 92 (21.329) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 22. APRILA 2015
na iPadu, ko je časopis še v tisku
□ Available on the
App Store
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
971124 666007
50422
Dolina:
v
ena veana
štirje
pogledi
Marjan Kemperle
Pluralnost je srž demokracije, pravijo. Koalicije instrument za njeno čim širše izvajanje.
Včasih pa se pri tem bino-mu zatakne. Ne le na vsedržavni ravni, kar te dni dobro spoznavajo v Demokratski stranki, temveč tudi v naših domačih logih.
Tako se je v ponedeljkovi noči v Dolini zgodilo, da je pluralni pogled na reformo krajevnih uprav dodobra razrahljal le-vosredinsko koalicijo. To je bilo najbolj razvidno pri glasovanju o sklepu o ne-pristopu občine v katerokoli zvezo občin.
Svetniki večinske Demokratske stranke so glasovali proti sklepu, Združena levica za sklep, Slovenska skupnost je zapustila dvorano, župan Sandy Klun pa se ni udeležil glasovanja.
Ena večina, štirje pogledi.
Čudno, res čudno. Predvsem ob spoznanju, da v drugih okoliških občinah ni prišlo do podobnega razhajanja, in to preprosto zato, ker ni zadeve nihče tako politično raztegoval in razpihoval, kot se je to zgodilo v Dolini. Klun je izrecno omenil primer koalicijsko podobne devin-sko-nabrežinske občine. Tam vse tiho je bilo.
Morda zato, ker ima tamkajšnji župan drugačnega političnega sponzorja.
Ponedeljkove občinske seje v Dolini se je udeležil tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Samo po sebi se je vsililo vprašanje: »Ali bi se kaj takega zgodilo, če bi občino še vodila Fulvia Premolin?«
»Po mojem, ne,« je bil odgovor.
danes - Uradni obisk italijanskega predsednika
Mattarella v Ljubljani
intervju - Sosič
O spominu, starosti, nasilju, drevesih, ljubezni
LJUBLJANA - Na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji bo v sredo italijanski predsednik Sergio Mattarella. Sešel se bo z gostiteljem, predsednikom republike Borutom Pahorjem, sprejela ga bosta tudi premier Miro Cerar in predsednik DZ Milan Brglez. V ospredju pogovorov bodo dvostranski odnosi, po pričakovanjih pa tudi tragedija beguncev v Sredozemlju.Na obale Italije že več let prihajajo množice nezakonitih priseljencev, ki v upanju na boljše življenje na pot proti Evropi najpogosteje odplujejo iz Libije na prenatrpanih plovilih. Do lanske jeseni je Italija s svojo operacijo Mare Nostrum reševala prebežnike, ki so se na morju znašli v težavah. Erjavec je ob tem nakazal možnost, da bi lahko znova pomagali z ladjo Triglav, s katero je Slovenija kot edina članica EU sodelovala v operaciji Mare Nostrum.
Na 2. strani
sredozemlje - Po ocenah ZN je mrtvih več kot 800
Evropa mora ukrepati
Policija je aretirala kapitana ladje in pomočnika, člana tolpe organizatorjev potovanja
RIM/BRUSELJ - Združeni narodi so včeraj potrdili, da je v tragediji v Sredozemskem morju v nedeljo umrlo več kot 800 migrantov. Italijanska policija je med preživelimi aretirala Tunizijca in Sirca, ki naj bi bila člana tolpe, ki je organizirala usodno pot. Še naprej se vrstijo pozivi, da mora EU ukrepati. Od začetka leta je v Sredozemskem morju umrlo že več kot 1750 beguncev, kar je 30-krat več kot v enakem obdobju lani. Na županstvu v Nabrežini pa so v znak žalovanja za umrlimi priseljenci izobesili zastavi napol droga (na sliki).
TRST - Pisatelj Marko Sosič bo nocoj v kavarni San Marco predstavil Kratki roman o snegu in ljubezni. Pred dogodkom, ki je uvrščen v 20. slovenske dneve knjige, smo se z avtorjem pogovorili o najnovejšem delu, ki je izšlo pri mariborski založbi Litera -dvoglasni ženski pripovedi, ki jo je Sosič spletel med Trstom in Asia-gom. V Kratkem romanu o snegu in ljubezni pa imajo posebno mesto tudi polpretekla zgodovina in Sosiču zelo ljuba drevesa ...
Na 11. strani
Tržaški občinski svet sprejel sklep o Heri
Na 4. strani
Laško pivo, Heineken in italijanski trg
Na 9. strani
V Gorici prebežniki spijo pred menzo
Na 12. strani
Pri Devetakih
se je prevrnil tovornjak
Na 12. strani
gorica - Obisk podministra Bubbica
Pozornost občinam in Primorskemu dnevniku
GORICA - Podminister za notranje zadeve Filippo Bubbico, ki je v Renzijevi vladi tudi pristojen za vprašanja narodnih manjšin, je predsinoči sklenil intenziven delovni obisk v Fur-laniji Julijski krajini na dvourni delovni večerji s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Obisk, za katerega je dala pobudo poslanka Tamara Blažina, je bil priložnost za neposredno spoznavanje problematik te skupnosti, s posebnim poudarkom na dveh aktualnih problemih. Slovenski predstavniki so posebej izpostavili prizadevanja za preživetje Primorskega dnevnika, ki naj bi mu zagotovili sred-
stva v okviru reforme založništva v Italiji, župani treh slovenskih občin na Goriškem pa so predstavili velike težave občinskih uprav na manjšinskem zgodovinskem naselitvenem teritoriju, ki so doslej bile pomemben dejavnik samozaščite in upravne avtonomije, ta vloga pa je pod pritiskom varčevalno na-strojenih reform vse bolj ogrožena.
Med obiskom v Gorici se je Bub-bico sestal tudi županom Romolijem in predstavniki sil javnega reda. Govorili so o nevzdržnosti pritiska, ki ga povzroča prisotnost velikega števila pri-bežnikov brez primerne namestitve.
Na 3. strani
gorica - Med 21. in 24. majem prireditev eStoria
Festival posvečajo mladim
Med 150 gosti tudi Zygmunt Bauman in Roberto Saviano, dobitnik nagrade Friuladria
GORICA - V palači De Bassa so včeraj predstavili program letošnjega zgodovinskega festivala eStoria, ki bo v Gorici potekal med 21. in 24. majem. V štirih dneh se bo v Ljudskem vrtu in na drugih prizoriščih v mestnem središču zvrstilo približno sto dogodkov, ki jih bo oblikovalo okrog 150 zgodovinarjev, mislecev, sociologov, novinarjev, pisateljev in umetnikov z vsega sveta. Festival tokrat posvečajo mladim, o njih pa bo med drugimi spregovoril poljski sociolog in filozof Zygmunt Bauman, oče koncepta »tekoče moderne«. Ob predavanjih bo festival ponudil projekcije filmov, delavnice, razstave in ekskurzije z eStoriabusom, s katerim bodo obiskovalce popeljali v Kobarid in druge kraje, ki jih je zaznamovala prva svetovna vojna.
*
2
Sreda, 22. aprila 2015
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Srečal se bo z Borutom Pahorjem, Mirom Cerarjem in Milanom Brglezom
Predsednik Mattarella
na obisku v Sloveniji
LJUBLJANA - Na svojem prvem uradnem obisku v Sloveniji bo v sredo italijanski predsednik Sergio Mattarella. Sešel se bo z gostiteljem, predsednikom republike Borutom Pahorjem, sprejela ga bosta tudi premier Miro Ce-rar in predsednik DZ Milan Brglez. V ospredju pogovorov bodo dvostranski odnosi, po pričakovanjih pa tudi tragedija beguncev v Sredozemlju.Na obale Italije že več let prihajajo množice nezakonitih priseljencev, ki v upanju na boljše življenje na pot proti Evropi najpogosteje odplujejo iz Libije na prena-trpanih plovilih. Do lanske jeseni je Italija s svojo operacijo Mare Nostrum reševala prebežnike, ki so se na morju znašli v težavah, a je zaradi visokih stroškov operacijo opustila.
Operacija EU Triton, ki jo je nadomestila, se osredotoča le na patrulji-ranje ob morskih mejah, zato se je pot številnih beguncev letos že končala v morju.
Najhujša tragedija se je zgodila v nedeljo, ko je v brodolomu ladje z mi-granti umrlo 700 ljudi. Premier Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta v ponedeljek poudarila, da Slovenija mora in bo pokazala svojo solidarnost z Italijo. Erjavec je ob tem nakazal možnost, da bi lahko znova pomagali z ladjo Triglav, s katero je Slovenija kot edina članica EU sodelovala v operaciji Mare Nostrum.
V	ospredju pogovorov italijanskega predsednika s slovenskim državnim vrhom bodo po napovedih dvostranski odnosi. Ti so prijateljski in partnerski. Slovenija se zavzema za krepitev gospodarskega sodelovanja - nadaljnjo krepitev in uravnoteženje blagovne menjave, povečanje italijanskih investicij v slovensko gospodarstvo ter nadaljevanje trenda obiskov italijanskih turistov v Sloveniji.
Blagovna menjava med državama je lani znašala skoraj 6,5 milijarde evrov, od tega je Slovenija iz Italije uvozila za 3,67 milijarde evrov blaga, v Italijo pa izvozila za 2,73 milijarde evrov blaga. Italija je na drugem mestu med zunanjetrgovinskimi partnerji Slovenije ter se uvršča na tretje mesto med tujimi investitorji v Sloveniji. Priložnost za poglobitev sodelovanja na tem področju v uradu predsednika republike vidijo tudi v udeležbi Slovenije na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu.
Pomemben vezni člen med državama sta slovenska manjšina v Italiji in italijanska narodna skupnost v Sloveniji. Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so na pogovorih s Pahorjem prejšnji teden ocenili, da se njihov položaj na splošno izboljšuje, da pa bi lahko nepravilno izvajanje sistemskih reform ogrozilo uresničevanje njihovih dosedanjih pravic. Pri tem so posebej izpostavili spremembo volilnega sistema in uveljavljanje deželne reforme krajevnih upravoziroma povezovanja občin v Furlaniji-Julijski krajini. Pahor jim je zagotovil, da bo Mattarello prosil za posluh pri reševanju vprašanj, ki pomembno vplivajo na položaj in delovanje manjšine.
V	Trstu živeči zamejski pisatelj in akademik Boris Pahor je pred dnevi pozval, da bi ob obisku Mattarelle govorili tudi o zakonu o dnevu spomina na fojbe in eksodus, ki ne omenja ugotovitev slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o fojbah. Dan spomina na fojbe v Italiji od leta 2004 obeležujejo 10. februarja, ob tem pa javnosti ne omenjajo dogajanja v obdobju fašizma niti tega, koliko ljudi je dejansko pokopanih v fojbah. Pisatelj se zavzema za
Sergio Mattarella
ansa
Borut Pahor
arhiv
to, da bi italijansko javnost osvestili o tem zgodovinskem obdobju in jo seznanili z ugotovitvami mešane zgodovinske komisije.
Italija je letos ob dnevu spomina na fojbe med drugim podelila državna odlikovanja tudi fašistom, obdolženim vojnih zločinov. To je razburilo tako manjšino kot slovensko javnost. Slovensko zunanje ministrstvo je v zvezi s
tem na pogovor poklicalo italijansko veleposlanico v Sloveniji.
Nekdanji italijanski partizani pa so zaradi letošnjih odlikovanj zahtevali zamrznitev izvajanja zakona o dnevu spomina na fojbe.
Slovenski in italijanski predsednik bosta na sredinih pogovorih pozornost namenila tudi Zahodnemu Balkanu. Državi imata skupen interes za stabili-
zacijo in napredek tega območja ter podpirata širitev EU na države Zahodnega Balkana.
Po pogovorih s slovenskim predsednikom, premierjem in predsednikom DZ si bo italijanski gost v spremstvu Pahorja in župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovica v Ljubljani ogledal razstavo Emona: mesto v imperiju, predsednika se bosta sprehodila tudi po prestolnici. Mattarella ima na programu tudi srečanje s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji.
Obisk Ljubljane je po Berlinu, Parizu in Bruslju četrta pot novega italijanskega predsednika v tujino, odkar je februarja prevzel položaj. V Pahorjevem uradu v tem vidijo dokaz pozornosti, ki jo predsednik Mattarella izkazuje Sloveniji in slovenskemu kolegu, pa tudi priložnost za vzpostavitev neposrednega dialoga med predsednikoma in pripravo na državniški obisk v bližnji prihodnosti.
Obiski predsednikov sosednjih držav so sicer v zadnjih letih pogosti. Pahor je bil tako maja lani na državniškem obisku v Rimu. Mattarellov predhodnik Napolitano pa je bil na obisku v Sloveniji julija lani, ko ga je Pahor sprejel v Novi Gorici.
predlog sd
Andreja Katič
obrambna ministrica?
LJUBLJANA - Stranka SD za novo ministrico za obrambo predlaga poslanko in podpredsednico DZ Andrejo Katič, je po srečanju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem pojasnil predsednik SD Dejan Zidan. Po njegovih besedah je Cerar predlog sprejel.Katičeva je »dobra politi-čarka, je pravnica in ima izkušnje pri vodenju«, je izbiro pojasnil Zidan. To so reference, ki jih po njegovih besedah obrambni resor trenutno potrebuje.
V SD so že imeli ministrico, ki je dobro vodila ministrstvo za obrambo, in »verjamem, da bomo z Andrejo Katič to tradicijo dobrega vodenja tudi nadaljevali«, je poudaril prvak SD. Cerar je predlog SD po zagotovilih Zidana sprejel. Kdaj bo premier vložil kandidaturo Katičeve v DZ, pa »je odvisno od njega«, je še povedal. Tako tudi ni jasno, ali bo ime Ka-tičeve vloženo skupaj s predlogom za novega ministra oziroma ministrico za izobraževanje, ki ga oziroma jo išče SMC.
koper/reka - Skupna preiskava slovenskih in hrvaških kriminalistov
Razbili mrežo tihotapcev orožja
V Reki in hrvaški Istri zaprli tri osumljence enega pa na Kozini, kjer so prišli na sled tudi domnevnima prekupčevalcema z drogami
KOPER - Koprski in hrvaški kriminalisti so prejšnji teden prešli v sklepno fazo preiskave tihotapljenja orožja iz Hrvaške v Slovenijo, kjer so osumljenci orožje nato prodajali na črnem trgu. Na Hrvaškem so prijeli tri osebe, prav toliko pa tudi v Sloveniji, so včeraj sporočili s koprske policijske uprave. V kriminalistični preiskavi, ki so jo koprski kriminalisti pričeli septembra v sodelovanju s kriminalisti Primorsko - Goranske policijske uprave iz Reke, so ugotovili, da so osumljenci na hrvaškem črnem trgu nabavljali orožje in ga nato tihotapili na območje Slovenije, kjer so ga prodajali na črnem tržišču, so zapisali na Policijski upravi Koper.
Orožje bi lahko uporabili za najhujša kazniva dejanja, celo za terorizem, kar je izhajalo tudi iz ugotovitev kriminalistične preiskave.
Okrožno državno tožilstvo iz Kopra je odobrilo izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov zoper 37-letnega državljana Hrvaške z bivališčem na območju Reke in 33-letnega dvojnega državljana Hrvaške in Slovenije z bivališčem na območju Kozine.
Med preiskavo je policija ugotovila obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je 33-letnik posedoval vojaško orožje in ga ponujal naprodaj. Šlo je za različne vrste in kalibre orožja, celo za eksplozivna telesa in sam eksploziv. V preiskavi so mu kriminalisti zasegli vojaško avtomatsko puško M70, bolje poznano kot »kalašnikov«, ki jo je pretihotapil iz Hrvaške in jo prodajal po ceni 350 evrov. Osumljenec je v prodajo ponujal tudi druge vrste in tipe orožja, ki jih je nabavljal na Hrvaškem od identificiranega dobavitelja.
V okviru mednarodnega sodelovanja so hrvaški kriminalisti zasegli več različnih kosov orožja tudi 37-letnemu državljanu Hrvaške.
Med preiskavo so še ugotovili, da je v podjetju, kjer je bil zaposlen 33-le-
tni osumljenec, delal tudi 31-letni državljan Slovenije, prav tako z bivališčem na območju Kozine, ki je izvrševal kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov so moškemu zasegli manjšo količino kvalitetnega kokaina, ki ga je nabavljal izključno za nadaljnjo preprodajo od 26-letnega državljana Slovenije z območja Kozine.
Prejšnji četrtek je policija prijela vse identificirane osumljence, sočasno pa so hrvaški kolegi prijeli osumljence in opravili hišne preiskave na območju Hrvaške. Na Hrvaškem so prijeli tri osumljence, enega z območja Reke ter dva z območja Istre. Hrvaški kriminalisti so osumljenim na hišnih preiskavah zasegli nekaj kosov orožja in streliva.
V slovenskem delu preiskave so enemu osumljencu odvzeli prostost zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja trgovine z orožjem, dvema osumljencema pa zaradi utemeljenega suma trgovine s prepovedano drogo. V preiskavi na območju PU Koper so skupno zasegli dobrih 20 gramov kokaina, okoli 200 gramov konoplje in 90 gramov hašiša. V hišni preiskavi na območju Kozine pa so zasegli starejše orožje, granati, bajoneta in druge sestavne dele orožja.
Koprski kriminalisti so zoper tri osumljence podali kazensko ovadbo za skupno devet kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva in kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo drog. Vse tri osumljene so s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje pred preiskovalnega sodnika, ki je zoper 26-letnika odredil pripor, 33-let-nega in 31-letnega osumljenca pa je po zaslišanju izpustil na prostost.
Kriminalistična preiskava se v sodelovanju s hrvaškimi kolegi nadaljuje, so še zapisali na policiji.
Kalašnikov je bil na prodaj za 350 evrov	policijska uprava koper
Divača: 20.000 evrov škode ob vlomu v skladišče podjetja
DIVAČA - Koprska policija preiskuje ozadje vloma v skladišče nekega podjetja v Divači. V sporočilu za javnost sicer podrobnejših podatkov ne navajajo, pojasnjujejo le, da je nekdo vlomil v skladišče, kjer je prerezal in odnesel električne vodnike za napajanje strojev ter ostale električne napeljave. S tem je podjetje oškodoval za približno 20.000 evrov.
Prijavil krajo avtomobila in traktorja, ki pa sta bila pri njegovem očetu
KOPER - Koprska policija je v prejšnjih dneh prejela prijavo kraje dveh vozil v Babičih. Nekdo med 10. in 17. aprilom ukradel osebni avtomobil znamke Renault twingo, ki ga je imel lastnik v garaži, in kmetijski traktor znamke Landini, ki ga je imel pod nadstreškom na istem naslovu. Lastnik je prijavil, da so mu iz stanovanjske hiše ukradli tudi prometni dovoljeni in kontaktna ključa od omenjenih vozil in ocenil, da je bil dejanjem oškodovan za 11.000 evrov. Po krajši preiskavi pa so včeraj razkrili drugačno ozadje zadeve, saj smo s policijske uprave prejeli obvestilo, da sta bili vozili najdeni pri lastnikovemu očetu. Policisti bodo zaradi tega zoper prijavitelja podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje krive ovadbe.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 19. aprila 2015
3
gorica - Obisk podministra za notranje zadeve Filippa Bubbica
Pozornost občinam in Primorskemu dnevniku
GORICA - Podminister za notranje zadeve Filippo Bubbico, ki je v Renzijevi vladi tudi pristojen za vprašanja narodnih manjšin, je predsinoči sklenil intenziven delovni obisk v Furlaniji Julijski krajini na dvourni delovni večerji s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Obisk je bil priložnost za neposredno spoznavanje problematik te skupnosti, s posebnim poudarkom na dveh aktualnih problemih. Oba sta posledica varčevalne politike, ki zaznamuje današnji čas in neposredno ogroža šibkejše družbene subjekte, kakršen je po eni strani Primorski dnevnik, po drugi strani pa so v velikih težavah tudi manjše občinske uprave na manjšinskem zgodovinskem naselitvenem teritoriju, ki so doslej bile pomemben dejavnik samozaščite in upravne avtonomije, ta vloga pa je pod pritiskom varčevalno nastrojenih reform vse bolj ogrožena.
Ura večerje je pravzaprav bila že krepko mimo, ko se je podminister Bub-bico pripeljal pred goriški Trgovski dom, kjer so ga čakali predstavniki slovenske narodne skupnosti: Rudi Pavšič in Walter Bandelj za SKGZ in SSO, župani treh slovenskih občin Alenka Florenin, Franka Padovan in Fabio Vizintin, predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, predsednica slovenske konzulte pri goriški občini Majda Bratina, predsednik Dzp-Prae Bojan Brezigar in številni novinarji slovenskih in italijanskih medijev. Pereča problematika priseljencev je obremenila njegov delovni dan in povzročila zamik v poteku obiska, ki ga je poslanka Tamara Blažina pripravila predvsem z namenom, da bi vladni predstavnik spoznal utrip slovenske prisotnosti.
S tem ga je v Trgovskem domu seznanil Livio Semolič, ki je Bubbicu predstavil zgodovino in pomen te stavbe za goriške Slovence, v nekaj zamahih skozi njeno stoletno zgodovino pa tudi različna obdobja, ki jih je tukajšnja skupnost doživljala skozi burno 20. stoletje, vse do današnjih dni, ko dom ponovno pridobiva vlogo ne samo stičišča goriških kultur temveč tudi kovnice čezmejnega sodelovanja s pisarno Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki v njem nadgrajuje projekte za skupni razvoj, na primer na področju turizma in zdravstva.
Na delovni večerji je kot rečeno sledila poglobitev problematik krajevnih uprav in Primorskega dnevnika. Trije slovenski župani Doberdoba, Sovodenj in Šte-verjana so podministra Bubbica seznanili s problemi, ki jih doživljajo v vlogi javnih upraviteljev. Po eni strani gre za splošno problematiko majhnih občin in vprašanja njihove realne avtonomije v trenutku, ko je finančnih sredstev za samostojno delovanje vse manj, po drugi strani, so podčrtali, pa ti problemi dobivajo še posebno va-lenco na manjšinskem naselitvenem ozemlju, kjer je upravna avtonomija nepogrešljiv dejavnik zaščite manjšine in predpogoj za njen pozitiven doprinos celotni družbeni skupnosti. Podminister je spomnil na lastne upraviteljske izkušnje in izrekel prepričanje, da mora centralna oblast posvečati največjo pozornost in skrb krajevnim upravam in se je obvezal, da bo v tem smislu posredoval pri vladi.
Drugo posebno pereče vprašanje za manjšino zadeva obstoj in bodočnost Primorskega dnevnika v sklopu reforme založništva, ki jo je napovedala vlada in v okviru katere naj bi, po zagotovilih pod-tajnika za vprašanja založništva Luca Lot-tija, ločeno obravnavali problematiko manjšinskih dnevnikov. Tu se postavljata dva problema, je Bubbicu povedal predsednik uprave našega dnevnika Bojan Bre-zigar: kdaj bo prišlo do reforme in koliko sredstev bo odmerjenih za manjšinski tisk. Glede prvega je za Primorski dnevnik ži-
Delovno srečanje s slovenskimi predstavniki je uvedel ogled prostorov Trgovskega doma
bumbaca
vljenjskega pomena, da bo reforma sprejeta čim prej in da stopijo nova pravila v veljavo najkasneje s prihodnjim 1. januarjem, znesek finančnih sredstev pa naj bo tak, da zagotovi možnost obstoja manjšinskemu dnevniku.
Bubbico je vzel na znanje ta pričakovanja in z njimi soglašal, četudi ne sodijo v sklop pristojnosti notranjega ministrstva, je pa povedal, da je že po zadnji seji manjšinskega omizja pri ministrstvu pisal podtajniku Lottiju in ga opozoril na specifične potrebe slovenskega dnevnika.
Poslanka Tamara Blažina je ob koncu intenzivnega delovnega obiska in razgovora z resnično prijetnim sogovornikom izrazila zadovoljstvo, da je kljub pritisku aktualne problematike priseljevanja podminister Filippo Bubbico imel priložnost srečati predstavnike manjšine in slovenske občinske upravitelje, kar naj bi pripomoglo k boljšemu poznavanju stvarnosti Slovencev v Italiji in k reševanju odprtih vprašanj v okviru manjšinskega omizja na ministrstvu.
M.M.
ssg - Skupščina
Obračun z dobičkom
TRST - Včeraj se je v prostorih tržaškega Kulturnega doma sestala Skupščina Slovenskega stalnega gledališča. Na dnevnem redu je bila odobritev obračuna za leto 2014. Prisotni so bili predstavniki Dežele Fur-lanije Julijske krajine, Pokrajine Trst, Občine Trst, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Društva Slovensko gledališče, člani upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča ter nadzorniki.
Člani skupščine so na včerajšnjem zasedanju soglasno sprejeli obračun za leto 2014, ki izkazuje dobiček, s katerim bo gledališče delno krilo izgube iz prejšnjih poslovnih dob. Upravni svet je izjavil, da ima namen v nekaj letih izničiti celotni primanjkljaj. Poudarjeno je tudi bilo, da obračun kaže na preudarno upravljanje državnih sredstev, kar predstavlja bistveno osnovo za nadaljnje gledališke dejavnosti.
gorica/videm - Poziv županov podministru Filippu Bubbicu
Enakomerneje porazdeliti prisotnost beguncev v FJK
Filippo Bubbico
bumbaca
VIDEM/GORICA - Krajevni upravitelji so ponedeljkov obisk podministra za notranje zadeve Filippa Bubbica izkoristili, da so vladnega predstavnika seznanili s težavami zaradi vse večjega števila prosilcev za azil in drugih beguncev. O tem se je predstavnik vlade najprej pogovarjal v Vidmu s tamkajšnjim županom Furiom Honsllom, nato pa še na goriškem županstvu z Ettorejem Romoli-jem. Srečanju sta prisostvovala tudi goriška poslanca Tamara Blažina in Giorgio Brandolin, navzoči pa so bili tudi pre-fekt, kvestor in poveljnik karabinjerjev.
Župan Romoli je potožil, da je pritisk beguncev v Gorici kot tudi v bližnjem Gradišču že nevzdržen. Dejal je, da
špeter - Jutri zvečer v prostorih muzeja SMO
Noč knjige bo ponudila srečanje s slovenskimi knjižnimi ustvarjalci
ŠPETER - Muzej SMO (Slovensko multimedialno okno) in Inštitut za slovensko kulturo organizirata ob mednarodnem dnevu knjige jutri ob 20. uri Noč knjige, na kateri želijo pripovedovati zgodbo knjig s pomočjo njihovih avtorjev, knjižnic in glasbe.
Na prireditvi se bodo namreč o pomenu literature pogovarjali pesnik, esejist in novinar Jurij Paljk, tržaški slovenski pisatelj in dramatik Marko Sosič ter beneška pesnica in učiteljica Antonella Bukovaz. Med protagonisti literarnega večera v muzeju SMO (na sliki) bo tudi Cristina Burelli, ki vodi Knjigarno antikvariata Martincigh v Vidmu in bo predstavila »poetično knjižnico Dina Menic-hinija«. Za glasbeni utrinek bo poskrbel furlanski kantavtor Loris Vescovo skupaj z Leom Virgilijem. Vescovo bo predstavil svoj CD Penisolati, za katerega je lani prejel posebno priznanje Luigi Tenco.
Režiser Paolo Comuzzi bo predstavil eno izmed inštalacij multimedij-skega muzeja SMO, in sicer »govorečo knjižnico«, v kateri lahko vsak izbere eno izmed knjig, jo položi na ekran, na katerem se mu nato prikaže posnetek intervjuja z avtorjem.
Na programu je tudi pobuda »Izberi knjigo«, v sklopu katere bo Kulturno društvo Ivan Trinko udeležencem podarilo knjigo, ki jih najbolj zanima. Naj še dodamo, da bo teden kasneje, v četrtek, 30. aprila, vedno ob
20. uri v Slovenskem kulturnem domu v Špetru srečanje s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo skupaj s Tatjano Rojc predstavil knjigo »Cosi ho vissuto, biografia di un secolo«. (NM)
razume potrebo po solidarnosti in načelno soglaša z obvezo Furlanije Julijske krajine, da sprejme do 1600-1700 beguncev, poudaril pa je potrebo, da se jih enakomerno prerazporedi po vsem deželnem ozemlju, ne pa da je kar tretjina tega števila nastanjena na majhnem delu tega ozemlja med Gorico in Gradiščem. Razmere so tu postale že nevzdržne, je povedal goriški župan in dodal, da bremeni naše kraje poleg deleža beguncev, ki jih semkaj pošiljajo s Sicilije in drugih dežel južne Italije, še dodaten priliv po kopnem iz sosednjih držav. Za nekatere pribežnike je kolikor toliko dostojno poskrbljeno, za vse pa ni bivališč, niti zasilnih ležišč, tako da mnogi med njimi bivakirajo kar pod milim nebom. »Potrebujemo pomoč države,« je apeliral Romoli.
