Štev. 103.
V Ljubljani, petek dne 12. julija 1912.
Leto f.
Posamezna številka 6 vinarjev.
pPAN“ Jzb.Hja vsak dan — tudi ob *v?do]jah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečfcJ K 1'20, z dostavljanjem na dom K 150; 8 pošto celoletno K 20'—, polletno ;K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K i'70. — |Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina s:. s*"	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:s
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-
• ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
pust.
•••
•••
Za odgovor je priložiti znamko. Telef.m številka 118.
mjjipr-prr-
bbbsbbbbhbhb
Zmaga pravice nad klerikalnim napuhom.
   ——	r»
rreračunjena špekulacija
Na videz gre pri nas samo za osebe — in vendar ne sre za osebe. Motil bi se oni. ki bi mislil, da delajo klerikalci brez načrta in da je ves riih boi le boi proti neljubim osebam. Za vsem tem tiči dobro premišljena spekulacija ... Ker pri nas ena oseba več pomeni, nego drugod — se zdi. kakor da ne gre za ideje. — Kdor pogleda globlje, bo spoznal, da je stvar drugačna.
Popolnoma tiho. kar v momentu se je po-,av% ii. Pr. svoj čas govorica, da vlada župana Hribarja ne bode več potrdila.
i edaj se je že takoj reklo, da zopet zahrbtno spletkarijo pri vladi klerikalci.
Na shodu v »Unionu« in tudi v »Slovencu« So voditelji klerikalne stranke talili, da bi delali kaj Zoper Hribarja.
Danes, po Ribnikarjevi obravnavi je pa iasno kot beli dan. da so*se klerikalci borili zoper bivšega župana pri vladi in je tudi jasno. katera »dejstva« so sumničarsko podtikali bivšemu županu Ivanu Hribarju.
Iz zahrbtnega boja zoper bivšega župana Iv. Hribarja, so prešli v boj zoper ljubljanski Občinski svet. so prešli v boj zoper avtonomijo Ljubljane m nje mestni magistrat, so prešli v javm denuncijantski boj zoper njim politično f osebe m bi nadaljevali boi zoper njim ^P^e *n Podjetja, če bi jim c. kr. dež. sodišče ne izbilo iz rok orožja, s pomočjo katerega so se borili zoper vse. ki so jim bili neljubi.
Slovenski klerikalci so se bojevali namreč s tem. da so zlorabili — septemberske do-gouke.
Niti enega nečastnega dejanja niso imeli navesti v boju zoper bivšega župana Hribarja. Borili so se zoper njega tajno, zahrbtno in sramotno. Denuncirali so ga pri centralni in
LISTEK.
Zgodbe napoleonskega liu zarja
»Sire,« odgovorim, »na to sc lahko zanesete.«
»Dokler živim,« pravi on, »ne sme priti preko vaših ustnic nobena beseda o tem dogodku!«
»Izginil bo iz mojega spomina, sire, kakor da ga nikdar ni bilo. Obljubljam vašemu veličanstvu, da zapustim zdaj njegov kabinet kot isti in takšen, kakršen sem stopil vanj ob štirih popoldne.«
i ’T° p°ide»(< reee cesar smehljaje. »Takrat ste bili poročnik. Dovolite, gospod stotnik, da vam voščim lahko noč!«
Kako je imel brigadir kralja.
Tu, na ovratniku moje suknje, si lahko ogledate trak zaslužne medalje; njo samo pa hranim v usnjatem toku in jo vzamem iz njega samo, kadar pride kak nov general naše mirovne dobe ali kak visok tujec in porabi priliko, da se pokloni znanemu brigadirju Gčrardu. lakrat si jo pripnem na prsi, takrat si navijem črke, da me bodejo njih sivi konci v oči — in vendar se bojim, mes amis, da si nihče ne more napraviti pojma, kakšen mož sem bil prejšnje
iniioh?^ Se^ 5amo še civi,ist ~ res> da tak- ki se lahko pokaže — a kljub temu samo civilist.
Ce bi me bili videli dne 1. julija 1810 med vrati iehuzar! ~~^ta ^ spoznali, kaj
pel mesec dni sem .ležal v tisti prokleti vasi samo zaradi nesrečnega sunka s kopjem v gle-
l	hiiA + nn.01 stopiti na nogo. Razen mene f ono tam izprva še troje invalidov, ki so pa
deželni vladi, da je Hribar kot šef poffdfe 1*6-stopal krivično in pristrano v septemberskih dneh.
Sodna obravnava zoper Ribnikarja ie pa izkazala, da je bivši župan Hribar postopal korektno in lojalno.
Klerikalna stranka se ie pa borila zoper njega tajno, zahrbtno, podlo in nečastno za vso stranko.
Zagonetka je ležala za nepotrditvijo biv->-ana Iv. Hribarja, a v soboto se je rešila tudi ta zagonetka in razkriti so danes iz-u«.iaiu slovenskega naroda — slovenski klerikalci.
Z oprostilno razsodbo Ribnikarja je bil podan dokaz resnice, da kogar klerikalci sumničijo na podlagi septemberskih dogodkov, da nesramno lažejo.
Izdajalci naroda so!
Kot narodno čist in pošten mož je padel bivši župan ljubljanski Iv. Hribar. A na dan razsodbe Ribnikarja ie vstal tudi ta mož pred onimi možmi in ono c. kr. vlado, pred katero so ga slovenski klerikalci črnili kot moža. ki je državi nevaren.
In slavna c. kr. vlada se je lahko prepričala. da ie imela opraviti z obrekovalci, lažni-ki in sleparji slovenski narod se je pa lahko prepričal, da je bivši župan Hribar branil naše narodne stvari tudi v najhujših trenotkih. a propalice našega naroda so izrabile njegov nadodni odpor v to. da so ga slikale kot državi kvarnega funkcijonarja.
Bivši župan Iv. Hribar se je obišrno zagovarjal glede domnevanih razlogov za nepo-trditev. Storil je v zadnji seji starega občinskega sveta. Na klerikalne denuncijacije se seveda ni mogel zagovarjati, ker jih niti c. kr. vlada ni hotela izdati.
Pred deželnim sodiščem ijji je pa izdal drž. pravdnik dr. Neuberger. In drž. pravdnik je bil v tem slučaju zagovornik klerikalcev in klerikalnega deželnega odbora, kajti vsa sumničenja. ki so jih klerikalci uporabili pri de-nuncijaciii pri vladi zoper Hribarja, je državno pravdništvo javno izdalo, jih je navajalo kot pribita fakta — a konec obravnave je izkazal, da so zgolj klerikalne podle laži.
S tem se mu bivšemu županu glede postopanja pri policiji niti ni potreba opravičevati — kajti obsodba je že padla: padla namreč od strani slovenske javnosti na klerikalne podlosti.
Državnega pravdnika so hoteli klerikalci zlorabiti za to. da bi njih sumničenja zoper bivšega županu Iv. Hribarja potrdil pred sodiščem kot čisto resnico; kajti slovenski klerikalni voditelji se dobro zavedajo, da leži še velik madež v tem oziru na njih pred vsb narodno slovensko javnostjo.
Ribnikarjeva obravnava nam torej ne zna-či političnega dogodka po osebi, temveč oza-die te obravnave ie važno. t. j. boj zoper bivšega župana Iv. Hribarja, boj dež. odbora zoper Ljubljano in ljubljanski občinski svet. boj klerikalne stranke zoper vše kar je napredno; vsa napredna javnost ie bilo ozadje te obravnave. ves slovenski narod je bil ozadje te obravnave, kar čuti še narodno slovensko — kajti sedai so izbita sredstva klerikalnih natolcevanj, da bi še koga denuncirali zaradi septemberskih dogodkov, ki si upa še izrazito pokazati svoj narodni ponos...
Nekaj misli o abiturijent-skem sestanku.
V dneh 15. in 16. septembra se bo vršil abiturijentski sestanek narodno radikalnega, sociajističnega dijaštva. Za ta sestanek so se združili dijaki vseli resnično naprednih struj, da se spoznajo v skupnih ciljih in si napravijo načrt za delo na visokih šolah. Mogoče ne bo kdo s tem združenjem zadovoljen, toda to je vseeno, ker je gotovo, da vsaka dobra stvar najde nasprotnike. Tako radikalci kot socialisti niso zadovoljni z razmerami v akademičnih društvih, kajti v teh društvih vladajo razmere, ki so nevredne misli, ki jih izražata narodni radikalizem in socializem. Danes vladajo v nar. radikalnih akademičnih društvih skoraj jste razmere kot vladajo v liberalnih in svobodomiselnih društvih, proti katerim so se ravno pred desetimi leti ustanovila narodna radikalna društva.
Kje so vzroki propadanja narodnega radikalizma? Ne smemo jih iskati— in v tem slučaju jih tudi ne moremo — v programu in idejah narodnega^ radikalizma, pač pa so vzroki v ljudeh, ki hočejo sedaj ideje radikalizma re-prezentlrati. Ljudje, ki so sedaj v nar. radialnih društvih, niso več oni narodni radikalci, ki so hoteli prinesti nekdaj v domovino novega duha.
Mladi ljudje, ali ne vidite, kakšen veter yeje po domovini? Veter denuncijanstva. pro-palosti. poniževanja, strahopetnosti in hlapčevstva! Ali ni v vaših srcih še vsaj iskrica ljubezni do domovine, ali ste že res tako popolnoma blazirani?
