Poftnlna platana v gotovtnl Stev. 273 V Ljubljani, četrtek 30. novembra 1939 Leto IV Nov zločin Stalina - „varuha malih narodov II Boljševiška vojska je vdrla na Finsko Amerika drugič posreduje pri Sovjetih za Finsko Če bi Rusija napadla Finsko, grozi ameriški tisk z odpovedjo trgovske pogodbe med Ameriko in Rusijo Ob zaključku lista smo prejeli naslednjo vest; London, 30. nov. o. Nepotrjene časnikarske vesti, ki so prispele v London, poročajo iz Hclsinka, da so ruske čete prekoračile finsko mejo ob 9.10 krajevnega žasa danes zjutraj. Poročajo, da so čete vkorakale na več krajih v Kareloijo. Prvi alarm za zračni napad je bil danes zjutraj razglašen v Helsinkih deset minut potem, ko so vdrle sovjetske čete na finsko ozemlje. Ruska letala so letela nad mestom, niso pa vrgla nobenih bomb. Protiletalska obramba je začela letala obsipavati z ognjem. Poročil o kakšnih izgubah še ni, ravno tako tudi ne o finskem odporu. (Reuter.) Washington, 30. nov. o. Zunanji minister I Združenih držav Cordel Hull je uradno izjavil, da je Amerika pripravljena nuditi Finski in Rusiji svoje usluge, Se sta pripravljeni ▼ sedanjem sporu sprejeti posredovanje kake nevtralne države. Zdi se, da je ameriški poslanik ▼ Moskvi Szeinhardt dobil od predsednika ’ Roosevelta nalog, naj v tem smislu posreduje pri finski in sovjetski vladi. Poslanik sc je te dni mudil v Stockholmu in Helsinkih, včeraj pa je nenadno * letalom odpotoval v Moskvo. _ Finski poslanik v Washingtonn je po izjavi zunanjega ministra Hulla sporočil, da je Finska takoj pripravljena sprejeti nme-rjško ali kakršno koli nevtralno posredovanje v sedanjem sporu. V Ameriki vlada največje zanimanje zn finsko-sovjetski spor. »Ncwyork Times« piše, da naj Sovjetska Rusija računa, da bi moglo imeti težke posledice v trgovinskih odnošajih med Sovjetsko Rusijo in Združenimi državami, če bi napadla Finsko. Roosevelt sam je stalno v zvezi z vsemi ameriškimi državami in je obveščen o vsakem koraku Sovjetske Rusije in Finske. V po- litičnih krogih prevladuje mnenje, da bi ameriške Združene države pretrgale vse trgovinske zveze s Sovjetsko Rusijo, če bi Sovjetska Rusija napadla Finsko. London, 30. nov. Reuter. Zunanje ministrstvo je snoči izdalo tole poročilo: Vesi, da je ameriška vlada izjavila, da je pripravljena posredovati v sporu med Finsko in Sovjetsko Rusijo, je britanska vlada pozdravila, ker misli, da ta nesoglasja niso takšnega znaiaja, da bi upravitila uporabo sile na kateri koli strani. Razumljivo je, da obstoji želja po sprejetju te ponudbe. London, 30. nov. m. Finci, ki žive v Londonu, so prepričani, da se je Sovjetska Rusija odločila z orožjem zavzeti otočje, ki ga je zahtevala od Finske. Zato ne izključujejo možnosti, da bi sovjetska mornarica že zdaj zasedla otoke Okland, Lavransari, Titarsari in Seiskari. Ti krogi poudarjajo, da so ti otoki po pogodbi s Sovjetsko Rusijo bili neutrjeni. Pravijo, da spričo zadnjih dogodkov in govorjenja Sovjetska Rusija mora nekaj storiti, če hoče njena vlada ohraniti pri svojem prebivalstvu ugled ter videz, da je obvarovala S®¥j@ta pretrgali diplomatske stik® s Finsko Sovjetska vojska in mornarica v pripravljenosti Helsinki, 30. nov. o. Odgovor finske vlade n/i spomenico, s katero je sovjetska vlada obdolžila Finsko napadov na sovjetsko ozemlje in s katero je odpovedala nenapadalno pogodbo, je bil izročen v Moskvi včeraj popoldne. Uesedilo odgovora ni bilo snoči objavljeno. V svojem odgovoru pravi finska vlada, da ni finska vojska povzročila nikakih obmejnih spopadov in da je Finska še nadalje pripravljena pogajati se s Sovjeti o vseh spornih vprašanjih, ne more pa v sedanjem položaju umakniti svoje vojske tako daleč od meje, kakor to zahtevajo Sovjeti. Snoči ob 22.30 po krajevnem času je so-rjelska vlada po pomočniku sovjetskega tun. ministra Potemkinu izročila finskemu poslaniku v Moskvi spomenico, v kateri pravi, da te Rusija sklenila ustavili diplomatske slike s Finsko. Sovjetska vlada pa je spomenico o odpovedi diplomatskih odnošajev izročila finskemu poslaniku v Moskvi prej, preden je dobila od fin-lifee vlad* odgovor na zadnjo spomenico. Z večer je imel boljševiški zunanji minister Molotov v radiu govor, v katerem je silovito napadal vinsko in ponavljal stare očitke ter laži o lem, da noče Finska napasti Sovjetsko Rusijo. Dolžil je finsko, da ni marala sprejeti sovjetskih zahtev, ki jih je narekovala skrb za varnost bolj-ševiške republike, tinske vojašlce lolpe da so •trahotno izzivale miroljubno sovjetsko armado, tovjelski protesti in predlogi, da bi se vse to preprečilo, pa niso našli razumevanja pri finski vladi, katero da hujskajo tuji imperialisti. Molotov je v svojem govoru dalje dejal, da je Finska odpovedala nenapadalno pogodbo r. Rusijo, Iz česar je razvidno, da hočejo sovjetski oblastniki za rusko prebivalstvo vzdrževati laž, da je Finska gtorila kaj takega, medtem ko je bilo zunanjemu »vetu uradno sporočeno, da je pogodbo odpovedala Sovjetska Rusija. Molotov je dalje trdil, da *e Sovjetska Rusija boji novih napadov od Finske, zaradi česar je bilo potrebno, da takoj sprejme nujne ukrepe, ki naj zagotove varnost države. — Zato je sklenila: 1. Ustaviti vse diplomatske in gospodarske zveze s Finsko ter takoj poklicali svoje zastopnike s Finske. 2. Sovjetska vojska in mornarica sla dobili tapoved, naj bosta pripravljeni, da preprečila morebiten finski napad na Sovjetsko Rusijo in * orožjem odgovorita na vsako novo izzivanje.. Na koncu govora je Molotov dejal, da Sovjetska Rusija noče ogrožati finske samostojnosti, da se noče mešati v finsko notranjo ali zunanjo politiko in da ne namerava nikakor Škoditi finskemu ljudstvu, marveč živeti z njim v prijateljstvu in do^ri soseščini, kar j« «m dotareovata. Edini sovjetski oJlj je zagotoviti varnost Sovjetske Rusije ter zlasti Leningrada. Helsinki, 30. nov. o. Na sovjetsko spome- nico o ustavitvi diplomatskih odnošajev »n na govor Molotova je finski generalni štab izdal nekatere ukrepe, da zagotovi varnost in mir v obmejni Kareliji, Preiskava finskega zunanjega ministrstva glede spopadov, ki so jih po sovjetskih trditvah izzvali Finci, je ugotovila, da so vse vesti « obmejnih incidentih in spopadih izmišljene. Finski finančni minister Tanner je snoči tfal izjavo časnikarjem, v kateri pravi, da Sovjetska Rusija uporablja proti malim narodom natančno ista sredstva, kakor Nemčija in da je njeno ravnanje * Finsko tako, kakor je bilo ravnanje Nemčije do Poljske. Soojeli hočejo svoj napad na Finsko izvesti s pretvezo, da jih mala Finska ogroža in da jih je napadla. Mepovcdi o morebitnem spopadu med Finsko in Rusijo Finska lahko računa na dejansko pomoč Švedske in na posredno pomoč Anglije, Francije in Amerike London, 30. nov. o. V angleških vladnih krogih smatrajo vdor sovjetske vojske na finsko ozemlje za možen. Prepričani so, da bi bil miren sporazum zdaj mogoč samo na stroške Finske. Pričakujejo, da bo Finska odpoklicala svoje čele toliko od meje, kakor zahtevajo Sovjeti. Računajo tudi s tem, da bodo Sovjeti iz varnostnih in prestižnih razlogov zasedli nekaj otočkov v Finskem zalivu. V tem primeru bi vojna ne bila neizogibna. Skoraj gotovo pa je, da Finska ne bo mogla iz sedanjega spora priti neokrnjena in da se utegne zaplesti tudi v vojno, če boliševiki ne bodo zadovoljni s tistim, kar bi jim bila pripravljena mirno ugoditi. Vse kaže. da bodo Sovjeti skušali čimprej kakor koli uresničiti svoje zahteve glede Finske •n dobiti v roke tiste postojanke, o katerih me- Angleška in francoska pomorska zapora deluje brez vrzeli Samo pretekli teden so Angleži ustavili 134 ladij In jih preiskali London, 30. nov. Angleško mornariško poveljstvo poroča, da je angleška oomorski) kontrola zaplenila pretekli teden nad 21.000 ton blaga, namenjenega za Turčijo, od tega 11.000 ton petroleja. Nadzorstvena služba je ustavila 134 ladij in jih preiskala. Od teh ladij ie bilo 31 italijanskih, -9 holandskih, 28 norveških. 