V pogovoru je bilo omenjeno tudi preurejanje nekdanjega centra za izločevanje tujcev CIE v Gradišču, ki bi utegnil ponovno postati zbirno središče za azilante in pribežnike, za katere ni ustreznejših rešitev. S tem v zvezi pa je poslanec Brandolin opozoril, da majhno mestece s komaj šest tisoč prebivalci, kakršno je Gradišče ob Soči, ne bi moglo prenesti namestitve 400 ali morda več priseljencev. To je že v preteklosti bilo vir napetosti in protestov različnih političnih sredin, pa tudi sicer taka oblika množičnih namestitev ni učinkovita, saj ne pomaga k integraciji, prej nasprotno, podžiga preplah in predsodke. Treba je zato poskrbeti za razpršeno nameščanje na ozemlju.
Podminister Bubbico je odgovoril, da načeloma soglaša s temi ugotovitvami. Zahvalil se je tukajšnjim krajevnim skupnostim za izkazano strpnost in gostoljubnost do priseljencev, poudaril pa je, da postaja dimenzija tega problema nevzdržna ne samo za krajevne skupnosti ampak tudi za Italijo v celoti. »To je svetovni in evropski problem, ki ga mora reševati Evropska unija s porazdelitvijo bremen in odgovornosti med vse članice,« je dejal. Dejal je, da Italija pričakuje, da bodo najnovejše tragedije na Sredozemskem morju končno privedle do večje soodgovornosti in učinkovitih ukrepov za reševanje teh problematik na evropski ravni.
M.M.
1 2 Sreda, 22. aprila 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
dolinska občina - Opozicija in Združena levica izglasovali odlok o ne-pristopu k zvezi občin
Župan Klun v manjšini, a sklep nima pravne veljave
Dolinski občinski svet je ob glasovanju sklepa o ne-pristopu občine v nobeno zvezo občin spravil župana Sandy-ja Kluna in njegovo levosredinsko večino v manjšino, izglasovani sklep pa nima pravne veljave, ker ni bil odobren z absolutno večino devetih glasov. Podprlo ga je osem svetnikov: vseh šest predstavnikov opozicije in svetnika Združene levice, podžupan Goran Čuk in svetnica Marina Trenta. Proti je glasovalo šest predstavnikov Demokratske stranke (odbornika Franco Crevatin in Franka Žerjal ter svetniki Antonio Ghersinich, Emilio Co-retti, Roberto Potocco in Rossana Petti-rosso). Oba predstavnika Slovenske skupnosti, odbornica Milena Rustja in svetnik Davide Stolli sta pred glasovanjem zapustila občinsko dvorano, župan Klun pa se ni udeležil glasovanja.
Odločitev je padla slabo uro pred polnočjo, to je pred iztekom roka, ki ga je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine določila za predložitev sklepov o pristopu oziroma ne-pristopu posameznih občin k zvezam občin, ki jih je dežela predhodno določila.
Župan Klun je še nekaj minut pred začetkom seje skušal prepričati koalicijske partnerje iz vrst Združene levice in Slovenske skupnosti, naj ne podprejo sklepa o ne-pristopu k zvezi občin, ki ga je bila občinska uprava prisiljena pripraviti po presenetljivo odobreni resoluciji na to temo, ki jo je bil pred tedni predložil opozicijski trio Gombač-Dazzi-Massi.
Uspeh prepričevanja je bil polovičen. Združena levica je s posegom na-čelnice Marine Trenta napovedala, da ga bo podprla, sicer »na našem ozemlju ne bomo več mi sami odločali, ne bomo več odločali za tarife, ne bomo več odločali višine davkov, ne bomo več odločali o bilanci, ne bomo več odločali o upravljanju uradov, ne bomo več odločali o našem premoženju.«
Načelnik Slovenske skupnosti Davide Stolli je opozoril, kaj bi se zgodilo, če ne bi pristopili k zvezi občin: »Ta uprava skoči in pride komisar z Dežele. Naš cilj pa je ohranitev suverenosti občine.« Zato se je SSk odločila, da pred glasovanjem zapusti dvorano. Ko bi Stolli podprl sklep - kot je pred nekaj tedni resolucijo
-	bi bil odlok, z devetimi glasovi, pravno veljaven.
Župan Klun je v svojem posegu obnovil dolga šestmesečna prizadevanja, pogajanja, predloge in posege za ustanovitev zveze okoliških občin, na kar pa deželna uprava ni nikoli odgovorila. Opozoril je, da bi »osamitev« občine prisilila upravo v povečanje davkov in drugih dajatev, znižanje stopnje uslug, nastale bi težave z uslužbenci, ker naj bi nekateri že nakazali možnost odhoda, kar je sprožilo bučen in hrupen protest opozicije (»Na dan z njihovimi imeni, da jih prijavimo,« je zakričal Boris Gombač ...).
Pred glasovanjem so bili - soglasno!
-	odobreni štirje popravki. Najbolj pomemben je bil amandma Združene levice o pritožbi na deželno upravno sodišče proti deželnemu zakonu o reformi krajevnih uprav, medtem ko je popravek Slovenske skupnosti omenjal možnost ustanovitve zveze okoliških občin.
Po glasovalnih izjavah je bilo jasno, da se bo Klunova večina znašla v manjšini. Opozicija je slavila zmago, ki pa je bila - s samimi osmimi glasovi - bolj kot Pi-rova ... jalova.
M.K.
Klun: Upam, da ne bo vplivalo na odnose v upravi
Le kako minuto po glasovanju, ki ga je spravilo v »manjšino«, je dolinski župan Sandy Klun pokomen-tiral, kar se je zgodilo.
Kako ocenjujete izid občinske seje?
Seveda sem zagrenjen. Po mojem mnenju ne bi smeli priti do današnjega (ponedeljkovega, op. av) večera. V zadnjih šestih mesecih smo v naši občini razpravljali o reformi krajevni uprav več kot v vseh drugih občinah, nikjer drugje pa ni bilo takega napenjanja, kot pri nas. Na koncu je delček večine glasoval proti usmeritvi zakona, proti gledanju samega župana, ki, ne pravim, da je najboljše ampak ...
Ampak?
Glede na poznavanje ekonomske plati občine, na položaj uslužbencev in na stanje nudenih uslug, ni bilo - po mojem mnenju -druge možnosti, kot glasovati proti sklepu o ne-pristopu občine v zvezo občin.
Ali bo to glasovanje vplivalo
fotodamj@n
na odnose znotraj večine dolinske občinske uprave?
Sedaj je še prerano predvideti, kaj se bo zgodilo. Iz srca si želim, da ne bi vplivalo, kajti odnos z vsemi ožjimi sodelavci v občinskem odboru je odličen. Seveda: to dolgotrajno nategovanje vrvi je privedlo do tega, da je moral župan opozoriti člane odbora: pazimo, kaj delamo, glejmo, kaj delamo, ker v vsakem primeru bo vse, kar se lahko zgodi, pustilo majhne sledove, rane. Bodisi na eni kot na drugi strani. Saj zadeva ni bila odvisna samo od župana.
Od koga pa?
Od tajništev občinskih strank, ki podpirajo koalicijo, od tajništev pokrajinskih strank, in mogoče se bo tudi na deželni ravni kaj poznalo.
V	svojem posegu ste se vprašali: zakaj prav Dolina? Zakaj?
V	ostalih občinah se ni kaj takega zgodilo, pri nas pa ... To je gotovo posledica določenih nesoglasij, ki so se v zadnjih mesecih pripetila ... mogoče tudi v občini Trst. Zakaj ne? Mogoče tudi na Deželi.
Sklep ni bil sprejet z absolutno večino. Ali bo to imelo kake posledice?
Preprosto: kar se tiče ne-pri-stopa v zvezo občin, ne pride v veljavo. Kar se pa tiče priziva na deželno upravno sodišče, to pa pride v poštev. In to bomo tudi storili.
Torej ne boste ostali sami.
Ne, zakon tega ne predvideva. Sklep ni bil odobren z absolutno večino, zato nima nobene uradne, pravne veljave.
M.K.
dolina
Dežela ločuje,
osmica
združuje
V dvorani dolinskega občinskega sveta so se v ponedeljek ponoči okrog deželne reforme krajevnih uprav kresala strankarska mnenja in lomila politična kopja. Čim pa se je formalni upravni del večera zaključil, se je - le nekaj desetin metrov od županstva - pod frasko osmice Mitje Laurice začel neformalni, spravni. Ob domači kaplici, seveda.
Svetniki komaj zmagovite opozicije in komaj poražene večine so trčili, in trk kozarcev je zazvenel mnogo bolj prijetno kot nekatere besede, izrečene nekaj minut prej v občinski dvorani.
Tudi v mali krajevni politiki je pač tako. Ko sediš napet za nasprotnimi strankarskimi mizami, izrečeš marsikaj, kar za skupno mizo v osmici sproščeno preslišiš.
Srečanje pri Laurici bi pa moralo biti v poduk. Tako kot v osmici, bi bilo treba tudi tam, kjer uradno piše Občina Dolina, naliti si čistega vina ...
M.K.
tržaški občinski svet - Sklep so podprli z 20 glasovi za in 18 proti, 1 vzdržan
Hera: svetniki za prodajo delnic
Levosredinska koalicija se je razbila - Zveza levice in SEL glasovala proti, svetnik SEL Reali pa je sklep podprl - Razprava do poznega
Tržaški občinski svet je po dolgi in v glavnem umirjeni razpravi včeraj ob 2.25 izglasoval sklep tržaške občinske uprave, ki omogoča prodajo občinskih delnic skupine Hera. Sklep je po napovedih prodrl, čeprav v bistvu za en glas. Skupščina je sklep sprejela z 20 glasovi za in 18 proti, medtem ko se je občinski svetnik socialistične stranke Roberto De Gioia vzdržal. Odsotna sta bila občinska svetnika opozicije, in sicer neodvisni Maurizio Ferrara ter predstavnik istoimenske liste Alfredo Cannataro.
Mario Reali
Levosredinska koalicija se je glede družbe Hera razbila. Občinski svetniki Zveze levice Iztok Furlanič in Marino Andolina ter stranke Svobode, ekologije in levice Marino Sossi in Daniela Gerin so bili namreč dosledni do zadnjega in glasovali proti prodaji delnic Here. A do zadnjega je bil dosleden tudi občinski svetnik SEL Mario Reali, ki je bil napovedal, da bo sklep podprl. Povedal je, da spoštuje obnašanje kolegov SEL, toda sam pripada koaliciji, ki mora še mnogo opraviti na socialnem področju. Ko pa bi Reali glasoval kot drugi svetniki SEL, bi bilo razmerje moči v občinskem svetu 19 za in 19 proti. V tem primeru sklep o Heri ne bi bil sprejet. V svetniški skupini SEL ni bilo navidezno nobe-
nega prerekanja. Sossi je v glasovalni izjavi ponovil ostre kritike na račun izbire Coso-linijeve uprave, medtem ko Gerinova ni prosila za besedo. Ali bo imelo dogajanje s Hero posledice za koalicijo, bo razvidno že v začetku maja, ko se bo začela razprava o občinskih davkih in tarifah in nato o občinskem proračunu.
Sicer se je dogajanje v občinskem svetu v ponedeljek zvečer, kot rečeno, zavleklo do poznega. Vodja svetniške skupine stranke Forza Italia Everest Bertoli je glede na pomen razprave zahteval podvojitev časa, ki ga ima na voljo vsak občinski svetnik (20 namesto 10 minut). Predsednik skupščine Fur-lanič je po krajši razpravi na to privolil. Občinski svet je kasneje vzel v pretres deset popravkov. Od teh je bilo devet zavrnjenih, medtem ko je tržaški občinski odbornik za proračun Matteo Montesano osvojil enega izmed Furlaničevih, ki je bil tehnične narave. Skupščina je po glasovalnih izjavah nazadnje sprejela sklep.
Zataknilo pa se je glede sklepa o takojšnji izvršljivosti, ki je bil zavrnjen z 20 glasovi proti 18, medtem ko bi bilo potrebnih vsaj 21 glasov. Zaradi tega bo sklep o Heri začel veljati čez 15 dni, posledica tega pa je, da tržaški župan Roberto Cosoli-ni ne bo mogel oddati svojega glasa na skupščini, ki bo v Bologni 28. aprila. To ni hud problem, je ocenil predsednik proračunske komisije Igor Švab: eno je političen glas glede sklepa o Heri, drugo je negativen glas glede takojšnje izvršljivosti, ki je upravnega značaja. Furlanič in Sossi tega sklepa nista glasovala, je razočarano dodal Švab in dejal, da se s tem izključno oškoduje občinsko upravo.
A.G.
občinski svet - Avdicija s protestom
Telesca: Burlo bo ostal raziskovalni inštitut
Protest sindikatov pred tržaškim županstvom
fotodamj@n
Pediatrična bolnišnica Burlo Garo-folo bo še naprej raziskovalni inštitut. Deželni odbor bo v petek sprejel sklep, v katerem bo zapisano, da bo v okviru deželne zdravstvene reforme Burlo obdržal svojo značilnost, v kratkem pa bodo tudi imenovali novega generalnega direktorja, kot se bo to zgodilo v raziskovalnem središču v Avianu.
To je povedala deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca včeraj popoldne na avdiciji v tržaškem občinskem svetu, kjer je prisluhnila številnim vprašanjem občinskih svetnikov in sindikal-
nim predstavnikom Cgil, Cisl in Uil. Ti so tudi priredili protest na Velikem trgu in zahtevali naložbe za zagovitev delovanja Burla. Že mnogo let je poudarek na tem, da se bo Burlo preselil na Katinaro, a to se ne bo zgodilo pred letom 2023. Kaj bo do takrat, so vprašali sindikati. Odborni-ca Telesca je zagotovila, da bo deželna vlada poskrbela za ustrezna finančna sredstva (glede zdravstva, ker je pač raziskovanje domena pristojnega ministrstva) in bo namenila posebno pozornost otroški bolnišnici, ker je treba braniti odličnost, ki jo od nekdaj zaznamuje.
/
TRST
Sreda, 22. aprila 2015
5
1945-2015 - Delni seznam pobud ob obletnici osvoboditve
Sedemdesetletnica s pravo poplavo dogodkov
Na slovesnosti v Rižarni bosta govorila župana Roberto Cosolini in Sandy Klun
Letos bodo spominske svečanosti in drugi dogodki ob 25. aprilu še bolj občuteni, saj je od osvoboditve Italije in Trsta minilo okroglih sedemdeset let.
Glavna slovesnost bo v soboto, 25. aprila, ob 11. uri v Rižarni: govorila bosta tržaški in dolinski župan Roberto Cosolini in Sandy Klun. Na sporedu bodo verski obredi in polaganje vencev, na koncu bo kot običajno nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
V	teh dneh bo v vsej pokrajini dolg niz dogodkov, povezanih z vznemirljivimi aprilskimi in majskimi dnevi izpred 70 let ter na splošno z drugo svetovno vojno ter obdobjem fašizma (delni program objavljamo danes, dodatne informacije bodo sledile v prihodnjih dneh).
Danes bodo v kulturnem centru Millo v Miljah predstavili knjigo Il fascismo razzista: Trieste, 18 settembre 1938, ki sta jo uredila Claudio Cossu in Claudio Venza (ob 17. uri). V domu v Dolu pri Vogljah pa bodo ob 20. uri na pobudo repentabrske sekcije VZPI-ANPI predstavili knjigo Ezia Romano-ja Ženska brez obraza, zgodbo o Roza-liji Kos Kocjan-Gulič. SKD Rdeča zvezda pa vabi ob 20.30 v Salež na ogled dokumentarca Biserke Simoneta Za svobodo - Per la liberta. Jutri ob 17.30 bodo v kulturnem centru Millo v Miljah predstavili slovenski prevod knjige Marte Ascoli Auschwitz je tudi tvoj (prevedla Magda Jevnikar). Ob 18.30 bodo v muzeju Revoltella predvajali film Cuori senza frontiere o povojni razdelitvi Julijske krajine.
V	petek bosta Pokrajina in Občina Trst polagali vence v Spominskem parku, na spomenik padlim v Istrski ulici, v Ul. D'Azeglio, pri Narodnem domu pri Sv. Ivanu in na openskem strelišču. Delegacija pod vodstvom odbor-nice Antronelle Grim in podpredsednika Igorja Dolenca bo krenila z Malega trga ob 8.30. Ob 18. uri bo spominska slovesnost pri Sv. Ivanu na pobudo SKD Slavko Škamperle in krajevnega odbora za počastitev padlih v NOB.
Ob 15.30 bo miljska občinska uprava položila venec na spomenik Al-mi Vivoda v Ul. Pindemonte v Trstu, ob 16.30 se bodo v dvorani miljskega občinskega sveta poklonili Luigiju Frau-sinu: po pozdravu župana Nesladka bodo govorili Lara Devetak (DSMO K. Ferluga), Gianni Peteani (VZPI) in Anna De Marchi (Svet mladih).
Repentabrska občinska uprava bo s krajevnimi društvi in organizacijami polagala vence na spomenike padlim v petek ob 19.15 (spomenik padlim NOB v Repnu, slavnostna govornica Živka Persič, sodelujejo učenci osnovne šole A. Gradnik), 19.45 (spomenik vsem žrtvam fašizma na Co-lu), 19.50 (grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu) in 20. uri, ko bo v veži županstva na Repentabru odprtje razstave o drugi svetovni vojni v organizaciji VZPI-ANPI v sodelovanju z Ivanom Kocmanom in učenci OŠ Alojza Gradnika. Nastopa MoPZ Kraški dom.
V	soboto ob 9.30 prireja kazah-stansko veleposlaništvo svečanost na vojaškem pokopališču v Ul. della Pace. Ob 10. uri bo svečanost pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik bo novinar in predstavnik VZPI Dušan Kalc, sodelujejo Marjetka Popovski in pevska skupina Cvet v laseh iz Izole. Druge dogodke bomo napovedali v prihodnjih dneh.
Pri Magdaleni nova socialna stanovanja
Na območju nekdanje bolnišnice pri Magdaleni so včeraj uradno predali namenu poslopje s socialnimi in neprofitnimi stanovanji družbe Ater. Raffaele Leo, edini upravitelj tržaške družbe, je pojasnil, da je Ater odkupil nepremičninski kompleks, da bi v njem pridobil več novozgrajenih stanovanj v skupni vrednosti 8,15 milijona evrov, povprečno 153.760 evrov za stanovanje. 3,5 milijona evrov je prišlo od državnih prispevkov, preostalih 4,6 milijona pa si je Ater zagotovil z bančnimi posojili.
Na voljo je 53 stanovanj, tri so primerna za osebe s posebnimi potrebami. Družba je že dodelila 30 stanovanj, kmalu bo oddala še ostalih 23. Vsako stanovanje ima na voljo tudi parkirno mesto. Sedemnadstropni stanovanjski kompleks bo s fotovoltaičnimi celicami sam
Na območju nekdanje bolnišnice za nalezljive bolezni stoji stanovanjski kompleks
fotodamj@n
kril polovico porabe električne energije.
Odprtja sta se udeležili deželna odbornica za javna dela Mariagrazia Santoro in tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari.
Santorova je med drugim izpostavila, da je to učinkovit odgovor na veliko povpraševanje po stanovanjih, območje Magdalene pa bo lahko v prihodnje spet polno zaživelo.
srednjeevropska pobuda - Mednarodna konferenca
Nujno je povezati mesta, zaledje, pristanišča in letališča
Čezmejne prometne povezave in strateške odločitve na tem področju so bile središčne teme dvodnevnih srečanj v Trstu v okviru zaključenega projekta Adria A. V ponedeljek je bil na sporedu delovni sestanek, ki se ga je s predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti med drugimi udeležila tudi predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, včeraj pa je bila v hotelu Starhotels Savoia Excelsior mednarodna konferenca, na kateri je bil govor tudi o politiki Evropske unije na zahodnem Balkanu. Srečanje je priredila Srednjeevropska pobuda, nosilec projekta Adria A, v sodelovanju z Evropsko komisijo - Generalnim direktoratom za sosedsko politiko in širitvena pogajanja.
V hotelu Savoia je nastopilo več predstavnikov krajevnih uprav, ministrstev in uradov, v imenu organizatorja SEP je uvodoma pozdravil Roberto Antonione. Čeprav se na podobnih konferencah včasih poraja občutek, da so same sebi namen (31. decembra 2015 se konča obdobje upravičenosti finančne perspektive 2007-2013, ko je nastale izdatke možno še uveljaviti kot upravičene do sofinanciranja s sredstvi iz evropskih skladov), je bilo slišati nekaj zanimivih pogledov na prihodnost sosedskih odnosov ter o prepotrebnem razvoju strateških medmestnih povezav. S projektom Adria A so italijanski in slovenski partnerji s pomočjo evropskih v preteklih letih analizirali položaj ter evidentirali povezave, ki jih je treba okrepiti. Pozornost so namenili strateškim gospodarskim dejavnikom, kot so letališča v Ronkah in Benetkah ter Ae-rodorom Ljubljana, pristanišči v Trstu in Kopru, obravnavali pa so tudi medmestne potniške prevoze, ki so zaenkrat nezadostni. V okviru projekta so ugotavljali, da bi morali obnoviti železniško progo med Trstom in Koprom, pomanjkljive pa tudi povezave med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo.
Deželna odbornica za infrastrukturo Mariagrazia Santoro je izpostavila, da predstavljata Furlanija-Julijska krajina in Slovenija most med srednjo Evropo, Jadranskim morjem in donavsko regijo, v prometnem in transportnem sektorju pa potrebuje to območje močne in trajne povezave, skupne storitve, usklajevanje med
Peter Polajnar,
generalni direktorat EK za sosedsko politiko in širitvena pogajanja
pristanišči in letališči. Tržaški župan Roberto Cosolini je dejal, da je bil Trst svoj čas zelo evropsko in moderno mesto, nakar je te značilnosti izgubil in jih zdaj spet obuja. Smernice iz projekta Adria A pa so navdihnile tudi tržaški prostorski načrt. Predstavnik Mestne občine Koper Marko Vid-njevič je ugotavljal, da so železnico med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja zgradili v približno 20 letih, medtem ko so 30-kilometrsko progo od Divače do Kopra spe-
ljali šele 1967, drugi tir pa še čaka.
Predstavnik italijanskega ministrstva za transport Adriano Cancian je ugotavljal, da je nekdanja evropska periferija postala njeno središče, čezmejne prometne povezave pa predstavljajo velik izziv. Skupno delo ni enostavno, saj je treba najti skupni jezik in izdelati primerne načrte, tudi vire financiranja je vse težje najti. Sam podpira aktivno sodelovanje med javnimi in zasebnimi investitorji, »ker danes ne moreš več mirno čakati na javni denar«.
Govor je bil tudi o evropski politiki na zahodnem Balkanu. Kot je dejal Peter Polajnar z direktorata za širitvena pogajanja Evropske komisije, je predsednik JeanClaude Juncker napovedal, da se EU v prihodnjih petih letih ne bo širila, ker mora reševati svoje notranje probleme: »V tem obdobju pa moramo s partnerji pripraviti teren, da bodo čez pet let pripravljeni na vstop, kar bo predstavljalo obojestransko obogatitev.« (af)
Alcatel je treba rešiti
Zaposleni v tržaški tovarni Alcatel-Lucent so včeraj stavkali ves dan, uslužbenci Alcatela in povezanih dejavnosti pa so priredili tudi protest pred vhodom v tovarno. Med njimi je prevladovala zaskrbljenost, v glavnem pa so vsi poudarjali, da je poleg delovnih mest pod vprašajem pomembno podjetje, ki ga zaznamujeta odličnost in proizvajanje visokotehnološke programske opreme. Da je potrebno ohraniti podjetje in delovna mesta, so v prejšnjih dneh že poudarili deželna predsednica Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini in tudi tržaški občinski svet, ki so zahtevali takojšnje ukrepe od italijanske vlade oziroma pristojnega ministrstva. Za rešitev podjetja se je včeraj zavzel deželni svetnik Gibanja 5 zvezd Andrea Ussai, ki je pozval pre-mierja Mattea Renzija in deželno predsednico Serracchiani, da preprečita zaprtje tovarne. Tržaški poslanec Aris Prodani (mešana skupina) pa je naslovil parlamentarno vprašanje na ministrico za gospodarski razvoj Federico Gui-di, s katero se je o tem med drugim že pogovarjala deželna predsednica Serracchiani. Prodani sprašuje vlado, ali je seznanjena z dejstvom, da se namerava finska multinacionalka Nokia Corporation, ki je odkupila skupino Alcatel-Lucent, znebiti tržaške tovarne. Dalje sprašuje, ali se je začelo pogajanje za rešitev 850-900 delovnih mest in kaj namerava vlada stori-ti,da se reši obrat v tržaški industrijski coni.
Občina Trst: priziv proti uplinjevalniku v Žavljah
Tržaška občinska uprava bo vložila priziv na deželno upravno sodišče proti gradnji plinskega terminala v Žavljah. Ustrezni sklep je sprejel v ponedeljek zvečer tržaški občinski odbor in ga bo predstavil javnosti danes tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Lau-reni. Priziv sledi nedavni študiji strokovnjakov državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS iz Briščikov. Raziskovalci so ugotovili, da je t.i. tržaški prelom, ki teče okvirno pod obalno cesto od Trsta do Tržiča, aktiven. Zaradi tega ni izključena možnost, da bi lahko prišlo v prihodnosti do potresa v Tržaškem zalivu. Načrtovalci uplinjevalnika tega niso upoštevali, še manj pa je to upoštevala pristojna ministrska komisija, ki je izdala ustrezno okoljsko dovoljenje, je pred kratkim poudaril Laureni.
desničarski skrajneži - Izpad proti turškima upraviteljema
Kebab jim ni bil všeč
Popackali so zunanjost in vrata lokala - Konec tedna protifašistični shod proti nestrpnosti
Sredi preteklega tedna je skupina tržaških desničarjev stopila v prodajalno kebaba v Ul. Venezian v središču mesta in začela zmerjati in žaliti turška upravitelja. Najbolj milo, kar so jima mladi prenapeteži izustili, je bilo »vabilo«, naj se vrneta tja, od koder sta prišla.
Upraviteljema je uspelo po strpnem prepričevanju vendarle odsloviti skupino iz lokala, a desničarski skrajneži so se vrnili na kraj, potem ko sta upravitelja zaprla prostore. V nočnih urah so z razpršilcem popisali zidove lokala in kovinsko roleto na vhodu z žaljivkami na račun priseljencev.
Upravitelja sta naslednje jutro takoj premazala žaljive napise, dogodek pa je začel v kratkem »odmevati« po spletu. In tako je spletna skupina Trieste antifascista e antirazzista sklicala za pre-
Udeleženci protifašističnega shoda na Trgu Cavana
fotodamj@n
teklo soboto protifašistični shod na Trgu Cavana.
Kljub hladnemu vetrovnemu in deževnemu vremenu se je vabilu odzvalo precejšnje število ljudi, predvsem
mladih, predstavnikov Doma kulture s Pončane in anarhističnega krožka Germinal, ki so ob glasbi manifestirali proti desničarskemu izživljanju v mestnem središču.
e
Sreda, 22. aprila 2015
TRST
/
dsi - Predstavitev knjige
Igor Omerza o Novi reviji
Tine Hribar je maja 1980, po Titovi smrti, natipkal predlog za novo, mesečno slovensko revijo, pod katero se je podpisalo šestdeset vidnih slovenskih kulturnikov. 10. junija 1980 pa so Niko Grafenauer, Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak in Dimitrij Rupel sestavili še spremno pismo in ju odposlali takratnemu predsedniku slovenske Socialistične zveze delovnega ljudstva Mitji Ribičiču, v vednost pa še drugim naslovnikom. Tako se je začela dolga zgodba o nastajanju Nove revije, ki ji je pronicljivi raziskovalec bližnje slovenske preteklosti, bivši podjetnik in politik Igor Omerza posvetil novo, skoraj 400 strani obsegajoč» knjigo, naslovljeno Veliki in dolgi pohod Nove revije. V ponedeljek so jo predstavili na večeru Društva slovenskih izobražencev in Knjižnice Dušana Černeta.
Njeno obdobje delovanja lahko razdelimo na tri pomembnejše trenutke: predigro leta 1979, začetek od junija 1980 do maja 1982 in izhajanje do leta 1990. V knjigi, za katero je avtor bogato zajemal tudi iz nekdanjih tajnih arhivov Službe državne varnosti ali Udbe, je objavljenega ogromno materiala, nekateri tajni dokumenti pa so prvič javno predstavljeni. Knjiga je razdeljena na pet poglavij, in sicer Nastajanje in nastanek Nove revije, Od rojstva proti se-deminpetdesetki, 57. številka Nove revije, Vrh armade kontra Novi reviji in Ustavna številka Nove revije.
V zelo natančnem zapisovanju in navajanju informacij iz dokumentov »čuječe in prizadevne slovenske tajne politične policije«, izvemo za šifre, ki ga je imel vsak posameznik pri Udbovih ovaduhih. Slednja je imela dobro razvito mrežo nekvalificiranih uslužbencev, ki so prisluškovali, zasledovali, premetavali stanovanja, vse to pa so taj-
Igor Omerza
fotodamj@n
predstavitev - Delo Alenke Rebula
Blagor ženskam tudi v italijanščini
Levo Nikla Petruška Panizon, desno Alenka Rebula
fotodamj@n
V	ponedeljek popoldne je tržaška knjigarna Lovat priredila srečanje s profesorico, psihologinjo in pisateljico Alenko Rebula za predstavitev italijanskega prevoda njene uspešnice Blagor ženskam, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska leta 2007 in je doživela že deset ponatisov. Pred kratkim je pri turinski založbi L'etá dell' Acquario izšel italijanski prevod tega dela z naslovom La primavera dell'anima .