Dobro poznamo razmere v akademičnih društvih, vemo. da je njihovo delo v letošnjem letu enako veliki ničli. Ravno zaradi tega je y še poštenih dušah vstal odpor proti takemu počenjanju in sklenili smo. da se združimo vsi proti takim razmeram, da si napravimo kratek program, kako tih hočemo odpraviti in da stopimo kot akademiki v ta društva, da v njih s časom zboljšamo. Mogoče se bo kateri gospodov akademikov posmehnil, češ. kako idealni so ti le bruci, pa jim bomo že idealnost izbili. Mnogo je takih gospodov, ki tako mislijo, a za enkrat se bodo pošteno urezali! Nič nam ne bodete očitali prevelikega idealizma, ker naš idealizem ima popolnoma realna tla!
Na abiturijentškem sestanku se bodo združili vsi nezadovoljni elementi. Razpravljalo se bo o narodno radikalnem programu, nekatere točke bo treba poglobiti, posebno narodnostno in socialno vprašanje, ker narodnost nam mora biti nekaj čisto drugega kot povdarjanje, da smo Slovenci, da moramo ljubiti svoj narod in domovino. Narodnostno vprašanje moramo reševati v tem smislu, da povdarjamo. da nam ie treba pristno narodne kulture, da moramo iskati rešitve edino v zvezi s krvnimi brati in to so za nas Slovence le Srbohrvati in Bolgari, sploh misli mladine se morajo vedno bolj obračati na jug k Jugoslovanom.
In socializem? Ali obstoja reševanje tega svetovnega vprašanja v tem, da se na dolgo in široko debatira, ali sme nar. radikalec stopiti v soc. demokracijo ali ne? Smeri socializma so drugačne. V smislu socializ. bomo delali, ako bo šlo naše delo k masam ljudstva, ako bomo Prijateljsko in primerno poučevali kmeta, ako mu bomo dali smisla za vsestranski napredek!
Eden dan tega sestanka bo tudi posvečen jugoslovanskemu vprašanju. Tukaj je treba popolnoma konkretno skleniti, da stopi sloven-
sko dijaštvo v zvezo z jugoslovanskim dija-štvom. da se napravi enotna organizacija, ki bo razširjala jugoslovansko idejo, o kateri rno-uamo od sedaj iskati edino rešitev. Mogočna sila biva na tem jugu. treba jo ie samo vzbuditi in učinkovala bo. Ni se nam treba bati Nemcev, ker pride čas. ko bomo samisvoji in ko jim bomo mi diktirali!
Dalje bo treba na tem sestanku zavzeti enotno stališče napram klerikalizmu, ne kot verski struji, ampak kot politični organizaciji, kajti za nas pomeni klerikalizem nekaj anti-nacionalnega. neki Slovencem in sploh vsakemu narodu sovražnega. Proti dogmam katoliške cerkve se nai bojujejo takozvani svobodomisleci. nam se gre le za to. da povdarimo, da se s pomočlo klerikalizma širi pri nas nemštvo da Pade pri nas moč Nemcev, ako pogine klerikalizem.
V svoji komodnosti so akademiki in sploh naši naprednjaki pozabili na naraščaj, naprednjaki med mladimi preprostimi Hudmi, akademiki med srednješolci. Treba na ie enotne or-ganzacije. v kateri bodo tudi srednješolci do najnižjih razredov. Poslužujmo se recepta klerikalcev. seveda ne tako. da bi spravljali ljudi v organizacijo, ne da bi jih prej poučili, za kaj Sre.
In slednjič se še bo nekaj časa posvetil tudi počitniški zvezi slov. naprednega dijaštva, ker je v našem delu važen faktor. Treba bo premisliti, kako ib bilo mogoče dobiti mnogo prenočišč po Hrvatskem, Dalmaciji. Bosni, Crni gori. Srbiji in Bolgariji, da bodo mogli tudi po teh krajih dijaki gotovati z majhnimi sredstvi.
Program sestanka je obširen. Ne bo treba nobenih resolucij, le v smislu idej. o katerih se bo razpravljalo, ba treba začeti delati v akademičnih društvih in na srednjih šolah! Videli bomo. da naše delo ne bo brez uspehov!
H koncu še moramo omeniti, da je tudi mnogo visokošolcev. ki niso zadovoljni z razmerami v naših društvih. Ti so deloma iz društev izstopili, deloma so še njih člani. Teh dolžnost ie. da se nam pridružijo in da skupno nastopimo pot zboljševanja in uresničenja idej vsakega inteligentnega resnično naprednega in poštnega mladega č.loveka.
Morda bodo oni. ki se bodo čutili prizadete. po nas udarili, toda mi se jih ne bojimo in šli bomo brez ozira preko njih. ker smo prepričani. da se iz gnilobe ne more ustvariti ničesar novega in trajnega. Ako bodo začeli v svoji onemogli jezi. ki si jo vemo razlagati, rogoviliti, jim bomo primerno odgovorili. Na morebitne psovke in zafrkacije ne bomo odgovarjali. povdariali bomo le dejstva.
Onim pa. ki so z nanij jn hočejo kaj delati, kličemo; »Na svidenje na abiturijentškem sestanku v Ljubljani«.
Eden nezadovoljnež za vse.
POLITIŠKA KRONIKA.
Avstrijska gosposka zbornica je v svoji včerajšnji seji rešila vse predloge in poročila, ki so dospele iz poslanske zbornice. Obenem se ie vršilo prvo čitanje šestih zakonskih osnov glede izpreinembe avstrijskega kazenskega reda in kazenskega postopka. Ob ti priliki ie govoril tudi justični minister dr. Ho-chenburger. ki je povdarjal zastarelost sedanjega kazenskega zakona, katerega posamezne določbe segajo tje do leta 1736. Zato je naloga avstrijske postavodaje, da uredi ka-
knialu okrevali in se vrnili k armadi. Samo jaz sem še ostal v svojo največjo žalost, sesal si prste, pulil si lase in — no, zakaj ne bi priznal?
—	jokal od časa do časa, kadar sem sc spomnil svojih huzarjev, ki so si morali pomagati brez polkovnika. Načelnik brigade sicer še nisem bil, čeprav me je moral smatrati vsak za takega, pač pa najmlajši polkovnik vse francoske armade, in moj polk mi je bil dražji od vsega na svetu. Bolelo me je, če sem pomislil, da so moji dobri fantje tako osamljeni; Villaret, najstarejši major, je bil res izboren vojak — toda, ali niso tudi med izbornimi še razne stopinje?
Ah, presrečni dan v juliju, ko sem mogel prvikrat šepati do vrat in se naslajati v zlatem sijanju solnca! Videl sem se že zopet na čelu svojih junakov — toda kako priti do njih, do njih, ki so stali v Pastoresu, onostran pogorja, svojih štirideset milj pota pred mano? Saj je sunek, ki me je ranil, ubil obenem mojega vrlega konjička! Kakorkoli sem obdelaval in izpraševal krčmarja Gomeza in starega duhovnika, ki je bil ostal čez noč v gostilni, nista mi vedela svetovati; oba sta mi zatrjevala, da v vsej vasi ne dobim niti najslabšega kljuseta. Vrhutega je bilo po krčmarjevem mnenju sila nevarno, prekoračiti gorovje brez spremstva, češ, da gospodar.' tam s svojo četo tl Guchillo, španjolski roparski glavar, ki mu je pasti v roke gotova smrt. Stari duhovnik je potrdil vest o Cuchillo-vili grozodejstvih, a je dejal obenem, da gotovo ne morejo plašiti francoskega oficirja. In meni, če bi se bil obotavljal le trenotek, je bila ta opazka dovolj, da spoznam jasno svojo pot.
Toda konj, konj! Stal sem med vrati, tuhtal in koval načrte in sem bil že v resnici blizu obupa, ko zaslišim naenkrat peket konjskih kopit, pogledam kvišku in vidim velikega moža v modri, uniformi podobni suknji. Thr* 1 je ne-
okretnega vranca, ki je bil še posebej zaznamovan po beli desni sprednji nogi.
»AIo, tovariš!« ga pokličem.
»Hola!« se odzove on.
»Polkovnik Gerard od desetega. Sem ležal tukaj ranjen mesec dni in bi zdaj rad k svojemu polku v Pastores.«
»Komisar Vidal, grem tudi v Pastores. Veselilo bi me. g. polkovnik, če bi hoteli potovati z mano; pravijo, da ni nič kaj varno v gorovju.«
»Ali,« odgovorim, »nimam konja! Ali mi nočete prodati svojega? Jutri pošljem huzarsko eskorto, da vas vzame s seboj.«
Toda o tem ni hotel slišati ničesar, in ravno-tako^ je bilo zaman, da je krčmar pripovedoval strašne istoriie o Guchillu in da sem ga jaz opozarjal na dolžnost, ki jo ima do dežele in do armade. Da, nazadnje se mu je zdelo za malo, da bi nama sploh odgovarjal; zaklical je na glas, da hoče imeti kozarec vina. Povabim ga zvijačno, naj razjaha in pije z mano; toda nekaj v mojem obrazu ga je moralo navdati s sum-njo, kajti zmajal je z glavo. In ko sem se mu približal, da ga primem za nogo, je udaril konja z ostrogami ter izginil med oblakom prahu.
Hudimana! Znore! bi bil, ko sem gledal za možakom, kako je hitel veselo k svojim mesnim sodom in steklenicam za žganje, jaz pa sem moral čakati in misliti na svojih lepili petsto huzarjev brez polkovnika. Se vedno sem gledal z grenko zavistjo za njim, ko se nekdo dotakne moje roke; ozrem se in zagledam malega duhovnika, ki sem ga omenil že prej.