20 angleških, 1 > grških, itd tega so zaplenili ves tovor ene^ladje, 97 ladij je bilo takoj po preiskavi spuščenih, druge pa so pridržali v kontrolnih pristaniscih. Mornariško ministrstvo zanikuje vest. da bi se bil potopili petrolejski parnik »Mae Guir-rec. Parnik je zadel na mino in je bil malo poškodovan, tako da je z vsem tovorom priplul v pristanišče. Od nemškega trgovskega brodovja je zdaj Izven Nemčije 407 ladij. Deloma so te ladje po nevtralnih pristaniščih, kjer so od začetka-voj- ne morale plačati že okrog 300 milijonov dinarjev pristaniških pristojbin, deloma pa so jih Angleži m rrancozi zajeli, potopili, ali odpeljali v svoja pristanišča. Poudurjajo, do navzlic izgubam angleške vojne mornarice — ki so v primeri s preteklo svetovno vojno malenkostne v enakem času. angleška blokada deluje brez vrzeli. Od začetka vojne do danes ni niti ena nemška trgovska ladja mogla v Severno morje ali iz njega. Ta uspeh je veliko več vreden kakor pa izguba nekaj vojnih ladij. Po neuradnih poročilih iz angleških pomorskih krogov, sta angleška in francoska vojna mornarica do zdaj potopili 43 nemških podmornic, in sicer Angleži 33, Francozi pa 10. Zadnje čase so večino podmornic uničili Francozi, ker so se zaradi nevarnosti pred lastnimi minami nemške podmornice umaknile od angleških obal v srednji del Atlantskega morja. ni jo, da so potrebne z* njihovo varnost. Da se jim tako mudi, je razlog v prepričanju sovjetskih voditeljev, da se bo na zahodu položaj v nekaj mesecih spremenil. Naj se ta položaj spremeni na korist Anglije ali ua korist Nemčije, Sovjeti vedo, da bi tedaj dosti težje in z dosti večjimi stroški dosegli kaj od Finske, kakor pa zdaj. Če bi prišlo do spopada s Sovjeti, Finska lahko računa na švedsko pomoč v prostovoljcih, orožju in denarju. Finska vlada danes dobiva orožje, strelivo in finančno pomoč od različnih etropskih držav, celo od Nemčije. Res je sovjetska vojaška silil v nasprotju s Finsko po števila neizčrpna, fes l*a je tudi, da Je zasedanje Poljske pokazul«, da so liojne sposobnosti sovjetske armade slabe, organizacija zanič, orožje ter motorizacija pomanjkljiva. Zaradi tega bi sovjetska Armada ne imela prav lahkega opravila, če bi prišlo do spopada s Finsko. Glede angleškega stališča pravijo, da se Anglija ne bo izrazila uradno, dokler bo položaj Finske nejasen. Anglija in Francija imata zdaj polne roke dela na zahodu. Edina pomoč, ki bi jo Finski mogli nuditi, bi bila posredna pomoč t denarju in v diplomatski podpori. Anglija jo ie opozorila sovjetsko vlado, da bo ustavila trgovska pogajanja, ki teko zdaj v Londonu, če bodo Sovjeti Finsko napadli. Berlin. 90 novembra, m Nemški krogi z ve-Hko pozornostjo zasledujejo razvoj dogodkov med Sovjetsko Rusijo in Finsko ter ne izključujejo možnosti, da utegne vsak trenutek priti do oboroženega spopada. Z izbruhom sovražnosti na severu nemški politični krogi tudi ne izključujejo možnosti, da bi prišlo istočasno na zahodnem bojišču do večjih nemških nastopov. Preprodaja vstopnic za novinarski koncert bo na jutrišnji praznik 1. decembra od 10 do pol 1 v veži Kino Matice, popoldne od 18 dalje pa pri blagajni na Taboru. Naročajte Slovenski dom! Sovjetsko Rusijo finske nevarnosti. Zdi se 'pa, da Sovjeti ne bodo šli dalje kakor čez tisto, kar so že pred časom zahtevali od Finske, ker • hi navzlic številčni boljševiški premoči utegnilo vojskovanje s Finsko na gozdnatih in močvirantih tleh pozimi biti kaj nevarno, ker bi ozemlje ne dopuščalo uporabe večjega števila vojaštva, gozdovi in premajhna naseljenost pa bi oteževali vsako akcijo letalstva. K praznku našega državnega zedinjen a Jutri bomo spet slavili obletnico velikega zgodovinskega dneva, ko so se združili trije bratski jugoslovanski narodi, ki so jih nemirni in surovi časi, nasilni tuji oblastniki ter kruta moč usode ločili ves čas, odkar so stopili na zgodovinsko prizorišče. Velik je bil v svoji zmagoslavnosti dan 1. decembra 1918, saj je združil brate pod varno streho mogočnega doma k složnemu, krepkemu delu in medsebojni pomoči. Marsikakšno stvar je bilo treba v tem razdobju od tega dne pa do njega današnje obletnice urediti, marsikaj je ločilo brate, kakor se je pokazalo. Vesele in trde" dni je bilo treba prebiti, dokler končno dobra volja ni zmagala. Usoda naše skupne države bo šla po lepi, varni poti, bratje jo bodo nosili z združenimi močmi in složno izšli tudi iz najtežjih viharjev. Kako prijetna je zavest, da so se končno odkrito pomenili med seboj ter našli temelj za resnično, iz najiskrcnej-šega srca prihajajočo zvestobo in ljubezen! Iz teh dveh prihaja sloga, sloga, sila, ki je ni moči premagati! Z zaupanjem gledamo v bodočnost, ne straše nas črni oblaki na obzorju. 1. december nam je dragocen in slaven prav zato, ker so bili v tern letu postavljeni v naši mladi državi trdni mejniki za trajno in zaupno skupno delol Vesti 30. novembra Po želji rv. očeta 1’ija XII. se je včerai v vseh '-dnižeaih državah začul teden molitve /m mir. 60.000 ameriških dclavcev v avtomobilskih tovarnah >Chrysler« je po 44 dneh stavke spet odšlo na delo, ker je tovarna dobil* velika naročila iz Anglije in Francij«. Norveška vlada je vložila r Londona in far-izn protest proti uvedbi blokade nad nemškim izvozom in pravi, da bo zahtevala odškodnino za vse, kar bo njeno gospodarstvo pri tem trpelo. Predsednik francoske republike Lebrun je včerai priredil kosilo na čast predsedniku poljske republike Rački jeviezu. Špansko politično midiSče v Madridu je začelo postopanje proti ženi bivšega predsednika republike Azana. Ves italijanski tisk se danc£ bavi s sporom med Finsko in Sovjetsko Rusijo m pravi, da je točno dokazano, da so v tein primeru napadalci boljieviki, žrtev pa je Finska, ki ni hotela sprejeti njihovih roparskih zahtev. Do hudega razdora je prišlo v madžarski narodno -socialistični stranki. Del voditeljev je za to, da stranka v sedanji nevarnosti pretrga vse zveze s tujino in preneha biti orodje tuje politike Rešilni čoln jugoslov tovornega parnika »Carica Milica* je vrglo morje na holandsko obalo. Čoln je bil prazen. Romunski zunanji minister Gaiencn je imel včeraj govor o romunski zunanji politiki. V njem je dejal, da je Roniiuiijn pokazala glede Madžarske vso dobro volijo, ko je na posredovanje Jugoslavije umaknila svojo vojsko z madžarske meje. Madžarska pa te njene dobre volje ne mara upoštevati. StaPn dolži Francko in Angli|o zaradi vojne Moskva, 3<). novembra, o. Stalin je dal izjavo moskovskemu listu >Pravdi«. V tej izjavi obtožuje Francijo in Veliko Britanijo, da sta odgovorni zn sedanjo vojno. Stalin je dalje dejal: Sovjetska unija je bila prepričana in je še zdaj prepričana, da bi čimprejšnji konec vojne silno zboljšal položaj vseh držav in naradov. la izjava docela nasprotuje govoru, s katerim je Stalin prepričal svoje sodelavce o potrebi, da se začne v Evropi vojna. To vojno je Sovjetska Rusija po Stalinovi volji tudi Dovzro-čiL* Požigalec - strah okolice Maribor, 29. novembra. Slovenska Bistrica z okolico je že nad leto dni živela v strahu zaradi neprestanih požigov, ki so se posebno zadnje mesece redno vsak teden ponavljali. Bilo je že jasno, da jih povzroča spreten požigalec, saj so gorela vedno le takšna poslopja, pri katerih je bil navaden vzrok požara — zaradi neprevidnosti, zaradi slabega dimnika itd. izključen. Ponavadi so goreli kozolci, osamljene šupe za seno, pa spet gospodarska poslopja in tudi stanovanjske hiše. Ljudje so sumili tega in onega, toda dokazov ni bilo proti nikomur. Slovenjebistriški orožniki so imeli silno težavno stališče. Noč za nočjo so bile patrulje v zasedah, vsak požar so skrbno preiskali, vendar ni