Na literarnem popoldnevu je pred pretežno italijansko publiko najprej Nikla Petruška Panizon podala v italijanščini pesem Blagor ženskam in nekaj pomenljivih odlomkov iz nove knjige, ki jo je v lepo italijanščino prevedla Tanja Tuta. Medtem pa je plesalka Cristiana Fusillo s plesom in gibom ustvarila posebno umetniško ozračje kot pripravo na predstavitev knjige.
V	uvodu svojega posega je dr. Helen Brunner, nekdanja Alenkina kolegica pri študiju psihologije na tržaški univerzi in danes priznana psihoterapevtka, poudarila, da se knjiga deli na dva dela. V prvem se av-
torica sooča z družbenimi, predvsem ženskimi, problemi današnjega časa, v drugem delu pa svetuje s praktičnimi vajami, kako si nekdo lahko sam pomaga do večje samozavesti in boljšega odnosa do soljudi.
Ob koncu je Alenka Rebula sama spregovorila o svojem delu in o razlogih, zaradi katerih se je pred leti lotila pisanja te knjige. Izhajala je iz analize današnje ženske stvarnosti in iz vseh silnic, ki so v stoletjih pogojevale in omejevale njeno svobodno rast in razvoj. Zelo zanimiva je bila njena teza, da v ženski nastopata dve duši: rdeča naj bi bila duša, ki je vezana na življenje, na rojevanje, na boj za preživetje, na težnjo po uresničevanju in po ustvarjanju, bela duša pa je po njenem prikaz ženskega duhovnega življenja, njenih sanj in želja, njenega sonca in luči, njenih sanj in njene pomladi. Odtod tudi italijanski naslov knjige Pomlad duše.
Popoldansko literarno srečanje v knjigarni Lovat se je zaključilo z vrsto prijateljskih pogovorov v prijetni družbi.
Včeraj danes
Danes, SREDA, 22. aprila 2015
LEONIDA
Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.53 - Luna vzide ob 8.57 in zatone ob 0.07.
Jutri, ČETRTEK, 23. aprila 2015
VOJKO
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1022,3 mb ustaljen, vlaga 59-odstotna, veter 2 km na uro severozahodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,5 stopinje C.
[I] Lekarne
nice pretipkovale. V zadnji fazi režima je imela Udba samo v Sloveniji tri tisoč sodelavcev. Pomembni razgovori novorevijašev so se pogosto dogajali izven uradnih prostorov in v slučajno izbranih lokalih, zato so udbovci imeli težave s prisluškovanjem.
Kljub temu, da so 21. maja 1982 na sestanku režima, ki so ga sklicali zaradi prve številke, odločili, da bodo do nadaljnega zadržali razpečevanje revije, je Cankarjeva založba vseeno predstavila prvo številko na tiskovni konferenci. Tu pa se začenja novo poglavje. Udba je leta 1984 označila Alenko Pu-har kot meščansko desničarko in jo kritizirala zaradi prevoda Orwellove knjige, leto pozneje so NR v vrhu partije ocenili kot kačje gnezdo, ki zastruplja pisateljsko društvo in celotno javnost.
Zgodovinska 57. številka Nove revije je izšla 16. februarja 1987, ko je na 246-ih straneh šestnajst avtorjev razmišljalo »o slovenski naciji, zgodovinskih vidikih demokratizacije, civilni družbi, o pravnih načelih slovenske nacije, o slovenski univerzi, o generacijskih nasprotjih, o liberalizmu in nacionalizmu ter o narodni eroziji«, piše Igor Omerza v knjigi. Skratka, Nova revija je ključno prispevala k demokratizaciji in samostojni slovenski državi (met).
Od ponedeljka, 20. do nedelje, 26. aprila 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 - 040 364928, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan -040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Avengers: Age of Ultron«.
ARISTON - 17.00, 20.30 »Vizio di forma«.
CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Figlio di nessuno«; 21.45 »Citizenfour«.
FELLINI - 17.30, 19.30, 21.40 »Wild«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.00, 20.00, 22.00 »Mia madre«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 19.00, 21.00 »Mia madre«; 16.15, 20.00 »Suite francese«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 18.10, 21.50 »Latin lover«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.10 »Domov«; 16.10 »Domov 3D«; 18.30 »Gorčilo - Si me prišel pogledat«; 15.30, 17.10, 18.10, 20.00, 21.00 »Hitri in drzni 7«; 16.20, 20.30 »Kdo = mi2«; 21.10 »Let domov«; 16.30, 18.15, 20.40 »Nočni lov«; 17.40, 21.20 »Odklikana«; 15.20 »Pepelka«; 19.25 »Sosedov fant«; 18.50 »Trilogija Razcepljeni: Neupogljivi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40, 18.50 »Into the Woods«; 16.40, 18.50, 21.10 »L'ultimo lupo«; Dvorana 2: 21.10 »Humandroid«; 16.40 »Home - A casa«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Black Sea«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Se Dio vuole«; 18.15, 20.45 »Avengers: Age of Ul-tron«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.50, 21.10, 21.40 »Avengers: Age of Ul-tron«; 17.30, 20.30 »Avengers: Age of Ultron 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Black Sea«; 16.10, 18.40 »Humandroid«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Se Dio vuo-le«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le va-canze del piccolo Nicolas«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.45, 22.15 »Fast & Furious 7«; Dvorana 2: 18.10 »Humandroid«; 20.15, 22.15 »Black Sea«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mia madre«; Dvorana 4: 16.45, 20.30, 22.10 »Se Dio vuole«; 18.20 »Black Sea«; Dvorana 5: 17.20, 19.50 »Le vacanze del piccolo Nicolas«; 22.00 »Human-droid«.
H Šolske vesti
DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bodo danes, 22. aprila, od 18.00 do 19.30 na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji.
UČENCI IN UČITELJI OŠ A. ČERNI-GOJA vabimo na veselico ob 20. obletnici poimenovanja šole po slikarju Avgustu Černigoju, ki se bo vršila v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 23. aprila, ob 19.30. Zaželena je prisotnost bivših učencev. Pričakujemo vas!
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V NABRE-ŽINI vabi starše na predavanje o »bulizmu«. Srečanje bo vodila psihologinja Samuela Bandi v četrtek, 23. aprila, ob 16.30 v prostorih večstopenjske šole.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure v ponedeljek, 27. aprila, od 17.30 do 19.30 za bienij in klasično smer; v torek, 28. aprila, od 17.30 do 19.30 za trienij znanstvene in jezikovne smeri.
M Izleti
KRU.T IN DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST vabita na spomladanski izlet v Arboretum Volčji Potok in Kamnik z okolico v četrtek, 7. maja. Prijave in informacije v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka).
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 26. aprila.
Tel. 040-229439
HI Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375.
DARIO IN JELKA sta odprla osmico v Ricmanjih. Toplo vabljeni.
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906.
DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040228511.
IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498.
OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198.
OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715.
KD Ivan Grbec
Škedenjska ul. 124
obvešča člane, da bo potekal
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo volilnega značaja
danes, 22. aprila ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju.
¿j Čestitke
GIORGIO MOCILNIK praznuje danes okrogli rojstni dan. Iskreno mu čestitajo in želijo še mnogo lepega KKAdria, zadruga Lonjer - Kati-nara, Jusarski odbor Lonjer in SKD Lonjer - Katinara.
0 Mali oglasi
IŠČEM KNJIGO avtorja Lojza Kovači-ča »Prišleki, 3. del«, Slovenska matica, leto 1985. Tel. št.: 348-5165977. NA OPČINAH dajemo v najem opremljeno samostojno stanovanje: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica in velika terasa. Tel. št.: 040-211936. NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE med Op-činami in Repnom (4.000 kv.m.) prodam za 22.000 evrov. Tel. št. 3803017723.
PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za narodno nošo. Tel. 040-299820 ali 3408868570.
RESEN GOSPOD išče zaposlitev za ročno pranje posode v kavarnah ali gostilnah, tudi za pol dneva ali občasno. Tel. št.: 327-7409432. RESNA GOSPA išče kakršnokoli delo, z lastnim prevozom. Tel. št. 3293227075.
V MAVHINJAH prodajamo staro hišo, sestavljeno iz dveh zgradb ter z dvoriščem. Potrebne obnove. Tel. št.: 348-6500067. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
Loterija	21. aprila 2015				
Bari	8	4e	47	85	e
Cagliari	e0	90	54	e	82
Firence	52	e9	14	5e	71
Genova	74	8	72	28	9
Milan	51	e0	48	e2	13
Neapelj	48	88	43	50	24
Palermo	27	e3	e9	20	22
Rim	41	3e	20	e4	87
Turin	25	e0	9	e9	43
Benetke	39	40	2e	83	2
Nazionale	72	e0	14	32	79
Super Enalotto Št. 48
4 17 52 59 67	84 jolly 88
Nagradni sklad	8.848.223,97 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
3 dobitniki s 5 točkami	63.600,43 €
558 dobitnikov s 4 točkami	344,94 €
22.162 dobitnikov s 3 točkami	17,29 €
Superstar	13
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
3 dobitniki s 4 točkami	34.494,00 €
141 dobitnikov s 3 točkami	1.729,00 €
2.351 dobitnikov z 2 točkama	100,00€
15.345 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
31.365 dobitnikov z 0 točkami	5,00€
prej do novice
www.primorski.eu1

/
TRST
Sreda, 22. aprila 2015
7
□ Obvestila
ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni volilni občni zbor v dvorani zadruge Skala v Gropadi št. 82 danes, 22. aprila, ob 18.30 v drugem sklicu.
DSMO K. Ferluga vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal na društvenem sedežu v Miljah danes, 22. aprila, ob 20. uri v drugem sklicu. Na občnem zboru bo možno poravnati članarino za tekoče leto.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, obvešča člane, da bo potekal redni občni zbor, ki bo volilnega značaja, danes, 22. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju.
OBČINI DOLINA IN MILJE, Večstopenjska šola Josipa Pangerca, OŠ Frana Venturinija ter Socialna zadruga Onlus Itaca vabijo danes, 22. aprila, ob 10.30 v Sprejemni center doline Glin-ščice o Boljuncu na predstavitev dvojezične brošure »Deklica s piščalko -La ragazza con il flauto«, ki je nastala v sklopu Področnega načrta 20132015 Okraja 1.3.
SKLAD MITJA ČUK vabi na redni občni zbor danes, 22. aprila, ob 16.00 v prvem in ob 17.00 v drugem sklicu na svojem sedežu na Opčinah (Proseška ul. 131).
VZS - CEO MITJA ČUK ONLUS vabi na redni občni zbor, ki bo danes, 22. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu na svojem sedežu na Op-činah (Proseška ul. 131).
ZADRUGA VESNA iz Milj sklicuje redni občni zbor danes, 22. aprila, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju na operativnem sedežu DSMO K. Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22 - 1. nadstropje.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 23. aprila, na zadnje predavanje iz letošnjega niza predavanj. Predaval bo znani predavatelj, psiholog, teolog in filozof, magister Silvo Šinkovec na temo »Ljubi samega sebe, da lahko ljubiš svojega bližnjega«. Začetek ob 20. uri v dvorani Finžgar-jevega doma, Dunajska cesta 35 - Op-čine.
PRIMORCI BEREMO 2015 - Vabljeni k branju slovenskih avtorjev od 23. aprila do 11. novembra. Informacije pri sodelujočih knjižnicah: Narodna in študijska knjižnica, Trst (ponedeljek -petek, 10.00 - 18.00), Občinska knjižnica, Salež (ponedeljek in sreda, 15.00 - 19.00), Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev, Opčine (ponedeljek - petek, 16.00 - 19.00), Knjižnica B. Pahorja, Prosek (ponedeljek 19.30 - 20.00).
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 23. aprila, ob 20. uri na svojem sedežu, Prosek 159.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo imelo v četrtek, 23. aprila, redni, tokrat tudi volilni, občni zbor na svojem sedežu, Ul. Mazzini 46. Prvo sklicanje ob 17.30 in drugo pa ob 18.00.
ZSKD obvešča, da je rok za prijavo na prostovoljno civilno službo, od predvidenega 16. aprila, prestavljen na 23. april. Info na trst@zskd.eu ali tel. 040635626.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra, ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica v aprilu: Pomlad je - ustvarjamo z naravnimi elementi. Info od ponedeljka do sobote na tel. št. 040-299099 (od 8. do 13. ure).
PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi v petek, 24. aprila, ob 20. uri v Štalco v Šempolaju na »krst od Pusta«.
SKD DRAGO BOJAN - GABROVEC vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih društvene gostilne v petek, 24. aprila, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu.
SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje Vadba v »zlatih letih«. Predaval bo Tibor Pranjic, osebni trener, v petek, 24. aprila, ob 19. uri na sedežu Skla-
da Mitja Čuk (Proseška ul.131/133 -Opčine).
SLOVENSKI KULTURNI KLUB v sodelovanju z Mospom vabi v petek, 24. aprila, ob 18. uri v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na Dan ustvarjalnosti. Poleg slovesne podelitve nagrad zelo uspelega literarnega natečaja bodo mladi nastopali z recitacijami in glasbenimi vložki.
DSI vabi v ponedeljek, 27. aprila, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na večer z naslovom »Faccetta nera«. O svojem potovanju po Etiopiji bo predaval Bruno Križman. Začetek ob 20.30.
GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 8. uri v prvem in v torek, 28. aprila, ob 19.00 v drugem sklicu. Občni zbor bo potekal na sedežu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: uvodni pozdrav, poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), razprava, odobritev obračuna 2014 in proračuna 2015, razno.
KNJIŽNICA BORISA PAHORJA na Proseku in Narodna in študijska knjižnica vabita k sodelovanju pri pobudi Primorci beremo 2015. Informativno srečanje bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel (1. nadstropje).
OBČINA DOLINA - Odborništvo za produktivne dejavnosti vabi vinogradnike, ki bi želeli sodelovati na občinski razstavi domačih vin v sklopu letošnje Majence, da prinesejo vzorce (6 steklenic za vsako vrsto vina brez etikete) na županstvo najkasneje do 27. aprila.
ZADRUGA KULTURNI DOM Prosek Kontovel vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 27. aprila, ob 7. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu, ki bo v dvorani Kulturnega doma na Proseku.
GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-
VEL vabi člane na redni občni zbor v torek, 28. aprila, ob 20.30 v prostorih Društvene gostilne.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria onlus vabi na občni zbor v torek, 28. aprila, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedež društva v Trstu, Ul. Mazzini 46.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČI-NAH vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicu v sredo, 29. aprila, ob 18.00 v prostorih društvene gostilne na Opčinah, Alpinska ul. 18.
GLAVNI ODBOR Vincencijeve Konference vabi na srečanje članov, prijateljev in sodelavcev župnijskih Vin-cencijevih Konferenc in vseh, ki delujejo v prid bližnjega, v sredo, 29. aprila, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje).
NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpisovanja od 29. aprila na www.melanieklein.org ali od 4. maja v društvenem uradu, ob ponedeljkih od 15.00 do 19.00, ob sredah od 9.00 do 13.00 in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na info@melanieklein.org ali 3457733569. Število mest omejeno.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA -od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3. do 11. leta starosti. Vpisovanja do 11. junija na www.melanieklein.org (od 29. aprila) ali v društvenem uradu (od 4. maja) ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na info@me-lanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor in zadruga La Quercia obveščajo, da v prostorih igralnega kotička Palček v Se-sljanu, v Naselju Sv. Mavra 124, je januarja nastala poskusna storitev Mali malček, namenjena otrokom od 12 do 18 mesecev, na voljo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Podrobnejše informacije na tel. 040-299099, 335-7492616; pollicino@cooperati-valaquercia.it.
PRVOMAJSKI NOČNI POHOD na hrib Kokoš, ki ga prirejajo Vaške organizacije iz Bazovice, bo v četrtek, 30.
aprila: ob 20.30 krajša slovesnost pred vaškim spomenikom padlim v NOB. Zbirno mesto za pohodnike ob 20.45 pri Kalu (cesta proti Lipici), prižig tabornega ognja in ob 21.00 začetek vodenega pohoda (1 ura nezahtevne hoje, obvezna svetilka). Na vrhu prižig tabornega ognja, v organizaciji tabornikov Rodu kraških j'rt iz Sežane, sledi dvig prvomajske zastave in družabnost v koči.
SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu razpisuje nagrado Zlato zrno za umetniške dosežke mladih iz naše Dežele v obdobju 2013-2015. Predloge posameznikov in ustanov prejema do 30. aprila. Podrobne informacije na www.skladtoncic.org.
SKD PRIMOREC vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Treb-čah v ponedeljek, 4. maja, ob 19. uri v prvem in v četrtek, 7. maja, ob 19. uri v drugem sklicanju.
FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreato-rio 2, na Opčinah.
EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata v soboto, 9. maja, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču »Mandrija« na Proseku zbiranje kosovnih odpadkov kot npr. pohištvo, hladilniki, zeleni odrez, steklene šipe, lake, barve, uporabljena olja, pnevmatike idr.
0 Prireditve
KRAJEVNA SEKCIJA VZPI ANPI REPENTABOR, v sodelovanju z Razvojnim združenjem Repentabor (Slo) in pod pokroviteljstvom Občine Repen-tabor, vabi ob 70. obletnici osvoboditve, v vaški dom v Dolu (Slo) na predstavitev knjige Ezia Romanoja »Zen-ska brez obraza« danes, 22. aprila. Pri-četek ob 20. uri.
NŠK IN VZPI-ANPI vabita na predstavitev knjige Marine Rossi »Soldati dell'Armata rossa al confine orientale«, ki bo danes, 22. aprila, ob 17.30 v veliki dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Z avtorico se bo pogovarjal Jože Pirjevec.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi vse člane in člane društev ZSKD na filmski večer v društvenih prostorih v Saležu. Danes, 22. aprila, ob 20.30 ob priliki dneva upora proti okupatorju in dneva osvoboditve izpod nacifašizma bomo predvajali dokumentarec Biserke Simoneta »Za svobodo - Per la li-berta«.
DSMO K. FERLUGA vabi na predstavitev knjige avtorice Marte Ascoli Auschwitz je tudi tvoj (Mladika 2014), ki bo v četrtek, 23. aprila, ob 17.30 v občinski dvorani Millo v Miljah, Trg Republike 14. Sodelovali bodo prevajalka Magda Jevnikar, zgodovinarka Dunja Nanut, avtoričin sin Davide Puzzolo in urednica Nadia Roncelli. Predstavitev knjige sodi v program dogodkov Občine Milje ob 70. obletnici osvoboditve.
PRAVLJIČNA GOSTA - Oddelek za mlade bralce NŠK obvešča, da bo knjižnične prostore v Narodnem domu v četrtek, 23. aprila, ob 17. uri obiskal par pravljičnih gostov, to sta mama in sin oz. glasbenika Aleksandra Pertot in Florjan Suppani. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci!
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo
Snemi aplikacijo iz spletne trgovine
□ Available on the
App Store

TRŽAŠKA POKRAJINSKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v četrtek, 23. aprila, polagala vence na tržaške spomenike in obeležja padlim za svobodo. Začetek ob 9. uri v Ul. Massimo d'Azeglio, pri obeležju štirih mladih partizanov GAP; ob 9.30 bodo položili venec na obeležje 51. talcev v Ul. Ghega, kjer bo prisotna tudi delegacija iz Postojne s predstavniki občine in Zveza borcev. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA bodo v soboto, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni.
REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA, ob 70. obletnici osvoboditve, bo s krajevnimi društvi in organizacijami polagala vence na spomenike padlim borcem v NOB v petek, 24. aprila: ob 19.15 spomenik padlim NOB v Repnu, slavnostna govornica Zivka Persič, sodelujejo učenci OŠ A. Gradnik, MoPZ Kraški dom; ob 19.45 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu; ob 19.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu; ob 20.00 v veži županstva na Re-pentabru otvoritev razstave o drugi svetovni vojni v organizaciji VZPI-AN-PI, v sodelovanju z Ivanom Kocmanom in učenci OŠ Alojza Gradnika, nastopa MoPZ Kraški dom.
SVETOVALCI RAJONSKEGA SVETA za Zahodni Kras bodo polagali vence v petek, 24. aprila: ob 17.00 spomenik NOB na Proseku, ob 17.15 spomenik NOB na Kontovelu, ob 17.30 spomenik NOB v Križu.
ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob Prazniku osvoboditve v soboto, 25. aprila, ob 10.00 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, Istrska ul. 192. Slavnostni govornik: novinar in predstavnik VZPI-ANPI Dušan Kalc. Sodelujejo Marjetka Popovski in pevska skupina Cvet v laseh iz Izole. V petek,
24.	aprila, pa bodo člani odbora od 15.00 dalje polagali rože k spomenikom padlim najprej na Vojaškem pokopališču in zatem na glavnem pokopališču pri Sv. Ani.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, bo polagala vence pred spomenike padlim v soboto, 25. aprila: ob 7.30 Županstvo; ob 7.40 Slivno; ob 7.50 Medja vas; ob 8.00 Devin; ob 8.05 Vi-žovlje; ob 8.10 Cerovlje; ob 8.15 Mavhinje; ob 8.25 Prečnik; ob 8.40 Trnovca; ob 8.45 Praprot; ob 8.55 Šempolaj; ob 9.10 Križ; ob 9.15 Na-brežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežin-skem trgu krajša spominska svečanost: nastop nabrežinske godbe; pozdrav župana; priložnostni govor Giorgio Zeriali; zborovski nastop.
OBČINA DOLINA, sekcije VZPI-AN-PI in Slovenska kulturna društva iz Brega vabijo na osrednjo občinsko proslavo ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacifašizma v soboto, 25. aprila, ob 16.30 pri občinskem spomeniku padlim v Dolini. Nastopajo združeni pevski zbori, pihalni orkester Breg, Nižja srednja šola Simon Gregorčič in recitatorji. Slavnostni govornik: zgodovinar prof. Gorazd Bajc. Zbirališče ob 16. uri pred Občino. Vabimo, da se proslave udeležite z lastnim praporom.
SKP IN SIK vabita, ob 70. obletnici osvoboditve, v soboto, 25. aprila, na praznik v Ljudski dom v Podlonjerju: ob 13. uri odprtje kioskov, ob 15.30 polaganje vencev in govor tov. Iztoka Furlaniča.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v soboto,
25.	aprila, približno ob 12.30 na tradicionalni koncert v Rižarni.
VZPI - ANPI DOLINA, MAČKOLJE, PREBENEG obvešča, da bo v soboto, 25. aprila, ob 15. uri položila venec na vaški spomenik padlim v NOB na Ta-borju v Dolini.
FOTOVIDEO TRST 80 sporoča, da je v prostorih Ljudskega doma v Križu na ogled fotografska razstava Nataše Peric »Poezija kontrastov«. Urnik od srede do nedelje od 11. do 14. ure in od 18. do 22. ure.
KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE
bo v Kulturnem domu Skala v Gro-padi v nedeljo, 26. aprila, ob 17. uri. Nastopajo: MePZ Skala Slovan (Gro-pada-Padriče), Skupina ljudskih pevk KD Mandrač (Koper), Vokalna skupina Glas (Bilje), Slovenski dom (Zagreb), Oktet Bori (Koče), MePZ Adriatic (Hrvatini). Koncert organizirajo KD Skala in zbori vzhodnega krasa v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
VAŠKA SKUPNOST SOCERB in Krajevna skupnost Črni Kal vabita vse nekdanje borce, znance in prijatelje tostran in onstran meje na 30-letnico postavitve spomenika svojim padlim v NOB ter 70-letnici osvoboditve. Slavnost bo v nedeljo, 26. aprila, ob 15. uri pred spomenikom na vaškem trgu.
SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Rožice Nadlišek »Suhozidi«, ki bo v kavarni Gruden v Nabrežini v ponedeljek, 27. aprila, ob 18. uri.
NŠK vabi ob začetku letošnje pobude Primorci beremo na srečanje z Jurijem Paljkom in njegovo knjigo Kaj sploh počnem tukaj, ki bo v torek, 28. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20. Z avtorjem se bo pogovarjal Jernej Šček.
SKUPINA 35-55: SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v torek, 28. aprila, ob 20. uri v društveni bar na G'rici na otvoritev fotografske razstave »Kdo pa so ti mladi fantje...?«. Sodeluje MoPZ Fantje pod latnikom.
OŠ FINŽGAR in SKD Barkovlje vabita, ob 70. letnici konca 2. svetovne vojne, na počastitev padlih, ki bo na domačem pokopališču v sredo, 29. aprila, ob 15. uri. Na sporedu polaganje vencev, priložnostna misel učiteljic osnovne šole, nastop učencev in ŽVS Barkovlje.
MLADINSKI KROŽEK PROSEK KONTOVEL s pokroviteljstvom sekcije VZPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro prirejata, v sodelovanju z ostalimi vaškimi društvi ter z OŠ Avgust Černigoj s Proseka, prvomajski predvečer v četrtek, 30. aprila, ob 21.00 na B'lancu. Ob priliki 70. obletnice osvoboditve Trsta in konca druge svetovne vojne, bomo slavnostno obeležili spomin na ta dan s časovno kapsulo. V primeru slabega vremena bo proslava v Kulturnem domu. Tradicionalna budnica bo 1. maja z zbirališčem ob 8.15 pri Soščevi hiši.
PISANO V POMLAD - V Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu v Trstu, so do četrtka, 30. aprila, na ogled ilustracije Žive Pahor: ob ponedeljkih in torkih, od 9.00 do 13.30 ter od srede do petka, od 13.30 do 18.00.
SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n'G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Naše žene in dekleta nekoč«, ki je nastala ob 8. marcu.
V NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, je do 15. maja na ogled razstava akvarelov Sophie Vinci »Navdih«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure.
SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-institute.org.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Milke Milič vd. Peric darujeta Jožko in Karla 30,00 evrov za cerkev v Zgoniku.
V	spomin na Milkota Puriča daruje Alenka Petaros 25,00 evrov za SLPZ Doberdob.
V	spomin na Lučkota Križmančiča daruje Karlo Nendetov z družino 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Anico Ballarini vd. Oberdan daruje Sonja Lupinc z družino 50,00 evrov za cvetje v šempolajski cerkvi.
V	spomin na Feliksa Košuto darujeta Angelo in Maida 30,00 evrov za AŠD Vesna iz Križa.
V	spomin na Mario Beccari darujejo prijateljice Krožka »Ob pletenju še kaj...« 50,00 evrov za SKD Tabor.
e
Sreda, 22. aprila 2015
TRST	/
kulturni dom v trstu - Mednarodni festival plesov in napevov
Preli prelo, folklorne nianse odprtega Trsta
Oder Kulturnega doma v Trstu se je v soboto obarval v folklorne nijanse. Mednarodni festival Preli prelo, ki ga letos že petič prireja tržaško srbsko kulturno društvo Pontes-Mostovi, je tudi tokrat uspešno predstavil ljudsko izročilo različnih narodov. Pred pravim pri-četkom prireditve je številno publiko ter goste in predstavnike različnih narodnostnih skupnosti v Trstu pozdravila in nagovorila predsednica srbskega kulturnega društva Pontes-Mostovi Dragana Antonijevic in nato izročila vsaki folklorni skupini poklon. Program je stekel v dveurnem pestrem prepletanju napevov in plesov ljudske tradicije, ki so jih izvedle amaterske folklorne skupine SKUD Pontes-Mostovi, SKUD Vidovdan, Rodnik, SKD Sloga, Moravice, Kolumbijske korenine in šola tradicionalnih grških plesov grško-pravoslavne skupnosti iz Trsta.
Preko poznavanja folklore se spoznava obenem duhovno in materialno dimenzijo nekdanjega vsakdana. Motivika, ki se nanaša na letni in življenski krog, magičnost sosledja vsakdanjih dogodkov je bila nekoč navadno neraz-družljivi del življenja. To kar se je ponavadi plesalo in pelo na svatbah, praznikih in tudi težkih trenutkih je imelo poseben pomen in vlogo v vsem človeškem življenju. Zdaj pa zaradi drugačnega človeškega pristopa do narave, okolja in življenja nasplošno ter zaradi hitrega tempa današnjega časa, se je občutek do takih motivik zelo oddaljil. Prenašanje ljudskega izročila na nove generacije pa vodi v živo ohranjanje svojih kulturnih korenin, zato tudi vse nastopajoče skupine tega festivala si prizadevajo, da lastno ljudsko izročilo ne tone v pozabo.