>Lahko bi vam pomagal, gospod polkovnik,« pravi s krotkim glasom, »ker sam potujem proti jugu.«
Objel sem ga v svojem veselju; takrat pa se mi upogne gleženj, tako da bi bila padla
kmP.hl obnrh'3 f’-'
»Spravite me v Pastores!« vzkliknem iz dna duše. »Molek iz zlatih jagod vam obljubim v zahvalo.«
Našel sem bil tak molek v samostanu pri Svetem Duhu in sem izprevidel zdaj vnovič, kako dobro je, odnesti si z vojne čim največ mogoče, ker človek ne ve, kdaj lahko uporabi tudi najneverjetnejše reči.
On pa odgovori v najboljši francoščini:
»Vzamem vas s sabo, ali ne zaradi plačila, nego zato, ker mi je potreba, pomagati bližnjim po svojih močeh; zato me imajo tudi povsod tako radi.«
Tako govoreč me odvede skozi vas do starega hleva, kjer sva našla dosluženo poštno kočijo, kakršne so pač imeli približno v začetku tega stoletja po oddaljenih vaseh. Tudi trije stari mezgi so bili tam, izmed katerih ni bil sicer nobeden dovolj močan, da bi mogel nesti moža, pač pa so skupaj utegnili vleči kočijo. Verjemite mi. chers amis, pogled na te bedne živali * ogromnimi rebri in hromimi nogami me je razveselil bolj kakor vseh stopetdeset bežcev cesarjevih, ki sem jih občudoval v njih hlevu vi Fontainebleauu. Toda stalo naju Je mnogo truda, preden sva pregovorila lastnika, da Jih je za-pregel, kajti silno se Je bal straSnega Cuchilla; Šele, ko sem mu obljubil vse bogastvo sveta in mu Je duhovnik zagrozil s peklom, je zlezel na voz in prijel za vajeti. Nato pa se mu je tolikanj mudilo priti do cilja še pred nočjo, da mi 'je komaj pustil časa, posloviti se dostojno od krčmarjeve hčerke. Žal, da se ta hip ne spomnim njenega imena; pač pa vem še dobro, da sva takrat oba jokala in da je bila prav lepo dekle. To izpričevalo iz ust moža, ki se je bojeval z možmi in poljubljal ženske v štirinnictih različnih kraljestvih. Ima gosv*-!
zenski red in ga postavi na novo sedanjim razmeram odgovarjajočo podlogo. S tem je končala tudi gosposka zbornica svoje poletno zasedanje.
Odklonjeni vojaški krediti tvorijo predmet pisanju in razmotrivanju vsega časopisja. Zlasti zanimivo se razvija ta polemika na Ogrskem, ker dokazuje nezdrave razmere, ki so se v zadnjih časih pojavile, pa se tudi vzdržujejo v monarhiji. Izza Khuenovih časov, ko je ogrska vladna stranka zavzela stališče na-pram skupnemu vojnemu ministru Auffen-bergu. ki je nastopil proti znanim Khuenovim resolucijam datira spor med ogrsko vlado in skupnim vojnim ministrom. Po sprejetju brain-bene reforme, je ogrska vladna stranka zagotavljala prebivalstvo, da po novih vojaških zakonih itak ne nastanejo nikaka nova bremena. Sedaj pa pišejo ogrski vladni listi, da se je hotel z novimi krediti Auffenberg maščevati nad stranko dela v ogrskem državnem zboru in jo hotel tako diskreditirati pred ogrsko javnostjo. Le odločnemu odporu ogrske .vlade je zahvaliti, da prebivalstvo monarhije zopet ne ječi pod novimi bremeni. Vprašanje le seveda, koliko časa bo to trajalo, kako novo obliko, kak nov način si najde zopet iznajdljivi Auffenberg. da paraleiizira svoj neuspeh in doseže vendarle svoj namen, namreč, da izžeme iz ljudstva to. kar se mu zdi potrebno za nove kanone in nove barke.
DemisUa turškega vojnega ministra. Najznačilnejši predstavnik mladoturške ideje v turški vla]di. general Mohamed Šefket-paša, vojni minister ie podal svojo demisijo. Razlogi. ki jih navaja, so jako nedolžni* trdi namreč. da je moral podati demisijo zategadelj, ker je zbornica sklenila zakon glede izključitve oficirjev od javnega sodelovanja, pod njegovim ministrovanjfm je bila v tem vprašanju oficirjev dana popolna prostost, zato je bolje, da izvede ta zakon novi vojni minister. A vzroki tiče veliko globlje, desorganizacija in revolte v turški armadi, katere je ravno to politiziranje mladoturških oficirjev izzvalo, so neposreden povod te krize, katera se pa. kakor se vidi. ne reši tako gladko, ker demisija vojnega ministra pomenja obenem tudi krizo v celotnem kabinetu, ker je sedanja vlada preslaba, da reši težko sitiiacijo. kj je zašla vanjo ravno vsled odpora oficirjev.
Iz Maroka se poroča, da se bo sedanji sultan, varovanec Francije, Mulej Hafid odpovedal vladi, ker nima moči. da bi upostavil med Maročani svojo moč in svoj vpliv. Kot njegov naslednik se imenuje njegov brat Mulej Jusuf. ki bo vzdrževal sedanjo Franciji prijazno politiko.
DNEVNI PREGLED.
Opozarjamo vse one. ki še niso obnovili naročnine, da to gotovo store do 15. t. m., ker bi bili sicer primorani list ustaviti.
Pobalinski napad obč. svet. Šteieta na soprogo ljubljanskega župana. Včeraj je pri seji občinskega sveta storil občinski svetnik Slovenske Ljudske Stranke g. Štefe dejanje, ki se ga mora sramovati vsak pošten človek. Pri seji je napadel z psovko soprogo g. župana dr. Tavčarja. Napad občinskega svetnika Steleta je pobalinski, je sramoten, je nečasten. Ne čudimo se. da je minila pri napadu na čast družine celo dr. Tavčarja hladnokrvnost, kajti pobalinstvo je razburilo ves pošten občinski svet in prepričani smo. da bi se nihče ne mogel vzdržati hladnokrvnega, ko je občinski svetnik Štefe napadel čast in pošteno ime gospe dr. Tavčarjeve, pošteno ime dr. Tavčarjeve družino. Z napadom je hotel Stefe oblatiti pošteno ime soproge dr. Tavčarja in prepričani smo. da takega dejanja, kakor ga je včeraj storil na osebno čast občinski svet. Stefe. ne bi bila sposobna storiti zadnja ljubljanska pocestna baraba. V tej seji se je izkazala potreba ostrejšega poslovnika in ostrejših disciplinarnih sredstev. Za dejanje pa, kj ga je storil občinski svetnik Štefe. je odgovorna klerikalna stranka in če ne da ona zadočenja g. županu, tedaj jo javno lahko na-zivlje vsakdo stranko javnih propalic.
Zadnji naskok klerikalcev na bivšega ljubljanskega župana Iv. Hribarja so izvršili torej po štirih letih septemberskih dogodkov. Deželni odbor se ni upal direktno nastopiti zoper njega, tudi imena njegovega ni navajal. — V svoji denuncijaciji magistratnega uradnika Ribnikarja ie pa navedel pasus, ki ga je državno pravdništvo izrabilo v sledeči obliki v obtožnici zoper Ribnikarja: »Obdolženec sicer zatrjuje svojo nedolžnost, češ, da ni hujskal, temveč celo pomirjevalno vplival na množico. Njegov zagovor pa je opovržen po izpovedbah prič. Pripomniti je tu, da so bili stražniki, ki so tvorili kordon v Selenburgo-vih ulicah, že let« KC3 zaslišani. Deloma so popolnoma negativno izpovedali, deloma pa obdolženca naravnost razbremenili. Preiskava je dognala, da so se takrat napram mestni straži pojavili nedopustni vplivi v prid obdolženca. Obdolženec je imel takrat vplivne zaščitnike. Značilno ie. da ie napram stražniku Ivan Pust, ki je obdolženca, ker je sem in tja hodil, hotel prijeti, drugi stražnik rekel: »Kaj pa tega prijemaš, ali £a ne poznaš?« V ovadbi katero fe napravila mestna Policija glede dogodkov. je bilo pred ekspedicijo vse črtano, kar se le tikalo obtoženca. Po izjavi posameznih stražnikov je vladal med stražniki sploh strah, da bodo izgubili službo, če ne bodo za Ribnikarja ugodno izpovedali. Umevno je to-rei. da leta 1908 ni ničesar na dan prišlo, čeravno se ie v javnosti govorilo, da je Ribnikar eden glavnih krivcev«. To so torej tista sumničenja klerikalcev zoper Iv. Hribarja. Na podlagi tega so nastopali pri vladi, da Hribar ni bil potrjen. Očitanja so se pa pred sodiščem izkazala kot neutemljena in glavna priča, ki jo klerikalci navajajo, je pred sodnijo dobila pečat — krivoprisežnika.
Po sijajnem zadoščenju, ki ga je dobil Ribnikar pred sodiščem, so enako frapirani
klerikalci in ona peščica Nemcev, ki pošilja svoie neslanosti iz kazine v graške štimce. Mi smo že tolikokrat povdarjali. koliko pametnih in poštenih Nemcev je obsojalo to kle-riklano denuncijacijo. a za duševno nivo kazinskih bratcev ie najboljše izpričevalo dejstvo. da so enako poparjeni z našimi klerikalci vred. Kar pišejo ti nemški bratje v zadnjih štimcah. ne verujejo niti sami. a nekaj so morali napisati po sijajnem zadoščenju. Nemci sumničijo Ribnikarja naprej, zaletavajo se vanj. toda kdo bi se zmenil za bevskanje ka-zinotskih ščenet. ki so sprejeli na kolodvoru gospo Goblovo in pomagali klerikalcem v nj’.h demicijantskem delu.