bilo uspeha. Pač pa so pri vsakem i>ožaru ugotovili, da je bil navzoč kot eden med prvimi 35 letni hlapec Franc Koražija, rodom iz Rume ob Sotli, okraj Pregrada na Hrvatekem. Koražija se je pri vseh teh požarih vneto udejstvoval pri gašenju in reševanju. Pretekli torek so imeli v bližini Slovenske Bistrice zopet velik požar. Zgorel je nov kozolec posestnika Antona Kumra. Temu posestniku je kozolec na istem mestu pogorel že lansko leto, pa si je postavil čisto novega, pokritega z opeko. V kozolcu je bila zaloga krme, še neomlatena ajda, pod njim pa veliko vozov in kmetijskega orodja. Vse to je sedaj postalo žrtev ognja ter trpi posestnik veliko škodo. Vsi znaki so kazali, da je Kumru zažgal zločinec, ki mu je požgal že prvi kozolec. Ker je bil pri tem požaru spet eden od prvih na mestu nesreče hlapec Koražija, so ga orožniki prijeli ter ga začeli zasliševati. Spraševal ga je vodja slovenjebistriške orožniške postaje. Koražija je skraja seveda vse vneto tajil. Toda orožniki so imeli že toliko dokazov, da se je mož čim dalje bolj zapletal v zanjko. Nazadnje ni preostalo drugega, kakor da je požig priznal Poiigalski zločinec - kakor |ih je malo Ko je Koražija priznal prvi požig, je priznal še to, da je tudi lansko leto on zanetil ogenj v Kumrovem kozolcu. Potem pa so se začele pred orožniki razkrivati tudi skrivnosti ostalih do sedaj nepojasnjenih požarov v Slovenski Bistrici in okolici. Vsega skupaj je Koražija priznal do sedaj osem požigov, med katerimi eo bili nekateri požari zelo velikega obsega, tako požar na župnijskem kozolcu v Slovenski Bistrici meseca junija t. 1., požar mlina in žage posestnika Antona Korošca v Lukanji vasi, požar pri posestniku Javorniku v Lukanji vasi itd. Včeraj so vodili orožniki požigalca ves dan po slovenjebistriški okolici ter je na licu mesta povsod prav natančno popisal, kako si je hodil ogledovat krajevne razmere, kako si je izbral svojo >žrtev< — stavbo, katero je namenil pogubi, kako je potem opazoval, da je našel najbolj ugodno priložnost za izvršitev dejanja in kako ie sam požig končno izvršil. Ljudje »o se povsod, kjer 90 se pojavili orožniki z zvezanim zločincem, v trumah zbirali, nepopisno Je bilo ogorčenje med njimi in požigalcu bi bila slaba predla, da ni bil v varstvu orožniških bajonetov. Tudi drugod je požigal Zadnje leto je bilo tudi v širši okolici Slovenske Bistrice in Pragerskega veliko požarov, ki do sedaj niso pojasnjeni. Pri vseh je bilo domnevanje, da jih je povzročila zločinska roka, toda krivca ni bilo mogoče dobiti. Takšni požari so se dogajali na Pragerskem, v Črešnjevcu, v Cirkovcih, v Laporju in drugih vaseh. Povsod, kjer je bil tak nepojasnjen požar, bo pripeljan Koražija in najbrž se mu bo dalo dokazati, da je pri večini teh dogodkov imel on svoje zločinsko prete zraven. Zločinski tip, kf požiga Iz strasti že od svojega 12. leta naprej Koražija je pri prvem zaslišanju razkril pred orožniki strahotno sliko svojega zločinskega nagnjenja za požiganje. Dejal je, da je imel vsakokrat, kadar je izbruhnil ogenj v temno noč ter zajel celo stavbo, nepopisno prijetne občutke. Požiganje je bilo za tega Človeka prava strast. Prvi požig je že povzročil, ko je bil star 12 let. Od tedaj, pravi, da je izvršil že toliko požigov, da se števila in krajev, kjer so se dogodili, sam več ne spominja. Preiskava njegovega življenja bo spravila na dan gotovo strahotno število teh zlo- Redni občni zbor Narodne galerije bo v četrtek, 14. decembra ob petih v Narodni galeriji slovenjebistriške • prijet činov. Mož očividno ni čisto normalen, ter je jasno, da je požigal zgolj iz sladostrastja. Vendar pa je za svoja dejan ia gotovo v polni meri odgovoren. Slov. Bistrica - torišče največjih naših požigalcev Požigalstvo kot zločin se je v naših krajih razpaslo šele v povojnih letih. Zavzelo pa jo takšen razmah, da mu je oblasti dolgo časa niso prišle v okcm. Požigalstvo iz koristoljubja je bilo posebno razširjeno na Dravskem polju, kjer je pred dobrimi desetimi leti gorelo večer za večerom. Pogorele so cele vasi, pa je ob takih prilikah postalo vedno več posestnikov žrtev kakšnega zločinskega koristoljubneža. Šele potem, ko je banska uprava poslala na Dravsko polje detektivske strokovnjake, ki so se tu mudili več me- secev, ter so nekatere požigalce razkrinkali, ko se je tudi orožnikom posrečilo dokazati požige nekaterim storilcem in pa ko so zavarovalnice stornirale svoje pogodbe z zavarovanci na Dravskem polju, je prenehalo zločinsko požiganje iz koristoljubja. Potem pa so prišli na plan drugi požigalci, ki so vršili ta posel iz neke nepoznane strasti. Tako je znan požigalec v Razvanju pri Mariboru, ki je pred nekaj leti točno vsako nedeljo zažgal po eno gospodarsko poslopje, dokler ga tezenski orožniki niso razkrinkali. Najbolj pa je bila oblagodarjena s temi nesrečnimi zločinci okolica Slovenske Bistrice. Najprej je bil tam izsleden mladi požigalec Terglec, ki je zagrešil v okolici Polskave in Pragerskega 17 požigov. Nato so razkrinkali še nevarnejšega požigalca Korena, ki je zažigal v vseh krajih od Poljčan do Frama, največkrat pa je požigal okrog Slovenske Bistrice. Tretji požigalec — Franc Koražija — pa je po vsem dosedanjem dognanju slovenjebistriških orožnikov najnevarnejši zločinski tip od vseh navedenih priromancev. Prebivalci Slovenske Bistrice in okolice, ki so do sedaj živeli v silnem strahu pred požigalcem, so si oddahnili ter z nestrpnostjo pričakujejo nadaljnjih odkritij. Ljubljana od včeraj do danes Zadnji november pišemo danes, jutri žo stopamo v pravi zimski mesec. Ime »december« nam je prejšnje čase zvenelo v ušesih in nam oživljalo v mislih kot nekaj snežnega, belega, ledenega. Zdaj pa je drugače. Tudi december nam navadno še ne prinese kaj prida snega. Tu pa tam ga pade toliko, da ne pozabimo, kakšen je prav za prav. Pa se ne drži dolgo. Lepo vreme so napravi in že v nekaj dneh je zemlja spet kopna. Včasih je bil božič bel in snežen, da se ljudem skoraj ni ljubilo hoditi iz hiše, zdaj pa je drugače. Včasih jo že Miklavž prihajal po t.iegu, zdaj pa hodi leto za letom po suhem. Včeraj se je iz megle, ki se je dvignila in razcefrala, napravil prav lep, jasen in zmerno mrzel poznojesenski dan. Kdor je imel popoldne čas, je odšel na izprehod za kakšni dve urici, dokler sonce ni izginilo za griči in se ni napravil mrak, ki je zdaj prav zgoden. Jasno nebo je napovedovalo ponoči lep dan. Zjutraj so na jugu nebo pokrivali gosti oblaki, ki jih je vzhajajoče sonce spet lepo ožarilo, da je bilo videti, kakor bi tam zadaj za daljnimi gorami razsajal hud požar in metal svoj odsev čez nebo prav k nam. Na severnem nebu so se vlekle redke oblačne, umazane štrene, izza njih pa je pogledavalo jasno nebo. Mrzel veter je pritiskal k tlom in vršal po ulicah. Taka močna jutranja zarja napoveduje, kakor pravijo stari ljudje, slabo vreme. Dopoldne se je res močno zoblačilo, tako da kaže za dež. Bomo videli, kaj bo prinesel dan. Jutri: novinarski koncerti Jutri zvečer bodo v dvorani na Taboru naši časnikarji priredili svoj vsakoletni novinarski koncert, na katerega vsako leto prihaja rekordno število obiskovalcev. Doslej je bil vselej koncertni program skrbno izbran, najboljši naši umetniki so sodelovali in občinstvo ni nikdar štedilo s priznanjem njihovi umetnosti ter srečni roki prirediteljev, ki so jih bili povabili. Tudi letos so časnikarji poskrbeli za izbran umetniški spored. — Povabili so naš najboljši pevski zbor, Akademski pevski zbor, ki bo pod svojim dirigentom odpel tri naše lepe pesmi, povabili so soliste pevce Sonjo Ivančičevo, Ivana.Francla in Vekoslava Janka ter violinista Pfeifferja. Poslušalci bodo na ta način imenitno prišli na svoj račun. Ko bo opravljen koncertni spored v kraju, se bo v dvorani razvil prijeten, neprisiljen družabni večer, kakor