Dragoceni trenutki ljudske zapuščine so se vili čez večer. Raznolike gibe, napeve, metrike, poudarke, položaje in drže so skupine izvedle spretno in usklajeno. Plesale so v parih, v krogu, v kačji vrsti, v kolu. Značajsko in doživljajsko so plesalci spremljali menjavo ritma s skladnjostjo in dovršenostjo. Zanimivi pa so bili tudi pevski utrinki, ki so jih nastopajoči prav tako lepo izvedli. Občudovanja vredna so bila tudi skrbno izdelana oblačila, ki so predstavljala posamezne dežele. Čudovit večer je sklenil še novi ples SKUD Pon-tes-Mostovi, ki je s plesom prikazal prav obred plodnosti iz južnega predela Srbije. Mednarodni festival Preli prelo je spet nudil raznobarvno paleto ljudskega izročila, ki jo je občinstvo izredno cenilo. Pohvala pa gre vsem amaterskim skupinam, ki so nastopile s profesionalno dovršenostjo. (Pan)
Levo plesni folklorni nastop;
desno občudovanja vredna so bila skrbno izdelana oblačila
fotodamj@n
gledališče rossetti - Na Coralmente zapelo okrog 500 dijakov
Revija šolskih zborov
Nastopili tudi zbori slovenskih šol sv. Cirila in Metoda, Simona Gregorčiča in Iga Grudna
Zbori nižjih in višjih srednjih šol tržaške pokrajine so v ponedeljek že tri-najstič zapeli na vsakoletni reviji Coralmente na velikem odru gledališča Ros-setti. Zasedbe in zborovodje se spreminjajo, energija, ki jo priljubljena revija posreduje množični publiki, pa je vedno na višku in adrenalin mladih pevcev se dodatno poveča v stiku s tako velikim in pomembnim odrom, a tudi s toplino navijaške publike. Vezna tema letošnjih programov je bila noč, v vseh možnih niansah: skrivnostna, sugestivna, romantična, z zvezdami in uspavankami, zabavo in refleksijo. Formula revije je utrjena in učinkovita, organizacija je skrbna in izvedba vedno profesionalna, s tekočim potekom programa, projekcijami zelo lepih in sporočilnih risb (seveda na temo revije) učencev šole Cam-pi Elisi v ozadju, efektno režijo skupne pesmi na koncu. Splošno je bil nivo pev-
Knjiga Marine Rossi
V veliki dvorani Narodnega doma bo danes ob 17.30 Jože Pir-jevec v pogovoru z Marino Rossi predstavil njeno zadnje delo o rde-čearmejcih, ki so se borili v vrstah slovenskih in italijanskih partizanov. Njihovo manj znano zgodbo in njihov doprinos k odporniškemu gibanju bodo predstavili na pobudo Narodne in študijske knjižnice ter VZPI-ANPI.
Skupinski nastop mladih pevcev v gledališču Rossetti
fotodamj@n
skega ustvarjanja letos nižji, spektakel pa je bil zagotovljen.
Na reviji, ki jo večstopenjska šola Campi Elisi prireja v sodelovanju s Pokrajino in Občino Trst, je sodelovalo štirinajst zborov šol z italijanskim in slovenskih učnim jezikom, kar pomeni okrog petsto pevcev. Srednja šola Ri-smondo je nastopila kot prva, z lepo pripravljenim zborom in instrumentalno skupino pod vodstvom Anne Stopper. Sentimentalna noč je navdihnila otroke srednje šole Codermatz, ki jih je spremljala zborovodkinja Margherita Messina, anglosaška literatura pa je obarvala nastope zborov sredje šole Fulvio Tomiz-za, za katerega je Eliana Pograri izbrala manj običajne pesmi, in liceja Petrarca, ki je začel novo pevsko leto pod vodstvom zborovodje Marca Podde.
Živahen pristop zborovodje Mau-rizia Lo Pinta je podaril veliko humor-
Na plakatih politični pogled na 70. leta
Do 10. maja bo v dvorani Ve-ruda (v palači Costanzi na Malem trgu) na ogled razstava propagandnih plakatov iz 70. let prejšnjega stoletja A colpi di manifesti. Grafica e co-municazione politica negli anni Set-tanta. Sedemdeseta leta so bila trda, zapletena in vznemirljiva, ljudje so bili močno angažirani, prihajalo je do surovih in krvavih obračunavanj. Politika je tudi v Trstu komunicirala tako z govori na trgih kot prek časopisja ter s propagandnimi letaki in plakati, kakršni so na ogled na razstavi, ki sta jo uredila Pietro Comel-li in Andrea Vezza. Odprta je vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro.
ja in zabave tako publiki kot samim pevcem zbora srednje šole Dante, medtem ko so elegantni pevci zbora liceja Car-ducci (vodi Sonia Dorigo) pokazali koncertno razpoloženje in angažiran pristop k skladbam iz filmov in muziklov. Zelo disciplinirano, ubrano in muzikalično so zapeli srednješolci šole Lionello Stock pod vodstvom Rosanne Posarelli. Posebnost večera je bil nastop šestčlanske vokalne skupine združenih šol Volta in Galvani, ki se je uspešno preizkusila v priredbi italijanske, stare pop uspešnice pod vodstvom in ob spremljavi Fran-cesca Castellane. Najbolj pop usmerjeni zbori so bili tisti liceja Oberdan, ki so sproščeno in s pravim elanom posredovali svežino svojega spontanega navdušenja pod vodstvom Stefana Klamerta (in ob beatboxingu Marca Obersnela), kot tudi člani zbora liceja Galilei, ki so ujeli duh in stil vokalnega pop-a pod vodstvom Marca Battigellija.
Slovenske šole so zastopali učenci srednje šole sv. Cirila in Metoda, ki so pod vodstvom Aleksandre Pertot prešli od Avsenika k latino priredbi starega barkovljanskega napeva, člani zbora srednje šole Gregorčič, ki so pod vodstvom Stefana Ioba podali priredbe iz muziklov in filmov in še učenci srednje šole Igo Gruden, ki so se soočili s klasično glasbo Offenbachove barkarole, a tudi z zimzeleno uspešnico Sweet dreams (tudi ta zbor je vodil Stefano Iob).
Nočna glasba je bila tema revije in je tudi naslov ene glavnih tem iz muzi-kla Fantom iz opere, zato je bila izbira skupne pesmi naravna in samoumevna: posebno sugestijo pa je dodala režija masovnega prizora, z dolgim sprevodom dijakov, ki so z malimi svetilkami v rokah hodili iz dvorane na oder, kjer je skupno izvedbo ob instrumentalni spremljavi vodila tokrat Eliana Pograri. (ROP)
Lidia Menapace v Mednarodnem domu žensk
V okviru prireditev Pomlad žensk 2015 bo danes ob 17.30 v Mednarodnem dom žensk v Ul. Piso-ni 3 srečanje na temo Gospodarstvo s pogledom in rokami žensk. Sodelovali bosta novinarka in esejistka Lidia Menapace in pisateljica, esejistka in igralka Rosangela Pesenti.
Povod za razpravo je igra Ta hiša ni podjetje, ki so jo navdihnila prav razmišljanja Lidie Menapace o tako imenovani ekonomiji reprodukcije, to je tiste, ki zadeva porabo in službe in bremeni ženske.
Molitev za žrtve pokola Armencev
Skupnost sv. Egidija bo v petek, 24. aprila v cerkvi sv. Terezije Dede-ta Jezusa priredilo molitveno srečanje za mir na svetu. Pri tem se bo posebej spomnila stoletnice pokola krščanskih Armencev. Začetek ob 19.15.
žalostna vest
slikar Livio Rosignano
V 91. letu starosti je umrl Livio Rosignano, tržaški slikar, po rodu iz Buzeta. V spominu njegovih številnih občudovalcev bodo ostale predvsem njegove učinkovite upodobitve burje in očarljivih tržaških kavarn. A tudi kraški in istrski pejsaži, morski elementi, spomini na taboriščno izkušnjo. Zadnjo veliko razstavo mu je leta 2009 posvetil tržaški muzej Revoltella.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 22. aprila 2015
9
O NAŠEM TRENUTKU
Površnost in posploševanje,„ rojevata njivo plevela
Ace Mermolja_
Uvodoma bi se spomnil na profesorja Dušana Pirjevca. Danes je nekoliko pozabljen, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil zvezdnik ljubljanskih alternativcev, hi-pijev in seveda umetnikov.
Ko sem hodil na njegova predavanja, je bil postaven petdesetletnik z markantnim obrazom in z nekoliko osivelimi lasmi in brki. Oblačil se je v temne obleke z obvezno srajco in kravato, nosil je klobuk in črn plašč. Bil je že na videz drugačen od pisane druščine mladih alternativcev in hipijev, ki so polnili predavalnico, ko je Pirjevec govoril.
Mislim, da študentje nismo razumeli vsega, kar je predaval. Jasno pa smo dojeli, da v svojih analizah literarnih besedil razgrajuje ustaljene literarnozgo-dovinske vzorce, da demitizira "srečno" socialistično družbo, da razkriva krhkost vrednot, tudi narodnih, da nakazuje nek zasuk in da izpostavlja "krhkost" človekove biti. Pirjevec je podpiral umetniške avantgarde, bil je alternativa Vidmarjevi estetiki in nenazadnje so njegovi učenci (vsaj pomembnejši) postali intelektualno jedro slovenske osamosvojitve. Zadnje dejstvo postavlja paradoks, ki bi zahteval tehtno razpravo.
Alternativna scena, ki se je udejanjala na filozofski fakulteti, je izgubila ritem rok glasbe, ko smo morali k Pir-jevcu na izpite. Bil je strog in natančen. Zahteval je, da študent precizno dokaže, kako je dojel njegova predavanja. Sam sem bil prisoten, ko se je izpraša-nec obotavljal in se zatekal v pavšalne razlage. Pirjevec je zabrundal: »To ni nič, to je žurnalizem!« in fanta vrgel na izpitu. Naslednji sem padel jaz.
Ob zaključku študentske poti se žal nisem posvetil strogosti literarne vede, ampak sem se vrnil v Trst in postal žurnalist. Kljub temu menim, da potrebuje tudi novinarstvo določeno kulturo in znanje, poznanje snovi, natančnost, doslednost in sposobnost razlikovanja, da pisec ne zmeče vsega v isti koš pretirane hvale ali kritike. Iz teh predpostavk se lahko rodi svobodno mnenje, ki je svobodno natančno zato, ker pozna disciplino. Zal je teh lastnosti v sodobnem žurnalizmu vse manj.
Strogostne postavke, ki sem jih nakazal, se mi zdijo nujne tudi v političnih razpravah ali pa takrat, ko v našem malem vrtu spregovorimo o slovenski manjšini v Italiji. Pavšalnost, površnost in posploševanje ne dajo odgovora na nobeno vprašanje. To ne pomeni, da mora biti vsak posvet znanstvena razprava, različna mnenja pa naj slonijo na dejstvih in ne na sprotnih domislicah.
Ne da bi učil, bi opozoril že na osnovne definicije. Ko smo npr. rekli: »slovenska narodna manjšina v Italiji«, smo izrazili definicijo, ki ni nevtralna in se razlikuje npr. od etnične manjšine, od jezikovne manjšine ali krajevne skupnosti s posebno govorico. Vsakič stopimo stopničko nižje. V realnem svetu je tako. Slovenci v Italiji še zdaleč nismo enota. V prvem krogu, ki je tisti, ki ustvarja vodstva in vodi organizacije, so Slovenci, ki so jasno opredeljeni, kolikor toliko dobro obvladajo knjižni jezik, so aktivni v družbenem življenju skupine, se poslužujejo skupinskih in individualnih pravic itd.
Sledi več "krogov" z različno stopnjo občutljivosti. So npr. Slovenci, ki tega ne zanikajo, a živijo oddaljeni od organizirane skupnosti. So taki, ki poznajo le narečje in so vezani na domače navade. Veliko je poitalijančenih Sloven-
cev, ki ti znajo povedati, kako je nona govorila slovensko. So pa tudi taki, ki nočejo imeti opravka s pojmi naroda, matične države, Slovenije itd. Aktivno dokazujejo svoje ne-slovenstvo.
Ko se med vodilnimi odločajo za katerokoli akcijo, je nujno vedeti, na koga se obračajo, saj se problemi kaj kmalu nakažejo. Odklanjali smo in odklanjamo preštevanje manjšine, ker slednje predpostavlja osebno opredelitev. Ko bi vedeli, da se bo za Slovence izreklo 70.000 ljudi (številčna domneva notranjega ministrstva iz začetkov 90. let), bi verjetno sprejeli preštevanje. Ko bi 50.000 državljanov zahtevalo dvojezično osebno izkaznico, bi bili mi sa-mozavestnejši, večina pa spoštljivejša. Ni tako.
Vsemanjšinske volitve so možnost, seznami upravičencev so pri volitvah nuja, vendar bi se verjetno že ob kriterijih za vpis v sezname sprli, kdo ima pravico do vpisa in kdo ne. V sosednji Sloveniji, kjer italijanska manjšina voli svojega poslanca že iz časov Jugoslavije, je zgodba seznama upravičencev zanimiva, kontroverzna in ne najbolj prozorna zgodba. Manjšinska poslanca se v sedanjem slovenskem parlamentu vedeta nevtralno in volita za vlado, ker je to najbolj pošteno. Skratka, ne odločata o večini, ko so razmerja enakovredna.
Tudi pri nastopanju v različnih okoljih, je nujno upoštevati razpoloženje in čutenje ljudi. Če na Bazovski gmajni vzbuja slovenska zastava , ma-gari še z rdečo zvezdo, navdušenje, lahko v zakotni beneški občini taisti simboli vzbudijo sumničenja. Ljudje dokažejo npr. svoj odklon na prvih občinskih volitvah. Površnost in posploševanje rodita koprive.
Celo ko v najožjem in "zavednej-šem" krogu narodne skupnosti razpravljamo o naši organiziranosti, je metanje vseh problemov v isti koš odbijajoče. Če smo kritični, je nujno imenovati krivce, slabe ustanove, društva itd. Ločevati je potrebno sam status organizaciji. Ni možno npr. uporabljati enakih kriterijev pri ocenjevanju javnega in torej državnega šolstva ali pa Glasbene matice in šole Emil Komel, ki sta zasebni vzgojni ustanovi, čeprav prejemata državno podporo.
Nista na isti ravni državna RAI ali zasebni Primorski dnevnik. Če lahko npr. za ravnatelja (ki ga sicer ni) Slovenskega stalnega gledališča zahtevamo javni natečaj, ne velja isti princip za predsednika KD Tabor z Občin, ki je izraz članov in vaške skupnosti. Omenil sem Tabor, ker je to društvo z mnogimi dejavnostmi in torej nemajhnimi odgovornostmi za predsednika in odbor.
Zaključil bi s krovnima SKGZ in SSO. Organizaciji si vendarle zaslužita natančnejšo pozornost od strela na okrogli mizi ali v Primorskem dnevniku, ki bi ga brez SKGZ ne bi bilo več. SKGZ in SSO sta si različni po zgodovini in vsebini. Obe sta zakonsko priznani s strani Dežele FJK, ki verjetno ni želela priznati niča. Krovni imata lahko določene skupne cilje. Lahko bi se združili ali, obratno, razpustili. Tega seveda ne bodo odločali trije novinarji in dva doktorja znanosti. Za to so člani in članice. Kritike so legitimne, ne morem pa vehementno trditi, da sta se o razdeljenosti med Slovenci v Italiji sporazumela Kruščov in Kennedy po krizi na Kubi. Teza je privlačna, vendar sem med tistimi, ki verjamejo, da so zgradila piramide bitja iz daljnega vesolja ...
JEZIK NA OBROBJU
Napačnih predložnih zvez je v naših javnih nastopih in časopisih toliko, da bi lahko z njimi vsak dan napolnila vsaj pol strani. Vsa opozorila so kot kaplja v morje. Če bi hoteli položaj vsaj malo izboljšati, bi si moral vsak posameznik zapisati spodrsljaje, o katerih pišem in se jih naučiti. Pri tem mislim na tiste poročevalce, ki jih zagrešijo.
Težko bi navedla posamezne predloge, ki so največkrat tarča mojih kritik. Po spominu lahko rečem, da sta med njimi zelo pogosta predloga nad in do.
Med zapiski imam stavek: »Pomisleki nad umestnostjo ukrepa se pojavljajo med zgodovinarji.« Pomisleke lahko izrazimo glede česa ali o čem, zato bi bilo pravilno: »Pomisleke glede ustreznosti (umestnosti, upravičenosti) tega ukrepa so izrazili zgodovinarji«.
Najpogostejše velike napake »biti zadovoljen nad kom (čim), ki smo jo prevzeli od slovenskih osrednjih medijev, sem brezuspešno omenila že tolikokrat, da marsikomu že presedam.
Tudi o prisluhih, ki so se po padcu državnih mej zaradi pomanjkljivega znanja slovenščine v matici, priklatili tudi k nam, je škoda izgubljati
besede. Vsak neverni Tomaž si lahko v vsakem slovenskem ali tudi dvojezičnem slovarju razčisti pojme o tem, kaj so prisluhi, kaj pa prisluškovanje. Med prisluhe spada tudi fata morgana, prisluškovati pa je po italijansko origliare.
Po mojem mnenju imamo že svojih lastnih napak dovolj, zato je res nepotrebno, da jih uvažamo še iz Slovenije. Ker pa vem, da je vse, kar pride od zunaj, bolj upoštevano in ime-nitnejše, bomo tudi v prihodnje brali o prisluhih, ki jih zaman iščemo v pravnem jeziku, in povezali zadovoljstvo s predlogom nad, čeprav ta zveza nima ne repa ne glave.
Z zadovoljstvom pa naj opravljajo svoje delo tisti, ki še obvladajo slovenske predložne zveze.
Ko sem mislila, da sem s predlogom nad za danes že opravila, se mi je pogled ustavil še na enem takem ne-bodigatreba - oprostite mi to pogovorno različico za kaj nepotrebnega ali nezaželenega. Pisalo je namreč o izigravanju ene strani nad drugo.
Izigravati (nedov.) pomeni z zvijačnimi dejanji komu škodovati, izigrati (dov.) pa koga oškodovati. Izigravamo lahko predpise, zakone, upnike, pa tudi nasprotnike, ki si stojijo nasproti, ne pa eden nad dru-
gim. Zato je edino pravilno izigravanje ene strani proti drugi.
Največ napak je pri predložnih zvezah z glagoli, ki se v italijanščini vežejo z orodnikom. To so lau-rearsi con qc., scusarsi con q.c., ar-rabbiarsi con qc., arrabbiato con qc., addebitarsi con qc. Vsi v slovenščini popolnoma spremenijo vezljivost. Zato se moramo naučiti nove zveze in si jih zapomniti. Tako nastanejo: opravičiti se komu, jeziti se na koga, biti komu dolžan, biti dolžan banki.
Namesto zadnje pike pa opozorilo še na eno zelo pogosto napako.
Naši pisci večkrat zapišejo kdaj koli. Brala sem: »Potreba po kakovostnih besedah je bolj potrebna kot kdaj koli prej.« Prečrtati moramo koli in ostalo nam bo pravilno »je bolj potrebna kot kdaj prej.« Nič pa ni narobe, kadar zapišemo kadar koli, zato »naj pride, kadar koli hoče.«
Lelja Rehar Sancin
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
laško pivo - V Italiji ga prodaja Parovel Group iz Doline
Heineken prinaša novosti, te pa ne bodo nujno negativne
TRST - Nizozemski velikan Heineken je prevzel večinski delež v Pivovarni Laško in s tem tudi v Pivovarni Union. Radenska je lani prešla v češke roke, Fructal pa je že od leta 2011 v srbski lasti. Heine-kenovprevzem bo nedvomno prinesel novosti, marsikdo pa se zdaj boji, da so delovna mesta in prihodnost slovenskega piva pod vprašajem.
Po drugi strani je bila Pivovarna Laško še v slovenskih rokah samo zaradi drznih menedžerskih prevzemov brez pravega kapitala (v režiji Boška Šrota), ob pomoči slovenske politike ter bank. Pivovarna je bila po polomu tega sistema, ki ni temeljil na načelih proste konkurence in je za sabo pustil razdejanje, več let v lasti bank, kar ne more biti najboljša rešitev. Kot je v svoji rubriki v Primorskem dnevniku med drugim zapisala Darja Kocbek, so te poteze, zaradi katerih je morala država reševati banke, slovenske davkoplačevalce zelo drago stale.
V skupini Heineken je že več kot 170 znamk piva po vsem svetu, med temi so recimo videmska Birra Moretti (od leta 1996), Karlovačko pivo (2003), »španski ponos« Cruzcampo (2000) ter sloviti irski Murphy's (1983). Kakšne namene
Elena Parovel
ima glede slovenskega pivovarskega fevda, še ni znano.
Laško pivo je medtem vse bolj priljubljeno tudi v Italiji. Edini distributer na Apeninskem polotoku je od samega začetka podjetje Parovel Group s sedežem v Dolini, po sledeh očeta Zorana ga vodi Elena Parovel.
V Sloveniji je po tem prevzemu marsikdo skeptičen in se sprašuje, kaj bo
v prihodnje z blagovno znamko Laško ter z delovnimi mesti. Kaj menite vi, ki prodajate to pivo v Italiji?
Vprašanje je, kaj bo s Slovenijo, ne samo s to blagovno znamko ... (smeh)
Ali je ta novost po vašem mnenju pozitivna ali negativna?
Vsaka novost se lahko izkaže za pozitivno ali pa negativno. Vse je odvisno od tega, kakšno strategijo bodo oni ubrali. Mislim, da so dosedanji lastniki izbrali dobrega kupca s prepričljivo strategijo, saj ne vem, čemu bi izbrali slabega interesenta.
Heineken ima v lasti že več kot 170 znamk piva po svetu.
To je splošno znano. Gre za ogromno skupino, multinacionalko.
Vi torej ne boste ugibali, kakšne novosti se lahko obetajo.
Absolutno ne, ničesar ne vemo. Te strategije bodo znane v prihodnosti, mogoče pa bomo mi seznanjeni med zadnjimi.
Kje prodajate Laško pivo v Italiji?
Po vsej državi. Prodajamo trgovinam, barom in gostilnam, največ strank pa imamo v Furlaniji-Julijski krajini, Venetu in Tridentinski-Južni Tirolski.
Kjer je to pivo najbolj poznano.
Pivo je poznano v naši deželi, vse ostalo je treba osvojiti z delom.
Ali se slovensko pivo prodaja tudi v srednji in južni Italiji?
Da, tudi.
Od kdaj prodajate Laško pivo v Italijo?
Od samega začetka. Mi smo prinesli to pivo v Italijo, in sicer davnega leta 1988.
Koliko pa ga prodate v enem letu?
Med 60 in 70 tisoč hektolitrov na
leto.
Je promet stabilen, ali pa ga je splošna kriza prizadela?
Prodaja stalno raste, negativnega leta še nismo imeli. Ta blagovna znamka je za marsikoga nova in če se vztrajno premikaš ter iščeš nova področja, krize ne more biti.
V Trstu sem opazil, da je Laško pivo zelo priljubljeno tudi med kitajskimi gostinci.
Res? Zanimivo. Oni kupijo pivo, kjer je najcenejše. To pa velja za vse, ne skri-vajmo se (smeh).
Aljoša Fonda
10
Sreda, 22. aprila 2015
KULTURA
/
sng drama - Dramatizacija uspešnega Vojnovicevega romana
Jugoslavija, moja dežela
■	•	• VI ••
na odru manj prepričljiva
Zadrega. Zanimanje. Še danes v državah, ki so nekoč sestavljale Jugoslavijo, razprava o nekdanji skupni federaciji vzbuja zadrego. Pogosto tudi še močnejša čustva. Vsi ostali, še posebej bližnji sosedi, pa se na vsak prikaz, analizo o »Balkanu« odzivajo z zanimanjem. Tudi če pri enih in drugih odmislimo »ju-gonostalgijo«. Vsekakor ta argument ostaja med splošno vabljivimi. Še posebej, če se ga obravnava iz posebnega zornega kota. Goran Vojnovic je s knjigo Jugoslavija, moja dežela zadel v črno. Z njo si je med drugim prislužil svojega drugega kresnika. Kot se je zgodilo že s prvencem, Čefurji raus!, ki je v primerni priredbi zaživel še na gledališkem odru in na filmskem platnu, je tudi na osnovi obsežnega romana nastala gledališka uprizoritev. Vojnovic je priredil Vojnovica: pod dramatizacijo uprizoritve ljubljanske Drame se namreč podpisuje avtor romana, režiser pa je Ivica Buljan. Krstno so uprizoritev izvedli 11. aprila, na velikem odru SNG Drame Ljubljane pa bo na sporedu vse do prve polovice junija.
Kdor je prebral uspešen roman, ve, da v njem avtor razvija veliko zgodb, ki jih je v gledališko adaptacijo težko strniti. Vojnovic pripovedi ni strnil, skoraj vse opisane zgodbe zaživijo tudi na odru. Pravilneje bi rekli, da so prisotne. Tako pripoved prehaja iz prizora v prizor, slike, ki se časovno in teritorialno »sprehajajo«, sestavljajo dolgo, triurno uprizoritev. Označujejo jo (pre)dolgi dialogi, mestoma jo poživljajo glasbeni vložki, v njih igralci Drame ob spremljavi harmonike še enkrat dokažejo, da znajo tudi lepo peti. Vendar je to lahko le obrobna pripomba. Nekaj pestrosti v odrsko pripoved vnese tudi večjezičnost: ob osnovni slovenščini je slišati tudi srbščino, vojvodinščino in bosanščino (slovenski prevod je mogoče prebrati v nadnapisih). Vsekakor je odrska pripoved dvojice Voj-novic-Buljan veliko manj privlačna od zapisane zgodbe, ničesar ji ne dodaja in je v ničemer ne nadgrajuje.
Na odru, ki ga v ozadju zapolnjuje velik reklamni plakat o jadranskih lepotah Jugoslavije, ob straneh pa so postavljene omare iz 70. let prejšnjega stoletja, se izmenjujejo prizori, včasih dva skoraj istočasno. Omare so polne predalov, ki zakrivajo skrivnosti vseh prisotnih v zgodbi. Te obremenjujejo predstavnike starejše generacije in tudi mlajše do take mere, da onemogočajo doživljanje sedanjosti in tudi načrtovanje prihodnosti.
Odrska pripoved sloni na nizanju prizorov, ki pa ne tvorijo zaokrožene celote. Zaradi dokaj neposrednega načina scenske pripovedi je zgodba v glavnih obrisih splošno dojemljiva. Osrednja junaka sta Duša, Nedeljkova žena in Vla-danova mati v odlični interpretaciji Nataše Barbare Gračner, in Vladan, mladega igra mali Filip Ekart Babic, odraslega pa prepričljivo Marko Mandic. Sicer pa so tudi v tej uprizoritvi igralci Drame odločilen adut. Odrsko dogajanje se začenja z Dušino odločitvijo, da se preseli v Pulj k svojemu Nedeljku (Matjaž Tribušon). Njeni slovenski starši (Zvone Hribar in Maja Končar) se ne odlikujejo po nacionalni strpnosti. Morda zato Duša prevzame moževo srbščino, živi v njegovem oficirskem krogu, ki je svet zase. Ta propade, ko nasprotja med »bratskimi« narodi prerasejo v spopad in Ne-deljka premestijo v Beograd. Srbski oficir se zapiše jugoslovanski armadi in interesom Srbije. Družino podredi tej svoji izbiri. Zena in mali Vladan, ki preživita več časa pri Nedeljkovih sorodnikih, ki jih prej nista poznala, odideta v
V nosilnih vlogah igrajo Nataša Barbara Gračner, Matjaž Tribušon, Zvone Hribar, Marko Mandic
peter uhan
Slovenijo. In tam Vladan travmatično doživi svojo slovensko mater, ki je prej z njim govorila srbsko. In začenja se njuno nelahko življenje v Sloveniji, Vladan išče svojega očeta, ob tem pravzaprav išče samega sebe. Izve, da je oče vojni zločinec, najde ga s pomočjo nekdanjih očetovih kolegov, ki ne bi smeli vedeti, kje se skriva obsojenec haaškega sodišča ...
Sama po sebi se vsiljuje primerjava med medosebnimi in odnosi med posameznimi narodi, ki so nekoč živeli v skupni federaciji, in današnjim stanjem, ko so porazdeljeni med samostojne države: avtor se ne spušča v politične od-
nose, temveč medčloveške, pred spopadom in po njegovem zaključku je v vseh narodnostnih okoljih prihajala do izraza nestrpnost, nerazumevanje drugega. To razkriva Vladan med svojim obiskovanjem očetovih sorodnikov in nekdanjih prijateljev. Njegova zgodba, njegovo iskanje očeta in lastne identitete bi moralo biti gonilo celotne odrske pripovedi, vendar je v uprizoritvi Vladanova zgodba ena od tolikih, ki potekajo nekako vzporedno, pa čeprav se dogajanje pogosto časovno in teritorialno »seli«. V svojem iskanju je Vladan, ki je po izbiri dvojice Vojnovic-Buljan že odrasel mo-
ški, osamljen. Hote, zavestno. Kot predstavnik mlajše generacije, ki se je v nekdanji Jugoslaviji rodila in preživela otroška leta (Vojnovic se je rodil leta 1980), je Vladan bolj obremenjen s preteklostjo kot pa zazrt v bodočnost. Njegovo doživljanje sedanjosti je zelo boleče, skoraj bolj kot starejše generacije, ki bi rada pozabila. V potrditev teze, da travme zaznamujejo vse generacije. Svoj pogled na lastno generacijo je Goran Vojnovic dodatno izpostavil s pesmijo Izdan, s katero se zaključuje uprizoritev (zadnji vrstici): »... iz tvojih sem izdaj ro-jen./Ko bom velik, bom izdan.« (bip)
zborovsko petje - Zanimiv koncert pri Sv. Ivanu
Švedske melodije v Trstu
Komorni zbor Ave je s sopranistko Hillevi Martinpelto ponudil izbor pretežno sakralne glasbe
Komorni zbor Ave in Hillevi Martinpelto med nastopom
fotodamj@n
Švedska je v zborovskem am-bientu pojem zaradi bogate zborovske tradicije, odličnih zborov in referenčnih zborovodij, zato je bil nedeljski koncertni poklon Švedski nekaj izvirnega, tako zaradi monografskega koncepta kot tudi zaradi čisto naravnih razlogov. Gost društva Marij Kogoj, Komorni zbor Ave, je imel še nekaj dodatnih, dobrih razlogov za pripravo novega projekta, ki ga je premierno predstavil v cerkvi sv. Ivana v Trstu. Zbor je v preteklosti sodeloval z nekaterimi od najuglednejših švedskih zborovodij kot sta Eric Ericson in Gary Graden, zboro-vodkinja Jerica Gregorc Bukovec je študirala na Švedskem, kjer je tudi vodila nekatere zasedbe, ne nazadnje pa je koncert nastal v sodelovanju s švedsko
sopranistko, operno pevko Hillevi Martinpelto, ki je v svoji karieri sodelovala z uglednimi mojstri (kot je na primer John Eliot Gardiner) in je v svoji državi prejela veliko, tudi kraljevih priznanj.