Joslip baron Schvvegel. kranjski deželni poslanec iz veleposestniške kurije, je odložil svoj mandat in se tako umakne iz politiškega življenja. Schvvegel. ki je sedaj veljal kot Nemec, je rojen na Bledu, študiral v Ljubljani, a takrat še ni bil Schwegel. ampak čisto pristni slovenski Zvegelj. Bil je v svojih mladih letih slovenski pesnik in pisatelj; pisal ie pod psevdonimom Radonjevič. V Dežmanovih časih ie obrnil Slovenstvu hrbet in postal Schwe-gel ter tako dosegel svoje visoko mesto v javnem življenju. Priznati se mu mora. da je bil kljub svojega renegatstva. vedno dostojen politiški nasprotnik, ker se je vendarle kot poštenjak sramoval, da bi nastopal v politiški strasti proti narodu, katerega zaveden sin je bil nekdaj!
Zloraba avtonomnih korporacij. Klerikalci pa pač niso vredni, da zasedejo vodilna mesta naših avtonomnih korpoi aeij. Zlo. iba uradov se je dokazala že neštetokrat našim sedanjim dež. odbornikom. Dr. Peganu se je dokazala zadnjič pred sodiščem uradna falsi-fikacija izjav prič. Dr. Zajcu se je izkazala uradna zloraba Svojega mestu s tem, da 3« vrgel dež. davkoplačevalca iz deželnega odbora in uganjal kot dež. odbornik propagando politiškega bojkota. Dr. Lampe je za podlo denuncijacijo zlorabil svojstvo namestnika dež. glavarja. Bivši klerikalni deželni glayar pl. Šuklje pa sam očita v svoji brošuri dež. odboru pristrano postopanje pri razdelitvi podpor, naravnost strankarsko postopanje in zlorabo deželnega odbora od klerikalne stranke. Vsa zakonolomstva. ki so se izvršila zadnja štiri leta na Kranjskem, imajo torej svoj izvor v Sleparski Ljudski Stranki. Proč torej z njo! Cez dve leti bode prišel račun za vsa narodna izdajstva.
Šišenski Nemci so razžaljeni, ker ni hotel priti v njih šulferajnsko šolo dr. Dereani cepit koz šc lskim otrokom. Cepjjenje koz je bilp namreč .naznanjeno, da se vrši v tamošnji ljudski šoli. Ko je zdravnik cepil koze slovenskim otrokom, je čakal, da pridejo tudi iz nemške šole. a ker jih ni bilo. je bil še tako prijazen, da je poslal v nemško šolo opozorit, d; mMHo v Mndsko šolo. A obilni nemški nadučitelj je izjavil, da ne gre z otroci v slo-veu^&o buio. /.uiuvniK ie seveda ousel. ker ui njegova dolžnost, da bi hodil še drugam iz prc štora, kjer je bilo uradno javljeno cepljenje koz In v graških štimcah tožijo kazinotski bratje, da ni smatral dr. Dereani vredno, da bi prišel v njih šolo: pa se motijo, ako mislijo, da bo kdo poslušal njih zahteve in prišel ponižno v njih šolo ter si laskal, da so mu Nemci dovolili vstop v svoje prostore! Dr. Dereani je ravnal popolnoma pravilno in ako Nemci vzdihujejo, da niso njih otrokom cepljene koze, naj se zahvalijo le svoji predrzni nadutosti!
»Dramatično društvo v Ljubljani« bode imelo danes, v petek dne 12. julija ob 8. zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« nadaljevanje občnega zbora. Ker se imajo vršiti važne točke dnevnega reda: obračun in proračun ter volitve odbora in predsednika, se prosijo č. ER- društveniki. da se v čim največ-jem številu odzovejo vabilu In s tem dokažejo, da se resnično zanimajo za slovensko gledališče !
A. Aškercev doprsni kip v naravni velikosti. ki ga je izdelal akad. kipar g. Lojze Dolinar bo tvoril ozadje veliki živi sliki, ki se sestavi na Aškerčevem večeru, katerega priredi nar. soc. izobr. društvo »Bratstvo« jutri v soboto ob polu 9. uri zvečer v areni Narodnega doma. Kip je umetniško delo mladega slovenskega umetnika, ki se je trudil, da ovekoveči spomin umrlega pesnika. Kdor je že doslej videl ta umotvor je priznal resno umetniško izvedbo in točno podobnost. Opozarjamo torej občinstvo, da si ogleda ta umotvor na jutrišnji priredbi Aškerčevega večera, ki ga priredi narodno-socialna mladinav Popravljamo, da k večeru ni nikake vstopnine temveč se sprejemajo le dobrovoljni prispevki v pokritje stroškov. Prireditev je v prvi vrsti namenjena slovenski mladini, katera naj pride in spozna velikega pesnika.
Častitim bralcem »Dana«, »Slov. Naroda« in na tudi »Slovenca« naznanjam, da v sobotni številki »Dana« odgovorim na nesramen napad v »Slovencu« z dne 11. t. rn., št. 156. Opozarjam vso javnost na to. da bo videla kaj vse je mogoče na Kranjskem.
Franc Gartner.
Narodnoradikalna komedija so bili po mnenju »Slovenca« in »Naših Zapiskov« — septemberski dogodki Drugače so klerikalci in socialisti ne strinjajo glede narodnosti, pa so enega mnenja — ker so oboji mednarodni.
—	»Slovenec« piše k temu: »Ce je to narodna zasluga — potem je narodna zasluga vsaka nei-mnost.« — Tako piše slovenski list — ki pravi, da je političen list za slovenski narod. Ali si morete misliti večji cinizem? Ali vi ljudje na meji. ki čutite pritisk onega nemštva, ki ga klerikalna stranka s takimi izjavami v sredini podpira — ne čutite, da mora propasti vse, ako bo vsak odločen nastop za slovenske pravi''« — neumnost?
Ne samo pri nas. tudi drugod so klerikalci denuncijrnti. Tako piše n. pr. češki XX. vek, ki ie glasilo klerikalcev o sokolih, da so revo-Jucionarska zveza, katero so prišli iz Londona in Pariza gledat svobodni zidarji, ki pripravljajo baje v Evroni nov preobrat. London in
Pariz sta bila zbirališče revolucijonarjev pred 1. 1848. in od tam pride nova revolucija, ki pripravlja svoje čete v sokolstvu. Angleški in francoski revolucionarji s/o prišli pogledat svoje »brate«. Torej vidite, da je čuk povsod enak in da denuncira tu in tam. Zato se pošteni narodni ljudje izogibljejo takih ljudi.
Abiturijentski sestanek narodno radikalnega. socialističnega in sploh naprednega di-jaštva se vrši dne 15. in 16. septembra v Ljubljani v veliki dvorani »Mestnega doma«. Program sestanka je razložen v današnjem članku »Dneva«. Ker bomo preskrbeli brezplačna prenočišča, se naj vsak javi na naslov: »Odbor za abiturijentski sestanek, Ljubljana, (poste restante).« Na isti naslov se naj piše po informacije. Natančen spored objavimo pozneje.	Odbor.
Dramatična produkcija. . V sredo zvečer se ie vršila prva javna produkcija gojencev g. Milana Skrbinška. Uprizoril se je Schnitzlerjev igrokaz »Ljubimkanje«. —■ Učitelj je dobro naštudiral s svojimi učenci delo in videl se ie povsod dolgi trud in hvalevredna vnetost: da je bil tuintam tempo preveč zavlečen, zlasti v II. dejanju je pač kriva mala trema, ki se je opaževala pri posameznih sodelujočih. Splošno pa je bil celotni utis jako ugoden. Največ ruitne in ambicijoznosti kaže igralec Teodora. ki ga te omeniti prvega, gdč. Skrbin-škova ima lep talent, ki zasluži nadaljne izobrazbe. podala je prav dobro Kristino v vsi njeni naivnosti, zlasti srečne momente pa je imela v zadnjem dejanju, o predstavljaču Frica pa se ne morem izraziti nikakor po-voljno, njegov glas je šibak, kretnje preveč naučene. G. Skrbinšek je igral starega goslača s čustvom in razumevanjem: istotako je bila dobra gdč. Rakarjeva. ki je pogodila lahkoživi temperament svoje modistke. I udi gdč. Ravnikova. ki ie nastopila sicer v manjši ulogi. je bila popolnoma na mestu. — Produkcija je bila obiskana zelo dobro, obsojati pa je na vsak način neznosno zavlačevanje začetka in nepotrebne dolge pavze, ki so dis-gustiraie večino občinstva! Naj se danes, ko se vrši druga produkcija, ta na vsak način odpravi.
Deželni automobil se je na svoji vožnji po Dolenjskem prekucnil v jarek. V automobilu sta bila dr. Lampe in inž. Klinar. Pri poti navkreber je naenkrat gonilna sila odrekla — automobil je zdrčal navzdol in padel v jarek. dr. Lampe je hitro skočil ven. dočim se je g. Klinar nekoliko ranil. Neka žena na Poljanah, ko je o tem slišala, je rekla: »Že zopet je srečno pete odnesel
—	potem pa bo spet rekel, da ga je božja roka obvarovala.
Narodni Ljubljančani in okoličani, pohitite v nedeljo dne 14. t. m. na Vič. kjer priredi marljiva ondotna Ciril-Metodova podružnica veliko vrtno veselico pri Traunu. V izobilju bo zabave in izbranih okrepčil. Sodelujejo razna narodna društva, kakor viški Sokol, pevski zbor itd. Svira popolna domžalska godba. Začetek ob 4. uri. Vstopnina le 30 vin.