se je doslej še vsako leto. Na ta večer se zbero stari znanci in prijatelji, ki v prijetni druščini prežive lepe urice ob kozarcu dobrega vina in ob prijetnih zvokih spretne godbe. Kar prehitro mine čas, ljudje bi še radi ostali. Zato, da nikomur tudi letos ne bo dolgčas, je zajamčeno. Ker se ob tej priliki na Taboru zbero tudi najodličnejši predstavniki naših vojaških in civilnih oblasti ter ljubljanske družbe, no9i novinarski koncert že od nekdaj značaj reprezentančne družabne prireditve. Higienična ureditev stanovanj Protituberkulozna zveza v Ljubl jani polaga veliko važnost na higijenično ureditev stanovanj, ki naj bi zagotovila zlasti delavskim slojem in kmetskemu življu kolikor mogoče vse pogoje za zdravje rodbin in njihovega naraščaja. Obče je znano, da mnogo stanovanj ne odgovarja najprimitivnejšim zdravstvenim predpisom in da tvorijo hvaležna legla nalezljivih bolezni, predvsem najzahrbtnejše sovražnice našega naroda — jetike. Protituberkulozni zvezi je dobro znano, da marsikatera družina za-zadi težkih socialnih razmer ne more urediti stanovanja tako kakor bi želela, vendar pa prav vsakdo lahko posveča največjo pažnjo čistoči in zračenju, ki sta glavna pogoja za pre-prečenje jetike. P. Z. bo tudi za letošnji božič razdelila za območje vsakega protituberkuloz-nega dispanzerja dve skromni nagradi onim rodbinam, katerih stanovanja se odlikujejo po posebni čistoči in higiienski ureditvi (ločitev jetičnega bolnika od zdravih, sistematično zračenje itd.). V ta namen bodo dispanzerske sestre na podlagi svojih opazovanj sestavile seznam takšnih stanovanj ter jih potom proti-tuberkuloznih dispanzerjev dostavile Protituberkulozni zvezi, ki bo nato odobrene nagrade še pred božičem razdelila. Pripominjamo pa, da iz tega naslova že nagrajena higijenična stanovanja pri nagradah ne pridejo vnovič vpoštev. Puška se mu je sprožila Orožje je nevarna reč, z njim se ni šaliti. Marsikdo je že doživel nesrečo, ko je imel z njim opravka. Tako se je tudi zgodilo dvaintridesetletnemu posestniku Dominiku Kosiju pri Vačah. Kosi je doma vzel vzroke puško, da bi to očistil. Ni pa vedel, da je puška nabasana. Orožje pa. se je nenadoma sprožilo in izstrelek je Kosija nevarno ranil v trebuh. Prepeljati so ga morali v ljubljansko bolnišnico. Iz Šentvida v logaškem okraju je doma triintridesetletni žagar Jože Petrovčič. Z nekim sosedom ki je bil hude krvi, se je sporekel, beseda je dala besedo in sosed je vzrojil tako, da se je zaprašil po sekiro, s katero je mahnil Petrovčiča po glavi, obdelal pa ga je tudi po životu. Petrovčiča so morali sprejeti v ljubljansko bolnišnico, vročekrvni sosed pa bo imel seveda še sitnosti. Nas radio In kava Včeraj opoldne je radijske poslušalce presenetilo »posebno poročilo« iz Ljubljane. V njem smo slišali razburljive vesti, da je v naši državi kave na razpolago samo še za osem tednov, čaja samo za dva meseca, riža da je pred mesecem dni docela zmanjkalo, da pa je zdaj preskrba zagotovljena, ker bomo dobili po novem sporazumu od Italije 500 vagonov riža. Ta riž pa da je povečini že pošel in da je že raz-proaan, itd., itd. Nazadnje ni nihče vedel, kako je z rižem, tako zmedeno je bilo poročilo. Posledica teh vesti je bil popoldanski naval na trgovine s kavo. Vprašanje je, če je res radio poklican, da razburja s takimi, bolj ali manj utemeljenimi vestmi, ki utegnejo biti celo sumljivega porekla, in to danes, ko bi morale vse javne ustanove služiti pomirjevanju ljudstva. Ker smo že pri kavi, naj omenimo še, da eden glavnih ljubljanskih trgovcev s kavo Planinšek, noče prodajati odjemalcem več kakor po osminko kave hkratu. ko jo drugie dobite kolikor hočete. Poljanska cesta |e pretemna Na Poljanski cesti je prejšnje čase na odseku med Mestnim domom in realno gimnazijo gorela nasproti Alojzijovišča plinska svetilka. Cesta je bila na ta način dovolj razsvetljena. Zdaj pa ta svetilka ne »funkcionira« že skoraj dva meseca, pa ni nikogar, ki bi poskrbel, da bi jo popravil. Razsvetljava je tod prav potrebna, saj vozi po tej cesti tramvaj, pa bi lahko prišlo do nesreče: ob šestih zvečer hodijo namreč otroci iz šole, ta del ceste pa je nerazsvetljen. Merodajni naj poskrbe, da bo ta nedostatek odstranjen. Borba proti draginji v Trbovljah Članstvo »Zveze združenih delavcev« v Trbovljah, zbrano na svojem sestanku dne 2. novembra, je razmotrivalo o naglem naraščanju cen živi jenskih potrebščin in s tem v zvezi o težkem položaju delavstva, ki nastaja zaradi brezvestnosti špeku- Ljublfanskemu prebivalstvu I V petek, 1. decembra, praznujemo državni praznik zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo pod žezlom dinastije Karadjordje-vičev. V proslavo tega praznika bodo po cerkvah vseh veroizpovedi zahvalna opravila ter vsi državni in samoupravni uradi izobesijo drž. zastave. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da se na ta praznik kraljevine Jugoslavije udeleži cerkvenih slovesnosti in svoje domove okrasi z državnimi zastavami ter tako izpolni svojo patriotsko dolžnost m izkaze svojo državljansko zavest. Zupan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r. Filmi »Vesela srca« (Kino Matica). Metro Ooldwyn Mayer je izdelal ta muzikalni film, v katerem nam je predstavil mlado pevko Judy Garland, Jonesa ter komičarko Bricejevo. Manuskript dela je natrpan z amerikanskimi dovtipi, ki so na duhu močno revni — z nekaj redkimi izjemami. Tu pa tam se človek res nasmeje od srca, tu pa tam so preda z navdušenjem lej-jemu petju, v glavnem pa se jezi nad prismodarijami, ki sta jih zvlekla libretista od vseh vetrov, človek se mora čuditi nad okusom Zagrebčanov —: njihova filmska kritika je delo namreč pozdravila — bogve seveda še zakaj. Pri nas pa beremo, da se na to »objektivno« zagrebško kritiko neki ljudje sklicujejo celo na velikih plahtah po našem dnevnem časopisju. Kdor se .hoče prepričati, kako »objektivna«, »nepristranska« in »strokovna« je zagrebška kritika, ki so ji zadnjič pri nas zapeli neki možje hripav slavospev, naj gre zdaj v Matico in na šolskem primeru sam preceni vrednost zagrebških recenzentov in njihovih pisarij. Prilika je zato izredna. Obiska tega filma pa mu sicer ne moremo priporočiti iz nobenih drugih razlogov kakor iz navedenega. Turistična propaganda za zimsko sezono Maribor, 30. novembra. Pri sedanjem mednarodnem položaju so naše zimskošportne in turistične postojanke v sikrbeh za potek letošnje zimske turistične sezone. Na inozemske obiskovalce lcto6 ni računati, zato pa st morajo prizadete ustanove in posamezniki tem bolj prizadevati, da v naše zimske turistične predele privabijo čim več domačih gostov iz vseh krajev naše države. Zimski šport in zimski turizem se je pri nas že lepo udomačil, saj so ravno v Sloveniji podani V6i najboljši predpogoji za zdravo športno in turistično udejstvovanje v zimski sezoni. To važno pozicijo v našem tujskem prometu moramo tudi v sedanjih razmerah ohraniti in po možnosti utrditi. To pa se seveda ne da doseči brez smotre-ne propagande. Eno najbolj uspešnih in najbolj učinkovitih sredstev turistične propagande je brez-dvomno kolektivna časopisna reklama. Zato je Tuj« skoprometna zveza »Putnik« v Mariboru v sodelo. vanju s svojo ljubljansko posestrimo organizirala kolektivno časopisno reklamo za letošnjo zimsko turistično sezono v Sloveniji. Bistvo te ktilektirite reklame je v tem, da se propagandni oglasi posameznih turističnih ustanov iz vse Slovenije objavijo pod markantno skupno glavo, ki na prvi gled privabi pozornost čitatelja časopisa. Na ta"ria-čin prideto do pravilne veljave tudi najmanjši in najcenejši oglasi. Oglaševalci ne plačujejo 6kupno glave, ampak le oglase same in še te po izredno ugodni ceni. S tem učinkovitim sredstvom turistične propagande dosežejo interesenti z razmeroma skromnimi izdatki