Zbor Ave je z njo pripravil koncert pretežno sakralne glasbe 19. in 20. stoletja, z nekaterimi opernimi in ljudskimi izjemami. Program naj bi pričaral »švedske gozdove, dolge dneve in pesmi, ki odzvanjajo po prostranih dolinah«; publika se je lahko vživela v mehke vtise koncerta, v katerem so prevladovale spevne, rahlo melanholične melodije.
Celovečerni nastop se je pričel na koru, kjer je organist Tilen Bajec spremljal izvedbe izbora duhovnih pesmi Augusta Sodermana, po stilu pre-
cej konvencionalnih skladb, pri katerih pa je že od prvih not prišel do izraza homogen zvok s temno, izenačeno barvo ubranih glasov. Lepota zvoka je bila izstopajoča lastnost zbora, ki bi pod drobnogledom potreboval bolj uravnovešeno razmerje med žensko in zvočno nekoliko manj intenzivno moško sekcijo, a se lahko ponaša z zelo kulti-viranimi glasovi, s katerimi se je publika tudi pobliže soočila ob izvedbi poletnega psalma Waldemara Ahlena, ko so se pevci postavili okrog poslušalcev.
Med samostojnimi točkami zbora so bile posebno zanimive skladba Fallandet Thomasa Jennefelta, s svojim nihanjem med toplino izraza in napetostjo disonanc, a tudi ekspresivna Jesu corona celsior Otta Olsona, v kateri je na poseben način prišel do izraza skoraj »orgelski« zvok zbora, ali Lars-sonova Vad faller over traden, katere eksotično barvitost je ojačila primerna izbira orgelskih registrov. Pevci so našli ubrane in zanimive kombinacije z gostujočo solistko v sugestivnem Starem pastirskem psalmu Oskarja Lindberga, kot tudi v edini slovenski skladbi, Schwabovi K pokoju že dan se nagiba. Pevka je solo zapela lirično Ave Mario poznoromantične skladateljice Laure Netsel, Verdijevo Ave Mario iz opere Otello, največje odobravanje pa je dosegla s solistično izvedbo a cappella Almqvistove spevne Uslišujoča Marija in pesmi Razširi svoja krila Line Sandell-Bergove.
Tržaški koncert je bil prva etapa trodelnega projekta, ki ga bo zbor predstavil še 22. aprila v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, 24. aprila pa v stolnici v Kopru.
ROP
gloria campaner
Brez
dolgčasa
Predzadnji koncert glasbene sezone tržiškega Občinskega gledališča je oblikovala Gloria Campaner, pianistka, ki je lani sodelovala pri projektu Beethoven z orkestrom Mitteleuropa, tokrat pa se je predstavila s samostojnim recitalom. Deve-tindvajsetletna umetnica, ki se je rodila v Je-solu, ima že zelo bogat curriculum, saj je h klavirju prvič sedla, ko je bila stara štiri leta, z nastopi in tekmovanji pa si je nabrala dolgo vrsto nagrad in priznanj. Izpopolnjevala se je z nadvse uglednimi mojstri, kar je iz njenih interpretacij razvidno, pokazala pa je veliko radovednosti do najrazličnejših žanrov, od jazza do sodobne glasbe. Lani smo jo poslušali v Beethovnovem koncertu, torej v strogo klasičnem okviru, tokrat pa je pianistka izbrala program, ki je od nemške romantike prišel do ruske po-zne-ali celo zapoznele-romantike, kar je Gloria izkoristila za mnogo večjo interpre-tativno svobodo: do skrajnosti je izpostavljala dinamična nasprotja, z agogiko se je poigravala morda tudi preko dovoljenih okvirov, skratka, pokazala je plastično, pravzaprav teatralično interpretativno vizijo, ki nam lahko vzbudi nekaj dvomov, nikakor pa ne dolgočasja.
Prvi del programa je bil posvečen Robertu Schumannu: najprej Kinderszenen op.15, venček trinajstih ljubkih, mestoma razburjenih otroških prizorov, ki jih je pia-
nistka podala, kot bi želela na novo prikazati skladateljeve ideje; izredna nežnost se je umikala naravnost hrumečim epizodam, zelo razgiban potek, ki nam je tu pa tam želel zabrisati ustaljene podobe, vsekakor pa rezultat močno subjektivne, a nesporno mu-zikalične osebnosti.
Podoben potek je imela tudi Schu-mannova Humoreska op.20: v tej skladbi je nestabilnost še bolj upravičena, saj je sam avtor priznal, da je med pisanjem nihal med smehom in jokom. Campanerjeva je vidno uživala ob nepričakovanih zasukih, mi pa smo lahko občudovali suvereno tehniko, s katero pianistka premošča vsakršne težave.
Šarmantno dekle je drugi del koncerta začelo s tremi Morceaux de fantaisie op.3, zbirko, ki jo je Sergej Rahmaninov napisal in predstavil, ko je bil star devetnajst let: že v teh zgodnjih skladbah se oglaša velikopotezna retorika, ki jo je Campanerjeva podala zelo prepričljivo, še posebno v znamenitem Preludiju. Sledil je Aleksander Skrjabin, sodobnik in sonarodnjak Rahmanino-va, ki je svoj navdih iskal v mistično obarvanih duhovnih labirintih, vsekakor pa našel marsikaj originalnega. Najprej smo poslušali Etudo op.2 št.1, delo petnajstletnega mladeniča, ki je marsikaj dolgoval Chopinu, nato pa Poem op.72-Vers la flamme (Proti plamenu), skladbo, ki je nastala eno leto pred prezgodnjo smrtjo in vsebuje vse dosežke zrele dobe dvainštiridesetletnega avtorja. Campanerjeva je v interpretacijo vložila veliko fantazije in energije ter požela ploho aplavzov, ki so priklicali dva dodatka: najprej čudovito Toccato Sergeja Pro-kofjeva, nato pa blago slovo z Debussyjevo Clai de lune.
Tržiško sezono bo 23.aprila sklenil svetovno znani pianist in skladatelj Uri Cai-ne z improvizacijami in variacijami.
Katja Kralj
/
KULTURA
Sreda, 22. aprila 2015 1 1
naš intervju - Pisatelj Marko Sosič pred današnjo prvo predstavitvijo knjige v Trstu
Povzročamo tragedije,
■ tf	• •	V	v« š •
s katerimi se nočemo soočiti
V tržaški kavarni San Marco bodo danes ob 19.30 predstavili Kratki roman o snegu in ljubezni, najnovejše delo tržaškega pisatelja Marka Sosiča.
Prvoosebni pripovedovalci so postali razpoznavni znak vaših knjig. V Kratkem romanu o snegu in ljubezni ste pripovedovanje zaupali Almi in Olgi. Je bilo ženskama lažje ali težje posoditi svoj glas?
Morda sta mi ga oni posodili, da lahko z neko odmaknjenostjo opazujem svet, življenje in ga z neke notranje razdalje opisujem, kar je po svoje paradoks, ker v prvoosebni pripovedi težko deluješ na razdalji, pa vendar ... Sicer se pa vedno znova pripravljam na tretjeosebno pripoved, tudi tokrat sem mislil, da bi bila ena od protagonistk opisana v tretji osebi, a sem se vrnil na prvoosebno pripoved kot na za enkrat zame najbolj prodorno pot do svojih likov. Tako jim pač za enkrat lahko najbolj sledim, tako jih morda bolje razumem, verjetno tudi zato, ker liki stopajo po moji notranjosti in si tu pa tam izposodijo delček mojega življenja. Ob prebiranju Kratkega romana o snegu in ljubezni sem imela občutek, da je ljubezen iz naslova povezana predvsem z nasiljem. Je ta občutek pravilen?
Nasilje verjetno res prevladuje. Ta zgodba se je udejanjila le iz enega fragmenta ljubezni, ki je ohranil pri zdravem življenju eno od protagonistk in v katerem se lahko vse, upam, znova začne. Ampak čas, v katerem sem pisal in sem ga skušal reflektirati skozi ti dve protagonistki, čas v moji preteklosti in v njunem in našem sedanjem času je zaznamovan z nepopisnim nasiljem in veliko dezorientacijo. Ena od protagonist se sprašuje, kako in zakaj se zlo vsili v nas, kako je mogoče, da je njen sin krenil na tako različno pot od tiste, ki sta mu jo nakazala ona in njegov oče. So razlogi za zlo v bistvu banalni?
Lahko bi rekli, da so. Tako kot je bil nacistični zločinec Eichmann definiran za banalnega človeka, ki je samo izvajal ukaze: banalnost, ki odpira neko grozovito notranjost človeka, v kateri je zabrisan vsakršni etični in moralni kodeks. To, da postaja v sodobni družbi nasilje povsem naravni diskurz, v smislu, da postaja že nekakšno dejstvo,ki se nas dotakne le za par trenutkov, je med drugim zagotovo rezultat nasilnega in globokega populizma ter globoke kulturne nepismenosti, ki ga je velik del naše družbe, ne samo italijanske, doživel v zadnjih 20, 25 letih: nasilje prevladuje predvsem v razmišljanju do drugega in drugačnega, kaže se v zavračanju, ignoriranju in eliminiranju motečih elementov tvojega vsakdana. Tudi v naši skupnosti vidim znake nestrpnosti ob dejstvih, ki so v Evropi in svetu neizpodbitna, ob preseljevanju narodov, ki smo ga povzročili mi kot zahod: povzročamo tragedije, s katerimi se ne znamo in želimo soočati. Presenetilo me je, da je fant, ki se navdušuje za neonacistične ideje, zrasel v družini Slovenke in Italijana in je navidezno videti harmonična in prijetna.
Mislim, da je treba razloge iskati tudi v tej tako imenovani harmoničnosti in prijetnosti: ne zato, ker bi človek skušal izbrisati ta pojem, ki seveda obstaja v realnosti kot dejstvo, nemogoče pa ga je idealizirati in se ne spraševati, na čem sloni harmonija nekaterih družin in ali je avtentična. Vemo dobro, da ni treba, da je človek z roba družbe in sam na sebi nasilen, zato da sprejme določena razmišljanja, ob katerih se počuti močnejši, samozavesten, potenten. Sama starša se v pripovedi sprašujeta, tako kot se sprašujemo mnogi: od kod to nasilje do pribežnikov, do drugačnih, do drugih? Zadovoljen sem, da je Trst vsaj navidezno ubral neko politiko širokega duha, a si upam trditi, da je v tem tudi veliko resnice. Rad verjamem, da se je ob tej novi klimi, ki je nastala v mestu, zaznamovanem s konflikti, zgodil nek nov čas dobre-
ga sobivanja z različnimi. Imamo pa znotraj tega prostora še veliko tihih glasov, ki čakajo na svoj čas, da se pokažejo v svoji luči. Tudi takih desnih, ki so v Italiji različni od slovenskih (ki sicer niso nič manj zastrašujoči), saj imajo veliko daljšo zgodovino.
Pomemben pa se mi zdi tudi drug lik v romanu, ki ima polna usta vrednot, v resnici pa samo ponavlja besede tistih, ki so jih resnično čutili, ni pa jih čutil on sam. V njem vidim neke vrste deziluzijo vere v levico, če hočemo.
Tudi zgodovina je močno prisotna v romanu, v življenju obeh protagonistk -tržaških Slovenk - na primer proces za Ri-žarno, obešenci v Ulici Ghega. Se vam zdi, da je naša skupnost še vedno obremenjena s temi dogodki?
Ne upam si govoriti za celotno skupnost, dejstvo pa je, da zmeraj znova proslavljamo svoje heroje, da zmeraj znova govorimo, da ne smemo nanje pozabiti. Res mislim, da ne smemo pozabiti, lahko bi pa ubrali neko drugačno pot spominjanja. Spomin je neizbrisljiv po svoje v nas samih. Sam spadam v povojno generacijo, a sem kljub temu zaznamovan z nekimi podobami, spomini drugih in vidim, kako so zaznamovani tudi mnogi drugi, ki morebiti o tem ne govorijo. V nas je zapisan nek
čas, ki ni doživel dokončnega odgovora s strani teh, ki so zakrivili celotno zgodbo.
Skupaj z mlajšimi generacijami smo mogoče zaznamovani še z veliko dezorienti-ranostjo, ki nas pelje k novim strahovom, zagotovo pa tudi k iskanju neke zavesti, da mora ta družba prej ali slej ubrati druge poti. Ta resnica, prepričanost, da je naš zahodni svet dosegel vrhunce v svobodi, razvoju, demokraciji je v resnici pogostoma gromozanska laž. Z njo posiljujemo druge in smo sami sužnji sistema, ki mu ne vidimo izhoda. Tudi v tej knjigi je, tako kot v romanu Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, veliko narave: tokrat gre za drevesa ...
Drevesa imam neskončno rad, verjetno zato, ker sem nanje kot otrok zelo pogosto plezal, postavljal zastave in dosegal neke svoje navidezne vrhove. Vselej so mi bila zatočišče miru, skrivnosti, vere v življenje, pot k modrosti; če parafraziram Kosovela, kot neki bratje, ki so bolj modri od tebe in te spremljajo, se k njim lahko zatečeš in ti ne bodo zamerili, če se jih oprijemaš, če si domišljaš, da slišiš njihov glas. To je seveda stvar domišljije, znanstveno pa je dokazano, da drevesa med seboj komunicirajo, da si preko svojih sokov nekako posredujejo informacije o hrani, vodi. To se mi
zdi fantastično, to odkrivanje jezika narave, za katerega vemo, da je neskončno lep, od katerega bi se lahko marsikaj naučili.
Kljub temu, da to ni roman o starostnikih, ste v njem postavili tudi spomenik staremu človeškemu telesu.
Mogoče sta tudi Rozalija in Franc drevesi s svojo skorjo, svojim lubjem. Od mladih let me je starejši človek očaral. V primeru teh dveh oseb gre za hommage njunima telesoma, ampak tudi neki hrabrosti, moči preživetja, ki jo je imela ta generacija, ki je kljub bolečinam, neizmernim preizkušnjam utegnila in utegne dostojanstveno živeti, kajti vendarle skuša dobiti neko svetlobo, za katero je pri mlajših generacijah težko reči, da jo zna in zmore dobiti, saj je sonce pogosto-ma zakrito z meglo. Kar verjetno pomeni, da čaka mlajšo in mlado generacijo tudi velikanska preizkušnja, zato da bo na koncu taka kot so ti stari, ki nastopajo v romanu. V Kratkem romanu o snegu in ljubezni so opazne različne oblike umetnosti: likovna, s Chagallovimi lebdečimi telesi, predvsem pa filmska. Zakaj ste vanj vključili podroben sinopsis in celo končno špico filma Dvojno Veronikino življenje?
Mislim, da je bil Kieslowski (režiser Dvojnega Veronikinega življenja) človek, ki je s svojim opusom povrnil vero v film in v bogastvo človekovega duha in človeka kot takega. Skozi oči glavne protagonistke je ta film osnova za mnogotere zrcalne podobe, ki se dogajajo v romanu. Ta film je povezan z nekim srečnim trenutkom v njenem življenju, zato ga tudi poveličuje skoraj do onemoglosti, ampak nosi v sebi tudi zgodbo o razdvojenosti in samoti.
Med drugimi filmi so me tudi poljski filmi izredno zaznamovali, in tudi Poljska kot taka in njena velikanska kultura. Ne bi nič mistificiral, ampak nekaj v tej deželi se me vsakič znova dotakne. In milim, da je protagonistka to čutila v meni.
Poljanka Dolhar
Odlični BalletBoyz
Moški plesi niso novost. Bojevniki so že tisočletja nazaj strnili svoje vrste in možato zaplesali. Iz bogate ljudske dediščine so se ohranili obredi-plesi, v katerih moški izkazujejo svojo moč, spretnost in tudi igrivost. Manj običajna je izključno moška »ekipa« v sodobni plesni umetnosti. Sicer so moški v tej plesni zvrsti že zdavnaj postali enakovredni partnerji plesalkam, pravzaprav porazdelitev vlog med moške in ženske sledi drugačnim kriterijem. Sodoben balet je dodobra premešal kanone, ki jih je vsiljeval tradicionalen balet, še posebej tisti z romantičnim pridihom. Ko pa je ples ... ples in ne pripoveduje zgodbe, so interpreti plesalci, ne glede na spol. Tako sebe in koreografije, nastale izrecno za njihov ansambel, predstavljajo člani in sodelavci skupine Bal-letBoyz. Gre za mlado britansko, izključno moško skupino, ki pa je naletela na velik odziv pri občinstvu in pri strokovni publiki. Prejšnji teden je desetčlanski ansambel nastopil v tržaškem gledališču Rossetti, in sicer v okviru pestrega plesnega festivala TS Ples 1.0.
Deset odličnih plesalcev se je izkazalo v dveh koreografijah. Posebnost skupine je tudi v tem, da pred izvedbo v besedi predstavi koreografijo. Tako si obiskovalci naprej ogledajo video, nato pa še plesno točko. V prvem delu je celoten ansambel odplesal koreografijo Alexandra Whitleya The Murmuring (glasba Raime, premiera v Londonu 16. septembra 2014). Gre za precej dinamičen ples, ki ga izvajajo posamezniki, združeni v nekakšni jati, kot ptice. Vsaj tako je svojo ko-
Moška plesna skupina BalletBoyz
gledališče rossetti
reografijo zasnoval Whitley, ki je želel prikazati atletski in obenem lahkoten ples. V drugi koreografiji, Mesmerics Cristopherja Whe-eldona (prikazano v obnovljeni verziji 16. septembra 2014 na glasbo Philipa Glassa), je bilo več baletnih elementov. Sicer pa oba ko-reografa kot tudi nekateri plesalci izhajata iz slovite skupine Royal Ballet. V skupini BalletBoyz, ki jo od ustanovitve leta 2001 vodita Michael Nunn in William Trevitt, plešejo: Andrea Carrucciu, Simone Donati, Flavien Esmieu, Marc Galvez, Adam Kirkham, Edward Pearce, Harry Price, Matthew Rees, Matthew Sandiford in Bradley Waller. V krajši plesni predstavi so prišle do izraza predvsem odlična izvedba, inovativnost koreografij in ugotovitev, da plesna umetnost lahko prinese veliko prijetnih presenečenj. (bip)
ssg - Uspešnica
Življenje in pesmi velike Edith Piaf
P
Vesna Pernarčič je v glasbeni mon-odrami Piaf, Edith Piaf spet navdušila tržaške abonente Slovenskega stalnega gledališča, ki je gledališko uspešnico tokrat uvrstilo v supernedeljski in rdeči abonmajski program; na sporedu je bila v nedeljo popoldne v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu. Šarm predstave, ki od leta 2004 z nezmanjšano prepričljivostjo govori gledalcem o življenju in karieri izredne in priljubljene pevke in obenem nekako v podzavesti meče preblisk na vpliv popularne zvezdnice glede oblikovanja kolektivne domišljijske vizije sveta, zaradi katere določena popevka ali podoba v vseh zbudi podobne občutke, sloni na dognanem nizanju spominov in šansonov, ki so prepleteni, kot je bilo življenje Edith Piaf že od vsega začetka prepleteno z glasbo.
Spomini in šansoni si ne sledijo v kronološkem zaporedju, temveč se izrisujejo kot ključne točke pevkinega življenja in njene popularnosti: od majhne deklice, ki ljudem na ulici za denar prepeva Aluette do Hymne à lAmour do bolečine ob smrti boksarja Marcela Ce-drana, moškega, ki ga je najgloblje ljubila, in spet nazaj v otroška leta polna revščine, ko se ji še najbolje godilo v bor-delu, kjer je stara mama bila za kuharico in kjer je spoznala glasbo; od počasnega uveljavljanja v kabaretih do slave in nastopov v velikih gledališčih. V predstavi se tako izrisuje lik umetnice, ki se zaveda svoje veličine, in značajske značilnosti, ki bi lahko bile sicer sprejete kot pomanjkljivosti, izpričuje s ponosom, kot ponosno s svojim stilom petja in življenja vsakomur meče v obraz, da res ni dama in da ji za to ni mar.
Kakorkoli že, uspeh monodrame sloni tako na dovršenem igralskem prikazu Piafinega lika kot na prepričljivi izvedbi popularnih šansonov, ki so še vsakomur v ušesih v interpretaciji Edith Piaf in jih Vesna Pernarčič odlično izvaja v istem stilu, vendar nikakor kot imitacijo. Na klavir jo spremlja Joži Šalej.
Vloga je Vesni Pernarčič leta 2004 prinesla Borštnikovo priznanje. Avtor glasbene monodrame je igralkin oče Jože Pernarčič; režirala jo je Tijana Zina-jic. (bov)

Labodje jezero iz Ljubljane v Trst
Po 16 letih se v tržaško gledališče Verdi vrača Labodje jezero. Od 7. do 13. maja bodo tu gostili SNG Opera in Balet Ljubljana. Plesalce bo spremljal orkester Verdijevega gledališča, ki ga bo vodila Živa Ploj Peršuh.
1 2 Sreda, 22. aprila 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Med 21. in 24. majem festival eStoria in Evropski sejem zgodovinskega turizma
Priložnost za kulturno, a tudi gospodarsko rast
Zgodovinski festival eStoria ni le priložnost za kulturno obogatitev in spodbujanje razprave o zgodovinskih in aktualnih vprašanjih, ampak je tudi pomembna izložba za Gorico in sredstvo, ki ga je treba izkoristiti za gospodarsko in turistično rast našega prostora. To so poudarili udeleženci včerajšnje predstavitve štiridnevnega festivala, ki bo zadnji vikend v maju že enajstič potekal v goriškem mestnem središču. Kot vsako leto se bo prire-
ditev, ki jo prireja združenje eStoria, ponašala z odmevnimi imeni (o programu podrobneje poročamo na drugem mestu), zaznamovale pa jo bodo tudi nekatere novosti. »Velik izziv je bila že sama tema letošnjega festivala, ki je posvečen mladim, tvegali pa smo tudi z izbiro lokacij: iz Ljudskega vrta, ki ostaja glavno prizorišče, se bomo razširili v Verdijevo gledališče, palačo De Bassa, goriško državno knjižnico in sedež univerze v Ulici Sv. Klare,« je po-
gorica - Program festivala eStoria
Med osrednjimi gosti sociolog Zygmunt Bauman
Oče koncepta »tekoče moderne«, poljski sociolog in filozof Zygmunt Bauman, bo eden izmed protagonistov letošnjega zgodovinskega festivala eStoria, ki bo v Gorici potekal med 21. in 24. majem. V štirih dneh se bo v Ljudskem vrtu in na drugih prizoriščih v mestnem središču zvrstilo približno sto dogodkov, ki jih bo oblikovalo okrog 150 zgodovinarjev, mislecev, sociologov, novinarjev, pisateljev in umetnikov z vsega sveta. Ob predavanjih bo festival ponudil projekcije filmov, delavnice, razstave in ekskurzije z eStoria-busom, s katerim bodo obiskovalce popeljali v Kobarid in druge kraje, ki jih je zaznamovala prva svetovna vojna.
Enajsti festival je združenje eStoria posvetilo mladim. In ravno nove generacije in njihov pogled na svet razkriva dokumentarec Alessandra Pive, ki bo na ogled na uvodnem večeru festivala (21. maja ob 20.30). V Verdijevem gledališču se bo z avtorjem pogovarjal radijski voditelj John Vignola. Na istem prizorišču bo v petek, 22. maja, predaval Zygmunt Bauman, v soboto, 23. maja, pa bo mladino nagovoril Roberto Savia-no, ki je letošnji dobitnik nagrade Friuladria. Denar od nagrade je novinar in pisatelj, ki je zaslovel z romanom Gomora, namenil projektu za dijake višjih srednjih šol, s katerimi se bo dopoldne v Verdijevem gledališču pogovarjal o legaliteti, trgovanju z mamili in družbeni angažiranosti. Priznanje bodo Sa-vianu izročili istega dne v Herodotovem šotoru v Ljudskem vrtu (ob 17.30), kjer bo srečanje za širšo javnost. Več dogodkov bo posvečenih mednarodnim mladinskim izmenjavam, položaju novih generacij v času krize in vlogi mladih v zgodovini. Med pričevalci bo Tunizijka Amina Sboui, ki se je leta 2013 fotografirala z odkritimi prsmi ter postala eden izmed simbolov arabske pomladi in boja za emancipacijo muslimanskih žensk. Ob zgodovinskih temah bo festival obravnaval tudi aktualna vprašanja. Med njimi je grožnja Islamske države, o kateri bodo spregovorili Maurizio Molinari, Loretta Napoleoni, Giampaolo Cadalanu e Gianan-drea Gaiani, več srečanj pa bo posvečenih obletnicam pomembnih dogodkov, kot so bitka pri Waterlooju, dunajski kongres, konec druge svetovne vojne, podpis Osimskih sporazumov, 750-letnica rojstva Danteja Alighierija, stoletnica genocida Armencev, 150-letnica umora Ambrahama Lincolna in stoletnica vstopa Italije v prvo svetovno vojno: o slednji bodo spregovorili člani znanstvenega odbora festivala Paolo Mieli, Mustafa Aksakal, Gerhard Hirschfeld, Mile Bje-lajac, Petra Svoljšak, Virgilio Ilari, Erwin Schmidl, Nicolas Offenstadt, Graydon A. Tunstall, Hew Strachan in drugi gostje. Posebna sekcija bo posvečena prihodnosti pre-
Zygmunt Bauman
hranjevanja. Predavali bosta Livia Pomodo-ro, predsednica ustanove Milan Center for Food Law and Policy, in Cinzia Scaffidi, direktorica raziskovalnega centra gibanja Slow Food. V festivalskih dneh bodo potekale tudi degustacije, »show cooking« in druge spremne pobude. V Ljudskem vrtu bodo ob t.i. »ludošotoru«, ki je namenjen najmlajšim, prvič postavili tudi šotor Mladih, kjer bodo potekala razna srečanja o šolstvu, mladinski kulturi ipd. (program je pripravil center Punto giovani v sodelovanju z univerzitetnimi študenti in društvi), središče mesta bodo poživile skupine v zgodovinskih kostumih.
Med ostalimi gosti festivala bodo Mark Thompson, Sergio Romano, Massimo Fini, Paolo Crepet, Brendan Simms, Massimo Teodori, Mimmo Franzinelli, Eberhard Straub, Colin Heywood, Brian Vick, Raoul Pupo, Armando Torno, Paulin Ismard, Nic Fields, Tim Parkin, Giusto Traina, Chris McNab, Antonio Carioti, Ping-chen Hsiung, Farian Sabahi, Brian Vick, Gian Arturo Ferrari, Simonetta Fiori, Mario Isnenghi, Francesco Fioretti, Alessandro Barbero, Pietro Tosco, Diego Fusaro, Andrew Horvat, Franco Cardini, Tiziano Bonazzi, Gabriella Va-lera, Nicola Tranfaglia, Giovanni Fasanella, Santo Peli in Giuseppe Parlato. Govor bo tudi o skavtizmu in poeziji (na obeh srečanjih bo sodeloval David Bandelj), 23. maja ob 21. uri pa bo v predoru Bombi projekcija dokumentarca Niso letele ptice Anje Medved in Nadje Velušček. Posebno zanimiv bo zaključni dogodek z režiserjem in scenaristom Andrewom Birkinom, ki je sodeloval tudi s Kubrickom. Tema srečanja bo lik Petra Pana, ki ga je ustvaril škotski pisatelj J. M. Bar-rie. Birkin je posnel televizijsko adaptacijo romana, napisal pa je tudi knjigo o Barrieju in njegovem odnosu z družino Arthurja Lle-welyna Daviesa, čigar sinovi so navdihnili like »izgubljenih fantov«. Več o programu na www.estoria.it.
vedal vodja festivala Adriano Ossola in prepustil besedo svojima najmlajšima sodelavcema, Enricu Vintiju in Alessii Capas-so, ki sta predstavila program.
