ERISKfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 254
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, OCTOBER 29TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja Delavski tajnik Doak bo
naših ljudi po ameriških naselbinah
zgubil urad, ker mu delavci nasprotujejo
V	Milwaukee imajo Slovenci Washington, 28. oktobra ^Va rojaka, ki kandidirata v dr-1 Brez ozira, kako bodo volitve iz-zavno postavodajo. Eden je Mr. padle, če bo Hoover izvoljen ali John Ermenc, drugi pa Mr. Fr.! ne, eno je gotovo, da bo moral Puncer. Mr. Ermenc kandidira delavski tajnik Doak, ki se na-
drugič in se pričakuje, da bo j haja v kabinetu Hooverja, umak-izvoljen.	i niti se iz politične arene, ker se
V	Buenos Aires, Argentina, j je silovito zameril ameriškim so zavedni rojaki ustanovili Zve- delavcem radi njegove proti-de-
zo slovenskih izseljenskih društev, in koncem septembra se je vršila prva seja ožjega odbora Zveze. Ožji odbor, ki obsega osem članov, se je razdelil sledeče: predsednik Albert Viller, Podpredsednik L o r e n c Kral i, tajnik Jan Kacin, (blagajnik France Kurinčič, odborniki Josip Lojk, Ivan Gruden, Hamlet Cesar in Peter čebokli, namestnika dr. Kosta Veljanovič in Martin Košuta. Predsednik Albert Viller je po poklicu trgo-ytc, rodom iz Gorice. Deloval Je že v domovini v raznih organizacijah. Na Dunaju je bil leta 1921 tajnik Jugoslovanskega društva eksportnih akademikov, kta 1922 pa predsednik akademskega društva "Adrija" v Gorici. Ko je dospel v Južno Ameriko, se je takoj oprijel deta na društvenem polju in je društvom večkrat priskočil na po-^oč-z denarnimi sredstvi. Na-nien novoustanovljene Zveze je biti središče vseh slovenskih iz-seljeniških društev v Južni Ame-, ustanavljati, združevati in Podpirati vsa taka društva. Zve-Za skrbi tudi za gospodarski raz-v°j in napredek slovenskih naselbin v Južni Ameriki, za socialna vprašanja, posreduje za delo, Posreduje pri oblastih v slučaju nezgod pri delu. Zveza ima svo-Jega odvetnika, ki vodi enake Posle. Kot je videti iz tega poučila, so naši rojaki v Južni Ameriki pri uspešnem organiza-cijskem delu.
Prijazno vabilo narodu za nedeljski koncert
Hrvatski shod
Hrvatski Politični Klub ima •lavni shod, in sicer v četrtek, 3. novembra, v Hrvatskem Narodnem Domu na 6314 St. Clair Ave. Začetek ob 7:30 zvečer. Rabljeni so tudi brati Slovenci, da se udeležijo tega shoda. Do-kri demokratski govorniki bodo govorili, poleg več Hrvatov in n e k, a j Slovencev. Občinstvo, zlasti volivci, so prijazno vabljeni.
Hrvati v 10. vardi
Hrvatski demokratski klub 10. varde sklicuje za soboto, 5. no-Vembra, veliko politično zboro-!fnje v Goodrich House, 1420 31st St. Začetek je ob 7:30 zvečer. Več demokratskih kandidatov bo govorilo. Občinstvo, !n tudi bratje Slovenci, so pridno vabljeni.
"Victory Dance"
. Yankee Baseball Team, ki so euinpijom v razredu D., sezone priredijo nocoj večer v "^ervarjevi dvorani na Bonna ,ve. in 60. cesti svoj zmagoslav-lu Ples. Red Brancelj bo s svo-■lim orkestrom pripomogel, da bo 5'esna zabava gibčna in vesela, 'aritje vam bodo prav dobro po-stregii.