največji uspeh. Tujskoprometna Zveza v Mariboru je te dni na svojem področju razposlala predvsem 6vojemu članstvu podrobne razpise za kolektivno časopisno reklamo za zimsko turistično sezono. To turistično propagandno akcijo toplo priporočamo V6em na zimskem športu zainteresiranim ustanovam, postojankam in obratom, ki naj zahtevajo tozadevne podrobne razpise od Tujskoprometne Zveze »Putnika« v Mariboru, Trg Svobode — Grad tel. 21-22. Skrajni rok za naročila v okviru zimske kolektivne časopisne reklame je 5. december, poznejša naročila se ne bodo mogla več upoštevati. lantov na račun najnižjih slojev in zahteva naslednje ukrepe: 1. odbor za pobijanje draginje naj takoj izvede maksimiranje cen življenjskim potrebščinam po w,orcu drugih mest ter vsako povišanje cen nadzira in posebej odobri; 2. odbor naj pazi, da se izvajajo vse določbe uredbe o pobijanju draginje, kakor vidno izobešanje cen itd.; 3. odbor naj takoj izvede pregled vseh zalog m faktur ter na podlagi dognanih nepravilnosti skrbi, da se krivci po zakonu strogo kaznujejo t®r imena objavijo v vseh časopisih. Ko se je spomnil tega, je pozabil na Laury ter rajši skrbno pregledal samokresa. Potem je naglo odšel do avtomobila, ki ga je bil pustil kar na cesti, in se odpeljal do Kceferjevega stanovanja. Ko je stopil v prednjo sobo, je takoj videl, da se ni zmotil, ko je pričakoval, da mu bodo pripravili slovesen sprejem. V prednji sobi se je gnetlo polno samih sumljivih in surovih obrazov, ki so prišleca nekam pomenljivo pogledovali. Bili so pripravljenil Mac Keefer ie mislil, da se bo Rockyja rešil tako na lepem, kakor bi ne bil nikdar pričakoval. Sam mu bo prišel naproti, naravnost k njemu na stanovanje bo prišel, na tisto stanovanje, kjer so obračunali že 6 prenekaterkn, ki je bil tako nepreviden, da je hotel svoje račune s Kee-ferjm poravnati tukaj in sam. Roc'ky se je nasmehnil, ko je videl, da ga ima Keefer za tako lahkovernega. Pustil je 6umljivce, ki so ga ogledovali, ter skozi čakalnico stopil do vrat, ki so držaja v Keeferjevo svetišče. Odrinil je vrata, ne da bi bil potrkal, in 6e znašel pred Keeferjem. Mac Keefer je sedel za svojim pisal-nikom. Očitno je bil obveščen, da Rocky prihaja. Okoli njega so stali njegovi koščati in zastavni stražniki ter niso nič skrivali, zakaj drže desnice v žepih. Rocky je obstal na vratih, da je videl, kako in kai je, potem se je čez vse nedolžno nasmehljal in s smehljajem 6to-pil proti Keefcrjevi mizi. Stražniki eo se sumljivo premaknili. Angeli garjevih Roman s slikami Rocky je z roko pozdravljal na levo in na desno. Ko je videl, da vsi molče in čakajo, kaj bo dejal Keefer, je spregovoril smeje se: »Dober dan, gospodje! Kako je kaj?« Gledal je okoli, toda nihče mu ni odgovoril. Zato se je zarežal: »Kako ste resni, kakor da se pripravljate na pogrebi« Nekateri so ga zdaj pogledali izpod čela, da bi 6e bil kdo drugi ustrašil. Toda Rocky je vse te reči poznal, zato se je norčeval naprej: »Lepo vreme danes, kaj? Krasen dan za umor, ne?« Zdaj je pustil stražnike in se obrnil h Keeferju: »Živel Mac! Kako je kaj?« Zdaj so segli v žep celo tisti, ki prej niso še božali samokresov. Toda Ro-ckyja ta reč ni preplašila. Stopil je Keeferju pred nos in kar naravnost vprašal: »Kje je moj denar?« V sobi je bilo tiho, da bi slišal miš. Sredi tišine je počil petelin pri revolverju ... Rocky 6e je pri tem glasu ozrl po sobi. Mrzlo je pogledal razbojnike, ki so umikali oči pred njegovim pogledom, potem je dejal: »Pomirite se, gospodje!« Potem je pogledal Keeferja in nadaljeval: »Da 6e ne bomo mudili, moram povedati tole: če v petih minutah ne dobim svojega denarja, bo Mac Keefer rnrtevl« Zdaj je bilo Keeferjevega miru konec. Planil je kakor pes izza mize in zavpil: »Tega ne moreš storiti!« Rocky se mu je porogljivo nasmehnil: »Zakaj ne?« Keefer je zavpil spet: »Ali veš, kdo je Frazier?« Rocky je mirno odgovarjal: »Prav zato. Svinjar je, kakor til« Mislili so, da bo Keefer na to žalitev 6egel po samokresu. Toda razbojnik je videl samozavestni Rockyjev obraz in je vedel, da se Sultivan ne šali. Požrl je žalitev in molčal. Razbojniki 60 bili medtem obstopili Rockyja, da ne bi mogfel nikamor. Eden izmed njih se je pririnil prav do njega ter zabrusil: »Ej, golobček, jaz te bom že ukrotil. Poznaš tole?« Pokazal mu je 6amokre« Rocky je mimogrede zamahnil z roko. Oni pa je s svojim kozavim, surovim licem nadaljeval: »Prisilil te bom, da boš povedal, kako je s Frazierjem. Mi ti bomo že odprli gobecl« Rocky se je smejal: »Res! Pa kako boš vedel, ali sem ti povedal resnico ali ne? Morda ti jo bom povedal, morda tudi nel To je pa moja reč, pa če svoj pihalnik razženešl« Obrnil 6e je najprej k Keeferju, j>o-tem pa k drugim in dejal: »Zdaj je konec šalel Poslušajte: če vam je kaj do Frazierja ...« Varuhi so bili uvidevnejši od Keeferja. Vedeli so, kako je s temi rečmi v razbojniški obrti, zato so začeli klicati: »Keefer, daj mu denar!« ■Nekdo je zamrmral: »Saj ga ne bo dolgo užival!« Rocky se ni menil za pripombe. Pogledal je Keeferja in dejal: »Torej, Mac, kakor sem dejal. V petih minutah moram imeti denar, da grem potem reševat Frazierja!« Keefer ga je pogledal, kakor da hoče s pogledom ustreliti, potem je pa vzdihnil, odprl predal v svoji mizi, potegnil iz njega debel sveženj bankovcev on tisoč dolarjev ter jih vrtfel da je zadonelo zamolklo, kakor da bi bil vrgel debel kos Špeha. Med razbojniki v sobi je zašuštelo. Taki skušnjavi niti oni niso bili kos. Rocky je čakal, da mu Keefer denar izroči. Ko tega ni storil, je 6egel sam po svežnju in začel bankovce preštevati. Ko je končal s štetjem, je dejal: »Prav! Nič me nisi upiliil« Keefer ga je divje pogledal in vpra-šal: »Ali bo Frazier zdaj prost?« Rocky se je zarežal: »Kaj pa naj jaz z njim? Kako ga bom pa redil?« Pokazal je na telefon m dejal: »Dajte mi zvezo z mestom!« Brž so mu ustregli. Rocky je stopil do telefona ter poklical neko številko. Počakal je, da je prišel glas z one strani, potem je dejal: »Ko me boste videli, da grem mimo j®*1 *“čite številko to in to. Če bom kadil, ko me boste videli, pomeni to, da ™e zasledujejo. Če ne bom kadil, potem ni treba telefonirati zaradi Frazierja. Razumete? V redul« Zaprl je telefon in zmagoslavno pogledal druščino v sobi, Videl je njihove razočarane obraze. Dobro je vedel, kaj 6o nameravali: nekaj bi jih stopilo za njim. Ko bi videli, da je Frazier zunaj, bi ga pihnili in mu pobrali denar, ki ga je pravkar dobil. Zdaj jim je prekrižal račune. Ko je pomislil kako, bi ga bil skoraj tu in tam Jugoslovansko rečno vojno brodovje ima 61 oje vaje ta dni na Donavi pred Bclgradom. V skupini je poveljniška ladja »Cer«, štirje monitorji in ena pomožna ladja. V torek je flotilja izvedla prve svoje vaje vpričo vojnega ministra Milana Nediča. Minister je nato pregledal vse ladje, katerim poveljuje kapitan bojne ladje Ulmanski. Pri paradi je bil navzočen tudi poveljnik jugoslovanske mornarice admiral Polič. Z vprašanjem kmetijskega kredita so se bavile kmetijske organizacije in ustanove v donavski banovini. Večina govornikov je naglašala, da je sedaj bolj važno vprašanje kmetijskega kredita kakor pa vprašanje razdolžitve kmečkih posestev. Pred tremi leti je 6koro 780.000 kmečkih posestev prijavilo 6Voje dolgove za dobre tri milijarde din. Do sedaj je bilo popolnoma izplačanih 6koro 63/o dolgov in tako preostane še 828 milijonov dinarjev dolgov. Pač pa menijo vojvodinski strokovnjaki, da vzbujajo novi predlogi za ponovno razdolžitev resne pomisleke, češ da se » tem uničuje kmetijski kredit. Zato bi bilo po njihovem mnenju seda) bol) potrebno, da se kmetovalcem spet omogoči kredit, da bodo mogli vnaprej zadostiti svojim potrebam, ki jih od njih morebiti zahteva modernizacija kmetijske proizvodnje. Predsednik angleškega kulturnega društva