O pomenu festivala je spregovoril župan Ettore Romoli. »Prepričan sem, da bo prireditev tudi letos priklicala veliko število obiskovalcev in prispevala k ugledu Gorice,« je dejal. Podpredsednica Pokrajine Gorica Mara Černic je pohvalila mlado festivalsko ekipo; po njenih besedah je prireditev tudi priložnost, da obiskovalci iz drugih italijanskih dežel in iz tujine spoznajo goriški prostor, njegove lepote in enogastronomsko ponudbo. V imenu Fundacije Goriške hranilnice je pozdravil Roberto Collini, deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti pa je poudaril, da eStoria dokazuje, kaj vse lahko mala Gorica zmore. »Festival eStoria je eden izmed razlogov, zaradi katerih bo dežela FJK še naprej vlagala v kulturni razvoj Gorice,« je dejal Torrenti in izrazil upanje, da bodo tudi ostale ustanove še naprej podpirale prireditelje festivala. Za mikrofon so stopili tudi predsednik Trgovinske zbornice Gian-luca Madriz, predstavniki ustanove Ersa, banke Friuladria in hranilnice FJK, goriški občinski odbornik Stefano Ceretta in Fi-
bumbaca
liberto Zovico, direktor Evropskega sejma zgodovinskega turizma, ki bo v festivalskih dneh že drugič potekal na Battistijevem trgu. »Sejem letos ne bo posvečen le turizmu prve svetovne vojne, zato bomo imeli več razstavljavcev. V Gorico bo prišlo 50 "buyerjev" turističnih paketov, ki si bodo ogledali goriško pokrajino, pričakujemo pa tudi sto mladih turistov - predvsem univerzitetnih študentov -, ki bodo lahko sledili festivalu in spoznavali goriški Kras, Brda in druge kraje,« je povedal Zovico in zaključil: »Festival eStoria ima gospodarski in turistični potencial, ki ga je treba izkoristiti. Razvoj kulturnega turizma je priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, ki je ne gre zamuditi.« (Ale)
Sprevod jih skrbi
»Novica me je sprva presenetila, zdaj pa me že malo skrbi. Res upamo, da ne bo neredov, ki bi lahko skvarili vzdušje in rezultate našega dela,« pravi Adriano Ossola o sprevodu desničarske organizacije Casa Pound, ki bi moral 23. maja - ravno na dan, ko bodo organizatorji festivala eStoria izročili nagrado Robertu Savianu - potekati v Gorici. »Trenutno še ne vemo, kod bo sprevod potekal, v prihodnjih dneh se bomo o tem pogovorili z goriško kvesturo,« zaključuje Ossola.
Pogrešanega našli ponoči
V ponedeljek zvečer so policiste poklicali svojci 82-letnega pogrešanega moškega iz okolice Vrtojbe. Sorodniki so ga namreč že nekaj časa neuspešno iskali. Takoj ko so na policiji prejeli obvestilo, so začeli z iskanjem, pridružili so se jim šempetrski gasilci. Skupaj so moškega iskali na območju Vrtojbe in Šempetra pri Gorici, Pristave, južnega dela Nove Gorice, Rožne Doline in osrednjega dela Kromberka. Izsledili so ga včeraj ponoči v Šempetru pri Gorici. (km)
Vandali v športni palači
Neznani vandali so vlomili v športno palačo Armando Filiput v Ronkah in sredi igrišča izpraznili štiri gasilske aparate. Občinska uprava je morala včeraj športni objekt začasno zapreti, saj je treba temeljito očistiti beli prah, ki je prekril vso njegovo notranjost. V prejšnjih dneh so vandali poškodovali 34 talnih svetil na Trgu Concordia. »Upam, da bodo sile javnega reda izsledile storilce, ki jim bomo takoj zatem dostavili račun za vso povzročeno škodo,« poudarja ronški župan Roberto Fontanot.
gorica - Število prebežnikov v mestu se spet veča
Spijo pred menzo
Brez strehe nad glavo je skoraj osemdeset ljudi - Ob Soči se ponovno pojavljajo šotori
V Gorici se spet veča število prebežnikov. V zadnjih dneh so nekateri izmed njih začeli taboriti na soškem bregu pod razstaviščem, drugi prenočujejo pred kapucinsko menzo. Goriški župan Ettore Romoli je v ponedeljek na nevzdržno stanje opozoril vladnega podtajnika Filippa Bubbica, ki se je obiskom v Furlaniji Julijski krajini udeležil tudi sprejema na občini, zatem si je v družbi senatorke Tamare Blažina in drugih predstavnikov slovenske narodne skupnosti ogledal Trgovski dom, o čemer poročamo na 3. strani dnevnika. Na goriškem županstvu so zaskrbljeni, ker se je v zadnjih časih v mestu spet povečalo število prebežnikov brez strehe nad glavo; 19. aprila so jih našteli 79, medtem ko so 203 pribežniki nameščeni v centru Nazareno (150), hotelu Internazionale (40) in domu Faidutti (13). V centru Cara v Gradišču je trenutno 230 prebežnikov, 15 pa jih v gostijo v Terranovi pri Škocjanu. Skupno je te dni v goriški pokrajini 527 prebežnikov, kar po mnenju župana Romolija odločno presega zmogljivosti.	Prebežniki spijo pred kapucinsko menzo
devetaki - Šofer iz Trsta se je lažje poškodoval
Tovornjak se je prevrnil, cesta je bila več časa zaprta
Pri Devetakih se je včeraj dopoldne prevrnil tovornjak, na katerem je bil natovorjen mali kopač. Do nesreče je prišlo kmalu po križišču med državno cesto št. 55 in pokrajinsko št. 15 v smeri Gorice. Po razpoložljivih podatkih naj bi voznik naenkrat izgubil nadzor nad tovornjakom, s katerim je zapeljal proti robu cestišča, zadel oviro in se prevrnil na bok. Voznik - 52-letni I.C. iz Trsta - se je k sreči le lažje poškodoval; na kraj so prihiteli reševalci iz službe 118, ki so moškemu nudili prvo pomoč in ga zatem odpeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. Zaradi nesreče je bila državna cesta več časa zaprta, saj je bilo treba poškodovani tovornjak najprej dvigniti z žerjavom in ga nato odpeljati. Na prizorišče nesreče so prišli tudi goriški prometni policisti, ki so zaprli cesto, in gasilci, ki so očistili madež motornega olja.
Prevrnjena tovornjak in kopač pri Devetakih Bonaventura
Sledite QL navdihom

Med 1. in BO. aprilom 2015 sodelujte v QL POMLADNI NAGRADNI IGRI, v kateri podarjamo 7.000 EUR in druge privlačne nagrade!
www.qlandia.si
Nova Gorica * Kranj • Kamnik * Maribor • Ptuj * Novo mesto * Krško
v aprilu
podarjamo
1 4 Četrtek, 23. aprila 2015
GORIŠKI PROSTOR
šmartno - Dvodnevna prireditev
Vino in še marsikaj
V soboto bo za vstop na prizorišče treba odšteti 45 evrov - V nedeljo bo vstop prost
Že tradicionalno prireditev Brda in vino, ki vsako leto poteka v Šmart-nem, bodo organizatorji že drugo leto zapored okrepili z gostinsko ponudbo ter ponudbo briških pridelkov in izdelkov. »Čeprav je bilo lani, ko smo na sobotni prireditvi prvič ponudili številne degustacije vin in jedi in uvedli vstopnino, slabo vreme, smo bili z obiskom zelo zadovoljni. Največ gostov smo zabeležili iz Avstrije, Italije in Slovenije,« pojasnjuje Sebastjan Mavrič iz Agencije Marica, ki dvodnevni dogodek pripravlja skupaj z lokalnimi ponudniki.
V soboto in nedeljo, 25. in 26. aprila, bodo šmartenske ulice preplavile vonjave žlahtne kapljice in kulinaričnih dobrot. Sobotni del bo potekal med 12. in 20. uro. Za vstop na prizorišče bo treba odšteti 45 evrov na osebo, obiskovalcem bodo na vo-
ljo degustacije vin skoraj tridesetih vinarjev, okrog 20 gostincev bo ponujalo jedi, na voljo bo tudi kulturni program. »Za obiskovalce pripravljamo še kulinarično delavnico priprave briških narodnih jedi, pripravljenih na ognjišču,« dodaja Mavrič. Kulturni program bo ponudil ogled dokumentarnih filmov Zbrani; zaupno o skupnem, Cvetoča Brda in Moja meja, prisluhniti bo moč poulični glasbi skupine Furclap, kvintetu Kvar-tin, vokalni skupini Sanje in plesni skupini Tince, zvečer bo nastopila skupina Pikaja & the Swing wingS.
V nedeljo bo vstop na prizorišče prost. Tudi takrat bodo na voljo degustacije vin in tržnica z briškimi pridelki, na ulicah se bo v organizaciji likovnega društva Dablo odvijal ex tempore, po ulicah bosta odmevala poulična glasba in ples, tokrat v iz-
Šmartno
foto k. m.
vedbi skupine Furclap, vokalno skupino brike, plesno skupino Pupa za-plaš in mlajšim briškim godalnim orkestrom, sodeloval bo otroški zbor iz Gorice z mentorico Michelo De Castro. med 14. in 16. uro bodo potekale otroške delavnice.
Oba dneva bo na ogled razstava na prostem Skulpture iz keramike Ivana Skubina, njegova dela bodo razstavljena še v Hiši Marica in hotelu San Martin, v Briški hiši pa si bo moč ogledati razstavo Briška hiša skozi čas.(km)
Glasbene afinitete
/
Palača Attems Cernozza De Postcastro v Ločniku bo danes ob 19. uri prizorišče drugega koncerta iz letošnjih Snovanj, ki nosi naslov Glasbene afinitete. Celovečerni koncert bodo izvedli profesorji SCGV Emil Ko-mel in društva Arsatelier.
Oblivion v Verdiju
Sezona goriškega gledališča Verdi se zaključuje danes ob 20.45 z groteskno predstavo »Othello, la H e muta«, ki jo bo uprizorila skupina Oblivion.
Zavračam vojno
V avditoriju v Ronkah bo jutri, 23. aprila, ob 20.30 zgodovinsko-glasbena predstava o prvi svetovni vojni »Rifiuto la guerra«. Nastopili bodo Piero Purini, Paolo Venier, Aljo-ša Starc in Olivia Scarpa.
Belci v Štarancanu
Deželni tajnik CGIL Franco Belci se bo danes ob 20.45 v Štarancanu udeležil srečanja o medgeneracijskih odnosih. Z Giovanni-jem Tomasinom in županom iz Turjaka En-ricom Bullianom bo spregovoril o svoji družini in očetu ter o Trstu danes in nekoč.
tržič - Občinska uprava
Za plačilo davka Tari pomagali 1091 družinam
V Tržiču je 1161 občanov vložilo prošnjo za koriščenje popusta pri plačilu davka na odpadke Tari, potem ko je pravilnik za določanje višine zneskov stopil v veljavo konec leta 2014. Na občini so prošnje preverili in jih sedemdeset zavrnili, saj njihovi vlagatelji presegajo predvideni dohodkovni prag, ki je določen na podlagi kazalnika Isee. 325 družin bo deležnih 20-odstotnega popusta, medtem ko bo plačila davka v celoti oproščenih 766 družin; skupno bo deležnih pomoči 1091 družin. Do popusta imajo pravico družine s kazalnikom Isee od 6501 do 10.000 evrov, medtem ko so bili davka oproščene družine s kazalnikom do 6500 evrov.
»Ko je stopil v veljavo davek Tari in je nadomestil Tares, smo se takoj odločili za nudenje pomoči družinam v stiski. Tolikšni odziv dokazuje, da je bila naša odločitev pravilna,« poudarja tržiški občinski odbornik Stefano Martinelli. Lani so podobno pomoč namenili trgovskim dejavnostim, vendar so na občini prejeli samo dvajset prošenj. Med prosilci so razdelili 40.000 evrov, medtem ko je bilo na razpolago 60.000 evrov. Letos so zagotovili pomoč družinam, ki so zanjo množično zaprosile; skupno bo med prejemniki pomoči za plačilo davka Tari razdeljenih 220.000 evrov.
tržič - Praznik
Tudi jedi iz Avstrije in
Tudi Tržič ima svoj poulični praznik z dobrotami iz raznih krajev sveta. Imenuje se Terre di magici sapori in bo potekal med 1. in 3. majem v mestnem središču, ki ga bo zasedlo 75 stojnic. Na voljo bodo jedi z raznih koncev sveta, posebno privlačni bosta po besedah prirediteljev stojnici iz Brazilije in Avstrije. Poskrbljeno bo tudi za prikaze kuhanja, za debatna srečanja, za kuharski tečaj. Glavni gost prireditve bo kuharski mojster Alessandro Borghese, sicer znan televizijski obraz. »Letos smo povečali ponudbo glede na lansko leto. Posebna pozornost bo namenjena tudi kraškim tipičnim proizvodom; prizadevamo si, da bi prireditev postala tradicionalna,« pravi tržiški podžupan Omar Greco. Za organizacijo praznika so prejeli deset tisoč evrov deželnega prispevka, tako da stroški ne bodo bremenili občinske blagajne.
gorica - Danes odprtje razstave
V Kulturni dom se vrača mlada slikarka Janina Cotič
Ob 20.30 bo v okviru Komigoja furlanski satirični televizijski dnevnik
V Kulturnem domu v Gorici bosta danes dva kulturna dogodka; ob 18. uri bodo odprli samostojno razstavo mlade slikarke Janine Cotič iz Sovodenj, ob 20.30 se bodo v okviru festivala Ko-migo člani skupine Sis Scussons Scussas iz Romansa predstavili s furlanskim satiričnim televizijskim dnevnikom Tele Scussons - Notiziari comic satiric dal Friul e dal mont.
Sovodenjka Janina Cotič se drugič v svoji karieri predstavlja v galeriji Kulturnega doma v Gorici; prvič je svoja dela razstavila leta 2010. V zadnjih letih se je umetnica še posebej navdušila za grafit in akvarel, saj od leta 2011
obiskuje Akademijo lepih umetnosti v Benetkah, kjer se izpopolnjuje v aktu z modelom v živo. Tokrat se bo v Kulturnem domu predstavila s svojimi novejšimi deli, ki so sad izpopolnjevanja v Benetkah. Umetnico bo predstavil Vili Prinčič. Razstavo Janine Cotič prirejajo Kulturni dom v Gorici, kulturno društvo Sovodnje in ZSKD pod pokroviteljstvom sovodenjske občine.
Janina Cotič
gorica - Ob 70-letnici osvoboditve spregovorili o italijanski ustavi
Ni le kos papirja
Pokrajinska struktura Vsedrža-vne zveze partizanov je s pokrajinsko študentsko konzulto in raziskovalnim inštitutom Leopoldo Gasparini iz Gradišča priredila v slavnostni dvorani nekdanjega Malega semenišča srečanje na temo o italijanski državni ustavi. Pobudo so okvirili v proslavljanje 70-letnice zaključka druge svetovne vojne in jo namenili študentom in spremljajočim profesorjem. Njihova udeležba je bila številčna, saj je okrog dvesto šestdeset mladih zasedlo vsa razpoložljiva mesta. Po videzu je bila večina iz prvih letnikov raznih fakultet.
Prvi jih je pozdravil pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan. Izrazil je zadovoljstvo nad dogovorom prirediteljev, povedal, da statut njegove organizacije predvideva spoznavanje in posredovanje informacij in vrednot protifašističnega in protinacističnega uporništva, ter podčrtal, da nekdanji borci, simpati-zerji in mlajši člani ne nasprotujejo spremembam ustave pod pogojem, da do njih pride dogovorno in s privoljenjem širokih plasti prebivalstva.
Pokrajinski podpredsednik VZPI-ANPI Mario Lavrenčič je v slovenščini in v italijanščini poudaril pomembnost dvojezičnega posega, saj živita obe skupnosti na istem prostoru, prijateljstvo in sodelovanje pa sta bila potrjena že med vojno. Pro-letarsko brigado so leta 1943 sestavljali italijanski in slovenski ladjedel-niški delavci, veljavna ustavna načela, za katera so se med uporom zavzemali, pa priznavajo pravice narodnim in jezikovnim manjšinam. Prisotne sta pozdravila tudi deželna odbornica za šolstvo in izobraževanje Loredana Panariti, ki je opozorila tudi na sedanje tragedije v Sredozemskem morju, in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. Povedal je, da moremo italijanski 25. april primerjati z ameriškim Indi-pendence day. Z osvoboditvijo leta 1945 je Italija dosegla trojni cilj: zaključek vojne, odpravo diktature in svobodo. Partizanski upor je prinesel mir, demokracijo in suverenost. Spregovorila sta tudi profesor, ki je zadolžen za dejavnost študentske kon-zulte, in njena predsednica Eva Fur-lan. Lectio Magistralis o pravnih in etičnih izhodiščih državne Ustave je imel prof. ustavnega prava iz Rima Alessandro Pace. Dejal je, da ima do
ustavnih osnov in same ustave čustven odnos, ker so na njej zgrajena pravila človeških in državljanskih pravic in dolžnosti. Še vedno občuduje skupino oseb, ki je postavila ustavne temelje kljub temu, da so bile nazorsko različno usmerjene. Predavanje je posvetil ustavnim načelom in njihovi reviziji. Razlikujemo gibke in toge ustave. Te razlike zadnja dva predsednika vlade ne obvladata ali celo ne priznavata. Ne gre samo za kos papirja, temveč za učinek in posledico trdega boja italijanskih državljanov, zlasti partizanov, ki so omogočili njeno sestavo, sprejetje in uveljavljanje. (ar)
Alessandro Pace
gorica - Ob 70-letnici osvoboditve
V treh jezikih plakat in proslava
_v
pes i,A easrirujioNE F L A DEMQCIÍAZIA
lJÉCOSll¡U¿ION = PF DfcMOCfttólÉ
Trijezični plakat pokrajine
bumbaca
.....I
ZA USTAVO IN DEMOKRACUO
itfLlál^í.ll
É
V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo v petek, 24. aprila, ob 18. uri proslava ob 70-letnici osvoboditve izpod na-cifašizma. Spregovorili bodo predsednik pokrajinskega sveta Gennaro Falanga, pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan, pokrajinska svetnica Alessandra Vecchi (posegla bo v furlanščini), pokrajinski svetnik Aljoša Sosol (posegel bo v slovenščini) in predstavnik pokrajinske dijaške konzulte. Za njimi bo profesor ustavnega prava na Videmski univerzi Guglielmo Cevolin spregovoril o ustavi in miru. Proslavo prireja pokrajinska uprava v sodelovanju z odborom za negovanje vrednot odporništva in ustave; že ob 17. uri bodo položili venec pred spomenik taboriščnikom pred železniško postajo. Pokrajina je v prejšnjih dneh nalepila več trijezičnih plakatov, s katerimi se spominja 70. obletnice osvoboditve.
V Gabrjah že v petek
Proslava ob 70-letnici osvoboditve bo v Gabrjah že v petek, 24. aprila, ob 20. uri. Prirejata jo krajevna sekcija VZPI-ANPI in društvo Skala. Pred spomenikom bo najprej zapel mladinski zbor Neokortex pod vodstvom Jane Drassich, za njim bo nastopila recitatorska skupina učencev sovodenjske osnovne šole. Predstavil se bo tudi domači moški pevski zbor Skala, ki ga vodi Zulejka Devetak, nakar bo prisotne nagovorila sovodenjska županja Alenka Florenin. Večer bo zaključil moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ki ga prav tako vodi Zulejka Devetak. (vip)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 23. aprila 2015
15
Z Mladostjo po sledeh prve svetovne vojne
Lepo in prijetno pomladansko sončno vreme je v nedeljo spremljalo približno 50 udeležencev pohoda Po sledeh prve svetovne vojne, ki ga je drugo leto zapored priredilo športno združenje Mladost. Pohodniki vseh starosti so se podali na tri ure in pol dolgo turo, med katero so se od Bonetov povzpeli na Vardo, kjer so si ogledali številne ostanke prve svetovne vojne, grafite, jarke in 90 metrov globoko Prhovčjo jamo. Lepo vreme je omogočilo tudi čudovit
razgled do Tržiča, Gradeža in tržaške obale, ravno s teh »razglednih« točk so avstrijski vojaki med avgustom 1916 in majem 1917 nadzorovali italijanske čete. Izlet sta vodila raziskovalca prve svetovne vojne Paolo Pizzamus in Mitja Juren. Ob povratku je udeležence pričakalo kosilo na nogometnem igrišču v Doberdobu. Poleg običajne »paštašute« so organizatorji pripravili tudi frta-ljo s šparglji, ki so jih udeleženci nabrali med pohodom. Marsikdo se je še nekaj časa zadržal, nekateri zvesti navijači pa so se odpravili v Gorico, kjer sta se Mladost in Audax razšla brez golov. (av)
nova gorica-šmartno
Trojezična pravljica in nočna modrovanja
Vseslovenskemu projektu Noč knjige se letos pridružujejo tudi v Goriških Brdih in v Novi Gorici. Čarobna noč, ko se bodo po vsej Sloveniji povezali ustvarjalci in ljubitelji knjig, se bo v Brdih odvijala kje drugje kot v Šmart-nem, ki je po zaslugi istoimenske poletne prireditve že dobila sloves pravljične vasi, v Novi Gorici pa je Noč knjige pod streho vzela tamkajšnja knjižnica.
Jutri ob 19.30 bo v Hiši kulture v Šmartnem premierno predstavljena lutkovna predstava za otroke od 4. do 10. leta starosti, ki je nastala po knjigi Mini poliglotini Pravljica o Luni. Kako je mali Poni postal velik. Gre za pravljico, ki je delo domače avtorice in je v knjigi predstavljena v treh jezikih: slovenskem, italijanskem in angleškem. Avtorica Mojca Stubelj Ars zagotavlja, da bo lutkovna predstava prav tako zanimiva kot njena knjiga, v kateri se poleg pra-
Platnica knjige
fotok.m.
vljice nahaja še trijezični slikovni slovar, didaktično gradivo, družabna igra in navodila za starše, kako lahko s knjigo ustvarjalno preživljajo čas z otroki. Lutkovni predstavi bo sledila delavnica otroke v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku.
Noč knjige bodo jutri priredili tudi v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Med 18.45 in 19.30 bo potekala otroška prireditev knjižni labirint na temo Iščemo storilca, sledil bo nastop pevke Julije Kramar, med 20. in 20.30 bo plesni nastop Tjaše Bucik-M&N Dance Company s plesno animacijo za otroke, ob 22. uri pripravlja Goriški literarni klub
Govorica Literarni maraton, Založba Educa, Goriška knjižnica ter ostali organizatorji pa od 23. do 24. ure Nočna literarna modrovanja.
Projekt Noč knjige 2015 je nekomercialne narave, ki poteka kot družbena akcija, ki povezuje številne lokalne prireditelje, ki samostojno izbirajo in izvajajo kulturne vsebine. V Sloveniji Noč knjige poteka drugič zaporedoma, tudi letos pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Letos se je projektu pridružilo 23 organizatorjev, pričakujejo več kot 400 prirediteljev dogodkov, ki bodo s knjigo povezali okoli 100.000 bralcev. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel.
0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180220.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel.
0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel.
0481-482787.
Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 22. aprila, ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitkovič). Informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ V GORICI: iz niza veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh« bo 28. aprila ob 20.30 glasbena igra z izborom Mozartovih arij in duetov »Poglej, moj dragi Figaro«. Prirejata KC Lojze Bratuž in ZSKP; informacije po tel. 0481-531445 ali 0481-538128.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -22.15 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mia madre«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 »Se Dio vuo-le«; 21.40 »Fast & furious 7«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.45 -22.15 »Fast & Furious 7«. Dvorana 2: 18.10 »Humandroid«; 20.15 - 22.15 »Black Sea«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mia madre«.
Dvorana 4: 16.45 - 20.30 - 22.10 »Se Dio vuole«; 18.20 »Black Sea«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Le vacan-ze del piccolo Nicolas«; 22.00 »Hu-mandroid«.
9 Šolske vesti
POLETNI KAMP V CELOVCU S TEČAJEM NEMŠČINE za srednješolce bo potekal od 24. do 29. avgusta. Organizira ga Dijaški dom v Gorici. Informacije in vpisovanja do 13. maja oziroma do zasedbe mest (število mest omejeno) po tel. 0481-533495; več na www.dijaskidom.it.
fi Razstave
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v četrtek, 30. aprila, ob 19.30 v društvene prostore na odprtje razstave Valentine Figelj »Tisoč in en gumb«. Sodelovali bosta ženski pevski zbor upokojenk iz Gorice pod vodstvom Tanje Pelizon in Tina Jarc, dijakinja Glasbene matice, ki bo zaigrala na violončelo in klavir; razstava bo na ogled do 6. maja.
V	KROMBERKU: v gradu bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica danes, 22. aprila, ob 18. uri zadnje javno vodstvo po razstavi o prvi svetovni vojni z naslovom »Kam usoda jih je peljala. Slovenci na bojiščih 1. svetovne vojne«. Vodil bo njen avtor, muzejski svetnik Drago Sedmak; informacije po tel. 003865-3359611. Vstop in vodstvo sta brezplačna.
V	DOBERDOBU: na sedežu društva Hrast za cerkvijo je na ogled likovna razstava ilustracij akademskega slikarja Janeza Vidica, ki so nastale na knjižni podlagi romana »Doberdob« Prežihovega Voranca. Prireja SKD Hrast; do 3. maja ob delavnikih 18.0020.00, ob sobotah in nedeljah 11.0012.00 ali po dogovoru s člani društva.
Koncerti
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v
Gorici vabi na ogled baleta »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani 24. aprila ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 16. uri; rezervacije po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbra-tuz.org; več na www.centerbratuz.org.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) danes, 22. aprila, ob 18. uri koncert za violino in klavir z naslovom »Dalla Belle Epoque alla Grande guerra«. Na violino bodo igrali Anna Banelli, Alice Pecorari in Riccardo Vida; vstop prost.
V	NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 24. aprila ob 20.15 koncert ruskega Tria Spiegel; več na www.kulturni-dom-ng.si.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Program in datum vpisovanja bo društvo naknadno objavilo.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA organizira v nedeljo, 10. maja, v sklopu pobude »Kekčeva pot«
(lažji pohodi namenjeni otrokom in družinam) izlet v okolico Pivke na Notranjskem z vzponom na vrh Sv. Trojice (Krpanova dežela). Zbirna točka parkirišče pri (bivšem) mejnem prehodu Rdeča hiša v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob
9.	uri; informacije in prijave po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja).
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da sprejema prijave za osemdnevni izlet v Romunijo (od 26. junija do 3. julija) še do petka, 24. aprila.
□ Obvestila
PRVOMAJSKA ŠAGRA v Števerjanu: v petek, 1. maja, ob 17. uri koncert ZPZ Kombinat in ples z ansamblom Happy day; v soboto, 2. maja, ob 21. uri koncert Radio Zastava. Prireditveni prostor na Bukovju. Vstop prost.
»PRAZNIK F RTA LJE« v organizaciji PD Rupa-Peč: v soboto, 25. aprila, ob 16.30 bo nastopil otroški pevski zbor, častna govornica bo Franca Padovan, sledil bo ples s skupino 34070. V nedeljo, 26. aprila, ob 16.30 bo nastop plesne skupine AKŠD Vipava, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje in ples z duom Ivo & Marjan. Deloval bo dobro založen bife s tipično frtaljo in jedmi na žaru. V soboto, 25. aprila, ob
10.	uri bo v cerkvi v Rupi maša v počastitev zavetnika sv. Marka. V četrtek, 30. aprila, bo v večernih urah v vasi dvig otroškega in velikega mlaja.
ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja v soboto, 25., in nedeljo, 26. aprila, tržnico v ljudskem parku v Gorici.
SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu razpisuje nagrado Zlato zrno za umetniške dosežke mladih iz naše Dežele v obdobju 2013-2015. Predloge posameznikov in ustanov prejema do 30. aprila; informacije na www.skladtoncic.org.
0 Prireditve
VZPI-ANPI, AVL, SKGZ in združenje Krajevna skupnost Pevma-Oslavje-Štmaver bodo polagali vence v soboto, 25. aprila, ob 8.00 pri goriškem zaporu, ob 8.25 pri goriškem gradu, ob 8.45 pred ploščo padlim in spomenikom deportiranim pred železniško postajo v Gorici, ob 9.15 v Pevmi, ob 10.00 v Pod-gori, ob 11.00 v Štandrežu, ob 11.30 na glavnem pokopališču v Gorici.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo svečanosti za obhajanje obletnice osvoboditve potekale s polaganjem vencev pri spomenikih padlim: 24. aprila ob 20.00 v Gabrjah z odhodom s Trga Neodvisnosti in ob 20.15 slovesnost pri spomeniku. 25. aprila ob 9.20 na Peči, ob 9.35 v Rupi, ob 10.00 odhod
izpred centra Danica na Vrhu in slovesnost pri spomeniku, ob 11. uri v So-vodnjah pri spomeniku pred občino in pri spominski plošči na cerkvi.