Za Aškerčevo čitanko nam je poslala g. Fani Saveršnik v Prevaljah. 1 krono.
Gospa Irina Polakova, članica zagrebškega gledališča ie imela že nekaj dni neprijetno afero. Pri nji je bila nekaj časa kot služkinja neka Marica Nekič. Ker pa ji služkinja ni ugajala, jo je odpustila: takoj po njenem odhodu pa je g. Polakova opazila, da sta izginili dve zlati verižici, in sicer ena njena in ena njene hčerke Melite. Ker zagotovo ni mogla sumiti odpuščene služkinje, ie pustila vso stvar na miru. Te dni pa je srečala Marico na ulici in opazila na njenem vratu svojo verižico. Pustila jo je aretirati, policija je izvršila "na njenem domu preiskavo in našla tudi verižico hčerke g. Polakove. Vsled tega je bila služkinja obsojena na tri tedne ječe. ga. Polakova pa ie dobila nazaj ukradeni verižici.
Odlikovanje slovenskega umetnika. Profesorski zbor dunajske akademije za vpoda-bljajoče mesto je po umirovljenju prof. Wag-nerja predlagal na njegovo mesto in to na prvem in edinem mestu slovenskega arhitekta Josipa Plečnika iz Ljubljane, ki je sedaj profesor na umetniško-obrtni šoli v Pragi. Celo nemški listi se strinjajo s tem predlogom in pišejo, da ie Plečnik odličen umetnik svoje stroke in zasluži to imenovanje. G. Plečnik je bil učenec prof. Wagnerja in pride tedaj kot naslednik na mesto svoiega učitelja. Svojemu rojaku izrekamo najiskrenejše čestitke.
Nemški značaj Dunaja. Dunajski krščanski socialci. za katere so naši klerikalci tako navdušujejo, so kakor znano neizprosni sovražniki vsega kar je slovansko. Leta in leta se že bore na Dunaju proti Slovanom, zlasti pa proti Čehom in to le radi tega. ker hočejo varovati nemški značaj Dunaja, česar seveda ne bodo nikdar dosegli. V to svrho je dunajski občinski svet v sredo sklenil zelo važne sklepe, ki so v prvi vrsti naperjeni proti češkim delavcem. Mestnemu svetu je bil namreč na zahtevo predložen seznam vseh onih mestnih delavcev, ki so se pri zadnjem ljudskem štetju vpisali za Slovence, nakar je bilo sklenjeno. da se bodo od sedaj naprej sprejemali v mestno službo le osebe nemške narodnosti. Za enkrat sicer slovanski delavci še ne bodo odpuščeni, vendar pa se bodo nanovo sprejemali sami Nemci. Vsa stvar diši torej precej po bojkotu. Kaj bi neki rekli naši Nemci, če bi tudi ljubljanski občinski svet sklenil kaj takega in posebno, če bi oddajal mestna dela samo slovanskim tvrdkam. To bi bilo kričanja v nemškem Izraelu.
Železuični voz za bolnike prvi te vrste v Avstriji je izvršila znana čv.ška tvrdka Ringhofir na Smichovu. Doslej so vozili bolnike v navadnih vozovih, poslej bo mogoče bolnikom olajšati potovanje v novih vozeh. ki so preskrbljeni z vsem potrebnim. Voz je stal okoli 100.000 K.
I.	sloven. zas. trgovski tečaj Fr. Gartnerja je po izreku c. kr. nadzornika trgovskih šol. najboljši zavod te vrste v Ljubljani. Čemur se ni čuditi ker je njega lastnik strokovno
naobražen in izprašan šolnik, ki poučuje žte 18 let na raznih trgovskih šolah.
Kinematograf »Ideal«. Danes v petek dne 12. julija specialni večer:	1.	Iz	Colorada	v
Springs Creak. (Ameriška potovalna slika).
2.	Teddy sovraži turškega sovražnika. (Humoristično). 3. Velikomestni tlak. (Dramatično). 4. Zimska potovanja. (Naravni posnetek v barvah). 5. Ljubosumni pes. (Jako komično). 6. Plemenito srce. (Amerikanska drama. Samo zvečer). 7). Lov na morske kite. (Zanimiv naravni posnetek). 8. Moč kapitala. (Humoristično). — Jutri v soboto »Kačja plesalka. (Artjstovska drama v treh dejanjih. Isti igralci kakor v »Letečem cirkusu. Plesalka M. Kiri Mr>ja (ga. Lili Buk) pleše indijski kačji ples.	,
DRUŠTVA.
K sokolski veselici dne 14. julija 1912 o priliki samoosvojitve vabi mladi sevniški »Sokol« vsa bratska društva in vse druge rojake. ki jih razvoj sokolstva zanima. Temu vabilu pridružimo se tudi mi ostali Seviiičani. Vsem tistim, ki Sevnice sploh ne poznajo, ali pa. ki jo le površno poznajo, opomnimo sledeče: Sevnica ie prva postaja v smeri od Zidanega mosta proti Zagrebu; med Sevnico in Zidanim mostom ležita postajališči Loka in Radeče. Železniška zveza je na vse strani jako ugodna; od Zidanega mosta (torej Celja in Ljubljane) prihajajo vlaki v Sevnico ob pol 6.. 9.. 2. in pol 6. uri; odhajajo popoldan ob pol 4.. 6.28. in 12.26. iz Zagreba prihajajo vlaki v Sevnico ob pol. 8. in 10. zjutraj, ob pol 4. in pol 7. popoldne (6.28). a odhajajo iz Sevnice popoldne ob 5.37 in 9.03. Na levem bregu Save 256 m nad morjem ležeči trg Sevnica imel je leta 1910 1030 prebivalcev; cela krajna občina štela je takrat 2721 prebi-vacev. od katerih se je vpisalo 2721 za Slovence, 13)1 pa za »Nemce«. Pri zadnji in predzadnji državnozborski volitvi dobil je slovenski kandidat v Sevnici od vseh mest in trgov, ki spadajo v to skupino, največ glasov. Sevnica je sedež sodišča, davčnega urada, notarijata. župnijskega urada, poštnega in brzojavnega urada, županstva, okrajnega odbora, finančne straže oddelka, c. kr. gozdarja. Vse gostilne, razun ene. koia pa se kol po nadpisu spozna, so v slovenskih rokah; vsi sevniški trgovci so Slovenci. Občina in okrajni zastop je v slovenskih rokah. Trg ima naravnost krasno lego: podnebje je milo. tako da zdravniki pogostoma bolnikom za pre-membo zraka priporočajo ta trg. Tako obličje ima torej Sevnica. Kakor smo izvedeli, bo Sokol za drage goste vse aotrebno jfiteskrbel; pa tudi zunaj slavnostnih prostorov se bo pazilo na to. da se noben gost ne bo imel povoda radi postrežbe pritoževati.
Mi Sevničani vabimo Vas torej v našo sredo; hočemo se izkazati kot pravi gostitelji. skrbeti za to., da se počutite domače, in da ne pozabite 14. julija 1912!
Občinski svet ljubljanski.
Pobalinski atentat Štefeta na gospo dr. Tavčarjevo. Brezprlsnerno izzivanje klerikalcev.
Velikansko razburjenje v zbornici
V	včerajšnji seji ljubljanskega občln&<-ga sveta se ie dogodih> nekaj tako nezasllša nega. da ne moremo naiti primernih besed, s katerimi bi prav označili pobalinsko postopanje znanega klerikalnega kričača občinskega svetnika Šteieta. V isti sapi. ko se je btele zavzemal za ljubljanske dame-dobrotnice. je na nesramen način žalil najodličnejšo ljubljansko damo veliko dobrotnico vseh ljubljanskih revežev gospo dr. Tavčarjevo, da kai takega ne bi bila zmožna zadnja bjyaba na ulici. In pri tel priliki se ie zgodilo, da v vrstah klerikalnih občinskih svetnikov ni bilo najti moža. ki bi zamašil Štefetu umazana usta. ampak so to brezprhnerno impertinenco s svojim molkom še odobravali. Občinska zbornica ljubljanska bo omadeževana toliko časa. dokler se bo v njej nahajal mož. ki le Izustil nesramno psovko, s katero ie žalil župana, njegovo gospo soprogo in sploh vse slovensko narodno ženstvo. Včeraj sio klerikalci pokazali da hočejo spraviti občinsko zbornico na nivo zadnje zakotne beznice, kjer bi lahko uganjali svoje orgije kakor bi hoteli.
Sveta dolžnost vsega meščanstva ljubljanskega ie. da da zadoščenje dami. ki je bila včerai tako podlo napadena, kajti od klerikalcev ga ni pričakovati.
Sicer o stvari več v sejnem poročilu samem.
Sejo ie otvoril ob 6. uri zvečer župan dr. Tavčar, ki je imenoval verifikatorjem obč. svetnika gg. Likozarja in Kregarja in sporočil, da ie dr. Ambrositsch opravičil vojo odsotnost. Dr. Zajc je izjavil, da izstopa iz magistratnega gremija.
Nadvojvoda Friderik .ie izrekel svoie zadovoljstvo. da se je po njem imenovala dosedanja Gruberjeva cesta — Cesta nadvojvode Friderika, istotako se fe zahvalil princ Klila Parma za darilo mestne občine ljubljanske. katero je prejel povodom avtomobil* ske tekme. Avtomobilski klub avstrijski je izrekel svojo zahvalo za krasen sprejem tekmovalcev v Ljubljani. Župan naznanja, da se je v spremstvu podžupana dr, Trillerja in ob-činskih svetovalcev Hudovernika 111 Stembo-va udeležil odkritja Palackega spomenika v Pragi in položil pred spomenik v imenu občine ljubljanske venec. Gosp. Antonija Legova se je zahvalila občini za 50 K. katere ie darovala kot prispevek pa nagrobni sptomenik Jana Lega. Vlada je sporočila, da te predloga o odvzetju policije mestni občini dobila na.ivišjo sankcijo. Ker je vlada sistirala prect-log obč. sveta, da se ne ustanovi za Ljubljane ( občinsko mirovno sodišče, je župan rekurirai na notranje ministrstvo.
Deželni odbor je zavrgel pruo ’r. Am-br.ositscha proti temu. ker se m ključu, volilo zastopstvo obč. sveta v Mestic iniU*
v7 nico. Istotako je zavrnil pritožbo obč. svet. Stefeta. ki se je pritožil proti temu. da se ni Po ključu volilo zastopstvo v direktorij mestne elektrarne in klavnice. Zahteva le. da se voli disciplinarni svet po ključu.
Konečno naznani župan, da je dne 10. junija umrl v Ljubljani, mestni arhivar ljubljanski in slovenski pesnik Anton Aškerc. Občinski svetniki vstanejo raz sedeže, le dr. Zajc sedi.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
Z ozirom na odlok deželne vlade, s katerim se prepoveduje izvršitev sklepa obč. sveta glede posredovalnega urada za mesto Ljubljano predlaga svetnik Višnikar, da se naknadno pritrdi rekurzno proti temu odloku, katerega je župan že vložil.
Dr. Zajc izraža svoje nezadovoljstvo radi tega, ker je župan že sam izvršil rekurz in povdaria. da bodo klerikalci glasovali proti odsekovemu predlogu. Zahteva, da župan umakne svoj rekurz in se posredovalni urad ustanovi.
Zajčev predlog propade, odsekov predlog .sprejet.
Obrestna mera od posojil na vrednostne papirie se zviša pri mestni zastavljalnici od 6 na 8%.
Ponudbi A. Bega in F. Jemca za odkup nekaj mestnega sveta ob Tržaški cesti se za-vrneti. istotako tudi ponudbi F. Zorca in A. Zakrajščka za odkup sveta ob Koleziji.
Prošnja g. Riharda Jakopiča glede nakupa umetniškega paviljona od mestne občine. se za enkrat odkloni.
III. mestna deška .ljudska šola.
Za novo zgradbo III. mestne deške ljudske šole se določi prostor ob Tomanovi in Gajevi ulici.
Ustanovitev meščanske šole v Ljubljani.
Z ozirom na dopis c. kr. mestnega šolskega sveta glede ustanovitve meščanske šole v Ljubljani predlaga poročevalec g. Dimnik sledeče predloge:
I.	Visoka c. kr. dež. vlada se naprosi, da izposluje s posebno vladno predlogo pri deželnem zboru preniembo člena IX. zakona z dne 19. dec. 1874, po katerem imajo vse stroške za meščanske šole nositi šolski okraji, v tem smislu, da bi se tudi meščanske šole prevzele na normalnošolski zaklad.
Poslopje za III. mestno deško šolo naj se, če mogoče sezida tako razsežno. da se v njem prejalislei nastani tudi deška meščanska šola. Sprejeto.
Na IV. mestni deški ljudski šoli se s prihodnjim letom ustanovi dnevno zavetišče, ugotoviti je treba takoj vse priprave.
Ugovoru dr. Josipa Sajovica glede pre-membe stavbega sistema za Streliško ulico se deloma ugodi, ravnotako o ugovoru Hermine Paichel. Prošnjam dedičev Ivana Ko-slerja. A. Dečmana in dr. Gallatie za razdelitev njunih parcel se ugodi, ravnotako prošnji Mavbnega društva za Železničarje za neko spremembo stavbnega sistema na njih parcelah ob Cesti na Rožno dolino.
Novi odbor gasilnega in reševalnega društva se potrdi.
Nadzorstva mestnih ubožnic. Klerikalno pustolovstvo. Štefe žali župana in njegovo gospo soprogo. Velikanski kravali v zbornici.
Za tem so prišla na vrsto poročila ubo-znega odseka in sicer najprej samostalni predlog obč. svet. Stefeta glede nadzorstva mestnih ubožnic.
V	sredo se je vršila na magistratu seja uboznega odseka. Ker niso bili napredni člani vsi navzoči; so hoteli klerikalci to pri-
pravi^dosednm S° SJavili predlog, naj se od-in ntio. ■ Je nadzorstvo mestnih ubožnic ki h- c k°iV1- pose^n° brezplačno nadzorstvo, iht.0.1	-!a!?	lz	različnih komitejev. Ker je
sprejet °P0Z,C,ia ve^’no *e predlog tudi
Obč. svet. Likozar je kot poročevalec v .včerajšnji seji obč. sveta poročal o sklepu odseka, obenem pa povdarjal. da je bil sam proti temu predlogu in da bi sedaj moral o tem referirati obč. svet. Ložar, ki pa tega ni hotel storiti, ampak je to prepustil njemu.
Dr. Triller prevzame predsedstvo.
Župan dr. Tavčar izroči predsedstvo podžupanu in se oglasi k besedi:
Dr. Tavčar*. V interesu mestne občine se moram odločno izreči proti predlogu odseka, ampak za dosedanji sistem. Povabim gospode. naj gredo pogledat v mestne ubožnice in se bodo lahko prepričali, v kako vzornem redu se nahajajo mestne ubožnice. Štefetov predlog ima oeividno tendenco, spraviti nekatere uradnike ob kruh. Toda meni gre tu predvsem za disciplino, ki mor biti v ubožnicah. In to bo mogoče le v te... slučaju, ako ostane piri starem, kajti na brezplačno nadzorstvo se ni zanesti. Predlagam torei. da se odsekov predlog zavrne.
Stele: Jaz se nič ne čudim dr. Tavčarju
t ovdarjam. da sem stavil imenovani predlog
Li-rif n/'? iz, so?Ia,nega stališča in ne
ne uradnike snršmf k dosedanje nadzorstve-
zorstvn ie nnvrfT • kruh. Dosedanje nad-ZOistvo je površno in se vrši le od časn do
casa. Prepričan sem, da bi bil v mestnih ubožnicah veliko večji red, ako bi bilo brezplačno nadzorstvo. ki bi obstojalo iz posebnih komitejev. Zato predlagam. da se predlog, ki ie bil sprejet v odseku sprejme tudi sedaj
J S0jj,
E. Kristan; Dosedanje nadzorstvo v mestnih ubožnicah sicer v resnici ni idealno, vendar me pa to ne more prepričati, da bi bil Steletov predlog o brezplačnem nadzor-
Err,iočliiv- Ce Kovori štefe o socialnih potrebah, konfstatiiram, da privatno čioveko-yup|e m mkak socialen aparat. Občina vendar ne more privoliti v brezplačno nadzor-
*1V0' w ne5 bi ime»o tu potem nobene inge-rence. Na privatno Človekoljubje se o«* ni po-
Doliionta zanašati.
Dr. Zajc: Bravo, bravo Kristan!
Štefe vpije na ves glas: Škandal, mi ne pustimo žaliti ljubljanskih dobrodelnih dam.
Dr. Zajc podžupanu, ki predseduje: Čudim se, da pustite žaliti narodne dame — zato ker govori soc. demokrat. Pod Tavčarjevim predsedstvom bi bilo to nemogoče. Štefe razgraja ves divji in tolče po mizi.
Dr. Triller: G. Štefe, poživljam Vas k redu.
Dr. Zajc: Župan Tavčar naj vzame predsedstvo.
Dr. Triller: Poživljam Vas k redu.
Klerikalci prično vpiti prekinprek in protestirajo proti temu. da bi Kristan še naprej »žalil« narodne dame.
Dr. Triller zvoni ponovno in zahteva mir.
Občinski svetnik Kristan: Konstatiram, da nisem žalil nikogar. Povdarjal sem le, da do privatnih oseb ne bi imela občina nobene inge-rence.
Zajc, Štefe, Rojina: Ni res. Žalili ste dobrodelne dame.
Kristan in napredni občinski svetniki temu ugovarjajo.
Kristan: Brezplačno nadzorstvo tudi s tega stališča ni priporočljivo, ker bi svomaki le še
.p™1.' d° zavesti, da vživajo sarno milost in miloščino, kar gotovo ni socijalno. Predlagani torej, da se predlog vrne odseku.
Dr. Tavčar: S Stefetoin se ne bom prepira, to je jasno. V včerajšnji seji ubožnega odseka je bil stavljen predlog, ki meri na to, da se vpelje na mestnih ubožnicah brezplačna administracija. Predlog je vsled tega, ker je imela opozicija večino tudi sprejet. Dolžnost dotične-ga, ki je zmagal, bi torej bila, da bi prevzel o tem tudi poročilo. (Napram klerikalnim občin-skim svetnikom.) Ker pa tega niste storili, ste jasno pokazali, da Vam na vašem predlogu sa-metnni čisto nič ležeče. Jaz sem radoveden, kaj bi rekel deželni odbor k temu, ako bi kdo stavil predlog, naj se deželni dobrodelni zavodi postavijo pod privatno nadzorstvo. Dr Zajc bi bil prvi, ki bi proti temu protestiral. Kar se tiče
claTe^4rdobra.,,bOŽ"iCal'- m°ram ko"sta'™ti,
(Rojina se smeje).
Mogoče ne bi bila všeč g. Roiini, ki ima lahko francoski okus.
Rojina: Protestiram proti temu napadu.