lord Llovd se je zadnje dni mudil v Zagrebu in obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka. Z njim je imel daljši razgovor, nato pa je obiskal še bana dr. Su-bašiča, nadškofa dr. Stepinca, mestnega župana, poveljnika armade in podpredsednika HSS inž. Košutiča. Ban dr. Šubašič je uglednemu g06tu na čast priredil kosilo, katerega so se udeležili predstavniki oblasti, cerkve in zagrebških kulturnih ustanov. Lord Lloyd 6e je iz Zagreba odpeljal skozi Ljubljano v Italijo. Novo velikansko palačo namerava v Belgradu zgraditi uprava državnih monopolov. V ta namen je bil nedavno razpisan natečaj za idejno skico novega poslopja. Bile so rarpisane visoke nagrade. Natečaja se je udeležilo petdeset arhitektov, vsi iz Belgrada ali Zagrba. Komisija, ki je ocenjevala načrte,ni podelila nikomur prve nagrade, pač pa 3 druge, od katerih je ena pripadla Zagrebčanom, dve tretji nagradi, od katerih je ena spet pripadla Zagrebčanom, več četrtih nagrad in še tolažilne nagrade. Kakor je iz poročil belgrajskih dnevnikov razvidno, se tekmovanja ni udeležil noben od slovenskih arhitektov. Sporazum o odplačevanju predvojnih dolgov Stblje ter Bosne in Hercegovine Nemčiji je bil sklenjen te dni v Belgradu med našo državo in Nemčijo. Pogajanja so trajala več tednov, ker je bilo treba šele določiti, koliko znašajo prav za prav ta posojila v današnjem denarju. Glede dveh srbskih posojil je bilo sklenjeno, da jih bo naša država začela odplačevati s prihodnjim zapadlim obrokom. Petindvajset let naša država teh dolgov ni odplačevala. Sedaj je bilo sklenjeno, da se petnajst obrokov briše, pač pa se obračunajo za nazaj obroki zadnjih deset let. Ta posojila bo morala naša <£jža.va plačevati v dinarjih, ki se bodo nalagali.-na. poseben račun pri naši Narodni banki. Posojila Bosne in Hercegovine pa bo začela država odplačevati, odnosno jih bo odkupila, čim dobi iz N*oi4jj^ vse obveznice. Do sedaj namreč še ni znano, leoliko sploh znašajo ti dolgovi, oziroma, koliko obveznic sploh še obstoja. Tudi ti obroki 6e bodo zbirali na poseben račun pri naši Narodni banki. S posebnim sporazumom pa bo določeno, kako bo naša država prenesla te zneske v korist Nemčije. Na konferenci glede preskrbovanja naš« države s surovinami topilniške industrije, ki je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo, so se vsi udeleženci izjavili za predlog, da bo treba v naši državi začeti zbirati staro železo. Tega blaga je povsod dovolj in je večinoma ljudem le v napoto. Do sedaj se je sicer precej trgovcev bavilo e trgovino s starim železom, vendar pa bo treba akcijo za zbiranje izpeljati na najširši osnovi. Zato namerava vlada organizirati nabiranje s pomočjo raznih organizacij po V6aj državi. Staro železo, katerega je v naši državi ogromno, pomeni za našo industrijo pomembno količino surovin, kajti s tem se prihrani mareikateri izdatek v devizah, Prav tako bodo organizirali po krajih, kjer so bile med svetovno vojno velike bitke, zbiranje starih granat in starega 0bnova in oskrba vinogradov«. Knjižica je bila nujno potrebna, ker je že začela obnova opešanih vinogradov, katerih Je še 75% površine naših vinogradov. Namen knjižice je, da bi se ta obnova vršila pravilno in da so ne bi ponavljale napake, ki so bile napravljene pri obnovi pred štiridesetimi leti in katere napake so bile vzrok marsikateremu neuspehu, slabi rodovitnosti in slabi kvaliteti vin. V knjižici bo podani vsi nasveti, kako naj se obnova izvrši, da bodo novi vinogradi dali glede kakovosti in količine mnogo večji hasek kakor doslej. Razen tega so v knjižici nasveti glede pravilne oskrbe vinogradov, t. j. o obdelovanju, o pravilnem zatiranju bolezni in škodljivcev, o gnojenju, da se z novo obnovo doseženi hasek trajno vzdrži. To lepo knjižico bi moral imeti vsak vinogradnik, vsak viničar, vsi učenci viničarskih šol in kmetsko-nadaljevalnih šol v vinorodnih krajih. Knjižica je pisana tako poljudno, da jo bo z velikim pridom lahko uporabljal prav vsak, tudi najpreprostejši vinogradnik, zlasti ker mu je z izredno nizko ceno nabava res tudi omogočena. športne vesti Ustanovitev Slovenske športne zveze. Priprave za ustanovitev vrhovne slovenske športne organizacije, v kateri smo pisali včeraj, so že v teku. Prvi sklep v tej smeri je bil sprejet na zadnji seji Slovenske nogometne zveze. Predsedstvo je bilo pooblaščeno, naj takoj začne priprave, da se skliče sestanek, ki naj bi ustvaril prve temelje za ustanovitev Slovenske športne zveze._ Taka ustanovitev je nujno potrebna in sicer iz razlogov, ki smo jih navedli v včeraj-»nem sanku. . ^azgovarjali smo se z nekaterimi odličnimi športnimi delavci, ki v celoti odobravajo naš ci°nek in ki še dodajo, da se mora nujno pre-£z.vso dosedanjo prakso v jugoslovanskem Z! etl ^organizacijo športa po drugih se je začela sedaj izvajati. Osred- V razgovorov je bila, da se mora TinhHan«0?1 0<1Tzeti premoč nad Belgradom in jj jano. /agreb ne more z ničemer opravičiti, da mora prav on imeti vse centralne športne Ce"tra1ne športne organizacije za posamezne športne panoge je treba po pravil- Belgrac/ U r 141 me” Ljubljano, Zagreb in Tek »Zedinjenja* v Ljubljani. Jutri dopoldne bodo nasi atleti s tekom »Zedinjenja« proslavili ustanovitev Jugoslavije. Tek, ki se je začel pred 11 leti, je postal izredno popularen in kakor beremo, so se tudi za jutri prijavili ne samo najboljši slovenski tekači, ampak bo velika udeležba tudi od drugod. Tek se začne kakor vsako leto, tudi jutri ob pol 12 s startom in ciljem pred Narodnim domom na Aleksandrovi cesti. tip, kajti kmalu bo štel 4 križe svojega življenja. Oba sta iz istega kraja, iz Rogatca. Sodnikom sta venomer zatrjevala: »Se ne poznava!« Pa sta nazadnje le priznala, da sta se že videla v ljubljanskih zaporih in da sta ai dobra znanca. Drugi, Petrič, je 25. marca t. L komaj prišel iz ljubljanskih zaporov, pa je že začel na debelo vlamljati in odnašati bogat plen. Deloval je v okolici in po Dolenjskem. Prvemu, Nandetu Tomšiču, je obtožnica naprtila 7 velikih tatvin, ki jih je napravil od letošnjega jaunarja tja do maja. Specialist Je za koleba.. Ima to čedno navado, da izmakne kje kolo, se vsede nanj In odpelje po poslih, nato pa kolo pu«ti pred kako hišo ali gostilno. V tem času je ukradel 4 kolesa. Nakradel pa je drugače mnogo pletenin, raznih tobačnih izdelkov, več litrov vina, žganja, mnogo zlatnine in drugih stvari v skupni vrednosti okoli 10.000 din. Drugi, Jože Petrič, je ukradel drago harmoniko, pobral precej gotovine in raznih dobrin v vrednosti okoli 5000 din. Obtožnica Je njemu na vrat navesrila 5 velikih vlomov. Oba sta pa tudi tovariško in skupno nastopata pri 2 vlomih na Pijavi gorici. Plena sta odnesla v vrednosti 8000 din. Oba trdovratno tajita, da bi bila skupaj vlamljala. Daktiloakop policijske uprave g. Svetozar Šubarovič pa je dobil razbito šipo, na kateri so bili vidni prstni odtisi. Sipa je bila najdena pri nekem posestniku na Pijavi gorici. Daktiloskop je dognal, da odtisi izvirajo od roke obtoženega Jožeta Petriča. Pred sodniki sta obtoženca priznala one vlome, ki so jih jima mogli točno dokazati, druge sta tajila. Bila sta oba obsojena zaradi zločinstva vlomnih tatvin in sicer vsak na 4 leta robi je in za 5 let v izgubo častnih državljanskih pravic. Za Jožeta Petriča je državni tožilec predlagal prisilno delavnico. Ko je pred razpravo senatni predsednik Petriču omenil, da zahteva državni tožilec zanj prisilno delo po prestani kazni, se je ves stresel in prosil: >Le tega ne, gospod predsedniki« Vsi delamržni tatovi se najbolj boje prisilne delavnice v .Stari Gradiški ob Savi, kjer morajo zelo trdo delati. Postavimo Kreku spomenik v Ljubljani! Ob Krekovi smrti je bila naša javnost tako prepričana, da mora velrki mož dobiti v Ljubljani spomenik, da so pričeli prihajati prispevki v ta namen, še preden je bil Krek pokopan in preden se je ustanovil kak odbor za zbiranje potrebnega denarja. Prvi odbor za postavitev Krekovega spomenika je pod predsedstvom pisatelja dr. Frana Detele poskrbel Kreku orjaški nagrobnik na pokopališču. Ni pa nadaljeval dela, da bi bil Kreku postavil spomenik tudi v mestu, ampak je preostanek nabranega denarja v znesku 21.454 din. izročil Mestnemu magistratu ljubljanskemu za dijaške ustanove, časteč na ta način velikega nri-jatelja dijaštva. Vendar so čutili Krekovi prijatelji in znanci vsa leta po njegovi smrti, da bi moral Krek dobiti spomenik tudi v mestu, ne samo na pokopališču, in da mora postavitev tega spomenika oskrbeti rod, ki je s Krekom živel in ki pozna iz lastnega doživetja, kaj je bil Krek Slovencem, južnim Slovanom in vsemu slovanstvu. Leta 1940. bo 27. novembra petinsedemdeseta obletnica Krekovega rojstva. 