V	PEVMI prireja krajevna sekcija VZPI-ANPI in združenje krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje v soboto, 25. aprila, ob 9.15 svečanost pred spomenikom. Pel bo moški pevski zbor Štmaver, recitirali bodo učenci OŠ Josip Abram iz Pevme, slavnosti govornik bo Aldo Rupel.
VZPI-ANPI PODGORA in SKRD A. Paglavec vabita na svečanosti ob obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašiz-mom v soboto, 25. aprila, ob 10. uri pri spomeniku padlih v narodnoosvobodilni borbi. Na programu polaganje vencev s strani borčevskih organizacij in krajevnih društev, pozdravi delegacij, recitacije, nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore ter slavnostni govor zgodovinarja Sandija Vouka.
V	ŠTANDREŽU prireja sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju s KD Oton Zupančič v soboto, 25. aprila, ob 11.30 svečanost pri spomeniku. Nastopili bodo godba na pihala V. Parma iz Trebč, ženski zbor Danica, vokalna skupine Sraka in Glasbena matica.
OBČINA DOBERDOB prireja na dan osvoboditve izpod nacifašizma v soboto, 25. aprila, ob 9. uri mašo za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu, sledilo bo polaganje vencev na spomenike padlim: ob 10.00 - Jamlje, ob 10.15 - Pal-kišče, ob 10.30 - Poljane; ob 10.45 - Doberdob, ob 11. uri bo osrednja slovesnost v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu, slavnostni govornik bo Karlo Černic. Sodelovali bodo pihalni orkester Kras, MePZ Hrast, ženski in moški pevski zbor Jezero, KD Kreme-njak in vokalna skupina nižje srednje šole Doberdob.
V	TRŽIČU: v šotoru na trgu pred občino bo v soboto, 2. maja, ob 17. uri predstavitev knjige »Le origini dell'Occidente. Nel segno di Belino«, prevod knjige »Belinov kodeks« Iva Petkovška. Prirejata društvi Jadro in Tržič s pokroviteljstvom tržiške občine. O delu bosta ob prisotnosti avtorja govorila zgodovinar Valentino Roiatti iz Vidma ter lektorica Anita Callea iz Trsta.
V	GORICI: v dvorani videmskega univerzitetnega pola v Ul. Sv. Klare 1 bo danes, 22. aprila, ob 10. uri predstavitev knjige Marca Maggia »In principio fu la pubblicita. Critica della ra-gione pubblicitaria«. Z avtorjem se bosta pogovarjala odbornik za ekonomske inovacije in razvoj videmske občine, Gabriele Giacomini in profesorica socialne psihologije na videm-ski univerzi, Renata Kodilja.
V	KRMINU bo na sedežu občine na Trgu XXIV Maggio 22 danes, 22. aprila, ob 18. uri informativno srečanje za preprečevanje goljufij in kaznivih de-
janj zlasti na škodo starejših ljudi, ki ga prireja pokrajina v sodelovanju s karabinjerji in sindikati upokojencev.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 potekajo do 24. aprila »9. Goriški dnevi knjige«: danes, 22. aprila, ob 16.30 bo odprtje razstave ilustracij Alenke Spa-cal, ob 17. uri bo predstavitev knjige Alenke Spacal »Kako ti je ime« in ob 18. uri bo predstavitev knjige Simona Popovica in Helene Kobal »Narkoman NIKOLI«; več na www.ng.sik.si.
V	TRŽIČU: v občinski knjižnici bo ob 10. obletnici novega sedeža v Ul. Ce-riani danes, 22. aprila, ob 17. uri Antonella Costantini vodila srečanje v sklopu projekta »Nati per la Musica« z naslovom »Coccole sonore«. 23 aprila bodo ob Unescovem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic prostovoljci skupine Lettori in Cantiere poskrbeli za bralno štafeto med 14.30 in 16. uro; ob 18. uri bo v sklopu niza »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »Cari libri: la lettura condivisa come laboratorio d'umanità«, ki jo je napisala Monique Pistolato.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bodo v četrtek, 23. aprila, ob 20.30 v sklopu »Srečanj pod lipami« ob 70-letnici konca druge svetovne vojne predvajali dokumentarni film »Somrak človeka. Nacistični pogrom in žensko taborišče Ravensbruck«. Sledil bo pogovor z Dorico Makuc in Mijo Janžekovič, ki sta film pripravili in uredili. Profesor Adrijan Pahor bo nato vodil pogovor z gostjama in nekaterimi preživelimi deportiranka-mi. Prirejata krožek Anton Gregorčič in KC Lojze Bratuž.
ŠKRD KRAS Dol-Poljane prireja v nedeljo, 26. aprila, ob 19.30 v športno-kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču veseloigro v narečju »Avia cirkus«. Nastopa dramska skupina društva Slovenec iz Boršta in Zabrežca. Režiser je Aleksander Corbatto.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 9.50, Anna Maria Fornaro vd. Cauzer iz bolnišnice v kapelo pokopališča (ob 10. uri), sledila bo upepelitev; 10.50, Cosimo Natali iz bolnišnice v kapelo pokopališča (ob 11. uri) in na pokopališču; 13.00, Nerina Luglio vd. Predolin na pokopališču.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Luigi Moimas (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V ROMANSU: 14.30, Flora Ghidini por. Toniolo, obred jehovih prič na pokopališču.
DANES V KRAJU SAN PIER: 11.00, Teresa Stolfo por. Scaramuzza (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi v kraju Cassegliano in na pokopališču v kraju San Pier.
16 Sreda, 22- aPri|a 2015
APrimorski
r	dnevnik
Film o Janici in Ivici
ZAGREB - Režiser Bruno Kovačevic je kar 23 let snemal dokumentarni film Gnothi Seauton o "čudežnih" bratu in sestri Kostelic Film, ki so ga premierno predvajali v ponedeljek v Zagrebu, pripoveduje o vseh vzponih in padcih najbolj izpostavljenih članov družine Kostelic Janice in Ivice, kot tudi prizadevanja njunih staršev, očeta in trenerja An-teja ter matere Marice. Novi film pa bodo poslali na številne svetovne filmske festivale ter predvajali v 15 državah, vključno z ZDA. Pričakujejo, da bo kandidiral tudi za nagrado oskar za dokumentarni film.
nogomet - Povratni tekmi četrtfinala lige prvakov
V Splitu in ne v Zagrebu
SPLIT - Kvalifikacijsko tekmo za nastop na evropskem prvenstvu 2016 med Hrvaško (na fotografiji ANSA Srna) in Italijo, ki bo 12. junija, bodo igrali v Splitu in ne v zagrebu, kot so sprva napovedali. Tekmo bodo vsekakor igrali za zaprtimi vrati. Medtem pa je nogometna zveza Slovenije v sredo, 6. maja, začela s prodajo posamičnih vstopnic za kvalifikacijsko tekmo slovenske nogometne reprezentance z Anglijo, ki bo 14. junija v Stožicah.
B&B že v polfinalu
Nemški nogometaš Thomas Müller (levo), avtor petega gola, in nogometaš Porta Casemiro
ansa
Danes Juventus in madridski derbi
Juventus bo danes v gosteh pri Monaku branil rahlo prednost enega gola iz prve četrtfinalne tekme v Turinu. Če prištejemo, da je zmago dosegel po morda sporni enajstmetrovki, pa je na dlani, da povratna tekma v gosteh nikakor nima vnaprej določenega zmagovalca. Zasedba iz kneževine je vso svojo moč dokazala že v osmini finala, ko je izločila favorizirani Arsenal iz Londona, svoje vrline pa je kazala tudi v uvodnih minutah v Torinu. Vračata se kapetan Toulalan in Kondogbia. Trener Allegri bo izbral po vsej verjetnosti postavitev 3-5-2.
Na drugi tekmi pa bo branilec naslova madridski Real gostil Atletico Madrid. Prva tekma se je končala z 0:0, tudi po zaslugi slovenskega vratarja Jana Oblaka, ki bo igral tudi tokrat. Real bo pogrešal Baleja, Modrica, Benzemaja in Marcela, Atletico pa Suareza.
Bayern - Porto 6:1 (5:0)
Strelci: Thiago 14., Boateng 22., Lewandowski 27., 40., Müller 36., Xabi Alonso 88.; Jackson Martinez 73.
Bayern: Neuer, Rafinha ( 72. Rode), Boateng, Badstuber , Juan Bernat, Xabi Alonso, Lahm, Thiago (90. Dante), Götze ( 86. Weiser), Müller, Lewandowski.
Porto: Fabiano, Reyes ( 33. Ricardo Pereira ), Maicon, Marcano , Martins Indi, Herrera , Casemiro, Oliver, Quaresma ( 46. Ruben Neves), Jackson Martinez , Brahimi (67. Evandro). Po prvi tekmi Bayern - Paris 1:3.
Barcelona - Paris SG 2:0 (2:0)
Strelec: Neymar 14., 34. Barcelona: ter Stegen, Dani Alves, Pique, Mascherano, Jordi Alba, Rakitic, Busquets (55. Sergi Roberto), Iniesta (46. Xavi), Messi, Suarez (75. Pedro), Neymar.
Paris SG: Sirigu, van der Wiel, Marquinhos, David Luiz , Maxwell, Verratti, Cabaye ( 66. Lucas Moura), Matuidi ( 80. Rabiot), Pastore, Ibrahimovic, Cavani ( 80. Lavezzi). Po prvi tekmi Barcelona - Paris 3:1.
MÜNCHEN/BARCELONA - Nogometaši Barcelone in Bayerna Münch-na so prvi polfinalisti lige prvakov. Tako Bayern kot tudi Barcelona sta vse proti Portu oziroma PSG-ju opravila že v prvem polčasu. Münchencani so silovito začeli in portugalsko mrežo v prvih 45 minutah zatresli kar petkrat, v drugem delu pa brez težav potrdil napredovanje med štiri. Podobno tudi Barca ni imela težav s Parižani, potem ko je Neymar že v prvem polčasu dvakrat zatresel gostujočo mrežo.
Bayern »ekspres«
Bayern je silovito začel tekmo, saj je moral nadoknaditi zaostanek po porazu prve tekme z 1:3 proti Portu. To mu je odlično uspelo, saj se je v prvem delu praktično ves čas igralo le pred gostujočimi vrati. Juan Bernat je v 14. minuti lepo podal v kazenski prostor, Thiago Alcantara pa je zadel z glavo. Nemški prvaki so naposled potrebovali manj kot 22 minut, da so izničili prednost Porta. Po kotu je Xabi Alonso poslal predložek v kazenski prostor, kjer je najvišje skočil Holger Bad-stuber in z glavo podaljšal do partnerja v osrčju Bayernove obrambe Jeroma Boa-tenga, ki je z glavo zatresel mrežo. Pet minut kasneje je bilo že 3:0. Thomas Müller je bil podajalec, z glavo je bil natančen Robert Lewandowski. V 36. in 40. minuti so Bavarci zadeli še dvakrat; najprej Müller, nato še enkrat Lewandowski.
Portugalski predstavnik, ki je nazadnje v polfinalu lige prvakov igral leta 2004 in takrat pod taktirko Joseja Mou-rinha tudi osvojil končno lovoriko, je častni gol dosegel šele v 74. minuti, uspešen je bil Jackson Martinez. Porto je v 87. minuti ostal še brez Ivana Marcana, ki je prejel drugi rumeni karton, v 88. minuti pa je šesti gol Bayerna dal Xabi Alonso, ki je zadel iz prostega strela.
Barcelona na krilih Neymarja
Barcelona pa je ohranila vodstvo iz prve tekme, ko je proti Paris St. Ger-mainu dobila s 3:1. Tokrat Parižanom ni
dovolila niti gola, doma je zmagala z 2:0 (2:0). Trener Parižanov Laurent Blanc je tokrat enajsterico sestavil s prvim zvezdnikom Zlatanom Ibrahimovicem, ki na prvi tekmi ni igral zaradi kazni, od prve minute je na igrišče poslal tudi Marca Verrattija, ki prav tako ni smel igrati na Parku princev. A tudi to ni bilo dovolj, saj je Barcelona svojo premoč pokazala že na začetku tekme. Katalonci so že v 14. minuti povišali prednost s prve tekme. Andres Iniesta je z lepo podajo našel Neymarja, ta je obšel Salvatoreja Si-riguja in žogo poslal v gol. Deset minut kasneje se je Sirigu izkazal z obrambo po strelu Alvesa, ki je močno meril s kakšnih 25 metrov. Brazilca sta v 34. minuti zrežirala drugi gol: Alves je podal z desne strani, na daljši vratnici pa je žogo z glavo v gol preusmeril Neymar.
V drugem polčasu se je igra umirila. Barcelona je imela tekmo popolnoma pod nadzorom, prvi pravi strel na tekmi je PSG sprožil šele v 73. minuti, ko je streljal Ibrahimovic, na pravem mestu je bil Marc-Andre ter Stegen. Lionel Messi bi lahko v sodniškem dodatku zadel še tretjič, a je meril mimo leve vra-tnice gostujočega gola.
Žreb polfinala bo v petek ob 12.00.
Lj_£

al. smučanje
Massi ne zahteva nič takega, kar SZS ne more ponuditi
LJUBLJANA - Spletna stran MMV rtvslo.si je včeraj objavila pogovor s predsednikom alpskega zbora Iztokom Klanč-nikom, ki je med drugim povedal, da sta v igri za vodjo panoge le še dva kandidata. Odločitev bo padla ta teden: » Ta teden bo znano, kako naprej. Na razpis je prišlo sedem vlog, zdaj imamo v izboru še dva kandidata. Zadnjih 14 dni od skupščine smo stalno v pogonu in iščemo najboljšo rešitev',« pravi Klančnik. Na vprašanje, ali bo Andrea Massi, v kakršni koli funkciji morda sodeloval s SZS-jem, je 50-letni poslovnež odgovoril: »Z Massijem sva se večkrat srečala in obstaja pripravljenost na sodelovanje. Pogovori so bili zelo korektni, Massi je vedno profesionalen in pove, kaj potrebuje, da bo izpeljal določene programe. Ničesar takega ni zahteval, česar mu ne bi mogli ponuditi. Dokazal se je in seveda vidim možnost sodelovanja.«
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
jadranje
Sivitz Košuta in Farneti od danes v Hyeresu
HYERES - V francoskem Hyeresu bo danes odjeknil prvi startni signal na prizorišču tretje ISAF regate svetovnega pokala v tej sezoni in prve od dveh na evropskih tleh. Na njej bosta zajadrala tudi jadralca Ču-pe Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti v razredu 470, pa tudi Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol v ženskem dvosedu 470. V minulih dneh sta jadralca Čupe že spoznala regat-no polje, pripravljena pa sta tudi na vse vetrovne pogoje. Po vsej verjetnosti bosta jadrala v lahkem vetru.
Od danes do sobote je napovedanih 12 polovov, v nedeljo pa bo regata za kolajne. Celotna flota 40 posadk bo vseskozi jadrala skupaj, saj je zveza opustila kvalifikacijske regate.
košarka
Edini finalist ostaja
CARIGRAD - Real Madrid ni izkoristil vodstva z 2:0 v zmagah: Anadolu Efes ga je pred domačimi gledalci v zadnji sekundi premagal z 75:72. Tretja tekma bo jutri ob 19. uri. Medtem pa je Olympiacos s 73:71 drugih premagal Barcelono (Nachbar ni dobil priložnosti). Olympiacos vodi z 2:1 v zmagah, naslednja tekma pa bo jutri, 23. aprila.
Že v ponedeljek si je po treh tekmah Fenerbahče zagotovil nastop na zaključnem turnirju, ki bo v Madridu. Po podaljšku so premagali Maccabi v Tel Avivu (74:75). Panathinaikos je izsilil četrto tekmo proti CSKA-ju (86:85), ki bo danes v Atenah.
ZEMAN ODŠEL - Zdenek Zeman je včeraj odstopil z mesta trenerja Cagliarija. Nadomestil ga bo Gianluca Festa.
PARMA NA DRAŽBI - Italijanski nogometni prvoligaš Parma je na klubski spletni strani razkril, da je od večeraj na dražbi, začetna cena pa je 20 milijonov evrov. Parma je pred dnevi razglasila stečaj zaradi dolga, ki znaša 100 milijonov evrov. Morebitni kupci se lahko za klub potegujejo do 6. maja.
CELJE PRVI FINALIST - Nogometaši Celja so na povratni polfinalni tekmi pokala Slovenije remizirali z Mariborom (0:0, po prvi tekmi 3:2 za Celje) in se uvrstili v letošnji finale. Danes drugi polfinale: Domžale - Koper.
MED NOMINIRANCI TUDI ČOP - Za najprestižnejše priznanje v veslaškem svetu, ki ga podeljuje mednarodna veslaška zveza, je nominiran tudi nekdanji slovenski veslaški as Iztok Čop.
JAKOBSEN KONČAL - Norveški smučarski skakalec Anders Jacobsen, ki je letos v Falunu osvojil naslov svetovnega prvaka z norveško ekipo, je naznanil konec športne poti.
ROKOMET - Velenjski roko-metaši se bodo v polfinalu pokala EHF na sklepnem turnirju, ki bo 16. in 17. maja v Berlinu, pomerili z dansko ekipo Skjern Handbold.
Udrih MVP prve tekme
MEMPHIS - Slovenski košarkar Be-no Udrih je izvrstno odigral prvo tekmo prvega kroga končnice lige NBA. Svojemu Memphisu je z 20 točkami, sedmimi skoki in prav toliko podajami v 24 minutah pomagal do zmage nad Portlandom s 100:86. Udrih je odigral svojo najboljšo tekmo končnice in postal prvi rezervni igralec v končnici s takšnim učinkom po Nic-ku van Exlu iz leta 2003. »Bil sem povsem prost pri metih. Takšne pač moram izkoristiti. Bil sem agresiven,« je ameriškim medijem povedal Udrih.
Budenholzer najboljši trener
ATLANTA - Najboljši trener sezone v ligi NBA je postal Mike Budenhol-zer, ki je z Atlanto v rednem delu zmagal na 60 tekmah, 22 je izgubil, v vzhodni konferenci pa je osvojil prvo mesto. Drugo mesto je osvojil Steven Kerr, trener Golden Stata, tretji pa trener Milwaukeeja Jason Kidd.Buden-holzer, nekdanji pomočnik Gregga Popovicha v San Antoniu, je drugo sezono trener Atlante.
ŠPORT
Sreda, 22. aprila 2015 1 7
Danes 50-letnica Brega
Danes bo ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu slovesnost ob 50. obletnici ustanovitve ŠD Breg. Na odru bo gledališki igralec, sicer bivši športnik Brega Franko Korošec obudil začetke dolinskega kluba, svojo misel ob rojstnem dnevu pa bo prebral slavnostni govornik Marij Čuk. Na odru se bodo predstavile tudi vse ekipe, pa tudi vsi dosedanji predsedniki, ki bodo ob priložnosti dobili plaketo. Za glasbeno kuliso bodo poskrbeli otroci pevskega zbora Fran Venturini.
Dobro za Olympio
V zaostali tekmi 22. kroga moške B2-lige je Villafranca premagala Treviso s 3:0. Z zmago se je Villafranca približala prvouvrščeni Val-sugani na same 3 točke (do konca prvenstva morajo odigrati še tri kroge), posledično pa se položaj goriške Olympie ni poslabšal. Sobotna tekma goriških odbojkarjev proti Trevisu, ki ima zdaj točko prednosti, bo torej zelo pomembna, saj bi se z zmago združena ekipa lahko že v prihodnjem krogu spet znašla sama na 3. mestu in bi bilo potem samo od nje odvisno, ali ga bo tudi obdržala.
namizni tenis - V play-offu A2-lige
Ana Bržan s Piso nepričakovano v A1 -ligo
V	namiznoteniški A2-ligi se je play-off, ki so se ga udeležile tudi igralke ŠK Kras, zaključil z dvema napredovanjema. Prvo mesto je osvojila pričakovano Novara, drugo mesto pa je pripadlo ekipi Pulcini Cascina iz Pise, ki je imela tudi nekaj slovenskega pridiha. Zastavonoša ekipe - prva igralka je bila tržaška Slovenka Ana Bržan, ki je letos branila barve ekipe iz Pise. »Napredovanje je bilo povsem nepričakovano, saj smo na začetku prvenstva upale le na obstanek v ligi. Nadalje smo razmišljale, da bi nam vendarle uspelo osvojiti 3. mesto, ki še zadnje vodi v play-off, a smo presegle tudi ta cilj, saj smo v naši skupini zaključile na visokem 2. mestu,« je pojasnila Bržanova, ki je bila s športnim uspehom zelo vesela. Za 38-letnico (39 let bo dopolnila čez mesec dni) je bilo letošnje tretje napredovanje v karieri, v A1-ligo je že napredovala s Sie-no.
V	prvem delu play-offa (v katerem je nastopal tudi Kras) je Pisa gladko premagala Asolo (ki je sicer nastopila brez dveh nosilk) in Alto Sebino s 4:1, v nedeljo
pa se je v finalu za napredovanje spopadla še s Coccagliom in Novaro. Novara je bila boljša s 4:2, igralke Pise pa so nepričakovano premagale Coccaglio s 4:1, kar je bilo tudi dovolj za napredovanje. Dve točki je za zmago proti Coccagliu prispevala Bržano-va, dve pa soigralka Schierano, ki je tako presegla vsa pričakovanja. »Ker je bila že uvrstitev v playoff za nas izjemen rezultat, smo v Terniju nastopile res brez pritiska in sproščeno,« je še dodala Bržanova. Uspeh sta podpisali še mladi Sofia Schierano iz Vidma (št. 35 (2. kat), letnik 1994), ki trenira pod vodstvom Marina Filipasa, in Giada Ferri iz Siene (št. 69 (3. kat), letnik 1995).
Po vsej verjetnosti pa se bo Pisa odpovedala igranju v A1-ligi, ker so stroški izjemno visoki. Ravno zaradi ekonomske krize se je marsikateri finalist že vnparej odpovedal napredovanju in zato nastopil pod svojimi sposobnostmi, pravi Bržanova. »Pisa bi morda lahko zamenjala ligo s Parmo, ki se ni uvrstila v finale, a si je resni-
Ji * r
mp
čno želela napredovanja. Sicer pa bo klub za kazen zaradi odpovedi igranja A1-lige moral nazadovati v C- ali D-ligo,« je napovedala Bržanova, ki še ne ve, ali bo tudi naslednje leto nosila dres Pise. Prejela je že nekaj ponudb, nazadnje tudi iz A1-lige, v kateri bi lahko zaigrala samo pod določenimi (zelo dobrimi) pogoji. V najvišji italijanski ligi ne igra že osem let, največ pa jo skrbi zdravstveno stanje, saj jo stalno mučijo bolečine v hrbtu in v kolenih. Prav zato trenira izredno malo.
Po ekipnem uspehu jo zdaj čaka nastop med posameznicami 2. kategorije. (vs)
Na fotografiji, z leve Schierano, Bržan, Ferri.
nogomet - Pogovor z G. Marsonom
»Če bi vedno igrali tako, bi bili pri vrhu«
Gianni Marson (letnik 1937) je v Sovodnjah prava inštitucija. Po nedeljski domači zmagi proti solidni tržaški ekipi SantAndrea San Vito je bil nekdanji dolgoletni vratar (igral je še pri Juventini, Mladosti in Pro Gorizii v D-ligi) in trener Sovodenj, nato odbornik in športni vodja, končno zadovoljen. »Tako se igra. Pristop je bil tokrat pravi. Če bi vedno igrali tako, bi bili zdaj pri vrhu lestvice. Pomembno je, da smo končno dosegli obstanek,« je bil dobre volje Marson.
Kako ste ukrepali, potem ko so bili rezultati slabi?
S fanti smo se pogovorili. Letos smo prevečkrat dobre nastope zamenjali s slabimi in nasprotno.
Kje se je zataknilo? V prvem delu prvenstva le ni bilo vse tako slabo.
Velja. V prvem delu je ekipa delovala dobro. Fantje so bili enotni in so prikazali lepo igro. To smo dokazali tudi na tekmi proti močni Sistiani, ko smo zmagali kar sredi Vižovelj. Žal se je že na naslednji tekmi znova zataknilo. Ne vem točno, katere so težave.
Ali v prihodnji sezoni načrtujete spremembe?
Nekaj bo, ampak šele načrtujemo. Želimo si, da bi se klubu pridružili mlajši odborniki, ki bi morda tudi prevzeli bolj odgovorna mesta. O tem pa se še pogovarjamo. Pred tem bomo praznovali 60-letnico našega društva. Pripravili bomo bogat spored.
Kaj pa glede igralskega kadra?
O igralcih in trenerju se bomo pogovarjali po koncu sezone.
Kako se spominjate tistih let, ko ste še igrali?
V Sovodnjah je bilo fantastično, saj sem igral z vaščani in drugimi domačini. Najbolj zahtevna pa tudi izjemno plodna so bile sezone s Pro Go-rizio v D-ligi. Trenirali smo štirikrat tedensko. Po poklicu pa sem bil zidar, tako da je bilo vse skupaj naporno. Spominjam se, da smo na gostovanja po Italiji odpotovali že v petkih in smo se domov vračali v ponedeljek, dan po tekmi. Odvisno od dolžine gostovanja. D-liga je bila takrat zelo zahtevna. Nogo-
Gianni Marson
met pa je bil takrat drugačen. Do danes se je veliko spremenil. Ni bil manj zanimiv. Morda bolj statičen, ampak prav nič manj spektakularen. (jng)
primorski_sport face book 4
odbojka - Deželno U19 moški
Olympia se je le ogrela, konec za Slogo Tabor
Zaključil se je redni del deželnega moškega prvenstva under 19. V play-off so se uvrstile prve štiri ekipe. Prvo mesto je brez poraza zasedla ekipa Olym-pije. V končnici, ki bo v organizaciji ŠZ Olympia 3. maja v Gorici, se bodo domačini v polfinalu pomerili s četrtou-vrščeno ekipo Aurora Volley iz Vidma, ki so jo v rednem delu dvakrat gladko premagali. V finalu pa jih verjetno čaka tekma s Pulitecnico Friulano, ki je zasedla drugo mesto in bo v polfinalu igrala proti tretji na lestvici - Cervignanu. Ekipa Olympie po dosedanjih izidih nasploh nima konkurentov v deželi: »Naš cilj je seveda v prvi vrsti osvojitev deželnega naslova ter uvrstitev v državni finale. To smo dosegli že lani, letos pa želimo ta rezultat ponoviti,« nam je potrdil odbornik društva Andrej Vogrič. V končnici in zatem naprej bodo igrali v popolni postavi, se pravi da bodo tekme igrali tudi izkušenejši igralci, ki na mnogih tekmah rednega dela niso nastopili, saj so bile te za njih prelahke, sami pa so bili že zasedeni na tekmah članskega prvenstva.
Od prvenstva pa se je poslovila Sloga Tabor, ki ni osvojila točke. Ekipa je bila sicer za to prvenstvo relativno mlada in razlika v letih je opazna, zla-
sti v fizični zmogljivosti. »Na žalost sta na vsaki tekmi manjkala po eden do dva igralca. Tako, da sem bilprimoran vsakič spremeniti postavo, kar se je pri kontinuiteti igre poznalo,« je potožil trener Danilo Berlot. Če bi igralci Sloge Tabor nastopali vedno v popolni postavi, bi mogoče bili v prvenstvu uspešnejši.
Sloga Tabor - Olympia 0:3 (10:25, 15:25, 11:25)
Sloga Tabor: De Luisa, Jerič, Starec, Sutter, Trento, Vattovaz; trener: Berlot. Olympia: Bensa, Cotič, A. Čavdek (L), Franzot, Hlede, Lupoli, Pellis, Princi, N. Terpin, Waschl; trener: Battisti.
Povratni derbi med našima ekipama je bil, tako kot prvi, enosmeren. Olympia je nastopila skoraj v celoti z ekipo under 17, igralci Sloge Tabor pa so tokrat za nameček nastopili še bolj oslabljeni, saj jih je bilo na tekmi samo šest. Na trenutke so se domačini sicer dobro upirali močnim gostom, veliko pa je bilo napak, kar je omogočilo igralcem Olympije, da so brez večjega naprezanja spravili pod streho nove tri točke.
Končni vrstni red: Olympia 23, Pulitecnica Friulana 18, Ausa Pav 10, Aurora Volley 9, Sloga Tabor 0. (stc)
Na državni regati tudi dobre uvrstitve optimistov TPK Sirena
Šest optimistov Sirene se je konec tedna udeležilo državne regate Kinder + Sport, na kateri je nastopalo 250 mladincev in kadetov iz cele Italije. V zahtevnih vetrovnih razmerah se je najbolje odrezal Tinej Sterni, ki je bil med 150 mladinci 18., potem ko je v zadnji regati osvojil zmago. Izkazal se je tudi Leo Filipovič Grčič, ki je osvojil skupno 23. mesto, kar predstavlja zanj najboljšo uvrstitev doslej na državni ravni. Marko Sancin je zaključil na dobrem 48. mestu. Sirenini kadeti, za ketere je regata predstavljala prvo izkušnjo na državni ravni, pa so tako zaključili: 67. Stephan Njemčevič, 103. Luca Centazzo (letnik 2006) in 104. Dario Filipovič Grčič.