Dr. Tavčar. Na osebne geste Rojinove imam pravico reagirati.
Klerikalci prične zopet razgrajati in vpiti.
štefe: Z ozirom na Kristanova izvajanja moram povdariti. da bi pri brezplačni administraciji mestnih ubožnic gotovo bilo zraven zelo
"lf°c so.c- 5jemo,kr;. Kristan še ni nikoli pokazal svoje človekoljubnosti, pač pa je celo pri strajkih spravljal velikokrat ;-efe mastne dijete.
Kristan: Protestiram najodločneje proti takim nesramnim napadom.
Štefe: Dalje moramo mi odločno zavrniti Kristanove napade na naše narodne dame nm D,r- ,™er; Kei: se trdi, da je g. Kristan L juk!jaskc dobrodelne dame, moram konstatirati javno, da se to ni zgodilo in prosim g. stefeta, da govori stvarno.
Stefe: Na županov očitek, da ima Rojina irancoski okus, pa bi jaz ravnotako lahko rekel, da ima župan Špickramarjev okus,
. Dr. Triller: G. Štefe! Kličem Vas k redu in obžalujem, da nimam nobenih sredstev, da bi Vas lahko discipliniral radi tega izraza
Dr. Tavčar: Škandal, svoje soproge si jaz nikakor ne pustim žaliti
Napredni občinski svetniki skočijo pokon-cu in vpijejo proti Štefetu: Fuj! Sram Vas bodi!
Štefe: Jaz nisem nikogar žalil.
Dr. Triller: G. Štefe! vzamem Vam besedo in še enkrat obžalujem, da nimam sredstev, da bi Vas primerno discipliniral radi nesramnega napada na županovo gospo soprow
Dr Tvčar: Sramota, da ni v stranki, kateri pripada Štefe, niti enega človeka, ki bi protestiral proti tej nečuveni nesramnosti.
Štefe bled in zelen: Nisem nikogar žalil.
Dr. Triller: G. Štefe! Vi nimate več besede. Sramota.
Ob četrt na devet je bila seja prekinjena in se je nadaljevala ob pol 10. pod predsedstvom dr. Tavčarja.
Prošnji Marije Slabine in Marije Banovec za nadaljno brezplačno stanovanje v ubožnici se zavrneta.
Telovademu društvu »Sokol« se dovoli odpis polovice zneska za vporabljeno večjo množino vode, ravnotako Jerici Accetto.
Samostalni predlogi se izroče odsekom.
Dr. Triller prevzame predsedstvo.
Dr. Tavčar: Ker je deželni odbor izjavil, da pritožbo mestne občine v zadevi Kačar-Marenko nima odložilne moči in zahteva, da se o teh dveh pritožbah razpravlja tudi meritorno. predlagam, da se pritožbi Kačarja in Marenkota zavrneta kot neutemeljeni in nedopustni. Sprejeto.
2.	Ker dež. odbor zahteva, da se mora disciplinarna komisija voliti po ključu, predlagam, da se proti temu pritoži občina na upravno sodišče. Sprejeto.
Ker ie dr. Zajc izstopil iz magistratnega gremija. se izvoli mesto njega Ivan Kregar.
Ob It), uri zvečer je bila zaključena javna seia. Sledila je tajna.
Tajna*seia.
V	tajni seji je bil dosedanji mestni komisar Semen, imenovan nadkomisarjem; Fr.
Kedej, monter pri mestni elektrarni se pomakne v X. činovni razred, pomožni uradnici Ani Zupanc se podeljuje definitivna služba magistratne oficijantke.
Zahvalno pismo iz Stražišča pri Kranju.
Vzhodno od mesta Kranja, kakih deset minut proč od mesta, leži velika in dobro znana vas Stražišče, katera se odlikuje vsled svetovno znane sitarije. Ker so čutili nekateri klerikalni gospodje, da prinaša .a obrt precej lepih grošov, so ustanovili v vasi sitarsko in žimarsko zadrugo. Kakor povsod, tako tudi v naši zadrugi sedi precej klerikalnih gospodov pri pisalnih mizah. Ker se pa rabi v naši zadrugi oziroma piri razpošiljanju sit in žime razun slovenščine in nemščine še par drugih jezikov kakor n. pr. italijanščina in francoščina. katerih pa seveda glave naših gospodov niko zmožne, so poiskali pred dobrima dvema mesecema neko gospodično iz Ljubljane pod imenom M. Š.. veščo teh dveh jezikov. In res prišla je ona spoštovana in napredna gospodična iz Ljubljane v našo vas. Stopila je v stanovanje in v hrano k neki kmečki napredni po domače rečeno liberalni gospodinji, pri kateri se seveda nahaja naročnik »Dneva«. Do-tična gospodična je bila s hrano in stanovanjem prav zadovoljna. čez štirinaist dni pa prileti dotična gospodična nekega večera vsa žalostna in obupana k svoji gospodinji in pravi, da so ji gospod knjigovodji odločno povedali, da moram Vaše stanovanje zapustiti še nocoj, zakaj zato. ker gospod knjigovodja so rekli, da niso zadovoljni s tem stanovanjem radi tega. ker se pri tei hiši bere časopis »Dan«. In gospodična je bila primorana še isti večer dotično stanovanje zapustiti. dasiravno zelo nerada. Da ie bila gospodična primorana to stanovanje zapustiti, ni bil kriv samo gospod knjigovodja Lončarič, ampak gospod kaplan Atižič tudi seveda, kateri pa je jako malo priljubljen našim pobožnim ovčicam radi tega. ker svojih oči ne obrača tako. kakor iih ima človek mirnega srca ob-
račati. S povešeno glavo ga vidiš hoditi, kakor bi študiral oprostitev gospoda Ribnikarja. Celo odzdraviti se mu ne poljubi več.
Tako torej se imam Vam zahvaliti, gospod knjigovodja, za to uslugo, da ste nam gospodično odvzeli, katere sedaj tudi Vi v pisarni nimate več. in za gospodično vem. da bi ne šla več v temo klerikalizma. Povem Vam,-gospod knjigovodja, da se Vam ni potreba zanimati. kaj pri naši mizi beremo, ampak Vi glejte, da boste svoje stvari v redu držali, da Vam Vaša klavrna zadruga počasi ne zmrzne.
In z gospodom kaplanom Anžičem pa imam najlepšo priložnost govoriti takrat, ko bode po hišah pobiral v svoj žakeli svojo »biro«.
Napredni Stražiščan.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Išče se meblovana soba s posebnim vhodom tu. ali v bližini mesta. Ponudbe pod1 »Uradnica« na »Prvo anončno pisarno«. ________________________________________473—2 _
Radj opustitve prodaje moških kravat
proda iste po tovarniških cenah O. Bračko, Dunajska cesta 12._________________________475—4
Hiša v sredini mesta z 6 stanovanji se jako ceno proda. Natančneje pri magistratnein slugu Bevcu, ali na Dolenjski cesti št. 50.
468—3
f
Tožnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem jjj znancem, da je umrla naša mati, stara rflati in teta, gospa
Marija Pezdir
v četrtek ob 7. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v 68. letu svoje starosti, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb drage pokojnice se vrši v petek, 12. t. m., ob x/25. uri iz hiše žalosti, Dolenjski kolodvor k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Jakoba.
V	Ljubljani, dne 11. julija 1912.
Jakob Pezdir, soprog. Ivan, Mimi, Josi-plna, otroci. Fran Barllč, zet. Franja Pezdir, sinaha. Vnuki In vnukinje.
Prvi slov. zas. trgovski tečaj
■J. '    ■ ■ J!l— l.L -It1*!!!—5—.	 gELUJ1!!!"«
(IFr. G-aitnsr)
Ljubljana. Gosposka ul. 8 (pr. „Mladika“,
Vpisovanje
za šolsko leto 1912/13 se vrši 13., 14., 15. Sn .6, julija dopoldne od 9.—1. ure, pop. od 2—6. ure.
Poučujejo se vsi trgovski predmeti. Celoletna šolnina K 160 —. 30 učnih ur na teden. Tečaj traja 10 mesecev.
Lastnik zavoda je izprašan za pouk trgovskih predmetov.
Oglasiti se je le v spremstvu starišev ali njih namestnikov pri vodstm. — Pismenim prijavam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo.
Sprejemajo se samo gojenke.
11	Imeti morajo zadostno predizobrazbo !!
Vodstvo.
692 —
— Kaj norite mojster se je odzval miren glas; kaj me budite in kdo vam je dovolil v mojo sobo? Zaprite hitro vrata. Saj še zmrznem !
Thiband je stal kakor pribit sredi sobe. Oči so mu stopile iž jamic, redki lasje po glavi so se postavili navpik. usta so široko zazijala iti ves je pobledel. to se pravi opekasta barva obraza se ie spremenila v bledorožno. Ves zne-naden je zajecljal:	'..j
— Plemič Passavant!
— Zaprite vrata, za hudirja vendar!
— Sanjam! Resnično sanjam! je vzdihal krčmar.
— Budalo, pusti sanjati mene! Kaj pa želite? Ce takoj ne izginete, pospravim in se preselim drugam.
— Res je on! je tleskni Thiband v roke, ko se je nekoliko opomogel. Sedaj vas tudi vidim. Gospod Passavant!
— In kdo drugi naj bi bil vendar? je dejal plemič, se zasmejal in se oprl na komolec.
Ležal je popolnoma oblečen in prišleca sta ga vzbudila iz globokega spanca.
I annegny je bil vstopil za krčmarjem in ie na plemičev poziv zaprl vrata, rekoč:
— Gospod plemič ima prav. Mrzlo je in neumno je puščati mraz v sobo.
Na mah je bil Passavant na nogah, pograbil meč in si ga opasal. Nato ie pozdravil iTannegnyja:
— Gospod, je dejal dobrodošli pri meni...
— Ne, je odgovoril Tannegny. tu sem jaz doma.
— 589 —
— Govorite gosptod, je oldgovorili Thiband zna ravno tako dobro držati jezik za zobmi, kakor ga sukati v obrambo in poudarek svojih stanovskih zmožnosti!
Tannegny je bil zadovoljen. Sklonil se Je še bližje k krčmarjevemu ušesu in mu zašepetal:
— Mojstre Thiband, zvedel sem. da me nameravajo prokleti Burgundci napasti v mojem lastnem domu*. Komaj sem se izlizal iz
* Marsikdo je prišel v tistih časih ob življenje. ne da bi vedel zakaj. Smrtna lista je izkazovala vedno nove obsojence in Tanne-gny je bil tudi med njimi, ran. ki so mi jih zadnji pot prizadejali, že kujejo zopet načrt, kako bi me ubili. Kar v lastni hiši me hočejo zajeti!
Jezno je zaklel. Krčmar je poslal po novo steklenico vina.
— Ali jaz hočem živeti! je nadaljeval du Chatel. Prvič, ker me življenje veseli, drugič ker se moram maščevati. In moja ura mora priti! Za enkrat sede Burgundci na vrhuncu, pa dolgo to ne bo trpelo! V hiši se jim ne dam zajeti, zato sem sklenil odtegniti se jim
— Torej skriti se hočete?
— Mojster, ljudje moje vrste se ne skrivajo. Le odtegnem se jim za par dni in prišel sem k vam. da ini odstopite eno sobo...
— Ha. ha. vojna zvijača torej. Seveda, nič ne ugovarjam. Dobrodošli pri meni, kapitani
— Hvala vam. To je vse. Osem dni bi ostal in plačam vam naprej j dajte mi lepo udobno sobo.
Hiša S.iini-Pol,
m
h ne ordinira do 20 avgusta,
(471)
Hiša v Ljubljani
na jako prometni cesti z dobro idočo trgo-viuo (2 lokala) se radi rodbinskih razmer pod ugodnimi pogoji proda.	(472)
Natančneje v „Prvi anončni pisarni".
Ljubljana
IV. RAVNIHAR, nino In srebrnino
Sv. Petrn cesta štev. 44.
Ker sem z večjo švicarsko tovarno ur stopil v ožjo trgovsko zvezo, mi je mogotH postreči slav. občinstvu z najfinejšimi precizijskimi švicarskimi urami s svetovno znanimi znamkami n pr.: Glashfiite, Schaffhausen, Omega, Seland Intakt itd. po najnižjih cenah. — Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim. — Lastna delavnica za popravila in vsakovrstna v mojo stroko spadajoča nova dela. —
Postrežba točna in cena.
II'se predaja v Ljubljanivsledečih fobalarnab
Ivan Jax in sin, Ljubljana
J	•	vnrr.	Mtftr/raa
Dunajska cesta štev. 17
f'jLv priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa
s   Ceniki zastonj in franko.
— -------------------------------
»Angleško	skladiš	i
O. Bernatovič,	Ljubljana,
naznanja
okasijsko prodajo
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter poletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, H dna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, na žel.prel. pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. ST1ENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg, KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
M so	<	d		Prihod vlakov v Ljubljano							iz:		
O in &j	C/M £	r>< UBCNB M		Dunaja . . .	L2-S2	8*22	4-22	5*“	Q.B8	12*47	5.21	8-S	5?81
	CD <	F-§- 0L		Trsta ....	12 22	4-00	Q.M	11«	2-51	6-22	9*22	11«	
N< C	M DJ			Trbiža ....	7.23	9.31	ll14	4*20	7*00	8-2£	11-22		
"O SU "i	1-4- (/»' X"	ca tuI		Kamnika . . .	6-«	ll-00	2*«	6-2®	jO-30		»		
to pr	&) —I (/»			Rudolfovega	g.B9	3-°°	9-22						
imm m sr	X" Sit	MB BI		Kočevja . . .	g.»	g.OO	9-2»						
■ 3	Ol SL JU	ca	I	Vrhnike , . .	e-88	10-8«	7*2						
n.	O		i	• Hi zo vlak. *• V oni ob nedeljah In praznikih.									
“i EZ	X- c: Ut	£y ni		Odhod vlakov iz				Ljubljane proti:					
wm m ar	3 O	3 m		Dunaju . . .	12-22	12-22	4-a»	7.80	ll’2«	8*11	6-22	9*22	u 1 10 41 1
e: -n &) Q_ ■5	mmm m 3			Trstu ....	1*22	8*22	5-22	g-08	JO-02	J.0«	« 5.«	8*22	
	"3 O	r—	;	Trbižu ....	fS*-*7	0-M	9.0»	ll-*0	8-22	6*25	10-2°		
Er	3 n	Imbmb m SZ		Kamniku . . .	7.27	ll80	3-1*	7*15	>-* T: IS				
cn"	—i -r	O"		Rudolfovem. .	7.3»	J.81	7.44						
SC" o	rt CD	PJ 3		Kočevju . . .	7.32	1-»	7-22						
< mmm m 3	3 Sit			Vrhniki . . .	>7.25	•j .18	g.10						
•				* I rzovlsk. ** Vr	edeljah ln praznikih.			t Od 28. mala ozirom			1. julija.		
Celo noe
tf/v.\odPrto
Celo
noč odprto	^
Del.	.1:
iv o.uuo.uUO.
Rez. fond nad K 800.000.
Ljubljanska kreditna banica ir hgnhlianf
t -itarjeva ulica štev. 2» (lantna hiša)
Podružnice v Spljctu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In agencija v Gradcžu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
gafoggr* /11] 01
m,im	■» 2 o smm
— r»9o —
Udaril je po pasu. da je denar glasno za-cvingljal. Krčmar se je zamislil.
— Sobo. lepo ter udobno si želite, je govoril sam s seboj. In plača naprej; zaračun lahko, kakor se zdi. Šmentana reč. pa če zveuo Burgundci? Zapalijo mi hišo in me v nji živega speko. Še imam časa odreči mu; pa ne. ne ne gre; zmedel bi mi vsa čreva...
— Ali se hočete držati skrit v svoji sobi in se nikomur ne kazati? je vprašal nedoločno.
— V mojem interesu je. je dejal Tarinegny da se nikomur ne prikažem. Pokažite mi sobo.
Idival je rekel naglo krčmar in pogledal proti vratom. Bila sta sama v sobi.
Potegnil je Tannegnyja za sabo v' skrajni kot izbe in odprl skrivna vratiča, prikazalo se je stopnjišče in oba sta zlezla v prvo nadstropje. Thiband je zaprl za sabo in ie dejal;
— Smrt božja! Ne mislite, da se morebiti bojim; le previdnost je vndo na mestu. Dam vam sobo. v kateri je bil nastanjen sloviti bandit, sir de Passavant!
— Passavant? se je začudil Tannegny.
Da. Tisti, ki je ubil vojvodo Orleanskega. In v tei sobi sem ga tudi jaz prijel..
Stopal je po stopnjicah vstavljal se je celo pot in med pripovedovanjem opletal z rokami.
V	zadnjem času je postala povest o Passavan-tu posebnost. Neprenehoma bi jo krčmar pravil. Ie če bi ga kdo poslušal.
— Bandit se je zatekel v mojo sobo. je pripovedoval, v tisto sobo. ki je sedaj vaša in ki je najlepša v celi bajti. Krvnikovi ljudje so ga lovili. Cez petedeset jih je bilo; štel jih
—	591	—
sicer nisem, pa popili so v pogum približno za toliko ljudi. Pa vkljub temu se niso upali rad plemiča, ki ie strašen borec... Nihče se ni upal naprej. DvajSjet mečev Proti njegovemu, je kakor muha proti slonu. Nihče mu ni mogel do živega. Končno sem se odločil sam. da grem na čelu vsem. jaz Thiband. ki nikdar nisem imel opravka s takimi zadevami. Postaven fant je bil, pravim, le škoda, da vedno brez denarja in da me je skoro uničil. Povabil sem s seboj tudi prijatelja Gringonneura. kraljevega kartopisca. saj ga poznate, kaj ne? Junak je kakor jaz. Ničesar se ne boji! Takoj je bil pripravljen iti z menoj. Ko so vojaki videli najno pogumno početje so bili osramočeni in šli so tudi za nama. Prvi sem bil jaz^za menoj Grin-gonneur in za njim vojaki. Prišli smo do i 'a vrat. pred katerimi stojiva ..
Nahajala sta se pred vrati v Passavantovo sobo. Thiband je nadaljeval:
— V roki nisem imel drugega orožja nego kuhinjski nož. Gringonneur pa je potegnil meč. Bil je strašen trenutek. Vsi so bili prepričani, da grem v gotovo smrt. ali jaz nato nisem pazil bil sem boja željen. Ozrl sem se poslednji-krat na tpvariša in sem ga vprašal; Ali s'? pripravljen? Sem! je dejal. — Nato sem odprl vrata...
In Thiband je odprl vrata z bahavo kretnjo.
— Vstopil sem in zakričal na vso moč...
Krčmar je v resnici na glas zavpil:
— Udaj se bandit! Vsak upor je brezuspešen.
„Dan“
„Dan“
„Dan“
rDan“
„Dan“
Dan“
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 1 70. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-i	:::	nicam	:::
po vsebini L: opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki,
Elegtrntno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.