8. oktobra 1942 pa bo petindvajsetletnica njegove smrti. Vsaj za petindvajsetletnico smrti mora spomenik v Ljubi ani ze stati! . Tega se zaveda odbor za Krekov spomenik, ki se je obnovil leta 1932., in se tem potom ponovno obrača na vso javnost s prošnjo: Vsak, ki se zaveda, kaj pomeni Krek v življenju in v zgodovini slovenskega naroda, naj pošlje razmeram primeren prispevek, da se postavi spomenik možu, ki je odšel na prvo službo z geslom: »Za druge smo, ne zase« in ki je ostal temu geslu na nedosežen način zvest vse življenje. Saj »če ti postavimo spomenik, ga postavimo najboljšemu, kar je v nas: Tvoji veri, Tvojemu upanju in Tvoji ljubezni — bodočnosti naše domovine, Jugoslovanstvu.« (Oton Zupančič ob Krekovi smrti.) Darovi naj se pošiljajo na naslov: Zadružna zveza, r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa cesta 29 (ček. račun št. 10.751) s pripombo, da je znesek namenjen za Krekov spomenik. Odbor ra postavitev Krekovega spomenika v Ljubljani, Miklošičeva c. 7- * Olepievanje Škofje Loke lepo napreduje Delavnost, ki jo je sedanja uprava cestnega odbora in občine pokazala čez leta, nikakor še ni zamrla kljub precejšnjemu mrazu. Upanje je, da bodo imeli delavci delo prav do takrat, ko bo zapadel sneg. Tako so bili delavci zaposleni dalj časa na Mestnem tr&u pred Okrajnim glavarstvom z urejanjem kota, ki je bil do sedaj najbolj zanemarjen del trga. Trikot iz klesanega kamna, ki ga je zgradila sedaj občina, je kljub namrdovanju raznih JNSarjev sedaj v okras vsemu trgu. še bolj pa bo, ko bo v celem dovršen. Ko človek gleda sedaj prekrasno urejen prostor pred kapucinsko cerkvijo, se mu nehote vrine misel, ali bi ne bilo mogoče urediti vsaj približno tako le-po tudi prostora pred cerkvijo sv. Jakoba, ki jenaša farna cerkev. Občina je dala zgraditi pred svojo mestno klavnico bstonski tratoar. —■ Tudi o graditvi tratoarja ob obeh straneh Mestnega in Spodnjega trga, se na merodajnih krogah že razmiffja. Sedanji tratoarji so namreč silno neenotni in nelepi in močno kvarijo lica obeh trgov. — Lepo so preuredili mestni delavci prostor pred bivšo trgovino »Pecher«. V delu so načrti za preureditev vseh treh mestnih hiš na Mestnem trgu in sicer št. 14. ff, jn 18, ki stoje skupaj. Iz teh treh hiš nameravajo sčasoma zgraditi eno samo veliko uradniško poslopje, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam sedanjega časa. Kako bi krili stroške, da bi davkoplačevalci ne bili prevč udarjeni, pa sedaj razmišljajo. Tekači startajo skupno in sicer oni, ki tečejo na krajšo progo, kakor tudi oni, ki tečejo na daljšo progo preko ljubljanskega Grada. Atlete opozarjamo, da veljajo nedeljske povratne karte že v petek. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C“ a t- = 8 S. a v— M > 8 ■Sc Veter (smer, 1 akost) Pada- vine • * n 03 1 *» “e 4 a * t Ljubljana 770-C 9-6 4-0 87 10 NE, —r — Maribor 76S-2 10-2 1-0 80 5 0 — fr- Zagreb 769-1 11-0 4-0 90 10 0 — — Belgrad 769-9 12-0 5-0 90 6 0 10 dež Sarajevo 771-5 10-0 3-0 90 10 0 — 1— Vis 769 5 11-0 6-0 90 0 0 f— — Split 768-0 15-0 10-0 80 5 NE, — i— Kumbor 7664 17-0 9-0 80 4 NNEs — — Rab 763-8 13-0 90 90 10 0 10 dei Subrovnm 766-0 17-0 9-0 50 3 NE. i— Vremenska napoved: deloma jasno, stano vitno, vedro, ter hladnejše vreme. Koledar Oanes, četrtek, 30. novembra: Andrej, retek, 1. decembra: Edmund; Zedinjenje. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od četrtka od 8 zvečer do sobote do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mig Franta Poljanska cesta 15-11, telefon 32-84. — Od 6obote od 8 zvečer in do ponedeljka do 8 zjutraj pa bo opravljala mestno zdravni&ko dežurno službo mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova 13 telefon 47-64. Za Novinarski dom ▼ Ljubljani Je darovala Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem znesek 1000 din, za družabno prireditev po novinarskem koncertu, ki bo jutri zvečer na Taboru, pa 60 steklenic svojega priznano dobrega termalnega belega in 50 steklenic okusnega termalnega črnega piva. Ugledni Gostilničarski pivovarni d. d. v Laškem, ki se je v kratkem času svojega obstoja s svojim res odličnim pivom tako lejx> uveljavila, izreka ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega združenja prisrčno zahvalo. Slovenskih novinarjev se je o priliki otvoritve no’ e kmečke sobe v našem narodnem slogu spomnilo tudi ugledno ljubljansko gostinsko podjetje »Daj-dam« in poklonilo za Novinarski dom v Ljubljani znesek 1000 din. Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega združenja se vodstvu »DaJ-dama< za izkazano pozornost lepo zahvaljuje. Kakor vsako leto, tako bo tudi letoa prišel v Frančiškansko dvorano sv. Miklavž, da bo obdaril pridne otroke. Letos bo še prav posebno darežljiv, ker pride dvakrat, in sicer v nedeljo ob 3 popoldne in v torek zvečer ob 7. Otroke vabi predvsem v nedeljo popoldne, na starejše pa tudi v torek ne bo pozabil. Darovi se sprejemajo v petek 1. In v soboto 2. decembra od 9 do 12 in od 2 do 6 popoldne. Za drugi večer pa v ponedeljek 4. decembra od 11 do 12 dopoldne ln popoldne od 2 do 6 ter v torek dopoldne in popoldne. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije priredi drevi ob 8 veliki dvorani Delavske zbornice proslavo zedinjenja z izbranim sporedom Ma sporedu je več pevskih, orkestralnih in solo-točk. — Udeležite se proslave v čim večjem številu! Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 8 v Društvenem domu, Karunova ulica, proslavo zedinjena 8 pestrim sporedom. Govor bo imel g. Fr. Fingar. Za članstvo je udeležba obvezna, prijatelji vljudno vabljeni. OPOZORILO IN VABILO SORODNIKOM BIVŠIH BORCEV, KI SO V LETIH 1918-1920 NA KOROŠKEM, ŠTAJERSKEM, V PREKMURJU ALI MEDJIMURJU PADLI ALI KI SO ZE POMRLI. Pravilnik k ukazu kraljevih namestnikov, s katerim je bila ustanovljena spominska kolajna na boje ob severni meji pred 20. leti, določa, da se te kolajne priznajo tudi tedaj padlim in drugim medtem že pomrlim borcem, izroča pa se jih na pismeno prijavo njihovim sorodnikom. Zato prosimo, naj sorodniki pošljejo nekolkovano prijavo — po možnosti z navedbo znanih jim podatkov (kakor na pr. rojstnega datuma ali vsaj rojstne letnice, rojstnega kraja in domovinske občine, tedanje njegove vojaške edinice, vojaškega čina. dneva in kraja smrti, kje je pokopan, imena predpostavljenih starešin, nekaterih tovarišev itd.) vsaj do konca leta 1939 glavnemu odboru Legije koroških borcev v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 7-1. Iz prijave mora biti razviden natančen naslov in sorodstveni odnos (n. pr.: oče, mati, brat, sestra, stric, sestrična itd.) dotičnika, ki vlaga prijavo. — Gornje podatke potrebujemo tudi za seznam padlih borcev, ki bo objavljen na čelu nameravane »Spominske knjige o bojih na severni meji«, posvečene njihovemu spominu. Ce je pokojnik zapustil iz tedanje dobe kake vojaške fotografije ali vojaške beležke ali celo dnevnik, izvolite to poslati semkaj v pregled proti vrnitvi. — Eventuelne originalne tedanje vojaške dokumente pokojnika prepišite doslovno in prepis priložite prijavi, originalno listino pa dobro shranite -Glavni odbor LKB. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 30: Četrtek, 30. novembra: »George Dandin« Red Četrtek. ?ete,k' 1 decembra ob 15: »Emil in detektivi« Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Sobota, 2. decembra: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 3. decembra ob (5: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Nastop sv Miklavža in njegovega spremstva. Znižane cene od 20 din navzdol. 6b 20: »Hudičev učenec«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Opera — Začetek ob 80: . četrtek, 30. nov.: »Gorenjski slavček«. Premierski abonma. Slavnostna predstava. Petek, 1. decembra: Zaprto. Sobota, 2. decembra: »Gorenjski slavček Ked A. Mariborsko gledališče Četrtek, 30. nov.: ob 20: Slavnostna akadem;* fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Petek, 1. dec.: ob 15: »Veriga«. Brezplačna predstava za mestne reveže. — Ob 20: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Globoko znižane cene. Sobota, 2. dec., ob 20: »Lepa Vida«. Premier* Stran 4 »(SLOVENSKI DOM,c ročila — 10.20 Nae. urn — 10.40 Objave — 19.!>0 Mlakarjevi zbrani spisi (g. dr. Josip Wester) — 20 Rezervirano prenos — 22 Napovedi — 22.15 A. Dvorak: Slovanski plesi (plošč«). A. G. Barrili 26 DVE BEATRICI »In vendar ...« »Kaj praviš?« »■In vendar se «ni zdi, da moja pr»otno*t ni bila brezpomembna.« »Zakaj?« »Ko sem čakala tu v bližini, sem videla nekoga, ki vam ie sledil in vstopil v isto hišo kot vi, gospa.« »Ah, zapeljivecl« je vzkliknila markiza. »Moja domneva je bila. pravilna. Sicer pa se je tudi ona izdala že takoj v začetku.« »Kaj pravite, gospa?« »Ah, niči Le sama s seboj govorim. Nadaljuj, dobra Mercedes! Rekla si, da si videla nekoga ..« »Da, nekega viteza, ki se je previdno oziral okoli sebe, kakor da bi se bal, da ga kdo zasleduje. Ko se je prepričal, da mu nihče ne sledi, je zavil v ulico, kjer ste bili vi. Previdno se*n šla za njim in s strahom opazila, da je stopil v hišo, kjer stanuje driina Enri-quez.« »Nečesa mi pa vendarle še nisi povedala. Kdo je bil ta vitez? Ali mogoče moj soprog?« »Ne, gospa. Bil je... don Francisco. « »Don Francisco? Kateri? Poznam jib nešteto.« »Don Francisco de Bovadilla, vaš brat.« »Lepa reči Ali je kmalu zopet odšel?« »Ne. Dobro sem pazila, a nisem ga videla več; prepričana sem bila, da ste se srečali z njim.« »Res je bila nevarnost, da se srečava,« je odvrnila markiza, v Hiša ima samo ene stopnice in nikogar nisem videla, ko 6em odšla. Gotova sem tudi, da v oni hiši nihče drug ne stanuje. Ah, predragi bratec, torej si tl oni skrivnostni neznanec!« Hipoma 6e je markiza spomnila, da je med pogovorom s Kordo-vanko slišala, da je nekdo odprl vrata in botel vstopiti v sobo. A nihče ni vstopil in markiza se ni več zmenila za to. »Bil je torej moj brat? Ali si tega gotova, Mercedes?« »Tako gotova, kakor gotovo stojim tu poleg vas, gospa.« »Čudno,« si je dejala markiza. »A vendar, saj mi je on povedal o don Cristovaloveim ljubezenskem razmerju. Kako to, da se tega nisem že prej domislila? Kako, da nisem pomislila, da je moral poznati lepo Kordovanko, da so mu bile tako dobro znane podrobnosti iz njenega življenja? Ah, dragi moj bratec! Sedaj me igra še J>olj razvnema! -Mogoče je prisluškoval najinemu Razgovoru. Brez dvoma mu je ona V6e povedala in 6edaj se norčujeta iz mene. Naj se le smejeta. Videli bomo, kdo se bo smejal zadnji.* XIII. poglavje. Ko se 1e vrnila v Alcazar, je markiza odšla v 6voje sobe in začela razmišljati o tem, kar je pravkar doživela. V mnogih stvareh si je bila na jasnem. Beatrice Enriquez je bila brez dvoma lepa, a ne tako, kot si jo je predstavljala. Izvedela je tudi, da se ji don Cristoval ni več približal, odkar ga je zapustila. A saj je bilo razumljivo; žaloval je bolj, ker (e plavolasa Kordovanka zapustila nedolžnega otročička, kot pa da se ie izneverila njemu. Bil je tudi nesrečen, ker se še ni6o izpolnile njegove želie in je moral čakati v negotovosti. Kako rada bi mu povedala, da^ je našla zapeltjivca, a morala bi mu tudi povedati, da je ta zapeljivec njen brat. Sklenila je, da bo trenutno o vsem molčala; obenem je pa tudi sklenila, da hoče napeti vse svoje sile, da pripomore don Cristovahi do uresničenja njegovih sanj. Proslave v Sevilli so se bližale koncu. Portugalski princ je odvedel svojo družino in veličastna baklada je zaključila slovesnosti. Dva dni pozneje je kraljica, po markizini priprošnji sprejela don Cristovala v avdienco. Izabela ie pozorno poslušala njegovo navdušeno pripovedovanje. Tudi markiza se je pridružila njunemu razgovoru. Bila je o vsem tako dobro poučena, da bi 6e mogla pridružiti učenjakom v Sala-manci in bi marsikaterega izmed njih spravila v zadrego. »Zdi se mi. Bovadilla,« ji je rekla kraljica, ko sta bili somi, »da imaš več zemljepisa in naravoslovja v glavi kot don Diego de Deza.« »Več kot on, ne,« je odgovorila Bovadilla, »a več kot dom Tala-vera pa prav gotovo.« Kraljica se je nasmehnila ob njenih besedah. Markiza ji je bila zelo draga, zato je brez nevarnosti smela kritizirati celo njenega spovednika. »Ze zopet Talavera!« je vzkliknila kraljica. »Zakaj ti je tako neljub avikki škol?« »Ni mi neljub škof, pač pa don Cristovalov sovražnik.« »Sovražnik? Ali 6e ti ne zdi ta beseda preostra?« »Oprostite mi, Veličanstvo, a ne najdem primernejše b«*e4«. Don Talavera neprestano ovira don Cri6tovalove načrte. Trdno sem se odločila, da hočem delati za vašo slavo in zato ne morem razumeti škofovih dvomov. Ne bom mu nasprotovala, če bo govoril o nebesih; a zemljo naj prepusti tistim, ki jo bolje poznajo kot on.« »Saj sc ne upira don Cristovalovi trditvi o obliki zemlje. Opira 6e le na ugovore drugih učenjakov.« »A pristavlja tudi svoje,« je odločno odvrnila markiza. »Sicer pa to ni važno. Kaj prav za prav želi don Cristoval? Nič drugega kot staviti v nevarnost svoje življenje za slavo vašega kraljestva.« »In za to željo smo mu hvaležni,« je odvrnila Izabela. »Ne smemo pa pozabiti, da bi obenem z njegovim, bilo v nevarnosti tudi mnogo drugih življenj.« »Z njegovim; 6aj to sami priznale, Veličanstvo.« ,. »Da, Bovadilla. Vendar pa moraš tudi ti priznati, da more tudi blazen človek tvegati svoje življenje; modri pa moraio preprečili nesreče Ne misli, da imam don Cristovala za blazneza_ Mislim le, da kdor 6e boji za življenje drugih, ima vendarle prav. Zagotoviti ti moram, da sem o mornarjevih dokazih popolnoma prepričana. Poznam že precej zemljepisja, saj sem o tem y zadnjih letih že toliko slišala. A s kraljem imava toliko drugih 6krbi. Kako težka je že samo vojna z Mavri.« n * • »Naj bodo prekleti!« je vzkliknila Beatrice, »Ali ne bo te vojne nikoli konec?« »Upajmo, da bomo letos izvojevali odločilno zmago. Ali že veš, da v nekaj dneh odpotujemo?« »Ze zopet?« »In še tolikokrat, kot bo potrebno.« »Kam?« »Pred Granado. Vidiš, to pomeni začetek konca.« »Oh. da bi res kilo tako! A če še nebo konča?« »Bo pač treba nadaljevati,« j© odvrnila Izabela. »Obljubili smo Bogu, da. odložimo orožje šele v kraljevi palači v Granadi.« »In da to dosežete, morate pozabiti don Cristovala?« je vprašala markiza. »Ali ni moči tudi onstran Atlantskega oceana pridobiti slavo vašemu kraljestvu in duše Bogu?« »Ali si prisegla, da na6 hočeš privesti do odkritja novega 6veta?« Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Jože Rramarifc — Izdajatelj: inž Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. Slovenski dom« rssk delavnik ob 12. Mesetna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din HredniStvo: Kopitarjeva nliea 6/Tll Telefon 4001 do 4006 Uprava* Kopitarjeva ulica 6