Najmlajši nabirali izkušnje v Trstu
Najmljaši optimisti tržaškega pomorskega kluba Sirena pa so tekmovali v Trstu na conski regati. Za večino je bila to prva letošnja regata: po treh nedeljskih plovih (v soboto se na morje niso podali zaradi močne burje) sta bila med 49 kadeti najboljša Damjan Smotlak na 17. mestu in Kristjan Dal Borgo na 18. mestu. Nastopili so še 26. Mija Škerlavaj, 28. Daniel Verzier, 32. Alessia Manzin in 33. Ivan Visintin. Med 41 mladinci je bila najboljša Petra Gregori na 7. mestu.
enio puzzer
Pisanija bi zaprosil za naziv častnega občana
Enia Puzzerja boste težko opazili med tekmo repenskega Krasa, takoj pred tekmo ali po njej. Odgovoren je za stike s sodniki, po končanem srečanju pa ima tudi to neljubo zadolžitev, da zadrži ali prepusti spremljevalce in novinarje v ograjen prostor ob slačilnicah.
Včasih deluje kot pravi mestni redar, saj brez njegovega dovoljenja prehod ni dovoljen nobenemu: »Po tekmah že nekaj časa sledimo navodilu komisarja nogometne zveze, ki narekuje, da nekaj minut po sodnikovem trikratnem žvižgu se drugi športni delavci ne pojavijo v neposredni bližini slačil-nic. To se je še bolj uveljavilo po srečanju s Triestino, vendar smo ga spoštovali že prej,« razlaga Puzzer, ki pa je bil že priča tudi neokusnim prizorom: »Lani sem po tekmi play-offa moral zadržati predsednika Verbana, saj bi Kras ob kršenju pravila tvegal globo, ta pa mi je pomolil kar 200 evrov in mi še parkrat zagrozil. Na povratni tekmi pa sva si privoščila pivo v spravljivem vzdušju.«
65-letni odbornik NK Kras pa je poleg nedeljske zadolžitve prisoten na igrišču tudi med tednom. Z drugimi člani odbora skrbi za logistiko in vzdrževalna dela ob zelenici, te dni pa ravno poteka setev nove trave in posledično večerno zalivanje igrišča. »Skoraj več časa preživim v Repnu kot na domači Katinari. Župana Pisanija bom zaprosil za naziv častnega občana,« se je še pošalil. Pri NK Kras pa je med leti dobil pravo družbo, vpre-gel je tudi družinske člane, saj žena Luciana na domačih tekmah sedi za blagajno, hčerka Karin pa pomaga za točilnim pultom, svoj čas pa je Puzzer tudi pripravljal večerje igralcem v sedežu, ki pa ga je zdaj zamenjala nova tribuna, s katero pa tako Puzzer, kot marsikateri drug društveni delavec, ni najbolj zadovoljen: »Lahko bi naredili veliko boljše delo. Projektant je šel svojo pot, tribuna pa se mi zdi preozka in previsoka, o slačilnicah pod njo pa se raje se ne izrečem,« je nekoliko polemično dejal Puzzer, ki pa nam je razkril še drugo prostorsko novost ob igrišču: »Verjetno bomo lahko razširili zelenico za nekaj metrov, saj načrtujemo odstranitev starega betonskega stopnišča.«
Nekdanji strojevodja italijanskih železnic bo svoji odbor-niški nalogi zvest tudi v prihodnosti, saj pravi, da pri NK Kras se marsikaj dogaja in mu nikdar ni dolgočas. (mar)
18
Sreda, 22. aprila 2015
ITALIJA, SVET
/
migranti - Mrtvih v nedeljski potopitvi naj bi bilo več kot 800
Po tragediji ob obali Libije se vrstijo zahteve po ukrepanju
Kapitana ladje in pomočnika aretirali - Letos že 1750 mrtvih, 30 krat več kot v enakem obdobju lani
RIM/BRUSELJ - Združeni narodi so včeraj potrdili, da je v tragediji z begunci v Sredozemskem morju v nedeljo umrlo kar 800 migrantov. Italijanska policija je med preživelimi aretirala Tunizijca in Sirca, ki naj bi bila člana tolpe, ki je organizirala usodno pot. Še naprej se medtem vrstijo pozivi, da mora EU ukrepati.
Iz visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) so sporočili, da so na osnovi pogovorov z večino od 28 preživelih prišli do ocene, da je v nesreči v noči s sobote na nedeljo umrlo 800 in ne 700 ljudi, kot so predvidevali. Na plovilu so bili ljudje iz Sirije, Eritreje, Somalije in drugih držav, med njimi otroci, stari med 10 in 12 let. Gre za najbolj smrtonosen incident, ki so ga kdajkoli zabeležili v Sredozemlju. Preživele so medtem v ponedeljek zvečer prepeljali v pristanišče v Catanii na Siciliji. Pozdraviti jih je prišel minister za promet Graziano Delrio.
Italijanska policija je aretirala tu-nizijskega kapitana in sirskega člana posadke, ker naj bi pripadala tolpi, ki je organizirala usodno potovanje. Kot je pojasnilo tožilstvo iz Catanie, 27-let-nega kapitana sumijo odgovornosti za napake v krmarjenju in za prenatrpa-nost plovila. Grozijo mu obtožbe o trgovini z ljudmi, večkratnem uboju in povzročitvi brodoloma. 25-letnemu članu posadke očitajo pomoč pri tihotapljenju ljudi.
Preživeli nesreče so v pogovoru s predstavniki UNHCR povedali, da je plovilo potonilo, potem ko je po nesreči trčilo s portugalsko trgovsko ladjo King Jacob, ki jim je prišla na pomoč. Trčenje je sprožilo paniko na krovu čolna, nakar se je ta prevrnil. Kapitan portugalske ladje trčenje zanika.
Od začetka letošnjega leta je v Sredozemskem morju umrlo že več kot 1750 beguncev, kar je približno 30-krat več kot v enakem obdobju lani, je v Ženevi sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM). IOM sedaj skrbi, da bi lahko skupno število smrtnih žrtev iz leta 2014 - 3279 - letos presegli v roku nekaj tednov in bi lahko do konca leta preseglo 30.000.
Tudi v UNHCR so znova opozorili, da se bo število beguncev, ki se iz Afrike preko morja prebijajo v Evropo, verjetno še povečevalo - po eni strani zaradi brezvladja in prepustnih mej v Libiji, ki je njihovo glavno izhodišče, po drugi strani pa zaradi lepega vremena in mirnega morja, ki prihajata. V Libiji naj bi po ocenah EU na odhod čakalo kar do milijona ljudi.
Pozivi k ukrepanju, zlasti k vzpostavitvi dobro financirane in resnično evropske reševalne operacije, ter opozorila, da je na kocki tako na tisoče življenj kot verodostojnost in ugled EU, se vrstijo iz Evropskega parlamenta. Pričakovanja od jutrišnjega izrednega vrha EU so velika. V skupini evropskih socialdemokratov opozarjajo, da je najnujnejše poskrbeti za varnost beguncev in migrantov, ter izpostavljajo neuspešno soočenje s humanitarno krizo v južni soseščini. K ukrepanju pozivajo tudi v Evropski ljudski stranki. Najnovejša tragedija dokazuje, da tako ne gre več naprej, je poudaril vodja poslancev EPP Manfred Weber.
V organizaciji Amnesty International so v odzivu na ponedeljkov načrt EU v desetih točkah za takojšnje ukrepanje v odziv na tragedije z begunci v Sredozemlju ocenili, da je EU končno priznala potrebo po soočenju s krizo z begunci v Sredozemlju, kar je dobrodošel odmik od dosedanje poli-
Italijanska vojna mornarica je včeraj 80 milj pred obalo Kalabrije rešila 446 migrantov, od teh 59 otrok, na stari ribiški ladji, ki se je že potapljala, potem ko je voda delno zalila podpalubje
ansa
tike zanikanja in prazne retorike, a "hudič je v podrobnostih". Vprašanje je, kolikšna bodo finančna in druga sredstva, ki bodo na voljo za iskanje in reševanje, poudarjajo v AI.
Analitik bruseljskega think tanka European Policy Centre Yves Pascouau je v pogovoru za STA kot razlog za nezadostno ukrepanje EU pri soočanju s krizo v Sredozemlju izpostavil pomanjkanje politične volje v članicah EU,
ki izvira iz finančne in gospodarske krize ter porasta populizma in ekstrem-izma. Populizem in kriza sta po njegovem strup za razpravo o migracijah. Kot je spomnil, je EU po tragediji pri Lam-pedusi oktobra 2013 izrazila zgrože-nost, zaskrbljenost in solidarnost ter obljubila odločno ukrepanje, a od takrat se ni veliko spremenilo.
Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni pa je v pogovoru za
dnevnik Il Messaggero posvaril, da tihotapci ljudi financirajo islamski terorizem. Kriminalni posli tihotapskih tolp po njegovih besedah predstavljajo že 10 odstotkov libijskega BDP. Italija je po njegovih besedah trdno odločena, da proti tihotapcem sprejme ciljne ukrepe. Ponovna vzpostavitev vladavine prava in avtoritete oblasti v Libiji je, tako minister, ključna za rešitev krize z migranti.
italija - Močna zaostritev političnega spopada o volilnem zakonu
Renzi odstavil deset disidentov, opozicija zapustila komisijo
RIM - Čistka, ki jo je Demokratska stranka na ukaz premierja Mattea Renzija izvedla člani komisije za ustavna vprašanja v poslanski zbornici, je včeraj ponovno razvnela politično polemiko v zvezi s postopkom sprejemanja novele zakona o volilnem sistemu. Renzi si je s to sporno potezo skušal zagotoviti premostitev vsakršne možne ovire v parlamentarni komisiji, kjer je kar deset predstavnikov DS bilo iz vrst notranje opozicije, ki nasprotuje nekaterim določilom volilnega zakona, predvsem izdatni parlamentarni večini stranki, ki bi si na volitvah zagotovila relativno večino, in mehanizmu izbire kandidatov, ki bi Renz-ju - kot tudi drugim voditeljem strank -omogočila sestavo list s pretežno »zvestimi« kandidati.
Tako je DS včeraj izločila iz komisije kar deset poslancev manjšine (med njimi so Pier Luigi Bersani, Gianni Cuperlo, Rosy Bindi, Alfredo DAttorre in drugi) ter jih nadomestila z desetimi drugimi, ki zagotavljajo pokornost tajniku.
Reakcije na avtoritarno potezo so bile ostre, tako v vrstah manjšine v sami Demokratski stranki kot tudi v opoziciji. Odstavljeni demokrati so se sicer izognili težkim besedam - Gianni Cuperlo je Renzi-jevo potezo označil za »zelo hudo«, Andrea Giorgis pa je dejal, da »ne bo ostala brez posledic« -, napovedujejo pa, da bodo svojo bitko proti volilnemu zakonu zdaj prenesli v avlo poslanske zbornice.
Ostrejše so bile ocene v opoziciji, kjer so iz vrst SEL Renziju očitali »uporabo stalinističnih metod«, Brunetta (FI) je dejal, da bi po deportaciji disidentov v DS morali volilni zakon preimenovati v »deportellum«, iz Gibanja 5 zvezd pa so ocenili, da gre za farso. Poslanci SEL, FI, G5Z ter Severne lige in Fratelli d'ltalia so iz protesta bojkotirali zasedanje komisije, ki je tako drugega za drugim zavrnila vse amandmaje in naj
bi že danes popoldne poverila mandat poročevalcu za razpravo v zbornici.
Prava bitka pa se obeta prav tam. Po eni strani bo najbrž vlada postavila zaupnico, na katero pa je pričakovati, da bo opozicija odgovorila z zahtevo po tajnem glasovanju. To bi disidentom v DS dalo možnost maščevanja, po drugi strani pa Ren-
zi in njegovi najbrž računajo na podporo tistih poslancev iz raznih strank, ki se zaradi »instinkta samoohranitve« boje padca vlade in možnosti predčasnih volitev, na katerih tvegajo, da ne bodo več izvoljeni. Kakorkoli že, se v zbornici napoveduje oster politični spopad, pri katerem tudi sam Ren-zi veliko tvega.
bruselj - Vrh
O prometnicah na Zahodnem Balkanu
BRUSELJ - Evropski komisar za evropsko sosedsko in širitveno politiko Johannes Hahn in evropska komisarka za promet Violeta Bulc sta včeraj gostila delegacijo voditeljev držav Zahodnega Balkana. Kot sta sporočila, je šesterica pre-mierjev dosegla popolno soglasje glede izgradnje ključnih prometnih koridorjev v regiji.
Gre za cestne in železniške povezave, ki naj bi bile sčasoma povsem vključene v prometno omrežje znotraj unije, povezovanje pa je predvideno tudi z rečnimi povezavami in letalskim prometom, piše beograjska tiskovna agencija Beta. Kot je sicer včeraj opozoril Hahn, »je promet ena stvar, vse povezano z energijo pa nekaj drugega«.
Hahn je na skupni novinarski konferenci z Bulčevo izpostavil, da bo EU letos za izgradnjo transportne mreže na Zahodnem Balkanu namenila 130 milijonov evrov iz instrumenta za predpristopno pomoč IPA, v prihodnjih nekaj letih pa bo v ta namen dala na razpolago kar milijardo evrov finančnih sredstev.
Bulčeva je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug poudarila, da bo regionalno prometno omrežje Zahodnega Balkana leta 2030 povsem integrirano s prometnim omrežjem EU. Tako časovne prioritete izgradnje koridorjev in celotnega prometnega omrežja na Zahodnem Balkanu kot tudi druga ključna vprašanja glede upravljanja koridorjev naj bi bili dorečeni še letos.
Premierji Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije so na srečanju v Bruslju sprejeli skupno izjavo, v kateri se zavezujejo k sodelovanju ter izpostavljajo, da »je izboljšanje povezanosti v okviru regije in tudi z EU ključni faktor za doseganje gospodarske rasti in odpiranje delovnih mest«.
Zavezam premierjev sledi razdelana tabela predvidenih razširitev vseevropske prometne mreže na TEN-T - cestnih, železniških, rečnih povezan ter preko letališč in pristanišč. (STA)
egipt - Obsojen nekdanji islamistični egiptovski predsednik
Mursiju 20 let zapora
Obsodili so ga zaradi uporabe nasilja, aretacij in mučenja protestnikov, toda izognil se je smrtni kazni
KAIRO - Sodišče v Kairu je včeraj nekdanjega islamističnega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija in še 12 obtoženih zaradi vpletenosti v aretacije in mučenje protestnikov med njegovo vladavino obsodilo na 20 let zapora. Hkrati je sodišče Mur-sija oprostilo obtožb o napeljevanju k umoru, zaradi katerih bi ga lahko doletela smrtna kazen. Prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku Egipta je smrtna obsodba grozila zaradi smrti novinarja in dveh protestnikov med spopadi pred njegovo predsedniško palačo leta 2012, česar pa so ga danes oprostili.
Ga je pa sodišče skupaj s še dvanajsterico obtoženih - večinoma gre za člane sedaj prepovedane Muslimanske bratovščine - spoznalo za krivega uporabe nasilja, aretacij in mučenja pro-testnikov, ki so sodelovali na demonstracijah pred predsedniško palačo 5. decembra 2012. Protestniki so izražali nasprotovanje dekretu Mursija, s katerim se je postavil nad pravosodje. Še dvema obtožencema v primeru je sodišče dosodilo deset let zapora.
Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je kritizirala sodbo. »Sodba je razblinila še preostale iluzije o neodvisnosti in nepristranskosti egiptovskega kazenskopravnega sistema,« je povedala Hasiba Hadž Sahraui, namestnica direktorja veje Amnesty International za Bližnji vzhod in severno Afriko. Ob tem je pozvala k ponovnemu sojenju ali izpustu Mursija iz zapora.
Nekatere pa je oprostitev v primeru obtožb o napeljevanju k umoru presenetila. »Pričakovali smo obsodbe zaradi umora,« je za AFP povedal Ramy Ganem, odvetnik enega od
Mohamed Mursi za rešetkami
ansa
protestnikov proti Mursiju, ki je bil ranjen v spopadih. »A obsodbe niso slabe«.
Prepovedana Muslimanska bratovščina se je odzvala ostro. »Nelegitimne oblasti poskušajo z neveljavnimi sodbami uveljavljati svojo tiranijo. To zatiranje se jim bo vrnilo, saj se revolucija in jeza javnosti nadaljujeta,« so sporočili.
To je sicer prva sodba pred skoraj dvema letoma strmogla-vljenemu Mursiju. Smrtna obsodba mu grozi še v dveh primerih - na sojenju zaradi vohunjenja za tuje sile in bega iz zapora med uporom proti režimu Hosnija Mubaraka leta 2011. Sodbi v teh primerih naj bi bili znani 16. maja. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 23. aprila 2015
19
RAI3bis
RAI1
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 The Voice of Italy
RAI3
RAI4
J
1
teS !
. . rt ■ tfcft i

22.55 Film: Ironclad (pust.)
_RAI5_
14.20 Viva gli antipodi! 16.20 Film: La macchina ammazzacattivi (kom.) 17.45 Scara-mouche Scaramouche 18.35 Novice 18.45 Una citta, tre imperi 19.45 Shakespeare da scoprire 20.40 Passepartout 21.15 Museo Italia: Il Museo diffuso 22.10 Art of Spagna 23.05 David Letterman Show
RAI MOVIE
14.05 Film: Il club delle prime mogli (kom.) 15.50 Film: Eroe per un giorno (dram.) 17.35 Novice 17.40 Film: Per favore, am-mazzatemi mia moglie (kom.) 19.20 Film: Piedone d'Egitto (pust., It., '80) 21.15 Film: Miracolo a Sant'Anna (voj., It., '08) 23.55 Film: Animal Kingdom (krim., '10, i. G. Pearce)
RAI PREMIUM
11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina Generale 13.05 19.25 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Sulle tracce del crimine 15.55 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 16.00 Serija: Capri 17.05 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Bat-ticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.25 Nad.: La vita che verra 21.20 Nad.: Il restauratore 23.10 Nad.: Cefalonia
SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (21. aprila 2015)
Vodoravno: Katar, Kom, Praprot, Ate-nagora, Ranieri, naravoslovec, laks, tia, satirik, Balas, Sirk, L. A., izobar, ne, sen, OMA, R. I., upor, protestantizem, R. O., Aon, Ta, drkot, Don, Tujina, Oria-li, Eda, enakonožec, akolit, R. A., Asir, ja, nagon; na sliki: Sonja Sirk.
RETE4
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.10 TDD predstavlja 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: Velvet 22.45 Top - Tutto quanto fa tendenza 23.35 Aktualno: Porta a porta
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Le miniere di re Salomone (pust.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Film: Poliziotto su-perpiù (kom., '80, i. T. Hill)
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto?
11.30 Heroes 12.15 17.50 Robin Hood 13.00 18.40 Andromeda 14.05 20.10 Star Trek Enterprise 14.45 90210 1 5.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Heartland 16.15 Joan of Arcadia 17.05 Novice 17.10 Streghe 19.30 Stargate Atlantis 21.10 Vikings 21.55 Il Trono di Spade
23.30 Film: Il nemico alle porte (voj, '01, i. J. Law)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.30 Igra: Avan-ti un altro 20.20 Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 20.40 Champions League 22.45 Champions League - Speciale
_ITALIA1_
6.45 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.10 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato -Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.50 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Serija: Merlin 16.35 Serija: The Vampire Diaries 17.30 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Scusa ma ti voglio spo-sare (rom., It., '10, r. F. Moccia, i. R. Bova)
Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.30 Roma InConTra
_LAEFFE_
12.50 17.35 Chef Sara in Europa 14.30 18.30 Il cuoco vagabondo 15.30 Citta nas-coste 16.35 David Rocco: Dolce Amalfi 19.40 Novice 20.00 Posso dormire da voi? 21.00 Dok.: Zero rifiuti 22.50 Dok. film: Waste Land - L'arte del riciclo
_CIELO_
12.00 13.15 MasterChef USA 14.15 15.15 MasterChefAustralia 16.1518.15 Fratelli in affari 17.15 Buying and Selling 19.15 19.45 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: Terremoto 10° grado (dram.) 23.00 Top DJ
_DMAX_
12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 18.35 Affare fatto! 15.05 Cattivissimi amici 15.55 Turtleman 16.50 Swords: pesca in alto mare 17.45 Airport Security 19.30 Banco dei pugni 21.10 La prova del diavolo 22.00 Food Fighters 22.55 Fritti e strafritti 23.45 Cacciatori di fantasmi
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Mi se mamo radi 12.00 Dok. film: Tehnika ljudstvu 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.35 Intervju 14.20 Glasnik 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Globus 17.30 23.40 Turbulenca 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Risanke in otroške serije 19.30 Slovenska kronika
23.40 Film: Remember Me (dram., '10, i. R. Pattinson)
_IRIS_
13.50 Film: Ammazzali tutti e torna solo (ve-stern, It., '68) 15.45 Film: Si muore solo una volta (spio., '67) 17.20 Film: Comincio con un bacio (kom., '59) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Il federale (kom., It., '61) 23.00 Adesso cinema
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: Il commissario Maigret 17.00 Nad.: Amare per sempre 18.00 Serija: L'ispetto-re Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Mussolini ultimo atto (dram.) 23.15 Film: Rappresaglia (voj.)
_lazd_
6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Be-nedetta 11.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiam-me 12.00 Nad.: Amare per sempre 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Cambio mo-glie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata
TELEQUATTRO
6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.40 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 13.00, 20.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Italia Economia e Prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 19.00 Trieste in diretta 20.15
20.05 Film: Kavlež Ifla (kom.) 21.35 Dok. protret: Vsak pravi pesnik 22.00 Odmevi 23.05 Točka preloma
SLOVENIJA2
6.00 9.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 8.50 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.35 19.00, 23.55 Točka 13.20 Slovenski magazin 14.30 Posebna ponudba 15.10 Točno popoldne 16.05 Z vrta na mizo 16.30 To bo moj poklic 17.00 Mostovi - Hidak 17.40 Rad igram nogomet 18.05 Dok. odd.: Mafijski raj - Kuba pred revolucijo leta 1959 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.35 Gimnastika: EP, izbor nastopov, pon. 21.50 Odd.: Bleščica 22.20 Film: Tisoč stvari (dram.)
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.25 Me-ridiani 15.25 Dok.: Elba 15.55 Potopisi 16.25 Boben 17.25 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.25 Village Folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 We-bolution 21.00 Dok.: Nasilje zapisano na koži 22.15 Nogomet: pokal Slovenije, polfinale
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 8.15 10.10, 11.20, 12.30 TV prodaja 8.30 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.25 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.35 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.45 Serija: Lepo je biti sosed 13.45 Preverjeno 17.0018.55, 22.15 Novice in vreme 20.00 MasterChef Slovenija 21.20 Serija: Gasilci v Chicagu 22.50 Serija: Hiša iz kart 23.50 Serija: Težki zločini
KANAL A
7.0018.00 Svet 7.50 Risanke 8.3511.25 Serija: Odvetnik z ulice 9.25 Pazi, kamera! 10.1012.20, 12.35 Tv prodaja 10.25 Serija: Kamp razvajencev 12.5016.15, 23.00 V živo iz hiše Big Brother 13.20 17.05 Serija:
Sreda, 22. aprila Rai movie, ob 21.15
VREDNO OGLEDA
Miracolo a Sant'Anna
ZDA, Italija 2008 Režija: Spike Lee Igrajo: John Turturro, James Gan-dolfini, DerekLuke, Michael Ealy
Zgodba pripoveduje o nacističnem poboju v kraju SantAnna di Stazzema, v Toskani, med drugo svetovno vojno. Avgusta 1944 so namreč esesovci, v kraju v bližini
Lucce pomorili več kot petsto civilistov, v veliki večini, žensk in otrok. Med snemanjem filma je v Italiji prišlo do serije polemik, predvsem s strani gibanja Anpi, ker je po mnenju njegovih članov, ameriški režiser izbral revi-zionistično razlago dogodkov.
Po njegovi predstavitvi v filmskih dvoranah, pa so se negativne ocene delno ublažile, predvsem potem, ko si je zgodbo ogledal takratni predsednik Napolitano in jo ocenil kot pomembni poklon italijanskemu uporniškemu gibanju. Film, v katerem nastopa tudi cela vrsta italijanskih igralcev, kot so Luigi Lo Ca-scio, Pierfrancesco Favino, Valentina Cervi in tudi Tržačan Omero Antonut-ti, je prvo delo, ki ga je Spike Lee posnel na italijanskih tleh.
Komisar Rex 14.20 Film: Prehitri in predrzni (akc., '03, i. P. Walker, V. Diesel) 16.35 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Civilna žrtev (akc., '02, i. A. Schwarzenegger) 21.30 Big Brother 23.30 Film: Hitman -Agent 47 (akc., '07)
PLANETTV
10.55 Nan.: Moja družina 11.40 Tv prodaja 12.10 Nan.: Zasebna klinika 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Talenti v belem 16.10 21.00 Bar 16.25 Ustreli! 17.10 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 18.10 Nan.: Allo allo 19.00 Danes 22.00 Bognedaj, da bi crknu televizor 23.00 Nan.: Lov na osumljenca 23.55 Bar doma
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena: Goriški ogledi - pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 12.15 A Beautiful Day - Čudovit dan, osvežitev angleškega jezika s prof. Vesno Bajc (realizacija Vida Valenčič); 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pesem morja, zemlje in ljudi - Barkovlje nekoč in danes; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak, 23. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.00 Primorska poje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Glasba; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Glasba; 15.00 McGuffin; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 21.00 Sonoricamente Puglia; 22.00 Classi-camente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Čet
rtek, 23. aprila 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad naše kraje sega iznad severnega Atlantika čez zahodno Evropo in Alpe območje visokega zračnega tlaka. Od severa k nam priteka postopno toplejši in suh zrak.
Povsod po deželi bo zjutraj pretežno jasno vreme, čez dan se bo ponekod pooblačilo, predvsem po nižinah in v predalpskem svetu. Pihal bo šibak veter.
Danes bo prevladovalo sončno vreme.
Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju okoli 7, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C.
V gorah bo oblačno oz. zelo oblačno z možnimi deževnimi padavinami, ki bodo ponekod obilne, nad 1600 m pa bo snežilo. Ob morju bo vreme lepše, v glavnem bo prevladovala le zmerna oblačnost z zmernim južnim vetrom.
Jutri se bo nadaljevalo sončno vreme. Zapihal bo jugozahodni veter. Predvsem na severozahodu bo tudi več oblačnosti in možne bodo manjše, krajevne padavine.
2000 m............3
2500 m ...........0
2864 m ....... -2
UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 6 in v gorah 7.
Dobil Pulitzerjevo nagrado in zapustil novinarsatvo Hvaležen spomin na rabina Elia Toaffa, a tudi žaljivi napisi
NEW YORK - Eden izmed dobitnikov letošnjih Pulitzerjevih nagrad Rob Kuznia je še pred prejetjem prestižnega priznanja zapustil novinarske vrste, ker z novinarsko plačo ni mogel pokriti življenjskih stroškov. Sedaj dela v odnosih z javnostjo. Kot pravi, mu z novinarsko plačo nikakor ni uspelo skleniti koncev. Kuznia je pisal za manjši časopis Daily Brezze v kalifornijskem mestu Torrance, Pulitzerjevo nagrado v kategoriji lokalnega poročanja pa si je skupaj s še dvema kolegoma prislužil zaradi raziskovanja korupcije v revnem šolskem okolišu, ki je odneslo pretirano plačanega šolskega predstojnika in vodilo v spremembe lokalne zakonodaje. Kuznia je že lani zapustil novinarstvo in sedaj dela kot strokovnjak za odnose z javnostjo v neki fundaciji Univerze Južna Kalifornija.
RIM - Tisoči ljudi vseh starosti so se te dni poklonili spominu na rabina Elia Toaffa, partizana in judovskega voditelja, ki je bil, med drugim, pol stoletja na čelu rimske judovske verske skupnosti. Vse življenje je bil borec za mir in zgodovinsko resnico, posebej za to, da židovski holokavst ne gre v pozabo. Bil pa je tudi človek dialoga z drugimi verskimi skupnostmi, zlasti katoliško, tudi kot pobudnik zgodovinskega srečanja s papežem Janezem Pavlom II. Vse to ni preprečilo fašističnim provokatorjem, da ne bi sredi prejšnje noči popisali sten rimske četrti, v kateri je živel, s številnimi žaljivimi napisi.
POPUSTI
in ugodni nakupi
NAKUPOVANJE
pod zvezdami do 24h
SOB I 25. 4
do polnoči!
MODNA REVIJAl
Z AR A #/(/ yj	NEwYoRKER ¿fe	<§) <®	Bershka promod MARELLA PUNT® ROMA
commai	Dezigual Accessorize dorothy perkins ^tradivarius C^f?!^ PAPR.|££	BAGS & MORE
GIOVANNI GAIXI CHS3	OKaTdi calzetonia &am rfT7.'JT LISCA. eh^16more
@	FRimn..........e&kula	fPALMA
TOKO	|tt<3)	tuS HIPERMARKET	* ^
7 Cfr-'lj £ '-'|200TI£ H Vita^carc ^^ TQM A 5 WDRT
Leonardo ■ DOrilieO'
_____
Sponzor:
Q01I6 Slovenija
hotels,mountain resort
Več na www.planet-tus.si
Medijski sponzor: