¥ f^Najr- e č j s slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 ,1 Za pol leta -Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 255. — ŠTEV. 255. GLAS NARODA r List slovenskih , delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays e and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. WEDNESDAY* OCTOBER 30, 1929. — SREDA. 30. OKTOBR 'A 1929. VOLUME XXXVH. — LETNIK XXXVI-1. NADAUNI POLOM NA OBEH NEWYORSKIH BORZAH VČERAJ JE BILO PRODANIH SKORO ŠTIRIINDVAJSET MILIJONOV RAZNIH AKCIJ NICARAGUA PRIPRAVLJENA NA VSTAJO 75 OSEB REŠENIH j DELAVSKO I FRANCIJA JE ŽE ! ARABCI SO SPARNIKA ! VLADO OGROŽA! DRUGI TEDEN i ODGOVORNI WISCONSIN KOALICIJA Vrednost akcij na obeh borzah je zopet padla. — V prodaji je bil dosežen rekord. — V jutranjih urah so špekulanti in broker j i prodajali v masah, ker niso mogli dobiti pokritja. — Državni zakladni-čar je konferiral s Hooverjem. — Banke niso o-grožene. Včeraj se je pojavil na obeh newyorskih borzah nadaljni padec, ki je znižal ceno akcijam za približno deset milijard dolarjev. Le dejstvo, da so priskočile zadnjih par rr^inut pred zaključkom borze na pomoč velebanke, je nekoliko izboljšalo položaj. Na obeh borzah je bilo prodarvh vsega skupaj 23,506,330 akcij, kar znači nov rekord v zgodovini newyorske borze. Cene so se tako hitro znižale, da jih ni bilo mogoče sproti registrirati ter so zamogli šele pozno zvečer za vršiti končne notacije. V jutranjih urah so špekulanti in brokerji prodajali akcije v masah, ker n;so mogli dobiti od svojih klijentov pokritja. šele današnji dan bo pokazal, če so dosegle cene najnižjo točko. Mnenja o tem so jako različna. Albert Conway, superintendent za zavarovalnice v državi New York, je sklical včeraj popoldne konferenco predsednikov zavarovalninskih družb ter izrazil svoje prepričanje, da cene ne bodo vec padale in da je napočil ugoden čas za nakup akcij. Do tega poloma je moralo enkrat priti, ker so bile pretirano visoke cene za delnice umetno ustvar- jene. || Industrija in temeljne finančne razmere v deželi so pa na zdravi finančni podlagi, WASHINGTON, D. C., 29. oktobra. — Državni zakladničar Mellon se je danes posvetoval s predsednikom Hooverjem in člani zvezne rezervne oblasti. O čem so se posvetovali, ni bilo objavljeno. Sodi se pa, da so razpravljali o sedanji finančni krizi. Kakorhitro bo zadnji a- Parnik *'* Wisconsin*" je v Ko se je včeraj nanovo meriški mornariški vojak zapustil nicaraška tla, se bodo zopet začeli nemiri. BREZ KABINETA ZA NEMIRE viharju nasedel na ska- sestal parlament, so na-le v bližini Kenoshe.— i sprotniki spravili Mac- Socijalisti se najbrž n e Angleški policijski načel- Obrežni stražniki so se lotili reševanja kljub silnemu v:har ja. CORINTO, Nicaragua, 29. okt.— Združene države bodo odpoklicale svoje mornariške vojake iz Niča- ] parnik ragve, kot so obljubile. KENOSHA. Wis., 28. "Wisconsin". Donaldovo stranko v defenzivo. — Delavski voditelji so še vedno u-papolni. bodo hoteli pridružiti radikalcem, kajti ta korak bi jim popolnoma nič ne koristil. nik je pričal, da je pridrvela iz mošeje drha, Mohamedancev in napadala Žide. oktobra ki je last LONDON, Anglija, 29. oktobra. — Goodrich parobrodne kompanije je • Danes se je angIe.ki parlament zo_ Štiristo ameriških mornariških jtrcil ob 5kaIe ter se zacel potaplja- i ppt ^^ Tq bo no najbolj važnih vojakov bo zapustilo Nicaragvo ter u štiri milje vstran od Kenoshe v ^ najboJj zaposlenih zasedanj zad_ odšlo domov v teku par dni. Prevedli jih bodo v San Diego, Cal., na krovu ameriškega transportnega parnika "Henderson". Osemsto nadaljnih ameriških mornariških vojakov je bilo odpo- jezeru Michigan Malo pred peto uro zjutraj je bilo izgubljeno vse upanje, da ga bo mogoče rsšiti. Petinsedemdeset potnikov in čla- ,*njih par let. V Angliji vlada sedaj delavsko ministrstvo in sicer že vdrugič v angleški zgodovini. Člani delavske vlade so bili posvarieni že zjutraj nov posadke so rešili člani obrežne ' klicanih tekom avgusta. Vsledtega straže ki so začeli rešeValno ak- od opozicijskega časopisja, da se jih je ostalo v deželi le še 1400, da ! cijQ k|jub jako razburkanemu jeze- bati od opozicije najhujšega, vzdržujejo red. Brigadni general Dion Williams, ki je bil vrhovni poveljnik tukajšnjih ameriških čet, se bo vrnil s ru. Parnik "Wisconsin" je odplul včeraj zvečer iz Chicage proti Mill- waukee v velikem viharju ter po-400 mornariškimi vojaki na trans- j glal danes zjutraj bre2Žični brzo_ portu "Henderson" ter pustil v de- želi kot svojega naslednika polkovnika Theodorja Backstroma. Odpoklicanih vojakov ne bodo nadomestili. Razen bataljona, ki straži ameriško poslaništvo, bodo odšli iz dežele tekom enega Ista vsi ameriški vojaki. To jih bo zelo razveselilo, ker so le neradi tukaj. Neki častnik je rekel časniškemu poročevalcu: — Če bi bili še kaj časa tukaj, bi segnili. Toda, ko bomo mi odšli, ne bo vredna služba predsednika Moncade niti petnajstih centov. — Moncada je član takozvane liberalne stranke, konservativci pa ga hočejo strmoglaviti. Tega si pe ne upajo storiti, dokler so Ameri-kanci tukaj. Kakorhitro bo odplu-la proti domu zadnja ladja z ameriškimi vojaki, bo izbruhnila nova revolucija. — Liberalna stranka seveda že- jav, da se potaplja. ! Dflav. stranka se mora pripraviti, da brani svojo politiko. Položaj delavske stranke in brez dvoma precej kočljiv, kajti vlada- ima ■ le 291 članov v poslanski zbornici, j dočim je v nji 260 konservativcev in 57 liberalev. j ... Vsledtega zamore Brezžično brzojavko je ujel ka- uberalno-konservativna koalicija pitan parnika "Illinois" de Latre,' vsak^hip glasovati za nezaupnico ki je bil namenjen v Grand Haven. ter izsiliti resignacijo vlade. Mich. 1 Delavski voditelji nimajo nobe- Posadka parnika "Wisconsin" je , .. ..... . . nega razloga za optimizem. Kljub ' spuščala v zrak rakete. Rakete so opazili člani obrežne straže, ki so temu 50 Pa še večno upapolni takoj odhiteli na pomoč. Razvoji tekom zadnjih par mese cev niso ugodno vplivali na parlament, kljub popularnosti ministr-skeg predsednika MacDojjalc^a in kljub obljubi liberalnega voditelja Davida Lloyd Georga, da b©do liberalci dali delavski stranki priliko, da izvede konstruktiven program. PARIZ. Francija, 29. oktobra. — Francija je že drugi teden brez ministrstva, in vsa znamenja kažejo da bo še nadalje brez njega. Pretekli torek je namere Aristide Briand s svojimi tovariši vred predložil predsedniku Doumergue svojo resignacijo. Upanja, ki so jih gojili še v nedeljo. da bo zopet uveljavljen kar-tel levice, je včeraj izginilo, čeprav niso socijalisti še zavrnili vabila, naj se udeleže radikalno-socijali-stičnega ministrtsva. Ker pa je ta odklonitev skrajno verjetna, ima Edoaurd Daladier. radikalni voditelj, katerega je naprosil predsednik Doumergue, naj sestavi nov kabinet, velike težkoče s tem stvor jen jem, ker je treba ve-; čine v poslanski zbornici, ki bi pod-pisala vsak njegov korak. ! V nedeljo so glasovali socialistični poslanci v poslanski zbornici z 36 glasovi proti 12. da se bodo udeležili nove vlade Daladiera, če bo narod- nih več sto milp severno od tu, kjer stražijo kavne plantaže. V nekaterih delih dežele jim morajo tekom deževne sezije metati hrano in druge potrebščine iz aeropianov. Mule se pogrezajo do trebuha v blato. ni svet tako odločil. I Kcnčna odločitev glede soudeležbe ali ne, pa ni bila storjena. Debata o tej zadevi je bila zelo bur- . na. Socijalisti namareč zatrjujejo, ! • .......... ) da se jim ne izplača udeležiti se ka terekoli vlade, katere bi ne kontro-f lirali in da je vsled tega boljše, če ! še naprej ostanejo v opoziciji, i — Mornariški vojaki nimajo ni- i Ker je bUa otvoritVena seja le kakega aktivnega deleža pri via- formalna. ni biio nikakega prestol di. Po ulicah hodijo neoboroženi, in domačini jih zelo ljubijo. — General Sandino, slikoviti banditski poglavar, ki se je udeležil lani političnih nemirov, se mudi nega govora in drugih cerimonij. Ministrski predsednik Ramsay MacDonald ni bil navzoč, ker je na poti iz Kanade ter bo dospel v Liverpool šele v petek. Parlamentarni program za pri- zdaj v Yucatanu, in mornariški voli, da bi ameriški vojaki ostali, kar jaki mu pravijo, da je "big cheese", se pa seveda ne bo zgodilo. i Po njih zatrdilu se ni nikdar ude- hodnjih par tednov bo nadaljeva- Od 1400 vojakov jih je nastanje- J ležil kake bitke. ! nje dela ki je bilo prekinjeno po j odgodenju parlamenta meseca junija. j Prvi veliki dogodek se bo zavr-! šil najbrž v četrtek, ko bo v drugič i prečitana penzijska predloga, za ka tero se je zavzel Arthur Greenwood, angleški zdravstveni minister. Predloga določa, naj se izda tekom šestnajsti let vsako leto po sto milijonov angleških funtov za penzije ostarelim in drugim, ki so nesposobni za delo. MESTNE OBRATNE SVETIL- NOV STABILIZATOR KE GORE PO DVAJSET UR ^ AEROPLAN NA DAN —__—- Promet v vseh petih okrajih mesta New Yorka kontrolirajo sedaj iuči, ki gore na dan po dvajset za- ! bilizira aeroplan v stranski, dolžin-porednih ur. vsled povelja, ki ga je Iin vertikalni leži. Tozadevne izdal včeraj policijski komisar Gro- ! informacije je dobil trgovski d3-ver Whalen. Ob istem času je po- partment. Akcijo te priprave je mo- NOVI NEMŠKI ZRAČNI ORJAK JERUZALEM, Palestina, 29. okf Major Saunders, angleški častnil ki je poveljeval palestinski polici ji tekom izgredov meseca avgusta, je podal včeraj angleški preiskovalni komisiji poročilo glede vzrokov nemirov. V poročilu se Je v glavnem om: jil na opis, v kakšnih presledkih ? se vršili napadi in spopadi ter akcije vladnih uradnikov, ki so skušali preprečiti prelivanje krvi. Na vprašanje vladnega zastopnika je Saunders odvrnil, da je naraščala napetost v Jeruzalemu ce lih deset dni pred izbruhom in l cer radi spora ob Zidu Vzdihov nja. Dne 23. avgusta pa je tolpa AraL cev pridrla iz Omarjeve mošeje, se nahaja tik Zidu Vzdihovanja i., naskočila židovski mestni del. Arabci so bili oroženi s palicarr in noži. Kakih sto Beudinov se je pola stilo pušk in tudi ti so se pridruži, napadalcem. Nekako dvesto policistov, i . konjih je bilo brez moči ter ni mogli ustaviti Beduinov. Saundersa bo tudi vprašali, z kaj so bili Židje naslednjega dr razoroženi in zakaj je bilo razor-zenih petaindvajset angleških pt_ dani kov. Saunders je pojasnil, da so se o-blasti odločile za to akcijo, ker so poprej voditelji Arabcev obljubili, da ne bodo vprizorili nikakih nc daljnih napadov. Rekel je tudi, da je bil mnenjs da bo tak korak že vsaj deloma zavaroval mir. Dostavil je, da bi bilo treba poslati v Palestino veliko vojaško silo, ki bi poskrbela, da bi se taki dogodki več ne ponovili. ^nofituauiKfiniaiinur! onmEraBEmm!: i!iLi LIG: smnffi&tnHrBaREBKuoniiir WASHINGTON, D. C., 28. okt.— V Nemčiji je neka tvrdka patentirala nove vrste stabilizator, o katerem trdijo, da avtomatično šta- večal frekvenco lučnih izprememb v gledališkem okraju, da odpomore tamošnemu prometu. CLEMENCEAU ZAPOSLEN SSVOJO KNJIGO PARIZ. Francija, 28. oktobra. — Georges Clemenceau noče še vedno ničesar slišati o tem. da bi se bolezen vmešavala v njegovo književno delo in ibija dovtipe z zdravniki. ki so v skrbeh za njegovo zdravje. Zadnjo noč je preživel dobro je vstal zelo razigrane volje. Ko so prišli zdravniki po deveti uri, je že dolgo časa čital in popravljal korekture. Zdravniki, ki zdravijo Poincare-Ja, so bili danes Isto tako zelo optimistični. »ekli so, da Je prejšnji ministrski predsednik definitivno stopil v rekunvsleseentno stanje po Izvanredno dobri noči. goče primerjati s stabilizatorjem na ladjah, ki je dobil ime "Iron Mike". UKRADENA BLAGAJNA BILOXI. Miss., 28. oktobra. — Dve leti potem, ko je bil vprizor-jen neuspešen poskus, da se udre v jekjeno blagajno Hamil" okraja, ,so našli ribiči plen v Touticabouf reki. Blagajna je bila še neodprta ter je vsebovala S720 v gotovini ter vrednostne listine. Roparji so skušali odpreti blagajno, a to se jim ni posrečilo in vrgli so jo v reko. kjer je počivala do sedaj. NADALJNO PORENSKO OZEMLJE IZPRAZNJENO BERLIN, Nemčija, 28. oktobra. — Danes se je za vršilo nadaljno iz-praznenje v Porenski. 450 mož belgijske armade je zapustilo Juliers, dočim je odpotovaola francoska po-i sadka iz Duerel. Ostalo je le še 150 i mož "v čistilne s vrhe. DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem 1 ceniku: v Jugoslavijo Dis. 500 .... .... $ t.30 Lir 188 " 1,000 .... .... $ 18.40 M 100 * 1,500 .... .... $ 45.75 M 800 * 5,000 .... .... $ 90.60 M 500 " 10,000 ____ ____$180.00 M 1000 ▼ Italijo $11.30 $16.80 $37.40 $544* Slika nam kaže ogromen nemški hidroplan, ki je te dni završil svoj uspešni polet z nad sto potniki na krovu. Spodaj je aeroplan v prerezu. Kot razvidi te, ima tri kro ve ter prostore za potnike in moštvo. Stranke, ki nam ffaročajo izplačila o ameriških dolarjih, opozarjamo, da ttno vsled sporaeuma o naHm eveeom 9 etarem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; Za izplačilo večjih zneakor kot garaj undent, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo Še boljše pogoje. Pri TelUrih nakazilih priporočamo, da m poprej a nam apararanete glede f ^ep nakaaffa. IZPLAČILA PO POtTI CO REDNO IZVftiCNA V DVKA DO TUH TKONIl NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER MM PRISTOJBINO 750. SAKSER STATE BANK 11 OOBTLAKDT STREET, HMW XOBK, WL S» Telephone t Rarelof 0880 • « * . . •GLAS It A K O D A" NEW YOitK, WEDNESDAY, OCTOBER 3«, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. A. Owned &nd Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place cf business of the corporation and addresses of above officers: »16 W. 18th Street, Borou«h of Manhatan, New York City, N. Y.I G L A 8 NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado .._________________.$6.00 7,a pol leta .....................~........$3.00 Za četrt leta ........................„....,$1.50 Za New York za celo leto ______»7.00 Za pol leta _____________________________$3.50 Za inozemstvo za celo leto_____.$7.00 Za pol leta ..............................43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. DHMIiiL 'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3878 jk 1 - ":KOL lutiCTiiJifcm;.^^ -.-r.yffi.....:; BLAGOSLOVI PROHIBICIJE Nova civilna vojna na Kitajskem. Kitajska se je zdela v poslednji dobi kakor na pragu nove dobe. Državljanska vojna se je končala, ugled in vpliv cantralne vlade v Nankingu je rastel doma in v inozemstvu in bila je podoba, da je konsolidacija trajne vrednosti. Ali vse kaže, da bo morala Kina premagati še marsikako težavo, preden bo mogla konsolidacija mirna napredovati. Te težave pa so v njeni notranjosti, v političnih in upliv eliminira iz vlade sploh. To za sedanje odnošaje gotovo ni skromna zahteva, zakaj Čang se pač ne bo umaknil prostovoljno, dasi ve, da ima tudi v lastni stranki in vladi hude nasprotnike. Zmagovalec v državljanski «*ojni se je pač navadil zapovedovati in in to mu okolica zameri. Morda je Fengov nastop tudi v zvezi z mandžurskim konfliktom Zakaj ta general je bil ves čas pri- osebnih stremljenjih, ki si medse- i jatelj in zaveznik sovjetske Rusi bojno nasprotujejo in slabijo se- j je, dasi je izrecno izjavljal, da za veda tudi centralno oblast. Zato je j komunizem sam ni. Kot sovjetski pač precej malo v skladu z notra- , zaveznik z razvojem mandžurskega njo situacijo, da se Kitajska hoče j konflikta pač ne more biti zado-tako močno angažirati v vnanji; v0?jen in morda bi se v tej smeri politiki. Konflikt z Rusijo, ki ga je , našli še kaki vzroki za njegov na-sicer izzval v r.-vi vrsti Mukden, ki stop zoper Nanking, pa zanj nosi gotovo soodgovornost j Državljanska vojna med dvema tudi nankinška vlada, bi potekel za ; politično in vojaško tako enako Kitajsko vse drugače neugodno, da niso vmes znani momenti, ki favo-riziiajo vsakega sovjetskega nasprotnika. Pred Ligom narodov je kitajski zastopnik na zadnjem zasedanju prišel s predlogom za revizijo mirovnih pogcdb in izzval s tem prav neprijeten konflikt med evropskimi državami samimi. i močnima nasprotnikoma kot sta ; Feng in Čank Kai Šel:, bi bila huda : in dolgotrajna. Zato se bodo goto- \o obnovili poskusi preprečiti jo. j Najnovejša vest trdi. da se je Čang Kal Šeikcvom četam posrečile Iz naglim napadom presenetiti na-| sprotnika. zajeti samega Fenga i ter ga postaviti pod ključ. Tr. bi BLAZNIKOVA PRATIKA za L POŠLJITE NAROČILO SE DANES Ista cefia kot lansko leto S poštnino vred 25c KNJIGARNA "GLAS NARODA' 216 W. 18th Street New York, N. Y. rrrr '.'-SB*- Peter Zgaga B4nE£9S3Klf9 Jt- - - Kitajska diplomacija se tedaj z i bil gotovo okromen uspeh. ako uspehom potrudi, da ima svet pri- ; vest petrdi. dasi bi vozli kiu iske s tem še ne bili / I Vohibicisti liočojo in nočejo priznati, pa seveda lii zgodilo. Na vse mogoee načine si prizadevajo, da bi prisilili ljudi izpolnjevati določbe te postave pa vse zaman. like govoriti o nji. Ali notranja si- j ^otfranje politike tuacija v državi nikakor ne »»pra- , razvozljani. vičuje tako izzivalnega nastopa--- nja; prav zadnji dnevi so to znova E\" IZDELOVALEC ZLATA, potrdili. Dopisu Calumet, Mich. Uhitting. Ind. Znova se je pokazalo, da nankin-ška vlada, ki ji načeluje general Čang Kaj Šek. nikakor še ne stoji dovolj trdno. Upori proti njej so postali dovolj pogostni; zadnji pa je zavzel naravnost opasne dimenzije. Vojaški poveljniki na jugozapa-d;; so pričeli vojno proti Nankingu in proti pričakovanju se jim je ; pridružil tudi gen. Fengjahsiang Potrosili so že na milijone in milijone dolarjev, eel o; oni znan "krščanski" general, ki se jne ki jo je ^^ bajeY starem Med tem ko se zanima nemško : javnost in oblasti slučaj modeme-! ga alkimista Franca Tausenda. ki j ; se mu je baje posrečilo pridobiti ' zlato iz svinca, poročajo že o no-j vem čudodelcu te vrste. V Gunzenhaystnu pri Niiraber- j gu se je oglasil neki Richhardt. po 1 poklicu mazač. ki trdi. da zna tudi! on spreminjati svinec v zlato. To ■ možnost si je pridobil iz neke ste- j kleničice iz časa tridesetletne voj V rudarskem cziru je bila to ta- ( Tukaj so večjidel tovarne za izrte-korekoč prva slovenska naselbina; lovanje olja in ^azoiina Plače so v Ameriki. Kar se pa naših prva- ! različne. Delavske razmere so bolj ltov tiče. je bila prva. Sem je pri- j srednje. Kakšne -o razmere v je-hajal Baraga med leti 1B30 in 1840. \ klarnah. mi ni znano. Kmalu nato so našli bakreno rudo. Mesto, ki je bilo nekoč jako cveto-čc. je pričele hirati. Mnogo hiš je praznih Oni. ki sc tam cstali, so danes na trdni podlagi. uradnim leže. potoni so uničili nekaj življenj, toda ni<~ ne za Vsak dan dokazujejo nova poročila, da je tam. kjer je prej vladala zmernost v uživanju alkoholnih pijae, z;r vladala nezmernost. Ljudje, ki so si prej tešili žejo s kozarcem dobrega piva ali vina, uživajo najslabše žganje ker ne morejo dohiti piva in vina in dobrega žganja. Iz uradega vira se je doznalo, da se je več kot polovica slučajev, s katerimi so se bavila zadnja leta zvezna sodišča, tikala kršenja prohibieijske postave. Pred uvedbo narodne proliibieije je bilo že osemindvajset ameriških držav "suhih". Prokibicijski fanatiki so tedaj izjavljali: — V teh državah suše zato ni mogoče uveljaviti, ker je v sosednjih državah pijača dovoljena ter je vsledtega tihotapstvo v največjem cvetju. Kakorhitro bo pa cela Amerika suha, se bo pa v tem ozirn vse popolnoma izpre-menilo. Kakšna je bilanca po desetih letih ! V onih osemindvajsetih državah, ki so bile prvotno suhe. je butleganje in niunšajnanje razmeroma bolj razširjeno kot pa v državah, katere so pozneje "osušili". V omenjenih osemindvajsetih državah je umrljivost v sled zavživanje alkohola dosti večja kot pa drugod. Suliači so govorili: — Taka izprememba se ne more kar naenkrat za vršiti, ampak je treba nekoliko časa počakati. Prebivalstvo je čakalo dolgih deset let, pa razmere niso bile š»e nikdar tako slajie kot so danes. A ko ne bo kmalu temeljite i z premem be, se utegnejo Velo poslabšati. _ j njegovo ime neprestano imenuje v kitajskih notranjih homatijah tekom zadnjih let. To pa ni majhna reč, ako se Feng postavi na nasprotno stran. Zakaj to ni običajen general, marveč je hkrati voditelj velike kitajske stranke Kuomin-čung, ki je tudi močno radikalna nacijonalistična stranka, nastopajoča v severnih provincah, a se vendar razlikuje od druge stranke Kuomintang, ki je sedaj na kitni- ; lu v Nankingu in ko jo vodi Čang Kai Šek. Fengova vejska je tedaj v toliko močnejša, ker se opira na politično organizacijo, prav kot se je ves čas opirala Čang Kai Šekova na Kuomifitang. Feng je tedaj prav resen, vsega spoštovanja vreden nasprotnik. To se je pokazalo že pred nekaj meseci, ko sta se bila oba vodilna politika sprla in si že napovedalo, vejno. Takrat pa se je posrečilo spraviti ju še zadnji trenutek. Sprava pj ni mogla biti iskrena, ker se je spor sedaj nenadoma obnovil Pa ne le spor. prava vojna pričenja znova, notranja vojna, ki mora vreči Kitajsko nazaj v stari kaos. Zakaj general Feng, ki ima cbiio pristašev ne le v provincah in v Nan -kingu samem ni le pričel z ofenzivo, marveč je sestavil v Pekingu novo vlado, v kateri so zastopani tudi najožji somišljeniki pokojnega dr. Sunjatsena. velikega revoluci-jonarja in ustanovitelja Kuomin- ziaju guzenhausenskega mesta. Svoje skrivnosti pa seveda noče izdati. Mimo grede: Monakovski listi so zvedeli, da so dovolili Tau-sendovemu prijatelju, ki mu je pomagal pri poskusu izdelovanja zla-La v monakovski kovnici denarja, da je izročil čudodelcu škatljo cigaret in vprašujejo, da-li so to škatljo tudi tako natančno preiskali kakor oba alkimista. ZGODOVINA V SLIKAH. PODROBNOSTI O SMRTI VLADIMIRJA GORTANA. "Politika" prinaša o puljski tragediji naslednja poročila: 'Šele -sedaj "s doznavajo značilne podrobnosti iz procesa proti istrskim cmlatiineem Vladimir ju Gor-tanu in njegovim tovarišem pred izrednim tn buna lom za z&Ačito države v Polju. Tako so drugega dne procesa v Pulju in celo v dvorani kjer se je vršila razprava našli množico letakov z napisi: "Doli duce! Doli fašizem!' Predsednik tri-bunaia, fašistični general Cristini, je bil zelo raxburjen, ko Je izvedel za to. Razume se, da so bili ti letaki tako zaplenjeni. V času procesa Je bilo razen cele 50. legije fašistične narodne milice, ki je bila v polni bojni opremi mobilizirana v Pulju in okolici, v pripravljenosti tudi okoli 2000 karabinjerjev in okoli 600 policijskih agentov. Po obsodbi bi Vladimir Gortan moral biti ustreljen na kraju, kjer je bil u-bit Tuhtan, t. j. v bližini Berma. Gortana so v resnici rano zjutraj v avtomobilu z zastrtimi lučmi prepeljali v močnem spremstvu legi-jonarjev 50. fašistične milice v bližino tega kraja. Ko pa so fašisti videli, da čaka tamkaj okoli 2000 radovednih ljudi, so opustili svoj namen ter od pe j ali Gortana nazaj In ga usmrtili tri kilometre daleč od Pulja. Na vser istrskih cestah zlasti pa na razpotjih so še sedaj razmeščeni po en ali dva karabi-njerja z legijonarji narodne milice". V Budimpešti so dogradili novi deželni arhiv, ki so mu stene preslikali s prizori iz madžarske zgodovine. Med drugimi lreskami je ena, ki predstavlja grofa Mihaela Karolyja in Belo Kuna. kako podpisujeta tako imenovani •dokument združenja". Ta slika je vzbu-diia p:;zcrnost bivšega revclucij-ikega odvetnika Vincenca Nagyja. j ki je v imenu grofa Karolyija vložil tožbo, češ da gre za zgodovinsko i potvorbo in razžaljenje časti. Omenjenega dokumenta namreč ni podpisal Karolyi. temveč sta j ga sestavila Bela Kun in Zigmund Kunfi. ___i Prvo slovenske cerkev je ustanovil tam Jože Zalogar po njego-n odhodu v Bridgeville, Pa., je pa prišel na njegovo mesto g Marko Pakiž, ki je pred kratkim umrl v West Allis. Oba sta bila naklonjena Glasu Naroda in sta svoje-časno tudi dopisovala vanj. Pokojni Pakiž je bil svojevrstne narave. Človeku v obraz povedati resnico ali jo pa zapisati v javnosti. je smatral za častno delo. Vsled tega je večkrat od svojih sobraiov dobival trpke očitke, zakar se pa ni brigal, ampak je šel naprej junaško svojo pot. V Calumetu je Pakiž dolgo časa deloval, ali prišla J? nesreča, pogorela mu je namreč cerkev. Nato se ga je lotila bolezen — kostna jetika. Večkrat sem ga obiskal v čikaški bolnišnici, kjer je ležal z odžagano nogo. Ko je nekoliko okreval, se je podal v West Allis. Zadnjič sva se srečala v Jo-; iietu pri pogrebu nepozabnega iti mnogo preganjenega g. Sojarja. Zdaj so vsi trije v večnosti — Pa-j kiž. Zalokar in Sojar. Ker nisem poročen, sem danes j tukaj, jutri tam. Pred kratkim sem [ se podal nekoliko na obisk po Ame- j liki in po Kanadi. Bil sem v To- | ronto. kier lepo pozdravljam druži- ' no Joe Brkcpeca in vse, ki stanuje jo pri njem. Bil sem tudi v Swastika, Ont., in v Kirkland Lake. Tam sem bil pri bratu, katerega lepo pozdravljam. Pozdravljam tudi Nicka Drakuliča. Johna Stefa-nicha in Jce Mušiča. Mudil sem se tudi v Pittsburghu. kjer pozdrav- Dekle se je bilo zatelebalo v lah-komišljenega fanta, njen oče je pa poroki odločno nasprotoval. — Če pravim, da ne. — je rekel, kadarkoli mu je omenila njegovo Ime. 'Toda žensk, saj jih poznate, žensk ni mogoče tako zlepa ugnati. Na vse mogoče načine si je prizadevala* dobili očetovo dovoljenje. Nekega dne, ko je slutila, da je dobre volje, mu je rekla: — Oh. oče vi ne veste, kako me ima rad. Sinoči mi je rekel, da bi zame v vodo skočil. Stari je nekoliko pomislil ter odvrnil: — Oh. sem se že ustrašil, da ti je morda rekel, kdaj se bosta poročila. Če je pa sklenil, da bo v vodo skočil, sem pa prav zadovoljen. Vršila se je porotna obravnava. Obtoženec je sedel na zatožni klopi kot kupček nesreče. Zagovornik je svoje povedal in državni pravdnik svoje. Dvignil se je sodnik in rekel obtožencu: Zadnjo besedo imate vi. Obteženee ]e vstal ir. ->e ozrl po sodnijski dvorani. In ko je z očmi ujel svojo hudo ženo, ki je bila med poslušalci, ji je pomežiknil in rekel: — No, stara, ali si slišala, kaj pravi gospod sodnik? Iz Ljubljane poročajo o nekem slovenskem p;satelju. da je otvoril i restavracijo. Najbrž se je po otvoritvi vprvič do sitega najedel. Ko se je v veseli družbi ljudje že v.sega naveličajo, začno vprizarjati razne domače igre ali pa si stav-ljajo uganke Ijam družino Franka Tomeca. Geo. | Uganke niso prav posebno duho- Belavica, Joe Suteja in Frank Ka-jina. Pozdrav! Joseph Karin. Skoro istočasno kot Pakiž je umrl 85-letni minnesotski misijonar V. Schiffrer. Bil je skromen in neumoren. Bodi mu ohranjen časten spomin! Matija Pogorele. POZOR! V Vašem listu vidim, da poročate, da se Banovčav koncert vrli 3. novembra v Lorain, Ohio. Pa to je pomota, ker Banovčev koncert se vrši 3. novembra v Library, Pa., ob tanga. Zahteva Fenga in njegovih i 2- uri popoldan, je namreč, da se državna prestoii- \n ADVERTISE "GLAS NARODA" NAZNANILO Prevzel sem od Johna Lapuh poznano Kramer-jevo mesarijo in bom razpošiljal SUHO MESO po Združenih tlržavan. CENA ZA ŠUNKE. PLEČETA. KLOBASE. JEZIKE je 35c funt. (poštnino plačo vsak sam.) V ZALOGI IMAM VSAKOVRSTNO PRAŠIČEVO MESO KOT V STAREM KRAJU. Se priporočam za naročila. —' TONY NOVAK 5301 ST. CLAIR AVE CLEVELAND. O. i vite, toda odgovori so včasi debri. Tako je bilo na primer stavljeno i vprašane, če je bila ptica, ki jo je pustil Noe iz barke ter se ie vrnila z oljčno vejico v kljunu, solob ali golobica. Nekateri so rekli, da je bil go-j lob. nekateri, da je bila golobica. Toda svoje trditve ni mogel nih^e z dokazom podpreti. Slednjič se je oglasil izkušen mož in ugotovil: — Golob je bil. Golobica bi s: vrnila brez oljčne vejice, ker bi ne ; mogla imeti toliko časa svoj kljun zaprt. ¥ 1 V Newarku so aretirali Franka • Donata, ker so zaplenili v njegovi pi- ca znova preloži v Peking, staro glavno mesto. Zraven pa zahtevajo uporni generali, da se general Čang Kai Šet odstavi in njegov Toliko v pojasnilo! Na koncert so vabljeni rojaki iz domače in drugih naselbin. Pozdrav! Naročnica lista. B0ZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem paraika francoske parobrodne dražbe — | ILEDE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return PermftoT L t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. ZASTAVE •VlcKNt AMERliKt, ILOVENIKE iN HRVAŠKE REQALUC, PftEKORAMNICE. TRO-OOJNtCE, ZNAKE, U^POftMC ITD Stgurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVEDEK, 391 GREEVE »T. CONEMAUQH, F A. ki nameravate prirediti VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. cene za oglase so zmerne gostilni večjo zalogo žganja in jva. j Vladni kemiki so dognali, da ni biio v pivu nobenega alkohola, pač t pi> mu je bila primešena neka o- Imamna snov. Tudi v zaplenjenem "žganju" ni bilo nobenega alkohola. Kot '"žganje" je prodajal pobarvano cukreno vodo. v kateri je bila namočena paprika. Sodnik ga je zašil za devetdeset dni. kar je dosti premalo. Sodišče bi moralo namreč vpo-števati dejstvo, da obtoženec ni kr-hil določb prohibieijske postave, ampak da je enostavno sleparil. ¥ Poznam xojaka, ki ima jako Iju-beznjivo ženo. Kaaarkoli je kaka veselica, ali kaka druga zabava ipu sezuje čevlje. Pa ne smete misliti, da mu sezuje čevlje takrat, ko se vrne z veselice. O ne! Kajti na veselico sploh ne gre. Čevlje mu namreč sezuje in mu jih skrije, še predno gre na veselico. * Mati je rekla osemletni hčerki: — Daj vendar bratcu košček jabolka. Pogej ga. kako joka in kako te milo prosi. Hčerka je pa odvrnila: — Nak, pa že ne. V šoli smo so učili, aa je dala Eva Adamu samo enkrat ugrizniti, pa še danes govore ljudje o tem. * Včeraj me je obiskal Mr. Anton Bobek iz Clevelanda. Salament, kakšen zrak pa je v Clevelandu in kakšne kapljice prodajajo tam. da so ljudje od dne do dne mlajši? Clevelandske rojakinje, le potolažite se in nikar ne obupajte. Skrivnostno mi je zaupal, da se ni prišel ženit v New York. "f> L A S NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 39, 1*2« - n f- r The LARGEST SLOVENE DAILY la D. 8. A. H. H.: Libijska pokrajina. BERGMAN: TELEFONSKA CELICA s nervozen sem stopical prod leno telefonsko celico v stran-prostcru majhne reptavraci- bro držala, za trebuh. Od smeha sem se držal krepko kresnil po roki. Spustil je in zdrknil nazaj. Jokal je — prav "Odprite vendar!" je vpil mož v dobro sem ga cul. Pok i pri t nU ame NJ cati sem hctel svojega stare-atelja Edvarda, ki ga že več •m bil videl Povabiti sem ga ival na večerjo, da se po-srim z njim o neki nujni za- celici. i "Zdaj poj dem k svoji mizi." sem "Sami si odprite' Saj imate rekel hladno "Vi lahko med tem ključ'" sem od smeha komaj spra-j še telefonirate, ker vidim, da vas,nc vil iz sebe. i to zelo veseli." I da £e te ustavil čas in nehaI Po- peljemo se po novi cesti proti svercvzhodu. Ravna je, kakor bi jo potegnil z ravnilom in gre čez na-brežno ravnico v Tocro in EI Merg. Od Benghasija v Tocro je 80 km, iz Torre v El Merg pa še nadaljnih 40 km. Ob tej nabrežni ravnici, ki jo Arabci imenujejo Es Sahel. se vlečejo v daijavo precej visoke pla-nlne, ki pa vendar niso planine, ampak navadno obrobno plosko pogorje. Ves ta scvet se zdi kakor sklad morskega kamenja, katerega ni motila izza stvarjenja sveta nobena katastrofa. Vse je tako mir-tako razsežno. pokojno, kakcr .ar ni bilo v bližini razen mene in moža v celici. Neverjeten čvekač! Kar nehati ni mogel. Obstal sem in prisluškoval. Pravijo sicer, da je grdo. če človek posluša tuje pogovore, ki njega ne zadevajo. Meni je to vse eno — hotel sem le dognati, ali bo pogovor kma Iv kcnčal. Konca ni bilo. Mcž v ce lici je veselo rezgetal in pripovedo val: Seda i bo.š slišal imeniten dov :t Potem je pravil tisti dovtip. — bil je že pogret in plehek tudi — in v.-ak trenutek prenehal, da se oddahne od smeha, ki ga je du- j šil , tako da se je dovtip raztezal v brezkončnost. Nazadnje je vendar prišel do konca, toda mož na o-; nem koncu žice ga gotovo ni razu- i mel. zakaj čul sem. da je dovtip še večkrat ponovil itd. Nato je bile v celici nekaj časa vse mirno in boječ se, da ne bi b možak morda zaspal, sem hitro odprl vrata. Toda sprejel me je sila neprijazno. Ne da bi se bil cbrnil. je brcnil nazaj in udarec bi me bi zadel v trehuh. če se ne bi bil pravočasno umaknil. Najbrže mu je pripovedoval mož na drugem kon-' cu drugi dovtip. In potem je "moj mcž" povedal ■enemu" enega in še enega. Dovtip je dai dovtip in meni se je skoro že mešalo. Končno je mož v celici obesil slu-šalo. Oddahnil sem se, a žal prezgodaj. Ni prišel ven, zahteval je novo številko, bil napačno zvezan, pezvonil še enkrat, ni dobil odgovora, rjovel, obkladal telefonistiko z izrazi, ki jih v slovarjih ni. in dobil končno pravo zvezo. Potem se je spet pričel neskončen razgovor... Čul sem, da nekaj čita. Besen, ker nisem mogel govoriti s prijateljem Edvardom, sem :;e enkrat odprl vrata. Mož je zopet divje sunil preti meni. da sem se komaj umaknil. Res — v celici je stal mož in na glas čital šale iz časopisa. Tedaj je v meni zavrelo. Obrnil sem ključ in tako zaklenil moža v celico, ki ni imela strehe. Ničesar ni opazil. Nadaljeval je s čitanjem. In kako je čital! Vrgel sem možu ključ v celico. Ključ je bil precej velik in težak in čul sem, da je padel možu na glavo. Zakričal je od bolečin in presenečenja. Obesil je slušalo, sunil v vrata ir: hotel skočiti iz celice. Toda ni šlo. Bil je osupel, zakaj nekaj časa je miroval. Potem se je z vso silo zaletel v vrata, a ključavnica je do- Vrat seveda od znotraj ni mogel odpreti. Še enkrat se je z vso silo zaletel v vrata, nato je postal ves zmešan, zakaj rjovel je: Odprite v imenu zakona!" Poskušal je tudi vreči ključ ven. toda celica je bila visoka in ozka. Roke ni mogel iztegniti, le sunil ie nekajkrat s ključem navzgor. Ključ se je pokazal nad celico in padel nazu.j. Iz votlega odmeva sem sklepa], da mu je vsakikrat priletel na glavo. Zdajci pa je postal mož v celic* divji, Jel je skakati. Dober telovadec je moral biti. Kmalu sem opazil. da so se njegovi prsti oprijel gornjega roba celice. Ali je hotel priplezati ven? Tresel sem se ob misli, da bom morda že v naslednjem trenutku videl njegov od jeze spačeni obraz. Jaz nisem utegnil razmišljati, kai nnj ukrenem. Pograbil sem svojo palico, se vzpel na prste in ga Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mesi, rek, gora itd. „ ««6tMia.;!ii;:!®ii:!iir Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. rjiiiiiii^piiiiiiffliiutiiff CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Pošljite nam i M I in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" H in prepričani smo, da boste potem 8 r' stalni naročnik. 1 Tega ne bi bil smel reči. Mož je imel meje besede za resne in je poklical bližnjo policijsko stražnico. ster — ampak, kar vzbuja našo po-zernest. «je okolica, če jo snloh moremo tako imenovati. Ustavimo vo- Vendar sem tudi sedaj našel pri- ziir- in izstopimo. Botanični stro- meren izhod iz zagate. "Ali je kdo notri?", sem vprašal s spremenjenim glasom. Mož v celici je z jokavim glasom pojasnil svoj nerodni položaj. Stopil sem na stol, iztegnil roko in mu podal svojo palico. Nanjo je obesil ključ. Potem sem mu odklenil vrata. In veste, kdo je stopil iz celice? Moj stari prijatelj Edvard. »Prevel B. DAVEK NA SAMCE NE POMAGA R. j ko\njaki malone vriskajo cd veselja, botanični amaterji strmijo Marši kakšno vrsto iz svoje ožje domovine najdejo tu — vendar se zdi vse tako novo in krasno. Poleg Uhanih rastlin pa rastejo tu še nove. neznane in skrite, da, naravnost nedostopne spričo bodičevja. ki jih čuva pogube. Peljemo se naprej. Pol ure brzi-mo kar se da naglo — na obeh straneh ceste se ponavljajo iste slike rastlinstva. In vse je ostale tako in tam kakcr poprej, le sinji obro-bek pogorja se nam je primaknil ~o odrezani stavki, samoglasniki a z aglutiranimi skupinami kcnsc-nantov, ki se sunkovito pojavljajo v govoru. Tudi poteze pisave oci-tujejo te cbrise, izpade in trnjevi-tost. Kakor se prebija stepa skozi vegetacijo, kakor se pojavlja tu in tam šop trave ali drugega ratlinja, takšna je tudi najbolj cvetoča arabska govorica: kratka, nakopičena, v taktu prekinjena. Fn sam takt obsega često devet deset zlogov, potem pa se zaključi z ostrim padcem. Da, podoba je, kakor bi ta jezik, sličen vegetaciji, hotel prebiti molk puščave po svojih ritmičnih zakenih. Enaki pogoji ustvarjajo enake rrfmptome: v barvi sta si slična človek in zemlja, pogled Arabca je po-dc'oe pogledu kamele — samo z razliko, da se odpira kameli večji razgled kakor Arabcu. Tudi hoja ljudi in živali je precej slična. Zdi se, kakor bi bili Arabci ploskcncg red. zakaj njihova noga se vse drugače dotika tal kakcr naša. Bc-duinci in nemadi so visokih nog, oblika njihove nc-ge je živalsko lepa. vitka in ozka in noge njihovih žena so podobne negam gazel in r ^srsmofiema SflflHBHRS i r ; J Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 2 1 6 West I 8th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. cslic. ki žive tukaj r.a rel ve. pasea- se marsikdo izmed na. ;h popotnih tovarišev odrekel vožnji. A vse to smo izvedeli šele pozneje. Ko smo spraševali, če je vlak pripravljen za obrambo, so nas vojr.ške oblasto smeje zagotavljale sigurnosti. Dežela je ravna kakor miza in Noben nared na svetu se menda ne boji nazadovanja porodov tako, kakor Francozi. Zato tudi nikjer na svetu ne spoštujejo mat?re tako, kakor v Franciji. Tujec, ki pride v Pariz, se ne more dovolj na-čuditi, kc vidi na najprometnejših križiščih matere z otročiči v naročju ali v vozičkih, ki pasirajo križišča sredi največjega prometa in vse mora čakati, da prekorači cesto mati z otročičem. Francija po- j .'•pada k tisti nabrežni planoti. ku-Kyrenaike ne morem pozabiti, še tero snMj že preVczili med Bengha-manj po ostaviti, dokler ne popi- | sijem in Tocro. Pač. razlika je le zas peznanje bliže. Zdaj zdaj po-jšem naše druge ekspedicije v So-' _ ta pokrajina tu je širja od one. kuka s severne srani višnjevo mor- j luch. Peljali smo se v El Merg. Ne- Daljna obala z morjem se vleče je, ki se preliva med dvetma du- j to je žarelo cb zahajajočem scln-nama. To je kakor zagoneten po- j cu kakor morska roža. Bilo je krasno in grozno hkrati. Valovi barv so se zlivali čez zeleno stepo, ki se je vtapljala v mraku. A dciim so sc risale na stepi rdečkaste proge, so bili robe vi dolin višnjevkasti. in šele zdaj si mogel razločiti njih Zdele se je kakor da j_ gled. ki bi lad preniknil do dna duše in pretrese človeka ... Peljemo se še eno uro. Nobene hi.;3, nobenega živega bitja. Pač, majhna karavana, nekaj kamel in oslov, par ljudi. In že jih je požrla ravnina. In zdaj beduinska naselbina, rjavi šotori, i konture ne koničasti na vrhu. marveč plo- j pokrajina razrezana na kose. da sc j nudij0 pogoje, da v: ed go- ' vrst' kakcr notni cistern. Vsi osta- vijejc. Rastlinske v ski. In sredi tega skalovja med natančno proti severu m ju°:u, o-zemlje. ki se peljemo skozi njega, i ipada terej že k nabrežju Velike • Si rte. Ti kraji so prej stepa zelišč kakor stepa grmičevja. Rastline živ samo eno leto in ko dado semena od sebe, pomrjejo. Zimska deževja i cbude semena k življenju in jim j zkale in se raz-ijejc. Rastlinske vrste pa so tudi tu enolične. Povsod vidiš ene in iste poganjke, eno in is£e cetove. In vendarle: tla so tukaj drugačna. Čudno lastnost kažsjo nekateri rastline. Kjer raste ranunculus asiaticus. se pojavlja v velikanskih limi pečinoma oazice trave. 11 glasovi svetovne partiture so Defekt avtomobila na prisili, da molčali, samo godalni instrument, se nehote ustavimo pri drugi be- j morda čelo, je pel br^z konca in duinski naselbini. Odmer porabim kraja svojo daleko. tujo melodijo, spešuje razmnoževanje tudi z viso-! za kratek sprehod. Napravim par i Še vedno slišim skozi fanfare in kimi nagradami, ki jih dobivajc! tarakev - a nekaj korakov je v pozavne zapadnega neba protisolo rodbine s številnimi potomci. To-i^J neskončni ravnini smešna rec. prevrnjenega, na tleh ležečega ki- j množinah in kjer se začne chry-da vse to ne pomaga mnogo in! zakaj niti sto. niti tisoč korakov pa Memnona. Ta kamen je v ve-, santhenium. ne raste nič drugjga; _ j ne pomeni mnogo. Zdi se mi. da ti- černem solneu oživel in se giblje ; prav tako iZ^odl-me affodill vse čim na mesu in ne pridem nika- , ter Poje otožno domačo pesem o _ dluge rastline, kjer se pojavi. Po- nerazumljeni, a osrečujoči otožno- ' sti. .. Prihajajo mi na misel palme I pri Benghasiju, ki se pred krvavim morjem kakor pošasti dvigajo! proti nebu. Vidim lagune, pred ka- J že vu-mo celega metra. In kamor se czreš. — morje teh rož . Vse je rraeno, da se ne samo v puščavi, ampak tudi v človeku zgane lad^sten občutek življenja. Stepa in puščava se radi igrata r protislovji. Toda i ta protislovja se strnejo v totaliteti njihovega bitja.... Oglasile so se prepelice iz najne-posrednejše bližine. Še enkrat si o-gledam zlato morje pad sinjim nebom in vidim, da leži tam na \znožju Džebala čisto, da, prozorno jezero, Kako. da ga nisem opazil poprej? Toda n*1 — in vendar! Sblv veje cd severa, prah se dviga, zrak je vroč — očesu pa se zdi. da gleda resnico in se — vara! Da-daleč na jugu se dvigajo nekakšne planine.. . Tudi to je fata morgana. Člcvek bi gledal in* gledal brez prestanka. a že nas kličejo na odhod. Treba je cariniti ne da bi človek videl vse, kar mu mere varlji-! vega nuditi narava v tem katneni-| tem svetu, pod sinjim nebom in i rumenim morjem rož. Francozom še vedno preti nevar nest depopulacije. i mor naprej, da se pogrezam v li-Da prepreči nazadovanje poro-|jak nad katerim se pokrajina na dov, je Francija obdavčila vse ne-1 omožene in neoženjene državljane. Davek se plačuje, čim izpolni moški' Ogledujem trije in cvetje, gladko ali ženska 30. leto. Statistika pa in hrapavo, molčeče in govoreče , vse strani dviga. i terimi se širi ravno zrcalo morske priča, da ta ukrep nima posebnega j in dobivam vtis, da gledajo vame _ vode tako da se globina v lastnem i vpliva na število porok. Nasprotno,! znaki arabske pisave, da mi govo- odblesku poglablja. In v ozkem pa- | število obdavčenih sasncev in samic! rfi arabski jezik iz zemlje: hrapav. su se to barvasto nebo izpreminja I stalno narašča. Leta 1924 jih je bi- i guturalen, konsonantičen prav tak- ' v pekei Toda zdajci obrnem vse- ! lo 200,000, 1. 1925 že 238,000, naslednje leto pa celo 258,000. Davek na samce in samice je visok, saj zna-i ša 20% ni pribitek k ostalim davkom, a vendar ne doseže zaželje-nega uspeha. šen kakor ta grm. ki se je prila- : mu temu hrbet in se zamaknem godil suši in je resigniral na vse. zopet tja, odkoder prihaja kame . . . , • • j paj. ii saloni i>icci iii&u kar spominja na meso in kn m s, nita p^, w nastaja tam. kjer se k vendarle obstojajo. je izpremenil na vročih tleh pod ne- spajata nebo in zemlja v mističnem ___„t doba je. da prevladuje tukaj tajni zakon serije, ki popolnoma cbvla-da floro. Zdi se nekako tako. da mora rastlina imeti čo ne čas, vsaj prostor. Hoče ali mora to? Kdo ve? Skupnost se vidi našemu pojmovanju zaken — za rastlino pa ne pomeni nič drugega nego občutek, nrav. nekaj, kar se razume samo po sebi. Povsod na svetu vidimo, da drži to kar skupaj spada, skupaj. Ti zakoni sicer niso pisani. Smrtna kosa. spajata nebo in zemlja bom, ki pozna malo blage rose, v j dotiku. In duša se jame potapljati suho okostje, pa se je še to ome- v melanholijo, ki je stara kakor ta jilo le na najnujnejše organe, to je ' ..... postalo je anarganično in dobiva j šestdest km do Solucha smo se kamenito Arav puščave. Kakor po- j peijaij z ozkotirno železnico. Ita-doba te stepe, takšna je tudi arab- ! iija krepko kolonizira vzdolž svojih j ska pisava, tako se glasi arabščina Ploska znamenja se pojavljajo ko- 15. oktobra zjutraj je zadela kap 45-letnega čevljarskega mojstra Franca Šalkoviča, enega najbolj ' ker praznine med zvitimi klini, agilnih članov mariborskega gasilnega društva, čevljarja po poklicu. Šele pred kratkim je absolviral 2000 voženj v službi ljubezni do Skoro v vsaki besedi se ponavlja peščeno-barvni in kratki glas a. ki je skrit v goščavi konsonantov; to .... je gola zemlja med kamenjem in bliznega. Udejstvoval se je kot a - f nizkim grmičevjem. Toda med dru-20 Iet in ni ^udil niti enega | gim vidimQ tu tudi zeliščaT rože in kakor je njih barva ostra, tako se Vlak prežene ptiče, nekakšne sokole in škrjance. Dva ptica sta se dvignila na pot in letita proti Egiptu. v smeri Nila. .. A kaj je tam za morjem, kakšni rjavi griči? Kamele, črede kamel so, ki napravlja-po vtis, kakor da se puščava pre- STRUPENI PLIN V CERKVI V Kefermarku pri Lin^u je stara cerkev, ki ima znamenit oltar v gotskem slegu. Oltar je iz lesa in bi ga morali že davno restavrirati. Ker so se ga lotili črvi Te dni ga je pregledala posebna komisija, ki je izjavila, cia mogeče priti črvom dc živega edine s prusko kislino. Odločili so se torej, da bodo cerkev za 14 dni zaprli in jo zaplinili. Orožniki jo bodo v lem času čuvali noč in dan. V prihodnji pemladi bodo nato izvršili potrebna popravila. av- dveh severnovzhodnih libijskih že- | mika lezniških prog. Ko smo se odpelja- i Jz Solucha se peijemo zopet li iz Benghasija, je stopilo v vlak { tomobilL v stepi srečamo velikan-vse polno delavcev, ki so bili name- | sRe črede ovac rjave trop? kameI njeni v -predmestja", kier je ko- j na paši Mncgc živaIi so siIno mr_ ličkaj vode. Zapuščali so vlak od po- §ave vidi se jim> da so izmučene staje do postaje. po dnevnih marših in da so nosile požara. — Pekovskemu mojstru in bivšemu posestniku Jakobu Korenu, je umrla edina hčerka Ljudmila. pojavlja tudi v arabskem jeziku mestoma rezko naglašanje. prelomi. ko tega. najmanj pričakuješ. To izdelovalnico piano rol z vsemi pripravami in stroji za jako nizko ceno. Vzrok je ta, ker potrebujeva denar za novo ustanovljeno trgovino. To je edina slovenska tovarna, ki izdeluje slovenske in hrvaške role. Kdor se zanima mu dava vsa potrebna navodila in v slučaju selitve bo eden izmed naju vse preskrbel, da se obrt spravi v tek na določenem kraju. Kdor se zanima za to, naj piše, ker ponudba mu bo gotovo po volji. t ^ Navinšek-Potokar 331 GR££V£ STREET CONEMAUGH, PA. _• .: , . ' __ Če bi le vedeli, da pride dva dneva po našem odhodu v El Merg do spopada med domačini in Italijani in da je vlak. ki se z njim peljemo. oborožen s strojnicami, bi POTREBI" JEM O DOGARJE. ki so izvežbani na Claret dogah. Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača S130.00 za tisoč kosov po 42 col. ^išite na: Massman & Co.. Inc., New Orleans. La. (15x» DOBILI SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naroČili, smo jih ie odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: knjigarna oas naroda" u 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY težka, pretežka bremena. Potem jo potegnemo dalje skozi obrobno gorovje Džebel in zavozi-mo v morje, pravcato morje rož chrysanthemum leucanthemum. Na naših travnikih vidimo ta cvet kot drobno, ponižno marjetico, tukaj pa je zlatorumena, steblo pa dose- RADA BI IZVEDELA za svojo sestro JOŽEFO PETERLIN. Nje zadnje bivališče je bilo v Fayette Co.. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi javi. ali naj se pa sama oglasi svoji sestri: Frances Takovich, Box 33, Jere. W. Va. <2x 29&30» Mali Oglasi imajo velik uspeh Si sBeHESsarosnaaassMEtEKaBBraia •m »'mmuKw^mBmstmarntHmmmmm i aftžMoitfMiiB i i." "0 It * F l* M M r* ft Y "oni miotr NBW YORK, WEDNESDAY. OCTOBER SO, IWI I • • 1 UtO EST 8LOTWW BAH! «■ tJ. ». Skrivnost sestre Marlen. ! MSflMHanMW ROMAN IZ ŽIVLJENJA. I Za Glas Naroda priredil G. P. IBS' J 3MMHMHStilflnaBBBUSli BMSUSMMMHOHHSMaS (Nadaljevanje.) — Marlen, moje drago življenje. — ali me ljubiš? Skrila je. vsa tresoča se. svoj obraz na njegovih prsih ter se oklenila njegovih rok. kot da bi se morala, brez te opore zgruditi na tla. Trdno Jo je objel ter pritisnil na svoje srce. Srca obeh sta bila skupaj. Boječe, kot da ne veruje v svojo srečo, Je dvignila glavo ter sc ožila vanj & svojimi blestečimi očmi. -- To vendar ne more biti resnica! — je zajecala. Videl je njeni ustnici tik pred seboj — isti ustnici, kateri je pogosto opazoval s tajnim koprnenjem. Pritisnil je svoji ustnici na te in v poljubu, ki je obsegal vse radosti sveta, sta se našla cba. Ko so sf utnice zopet ločile, je gorel svet plamen iz oči obeh. Harald. odkod si vedel za mojo ljubezen? Ali nisem bila dovolj previdna? Ali sem se, kljub vsem naporom, vendar izdala? — je I vprašala Marlen. kot v snu. Z veliko pobožnostjo je poljubil njene oči. Zelo pogumno se je držala moja ljubica! Niti najmanjšega u-panja b' ne mogel črpati iz tvojega bistva, če bi me ne potolažilo dejstvo, da si sempatam zardela. Sedaj pa ti hočem povedati, kako je postalo to gotovost, kljub tvoji hrabrosti. Vrinil sem se v tvojo srčno skrivnost. Zasledil sem namreč sliko moža, katerega si ljubila in katerega sem sovražil kot svojega sovražnika. Preveč boječe in plaho si t krila mojo sliko v delavski torbici! Presenečena se je ozrla k njemu. — Takrat, — v moji sobi? — Da, Marlen. Videl sem v zrcalu, kako skrivaš pred menoj fotografijo nekega moža. Ko si bila odpoklicana, sem hotel na vsak način videti sliko moža. kateremu si naklonila vso svojo ljubezen. — Tedaj sem videl svoic lastno lice. Od one ure naprej sem vedel, da me Iju-LiA in lahko si misliš, kakšno samozatajevanje je bilo, da sem ti movfel stopiti predte vedno kot dober brat! Sklenil sem, da boš v uri mojega odhoda v Kota Račo izvedela, da mi je znana tvoja skrivnost in da ljubim tudi jaz tebe. Jaz seveda nisem mogel slutiti takrat, da bom odhajal od tukaj prost mož! Boječe se je ozrla k njemu. — In ti me hočeš sedaj vendar zapustiti, Harald? Pritisnil jo je tesneje k sebi ter jo poljubil na usta in oči. Nate pa jo Je Izpustil z globokim vzdihom. Da, Marlen, sedaj moram proč. Jaz sem lahko prenašal \«drž-rio&t od tebe, dokler je živela Katja ter je železna potreba zadrževala moje želje. Sedaj pa bi ne mogel več mirno vztrajati poleg tebe, ker ml smeš pripadati. Sedaj mi pomagala le nagel beg. Najboljše je za naju oba, da pustiva najprvo vse izzveneti, v sebi, kar sva doživela in pretrpela. Eno leto morava čakati na najino srečo. Dolgo bo po-;talo to leto. a lahko si ga okrajšava s stotinami lepih pisem, v katerih bova lahko obrazložila vse. kar pretresa najina srca. Z vsakim V SLQVENIJO ZA B O 2 I C (Preko Havre) IZLETI POD POSEBNIM VODSTVOM Potom Srexveh VELIKAN preko oceana jj-f v manj kot I l dneh. PRILJUBLJENI in NAGLI 6 [LE de FRANCE Bo odplul iz New Yorka 6. DECEMBRA ob 10. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka: FRANCE Bo odplul iz New Yorka 12. DECEMBRA ob 6. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka NAJKRAJŠE ŽELEZNIŠKO POTOVANJE Posebne kabine za drugi in tretji razred z modernimi udobnostmi. BREZPLAČNA PIJAČA IN SLAVNA FRANCOSKA KUHINJA Ta dva nagla velikana nudita potnikom vso moderno udobnost, izredno naglico, službo, najboljšo hrano in najboljšo pijs» ZDAJ JE ČAS — DA SI ZAJAMČITE PROSTOR Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri 9reneh J&rue. Otroka bogatega, industrijalca v Saint-Etienneu na Francoskem sta zbolela na čudni kožni bolezni Starša sta ju na nasvet hišnega zdravnika povedla k nekemu pariškemu specijalistu, ki je izjavil, da ju bo moral dalj časa opazovati in bi bilo torej najbolje, da bi ostala v njegovi kliniki. Čez več dni sta prišla starša ponovno k specijalistu in ta jima je povedal, da obeh otrok niti videti ne smeta, ker sta — gobava. Bila sta že v posebnem oddelku za takšne bolezni. Ko so preiskovali vzroke okužen ja. so u- _ gotovili, da sta si nakopala strašno __________»-----------.----- bolezen na orijentalski preprogi na kateri sta se igrala in ki jo je na svojem srcu in preko tega hočem pozabiti vse, kar leži mučno za bil kupil oče nedavno prej od ne- nama. kega arabskega krošnjarja. Dva dni po povratku Haralda se je vršila poroka. Veliko hrupno slavje ni bilo to v nikakem slučaju. Vendar pa so obhajali slovesnost.v krogu dobrih, starih prijate- BREZPLAČNI POUK. liev in znancev Haralda, katerim je poln ponosa predstavil svojo mlado ženo. BOARD OF EDUCATION nudi Prokurist Zeidler je nastopil kot priča pri poroki. Blesk sreče na, brezplačen pouk, ki se žele nauči-obrazih Haralda in Marlene je prepričal vse, da sta sklenila zakon iz |angleški in hočejo postati dr-resnične, čiste ljubezni. Po slavnostnem poročnem obedu sta odpotovala Harald in Marlena 19 STATE STREET NEW YORK, N. V. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City Kretan je Parnikov - x— Shipping Newt - 31. „ktobr*: v Muenrtien, Cherbourg. Bremen GOBAVOST V PREPROG! dnem pa se bo krčil ta rok čakanja in prihodnji Božič boš praznovala j ^ , ., _ t , , .... . . , .... „ . .. i v Švico ter preživela tam prve tedne svojega zakona v mičnem, ma kot moja žena. Potem ne bo nobene ločitve vec za naju, kajti zadnji j . , , , * , _____ dve leti te bom lahko odvedel v Kota Račo, dokler ne bom postal tam sedaj se ne obotavljaš več iti z menoj nepotreben. Kaj ne, Marlen, v Kota Račo? Privila se je tesneje k njemu. — Kamor greš ti, bom šla tudi jaz. — je rekla z iskreno pri-prostostjo. Na kratko sta si morala še marsikaj povedati in vsled tega je mi- j nula ura. ki je še ostala, kot v snu. Ko se je zunaj pripeljal avtomobil, ki naj bi odvedel Haralda na parnik. je prebledela. Prebledela je od razburjenja. Sedaj se morava ločiti, — je rekel hripavo ter še enkrat pritisnil Marlen na srce. Poljubljal jo je skoro do nezavesti. Nato pa je rekel. poln vroče iskrenosti: Na svidenje, — moje ljubljeno življenje, sedaj te moram pustiti. Bog naj te mi ohrani! — Na svidenje, Harald! Bog s teboj na vseh tvojih potih! Se en vroč poljub. Nato pa se je iztrgal ter odhitel ven. Bil je skrajni čas napotiti se na krov parnika. Marlen je zrla s pogumnim smehljajem za njim. Ni hotela stokati in tožiti radi te ločitve, ki je bila le začasna ter ji bo sledila dru-pa. krasnejša sreča. Eno uro pozneje je stala Marlen zunaj v pavilonu ter čakala na parnik, ki naj bi odpeljal Haralda v daljavo. Spomnila se je dneva, ko je stala tudi tukaj ter čakala na parnik, ki naj bi pri vedel Haralda ter njegovo mlado ženo. Uboga Katja se ne bo vrnila v Kota Račo! Majhen hribček se je krožil nad njenimi upanji ter željami. Kako čudno se je od takrat naprej Izpremenila njena lastna usoda! Sklenila je roki, kot v tihi molitvi. In ko je prišel ponosni parnik zopet po Labi navzdol, je stal ob ograji zopet Harald, — a sam. Sklonil se je daleč naprej, da še enkrat obseže vitko postavo na nasprotni strani. — Čez eno leto, če hoče Bog. te bom prišel iskat, moja ljubljena. - je šepetal predse, ko je izmenjaval ž njo zadnje pozdrave. Marlen pa si je mislila: — Torej čez eno leto se vrneš k meni, ljubljenj! Parnik pa je rezal valove naprej, po široki reki Labi, ven na ocean in ven v prostrani svet. Marlen je ostala sama in solze so ji sedaj zatisnile njeno junaške srce. Po preteku enega leta se je vrnil Harald Horst zopet domov iz Kota Rače, da se poroči z Marlen Lass be rg. Nebroj ljubih pisem je v tem letu preromalo pot med Hamburgom in Kota Račo. Vsako pismo je vzelo s seboj srečo in hrepenenje ter pa tudi prineslo s seboj. Pred svojim odpotovanjem je dal Harald pripraviti vse v Kota Raci za sprejem svoje mlade žene. Hotel je stanovati z Marlen sam v svoji lastni, majhni hiši, ne pa v oni John Vanderheydena. t Za dvoje let, tekom katerih mora še vztrajati v Kota Rači, bo pač zadostovala mala hiša, katero sta skrbno oskrbovala Zobah in K&50-\a. Dallah bo posvetila Marleni svojo službo ter je pripovedovala že čudovite stvari o dobri gospodinji Marleni. V pričetku decembra je dospel Harald v Hamburg. Takoj po njegovem prihodu naj bi se vršila poroka mladega para. Gospod Zeidler in gospa Darlag sta vedela že davno, da sta Harald- in Marlen zaročen par ter se odkritosrčno veselila sreče obeh. Ko se Je vrnil Harald domov ter držal konečno Marlen v svojem objemu, je dihal globoko in težko. — Hvala Bogu drago srce, da leži ta zadnja ločitev za nama. Bila Je skrajno težko leto, kajti polno je bilo tisoč sladkih upanj. In kako lepa si postala, Marlen! — Dosti lepša kot si bila takrat, ko sem s< zaljubil vate. Ali ti Je postala ločitev prav tako težka kot meni? Prijela ga Je jki vrat ter mu pogledala globoko v oči. — Smela sem noč in dan misliti nate ter upati, da se zopet vrne*. To ml je pomagalo. Bila pa sem vendar v strahu radi tebe! Poljubil je majhno, belo brazgotino na njenem čelu, katero je blip komaj še videti. / r , — Sedaj naju ne bo nikdo več ločil kot smrt. Jaz te imam zopet lcm hotelu ob Ženevskem jezeru Nato sta se vrnila zopet v Hamburg, da preživita Božične praznike na ljubek, domači način. V tej zimi sta šla le malo ven in kadar jo Harald predstavil svojim znancem mlado ženo, je rekel takoj, da oosta zadostila svojim družabnim dolžnostim po dveh letih, ko se bo-| sta za stalno vrnila v Hamburg. Po par mesecih velike sreče sta odpotovala Harald in Marlena v Kota Račo, da pripravita tam vse potrebno za prenteščenje glavnega obrata tvrdke v Hamburg. Ko se je peljal Harald v tem slučaju mimo očetove hiše je položil roko okrog svoje mlade žene. Pokimala sta skupaj gospodu Zeidlerju in gospe j Darlag da vrneta pozdrave. Harald pa je rekel nežno in prisrčno: — Konečno — jemljem s seboj v svet to, kar predstavlja mojo srečo. Ti si pri meni. — domovina mojega srca! Kjerkoli se mudim — ob tvoji srani postane domovina slehrni košček zemlje! Moja ljubljena ?enka, — ne več sestra Marlen, temveč moja žena. — Marlen! (K O N E C.) žavljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. 1. novembra: VuIcmU, Tr~t Olympic, Cherbourg 1-apUind. Cherbourg, An« »r-ri-en Minnesota, Plymouth. UouK^ne »ur Mer I 2. novembra: Cleveland. Ch*-rb"«rs. Hamburg : IiTViatlian. Chf-rbourjr. Brt-mrn N>w Amsterdam. Kiulusn*. J5'"" Sler, Rotterdam 5. novembra: Thurlnpia Hamburg 6. "novembra: Mauritania. Cherhours Karlsruhe, Firemen Pres«id»-nt Rooaev-.lt. Bremen Cherb<-iirK 7. novembra: , l>r Cr&sse. Havre 8. novembra: 1W- rte Fran«-e. Havre llomrrir. Cherbourg Pt-nnland. Cherbourg. Antwerjien 9 novembra: St l,imi>i. Cherbourg. Hamburp R#»t>ub!ic. Ch*-rboiirn. Bremm Vitlendam, Boulogne fur M«-r. K"t-ti-rrtnm O.nte FUan»-:imuno. Napoll Genova 13. novembra; A1>noutb, liMul<»tfnr. J-- .r M«*r N. » V-.rii. CUeiboarg, Hamburg 19. novembra: Sstturnta. Tr»t gtateudara. lk>ul>-grie Sut Mt-r. Hot-terrtam 20 novembra; K»r**iigaj ia. Cherbourg I^-vtailuu). Cherbourg, Bremen T* novembra; liiMti-tril^aU. Havre Urrisl.li, Cherbourg. ISr*-in«-n 22. novembra: «'!> nipi"-. i "Ii«-f b«'Ur" Arai'li'. «"hrrtrfn.rK. Antweri«*-n l- iuni r, Itavrt 73. novembra <"• IIV ilratulc, Vii | N »11, 0»-rnv» iH'Utm-h'iiiHl Ch>-rl«tir(, Hamburg 27 nevemora: Maurrtunin. < *h.-1 i«»tit K 1'rt-skb nt ilardn.g. Chrrli irg Kre- 2E novembra: il i. ri. hen. i'.. ilogn*- Sur M»-r, I' nevemtra: 1 l<>m»-rti-, Cti'rlwiun: l^il>lan. d« F-»ne»". 'II* NEBRASKA Omaha, P. Broderick. POZOR, ROJAKI | Iz naslova na listo, katerega prejemate*, je razvidno, kdaj i ; Vam je naročnina pošla. Ne ča- I kajte torajv da se Vas opominja, { temveč obnovite naročnino ati; direktno, ali pa pri enen*^slede- j čih naših zastopniko^ SPOMENIK JUNAŠKI SLUŽKINJI. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco. Jacob Laushln j COLORADO Denver, J. Schutte > Pueblo, Peter Culig, John Germ. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Baiant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger. Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Siapnik. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Baiant in J. Kumše Niles, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Clarldge. A. Jerin. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerij. i ! Farrell, Jerry OKorn. Forest City. Math. Kamln. GreensbUrg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. R DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pet za ootovanj« na oflfomnih oarnikih: ILE DE FRANCE 8. nov.: ti. dec. 110. P M.i »10P M « FRANCE 22. Nov.; 12. decembra < 10 P M i «6 P M ) PARIS 24. januarja. «5. P. M.> Najkr«jk* pot po l^iesnicl V>akQ Je v posebni kabini z vzemi m'-dernl ml udobnosti — Pijana In «lavnt francoska kublnja Izredno nizke cene VprmAa.^te kateregakoli r>ooblal£enega age d ta FRENCH LINE 1» STATE STREET N t W YORK. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. naložen voz. V zadnjem trenutku Frank Janesh, A. Saftič. je pahnila starejšega otroka, dec- ; salida, Louis Costello. ka. in voziček z deklico od sebe, sa- Na Sterneckovem trgu. na Dunaju so postavili spomenik služkinji Margareti Manhardtovi, ki je leta I92fi,za ceno iestnega življenja re- J mo pa je voz povozil. Na potu v šila oba otroka svojih gospodarjev j bolnišnico je izdihnila. Bila je ž njima na sprehodu, ko je i Spomenik je izdelal kip Riedl in nenadbma pridrvel s sodi za pivo» je gotovo prvi te vrste. Kdor Je namenjen po to rati t starf kraj, je potrebno, da .^e poučen o potnih listih, prtljagi ta drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamortmo dali najboljša poiaanita in pripo-Johnstown, John Polanc, Martin ročamo vedno ie prvovrstne brjco- Vsakovrstne KNBIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO < se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 91 Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Loviš Banich ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč. Mrs. F. Lauricb, Andrew SplUar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in i Jože Zelene. parntke. Tadi ne državljan I zamere jo potovati V Stari kraj us obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u pokrili! e v (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in bu se ne pošiljajo več v start ster. Vine. Arh in U. Jakoblch, J. kraj, ampak ga mora vsak prosilec Pogačar. 1 osebno dvigniti pred odpotovanjem v stari kraj. Prošnja sa permit so mora vložiti najmanj« eden mesee pred nameravanim odpotovanjem Koroshetz. Krayn, Ant. TaužeiJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magi- Presto. J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. ' in ofll> potujejo preko New Torka, Unity Sta. In okolico, J. Skerij. j# najboIjCt da T proinJ1 o^^jo. naj M jim pošlje na Barge Office, !Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan i Willock, J. Peternel. KANSAS Glrard, Agnes Močnih. Kansas City, Frank Zagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller. Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezle^ MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel. FT Sekula. Eveleth, Louis Goals. ^ Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povie. Virginia, Frank HrvaUch. MISSOURI i St. Louis, A. Nabccoj. MONTANA Klein, John R. Bom. | Roundup/ M. M. Pmnlan Washoe, L. Champa. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. _ WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allls, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni-ike postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: stariši ameriških državljanov, možje ameriških drtavljank, ki so se po L juniju 1828. leta poročili, žene in neporočeni otroci is pod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni Uo prve polovice kvote. Do drnge polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta Vsak zastopnik izda potrdilo ^ onib nedržavljanov, u so bili po-svoto, katero je prejel. Zastopa* stOTO pripuščeni ▼ to deželo za sUl-rojakom toplo priporočamo. no Naročnina za "Glas Naroda: ^sa pojasnila se obračaj t« na poznano In zanesljivo Za eno leto $6.; za pol leta $3.;, _ sa štiri mesece $2.; za četrt leta SAKSER STATE *lii0 " * BANK New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. S3 COBTLANDT STREET NSW YORK