Fino olje
"rav izvrstno olje za solato ?bite danes v Matt Križmano-mesnicah, in to,po nižji ceni, ^ morete kupiti kje drugje. Nabavite si dovolj olja, ko je ta-
ko
Poceni.
j 279 psov' je bilo ukradenih et°s v Clevelandu. •
lavske politike. Pričakuje se, da bo Hoover prisiljen izločiti Doaka iz svojega kabineta, še predno poteče njegov termin. Med ameriškimi železničarji ni nikogar, katere bi delavci bolj spoštovali, kot je Donald Rich-berg, pravdni zastopnik železničarjev, in senator Nor ris, ki je ob vsaki priliki vodil najhujše borbe za ameriške železničarje. In sedaj je prišlo na dan, da je delavski tajnik Doak skušal pregovoriti Richberga, da bi opustil boj proti sodnijskim injunk-cijam, in če to naredi, bi mu Hoover naklonil urad zveznega sodnika. Richberg je ves nevo-ljen zavrnil to ponudbo od strani Doaka, in senator Norris je zadevo sprožil v javnosti. Doak kot delavski tajnik ni imel nikdar za seboj ameriškega delavstva. že ko je Hoover imenoval Doaka za delavskega tajnika, je predsednik American Federation of Labor protestiral, toda zaman, Hoover je Doaka, vseeno imenoval, rekoč, da si ne pusti diktirati od nikogar. Doak je oni kabinetni uradnik, ki je zadnja leta neusmiljeno preganjal tujezemce in povzročil, da so jih do 20,000 na leto deportirali. -o-
Za Bulkleya
Washington, 28. oktobra. — Uradni časopis ameriških delavcev, "Labor," ki je uradno glasilo vseh železniških delavskih unij, je danes izdalo poseben poziv vsem organiziranim delavcem v državi Ohio, da brez izjeme glasujejo za zveznega senatorja — sedanjega senatorja, Robert J. Bulkley, demokrata. "Senator Bulkley je šel clo skrajnosti v senatu, da je zastopal delavske koristi," pravi delavski list "Labor," "in pričakujemo od organiziranih delavcev v državi Ohio, da volijo kot en mož za njega."
-o-
Prerokovanje Thomasa
S o c i j a 1 i s t i čni kandidat za predsednika, Norman Thomas, je včeraj prerokoval v New Yor-ku, da bo zmagal kandidat demokratov, Roosevelt, z tako veli ko večino, kot še zlepa ne ka1 drugi kandidat prej. Thomas je pripomnil, da bi Roosevelt še bolj zmagal, če ne bi — preveč govoril. Tak vtis je dobil Thomas na svojem potovanju po Ameriki.
Plesna veselica
Nocoj večer se vrši prijetna domača plesna veselica v Knau-sovi dvorani, katero priredi društvo Kristusa Kralja, št. 226 K. S.K.J. Pričetek točno ob 7:30 člani in članice, ki so v pripravljalnem odboru, vam bodo prav gotovo postregli z dobro jedjo in pijačo, in izvrstni šulnov orkester bo skrbel za prijeten ples. Občinstvo je prav prijazno vabljeno.
V bolnici
Mrs. Uršula Lovšin, 986 E. 69th St., je bila odpeljana v Lakeside bolnico. Prijateljice jo lahko obiščejo.
* Na spalni bolezni je umrla v Lewiston, 111. neka ženska. Bolehala je dve leti.
Ob priliki prvega koncerta s sodelovanjem novih orgel v novi, veličastni cerkvi sv. Vida, nam piše Mr. Anton Grdina lep poziv narodu, da se odzove ob tej priliki polnoštevilno. Pri-občujemo poziv Mr. Grdine na tem mestu, kakor nam je bil doposlan:
"Pisal in vabil sem tebe, narod slovenski, vselej, kadar sem vedel, da je potrebno za tvoje oživljenje, da se okrepiš, poživiš in navdušiš. Vem, da si nadarjen narod, da si vesele narave, da ljubiš glasbo in petje, da si ponosen na svoja podjetja. In v nedeljo si vabljen ti, narod slovenski ! Vabljen si v svoj božji hram. V hišo, katero je postavil in zgradil narod, z lastno voljo in s prostovoljnimi darovi. Hiša, ki je kras in ponos naroda. Hiša božja, kot je ni lepše daleč naokoli! Pridi, narod slovenski, v nedeljo, žal ti ne bo! Tako povedo oni, ki vodijo delo in dogotavljajo notranjo opravo veličastne cerkve. Pridi, narod slovenski, v nedeljo, da slišiš, česar dosedaj še nihče izmed nas ni slišal.
"Pridi, da vidiš to, po čemur ste že toliko let hrepeneli in koprneli, da vidite notranjost krasne cerkve, ki je skoro dogotov-ljena z malo izjemo oltarja, ki se pa že dviga in bo v nekaj dneh dogotovljen.
"Vabljen/je pa naš narod še posebej radi glasbe mogočnih orgel, ki bodo v nedeljo večer prvič zadonele pod rokami naših lastnih mojstrov in drugih ve-ščakov, da razveselijo srca onih, ki se udeležijo tega večera.
"Mi smo muzikaličen narod, mi smo ljubitelji lepe glasbe, mi smo veseli tedaj, ko se dvignejo visoko doneči glasovi melodije, ki nam poživijo dušo in vli-
jejo nov pogum — da laglje po-, vsakdo razume, da so veličast-
zabimo svoje težave, trplenje in bedo. Pridite torej, da se raz-veselite in poživite, da bomo videli sad svojega lastnega dolgoletnega dela in žrtev, ki smo jih doprinesli vsi skupaj.
"Dolgo časa smo v strahu pričakovali, kritizirali, jadikovali, toda delo je šlo vseeno naprej, zunaj in znotraj, in danes je veličastno delo do malega izvršeno, in čas je prišel, da pogledamo, kaj se je naredilo za naše žrtve, upe in pričakovanja!
"Povabljeni smo, da vidimo sau svojega dela, da slišimo nepozabne odmeve veličastnih orgel. Pridimo, da porabimo ob zvočnih odmevih glasbe vse, kar smo med tem časom nezadovoljstva in neprijetnosti slabega slišali. Mogočnih orgel glas nam bo najslajši koncert, naš socialni praznik, kakor ga še nismo doživeli med nami.
"Naš župnik, Rev. Ponikvar, nas prijazno vabi in kliče. Ali se bomo odzvali? še vselej smo slišali klic naroda, še vselej se je narod odzval, kadarkoli je bila ta ali pna pomembna narodna ali socijalna slavnost. In v nedeljo je slavnost, kot je ne doživi naš narod niti vsakih 25 let ne.
"In nedeljski koncert je za ves naš narod. Ne samo za one, ki bivajo v obližju, ne samo za one, ki se štejejo za dobre katoličane, pač pa so vabljeni vsi rojaki brez izjeme, od blizu in daleč. Ta veličastni prostor je delo in doprinos vsega našega naroda in je torej za vse. čltudi ga niso zidali vsi, četudi niso vsi prispevali, to se ne. vpraša. Vabi se pa vse, v1 Clevelandu in v okolici. Res je vstopnina en dolar. Za en dolar boste pa bogato obdarjeni z glasbo, in pri tem naj
ne orgle veljale lepo svoto de narja, in bo to, kar bo vsak vplačal kot vstopnino h koncertu, kot plačilo na orgle, in* da vsakdo, ki plača vstopnino, bo nekak podpornik teh orgel slovenske cerkve, ki bodo še dolgo donele, narodu v veselje in duševno tolažbo. Orgle bodo pele, ko bo narod praznoval svoje pomembne dneve od zibeli do groba, svoje praznične, svoje slavnostne in žalostne dneve in dogodke.
"Vsi smo popotniki na tem svetu. In na tem potu pa potrebujemo vse skozi tolažbo in pomoč. V mladosti življenja še nekako gre, ko pa pripotujemo k vrtu spečih naših bratov, ki jih ni več -*med nami, takrat bo v največjo tolažbo nam, da smo bili pravični in pošteni skozi živ-, ljenje, da smo potovali po poti, po kateri so nam donesle orgle, ki nam bodo, ko odhajamo iz tega sveta, mogočno, resnobno in veličastveno še enkrat zadonele ob zadnjem slovesu iz življenja.
"To je, kar naj nas vabi na redki socialni sestanek v nedeljo. Za one pa, ki ničesar ne dajo na take besede, naj velja to monument cerkve sv. Vida je le podjetje slovenskega naroda, narodno podjetje, kras in dokaz, da smo podjeten narod. Stavba bo v (Jast in ponosi vsemu narodu še dolgo, ko nas ne by več tu. In naj torej pride sleherni rojak, žal ne bo nikomur. ' "Napisal sem te vrstice, zavedajoč se dolžnosti, napisal sem ga na željo mnogo mojih bratov, in napisal bom še nekaj vrstic, ko pride dan posvetitve cerkve. Vzemite te vrstice tako, kot prihajajo od mene: iskreno, vabeče, čuteče, iz narodnega srca
Hoover je dal delo 3,500,-000 ljudem, pravijo soproge republikancev
Cleveland, — Republikanske ženske v Clevelandu so imele včeraj zborovanje v Hollenden hotelu. Prišlo jih je kakih 3,-500. Dvorana je bila nabito polna, in govorniki so imeli težavo, da so prišli do svojih mest. Glavni govornik je bil kongresman
Vlada trdi, da pripoznanje Rusije nam ne bo nič pomagalo pri delu
Washington, 28. oktobra. — William J. Castle, državni pod-tajnik, ki se nahaja v državnem oddelku že odkar je bil Wood-row Wilson 'predsednik, je danes izjavil, da pripoznanje Rusije od straili Zedinjenih držav, nikakor ne bo prineslo Ameriki
Woodruff iz Michigana, ki je na-1 kakih dobrot ali povečanje trgo-
znanil navzočim ženskam, da je predsednik Hoover preskrbel 3,-500,000.ameriškim brezposelnim delavcem delo. Povedal je, da na nasVet Hooverja so ameriški industrijalci imeli izvanredno sejo, pri kateri so sklenili, da zopet odprejo svoje tovarne. Ako bi predsednik Hoover ne naredil ničesar drugega, kot to, da je 3,-500,000 delavcem preskrbel delo, je že to vredno, da se ga ponovno izvoli, je dejal Woodruff ! Republikanska administracija je balancirala zvezni proračun. Danes so knjige v redu, primanjk-
vine. Težava ne obstoji v tem, da priznamo Rusijo ali je ne priznamo, ampak težava obstoji v tem, pravi Castle, ker je Rusija b?nkrotna in nima nobenega kredita. Toda če so ameriške industrije pripravljene dati Rusiji kredit za prihodnjih pet let, tedaj je skoro gotovo, da bi Amerika prodala precej blaga v Rusijo. Toda ameriške industrij' ne morejo raztegniti pet-letni kredit, ne da bi bile pri tem prizadete. Castle je obenem izjavil, da ni svetovati, da bi se tarif znižal, ker to ne bo prineslo
Po krivici obsojen
ljaja ni, je rekel Woodruff. In dobrih posledic za ameriške in-šele zadnji teden je zvezni za-! dustrije. kladničar povedal javnosti, da znaša ,letos primanjkljaj že petsto milijon dolarjev, in še raste. Na shodu je govoril tudi neizogibni Maurice Maschke, ki je povedal resnico, ko je rekel, da se imamo Hooverju zahvaliti za to, kar imamo in ga moramo torej zopet izvoliti!
-o-
New York, 28. oktobra. Poročilo Wickershamove preiskovalne komisije o zločinih v Zedinjenih državafi, kar se tiče sod nijske obravnave in obsodbe na-jpram Tom Mooneyu, znanemu ; delavskemu voditelju, ki je bil
Hoover ie hud ' °k8°jen v dosmrtni zapor radi J	bombne eksplozije v San Fran-
i"
Važen političen shod!
Vsi Slovenci in Slovenke, obenem pa tudi bratje Hrvati so vabljeni na važen političen javni shod, ki se vrši v pondeljek, 31. oktobra, v dvorani Slovenskega Narodnega Doma v New-burgu, na 80. cesti. Razmotri-valo se bo o predsedniških volitvah. Shod sklicuje Slovenski in redni demokratični klub v 28. vardi. Govorniki bodo šerif J. Sulzmann, prosekutor Cullitan, kandidat za blagajnika Boyle, Louis J. Pire in še več drugih govornikov. Ker je to edini shod v 28. vardi za naše državljane, so vsi skupaj prijazno vabljeni, da se gotovo udeležijo. Govorilo se bo slovensko in angleško. Začetek točno ob 8. uri.
Louis Pire umrl
Iz Alliquippa, Penna., je dobila Mrs. Rosie Rozman, 922 E. 64th St., včeraj zjutraj poročilo, da je tam umrl njen stric Louis Pire, doma iz Jurkavasi na Dolenjskem. Ranjki je bil sorodnik urednika našega lista. Zapušča sina in hčer in šest vnukov ter več drugih sorodnikov. Naj bo ranjkemu mirna ameriška zemlja! IskVeno sožalje vsem preostalim sorodnikom .
Vest iz domovine
Mr. George Kuhar nam poroča, da je prejel iz domovine žalostno vest, da mu je 9. oktobra umrl stric Martin Pajdaž v vasi Pohanca, fara Zdole. Star je bil 75 let. Ranjki je bil župan v svoji občini 28 let in splošno pri ljubljen. Naj bo ranjkemu ohranjen blag spomin. Sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje!
Gov. White pride
V pondeljek, 7. novembra, pride v Cleveland governer države Ohio, George White. Isti večer se vrši v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. politični shod Slovenskega demokratskega kluba 23. varde, in politični sestanek demokratskih Slovencev v splošnem. Na zahtevo "Ameriške Domovine," da pride governer White v Cleveland na slovenski politični shod, se je eksekutivni odbor demokratske stranke odzval in garantiral prihod governerja. To bo prvič v zgodovini političnega življenja nas Slovencev v Clevelandu, da pride na naš shod governer države. V letu 1920 smo imeli priliko v Grdinovi dvorani slišati tedanjega demokratičnega predsedniškega kandidata, James Coxa, toda governerja še nismo imeli v naši sredini. Obenem z governerjem nastopi na shodu prvič po dolgih letih najbolj odličen demokrat v Zedinjenih državah, bivši elevelandski župan, bivši vojni minister v kabinetu Woodrow Wilsona, Newton D. Baker, in tudi zvezni senator Robert J. Bulkley, bo govoril na istem shodu, poleg več drugih poznanih vam govornikov. Natančneje o programu shoda še poročamo prihodnji teden. Kdor hoče slišati go/vernerjia White, poleg njega pa najbolj izvrstnega misleca, in zastopnika demokratskih vrst, Newton D. Baker ja, naj se pripravi za ljudski shod v pondeljek, 7. novembra, v Slovenskem narodnem domu.
* Letos prerokujejo dolgb in hudo zimo.
Ali pozna mož ženo?
San Francisco, 28. oktobra.— George Stocking, ki je brivec v tem mestu, je spoznal v neki ženski, katero je podrl na tla avtomobil, svojo ženo. Dal jo je prepeljati v mrtvašnico, kjer se je objokan sklonil nad truplom in obžaloval zgubo najboljše žene, kar jih je kdo kdaj imel. Potem se je pa podal domov, in kdo popiše njegovo presenečenje, ko dobi svojo lastno ženo veselo prepevajoč v kuhinji, ko je pripravljala večerjo za možička. Kako sta se z ženo radi "žalosti nad mrtvo ženo" pobotala, se nič ne poroča.
Krasne slike!
Samo nove slike, iz Amerike in iz stare domovine se bodo kazale jutri večer, 30. oktobra, v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Road. Začetek bo točno ob 7:30 zvečer. Poleg krasnih slik pa bo še druga dobra zabava. Igrala bo zabavna Kusar-Ulle godba. Vstopnina je pa tudi tako nizka, da jo vsakdo zmore, samo 25 centov za odrasle, 10 centov za j otroke. Društvo Naj sv. Imena prijazno vabi rojake k obilni udeležbi.
Ob petletnici smrti Mačerola
V pondeljek, 31. oktobra, ob 8. uri zjutraj se bo ob priliki pete obletnice smrti za pokojnim Joseph Mačerolom brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Kri, stine na Bliss Road. Sorodniki, prijatelji in znanci so prošeni, da se udeležijo.
* Davek na pivo bi prinesel letno svoto $745,000,1000.
Indianapolis, 28. oktobra. Predsednik Hoover je imel nocoj večer v tem mestu govor tekom katerega se je silno razhudil in udrihal po demokratskem kandidatu Rooseveltu, kot Hoover prej tega še ni naredil. OČividno je j bilo, da je Mr. Hoover zelo hud, ker se je Roosevelt drznil kandidirati za predsednika. Zlasti je Hooverja jezilo, ker je Roosevelt obljubil, da bo znižal tarif, rekoč, da Roosevelt sploh ne ve, kaj govori, in se ga v treh tednih lahko obrne, kamor se ga hoče. Nadalje je Hoover napadal stališče Roosevelta glede vojaškega bo-nusa. Hooverja je poslušalo 22,000 državljanov, d oči m je Roosevelt pred TO. dnevi v Indi-anapolisu govoril množici, ki je štela 75,000 ljudi. Toda navzoči so bili republikanci, kolikor jih Indianapolis premore. In Hoover je bil pripravljen za boj. Videti mu je bilo, da je nervozen, ker je tekom svojega govora večkrat izrazil besede, ki sicer niso dostojne predsednika Zedinjenih držav. Hoover je bil hud, ker je mnenja, da more biti le on edini rešitelj ameriškega naroda. -o-
ciscu, leta 1916, je sedaj priob-čeno v posebni knjigi. Kot znano je predsednik Hoover svoje-časno poročilo komisije potlačil . in ni pripustil, da bi šlo v javnost. Dotična komisija je tedaj poročala, da je bil Mooney po nedolžnem obsojen, in da za obsodbo proti njemu niso imeli pravih dokazov. Hoover je dal to poročilo uničiti. Sedaj je p? na prizadevanje zveznega senatorja Wheeler j a iz Montane, ki je demokrat, poročilo komisije zagledalo beli dan v posebni knjigi. Snov .te knjige je sledeča: Tom Mooney in Wm. Billings sta bila nepošteno obsojena; kazenska obravnava proti obema je prinesla na dan vnebovpijoče krivice tekom obravnave; da so sednijski uradniki nalašč huj-skali proti obtožencem, da se sodnija sploh potrudila ni najti prave zločince, in da se je država po obsodbi trudila zatreti vsako kampanjo za novo obravnavo proti obsojencem.
"Oucr jos! Jos!
Riverside, Cal., 28. oktobra. . Alfonso Rodriguez, mlad mehi-Nemška djktatura m na- kanski farmar v tej okolici, je sprotna ustavi	danes že štirinajstih delil ciga-
Berlin, 26. oktobra. Najvišja ; re svojim prijateljem. Njegova nemška sodnija je odločila,, da j 24 let stara ženica mu je prav-
diktatura današnje nemške vlade ne nasprotuje nemški ustavi.
Smrtna kosa
Po dolgi bolezni je sinoči pre-| minul dobro poznani rojak Jo-seph Kosec, star 51 let. Stanoval je na 15440 Calcutta Ave.
kar prinesla štirinajstega otroka na svet. Mati in sinko sta zdrava, thank you! V družini so trije pari dvojčkov. Mrs. Rodriguez je bila stara 13 let, ko se je poročila! Zgodaj je treba začeti!
--o-
Doma je bil iz vasi Vodice, pri j preiskava glede suženj. Ljubljani, odkoder je prišel v stya y Zed. drŽavah Cleveland pred 25. leti. Ranjki;
je bil član društva V boj, št. 53: Washington, 28. oktobra. — S. N. P. J. Tu zapušča soprogo Predsednik Hoover je na pritož-Fannie, dve hčeri, Viktorijo in j bo zamorskih organizacij ime-Olgo, enega sina Williama, dva noval posebno komisijo, ki naj brata, Frank in Valentina, v sta- i dožene, če se pri zveznih delih
rem kraju pa očeta in enega brata. Pogreb se bo vršil pod vodstvom August F. Svetek. Dan pogreba naznanimo v pondeljek. Iskreno sožalje prizadeti družini in sorodnikom!
ob reki Mississippi v resnici na suženjski način postopa z delavci .večinoma črnci, ki so tam za-posljeni. V komisijo je Hoover imenoval tri zastopnike črncev in enega belega.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC nnd LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 254, Sat., Oct. 29th, 1932
V dnevih kampanje
Največja pravica, ki jo ima sleherni ameriški državljan, je pravica volitve. Zedinjene države so republika, to je ljudska vlada. Narod je vrhovni vladar v Zedmjenih državah, ako se do skrajnost; posluži svojih ustavnih in postavnih pravic. Od državljanov je odvisno kdo je sodnik, kdo je župan, kdo dela postave za mesta, vasi ,države in za Zedinjene države, kdo ho župan, governer, kongresman, senator ali predsednik.
Da državljani lahko sledijo politiki, da lahko izbirajo kandidate za ta ali oni urad, morajo biti volivci organizirani, poleg tega, da morajo nositi v sebi zavest, da so oni, kot državljani, pravi gospodarji položaja. Državljan, ki ima vo~ livno pravico, pa se ne udeleži volitev, je brez potrebe državljan. On je mrtva točka za napredek države, on je direktno odgovoren, da so razmere slabše in slabše, on pozablja na temeljni princip republike: ljudska vlada!
Vsak državljan, kateremu je napredek splošnosti pri srcu, vsak državljan, čuti odgovo-rnost ne samo do samega sebe, pač pa tudi do svojega bližnjega, se bo udeležil volitev. Da se pa udeleži volitev, mora poznati kandidate, ki želijo biti izvoljeni, mora poznati nauke, ki jih širijo ti kandidati.
Da se kandidati spoznajo z narodom, je narod organiziran v političnih strankah. Vsaka politična stranka potom svojih članov postavlja kandidate za razne urade, katere odobri članstvo dotične stranke. Vsaka politična stranka ima svojo konvencijo, na kateri so sprejeta načela, principi, obljube in načrti, kaj in kako bo stranka poslovala, ako pride do vlade.
Da se povprečni volivec seznani s kandidati, ki zastopajo stranko njegovega prepričanja, mora narediti troje stvari: zahajati mora na seje svoje stranke, čitati mora časopise, ki prinašajo dnevno pojasnila, in obiskovati mora politične shode, na katerih nastopajo kandidati in razlagajo načela svoje stranke in smernice za delo, ako bodo izvoljeni.
Kdor je odločen Republikanec, odločen demokrat ali odločen socijalist, ta seveda ne bo dosti zbiral, pač pa se bo držal svoje stranke, svojega časopisja in svojih shodov. Toda je milijone volivcev, ki niso organizirani, ki nikdar ne zahajajo na strankine seje, ki neradi čitajo o politiki in tudi na shodih jih ne boste videli. In vendar je za nje velika potreba, da to storijo, ker sicer inteligentno, razumno ne morejo voliti. Ker so kandidati razdeljeni po strankah, zastopa vsak kandidat kaj druzega, drugo skupino, drugačno mnenje, ima različne načrte za vlado, in imperativno je, da se volivec seznani s kandidati in njih načeli, ako ne želi voliti tja v slepo. Kako more državljan na volivni dan glasovati za tega ali onega kandidata, ako ga ni nikdar videl, nikdar slišal, ne ve, kaj zastopa, kakšna načela in nauke razširja. Razumna volitev v takem slučaju je nemogoča.
Kadar oddaste svoj glas, tedaj morate vedeti, zakaj ga oddaste,'zakaj ravno temu kandidatu in ne drugemu. Naša dolžnost ni siliti tega ali onega volivca, da voli to ali ono stranko, toda naša dolžnost je, opozarjati državljane, da volijo, in če volijo, razložiti jim, kako naj inteligentno volijo za onega, ki je po njih mnenju pripravljen in sposoben za dotični urad. Priporočamo torej, da čitate časopisje, da čitate izjave tega "ali onega kandidata, te ali one stranke, da pridno zahajate na politične shode, in iz vsega tega boste dobili dovolj pojma, da bote lahko volili po vašem prepričanju.
Naš narod je bistrega uma, je razumen, rad pojmi dobro, zna ločiti slabo od dobrega in zna razsoditi. Par tednov vam še preostaja do volitev. V časopisu berete o tem ali onem shodu, čitate izjave tega ali onega kandidata. Mi smo tu, da vam tolmačimo stvari. Vi pa sodite potem po svojem razumu. Malo je bilo trenutkov v zgodovini te republike, ko bi se tako silno potreboval glas slehernega inteligentnega in zavednega državljana, kot v teh dnevih silne depresije in pomanjkanja. Na volivni dan imate priliko, da oddaste svoj glas protesta ali odobritve. Toda predno glasujete, je vaša dolžnost, da ste o razmerah, načelih in smernicah kandidatov in strank temeljito poučeni-. Berite časopisje, prihajajte na shode!
boste videli domači kraj, lepo Slovenijo, Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko, morda rojstno hišico ali ljubo mamico, sorodnika ali prijatelja, ki ste ga pustili v stari domovini že pred več leti. Mr. Grdina nam bo vse to živo predstavil pred oči in vse v besedah pojasnil in v duhu se bomo vsi preselili v staro domovino za en večer.
Le pridite, morda boste videli na sliki še samo sebe. Gotovo nas je že malo, da bi ga Mr. Grdina ne vjel na aparat. Vse, ki ste obljubile darove v jedi in pijači, prinesite. Ravno tako tudi one, ki ste obljubile pomoč v kuhinji ali kjerkoli, bodite na mestu v torek večer v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Vse vljudno vabi odbor podružnice št. 14 SŽZ.
Cleveland, O.—Ker se še vedno obeta ta nesrečna kriza in brezposelnost, je tudi naša podružnica št. 14 SŽZ prizadeta. Ker se naše članice tako malo udeležujejo sej, naj mi bo na tem mestu dovoljeno nekoliko jim poročati. Na zpdnji seji je bilo sklenjeno, da se po prihodnji seji priredi card party v korist društveni blagajni. Pa kakor se je pozneje videlo, da pride seja ravno na 1. novembra, ko je dan Vseh svetnikov, bi ne bilo lepo in umestno, da bi se potem plesalo. Zato je imel odbor posebno sejo in sklenilo se
je, da bo kazanje slik. Predsednica je naprosila g. A. Grdino, ki je tudi z veseljem obljubil. Torej članice ste prav lepo pro-šene, da se odzovete našemu vabilu, ker vstopnina je samo 25 centov za osebo. Saj enkrat na leto bodite tako prijazne in udeležite se, da ne bo prazne, dvorana. Pripeljite tudi svoje mo-žičke in sosede seboj.
Kazanje slik se prične ob 7:30 zvečer. Najprej bo kratka seja za članice in pobiranje asfesmen-ta, takoj nato pa bo vstop dovoljen vsem udeležencem. Pri-'dite v velikem številu in gotovo
Cleveland, O. — Aha, sedaj sem pa pogruntala, zakaj ni tako dolgo mojega moža s trgatve. Kmalu bo že dva tedna kar je šel v Genevo k Gramcu grozdje obirat, pa ga še danes od nikoder ni. In kakor sem čitala v dopisu Mr. Pirca, da ga najbr-že še ne bo kmalu, ker so ga preveč zmešale zale viničarke. Niti pozdravit me ni pustil, ko je Frank Banič prišel domoy iz Geneve in je rekel: "John me je poslal, da naj grem k Tebi, da mi daš zanj par nogavic." Vprašam ga, če ni nič drugega zame naročil. Frank pravi: "Nič! Saj je ves zmešan, ki ima tako zau-ber viničarko, s katero skupaj obirata in oba v en basket mečeta grozdje." Kar sapa mi je zastala, ko sem to slišala. In Ranič pravi: "No, kaj Ti je pa zdaj, ko si tako iz srca vzdihni-la?" Povem mu da nič, nakar pravi: "Oh, ali je človek nespameten, da kaj zine. Saj vem, da si Ti prec kaj misliš napač nega." Jaz pa še enkrat vzdih nem, kakor tista pesmica: "Naj bo, naj bo, oh le naj bo."
Saj vem, da mu je tista l^ep-ca štreno zmešala,..pa ae bomo že v kratkem videle pri Gramcu. Bova tekli malo k Mr. Ku-melnu, katerega nisem že tako dolgo videla. Ampak tisto pa že lahko rečem, da Mr. Pire tudi ne bi bil za knjigovodjo tam, ako bi ne bilo zalih viničark. Kaj mislite ,da smo mi včeraj na svet prišli, ali kaj ? On je bil za knji govodjo in je punčke na vago de-val, pa od vsake zapisal, koliko je potegnila žive vage. Mojega moža pa ni del na vago in tako se vidi, da ima samo ženski spo prednost.
Mr. Kumel se mi pa tudi smili en malo, en malo pa ne, ker slišim, da mu včasih tudi trda prede. Frank, le potrpi, saj trgatev je samo enkrat v letu.
Sedaj bom pa malo nazaj poskočila in povedala, kako je bilo v naši domovini takrat, ko smo imeli trgatev. Tam je vse lepše in vse drugače obirajo. Tukaj pobirajo grozdje v baskete, do ma smo pa imeli škafe. Moški so pa brente za nami nosili in gospodar je izbral najlepše ii najbolj močne fante, ker brente nositi v hram ali zidanico ni bilo tako lahko. Kdor je polno bren-to sam vzdignil, ta je imel še zdrava pljuča. In ako je bil fant za nas, smo se, žurile, da je bil škaf hitro poln, da smo nosile v brento stresat. Spominjam se še jako dobro, da mi je rekel gospodar vinograda: "Le nikar tako ne hiti. Ti neseš večkrat v brento strest kot druge." On še slutil ni, da se midva z brentar-jem dobro razumeva. Ko sem grozdje stresala, me je vselej malo vščipnil v lička, pa samo z dvema prstoma. Lahko si mislite, kako je to dobro delo, zato sem se pa tudi teko žurila obirat.
Da, srečna mlada leta! AH mladost ne pride več nazaj!
Torej srčne pozdrave vsem obiračem pri Mr. Gramcu. Le veliko ga naberite, da bomo imeli kaj za pocukat, ko pride poletje. In na svidenje v soboto.
Antonia Jevnik.
Cleveland (Colllnwood), O.—
Te dni bodo prišle v javnost do-
pisnice sledeče vsebine: Cenje-ni(a) delničar(ka)! Glasom sklepa direktorija z dne 11. ok-obra 1932, se Vam tem potom naznanja, da se vrši devetmesečna seja Slovenskega doma v nedeljo 30. oktobra 1932. Pri-četek ob eni uri popoldne v zgornji dvorani. Poleg devetmesečnih poročil je zelo važna točka na dnevnem redu "Sprememba corporacije." Vaša navzočnost je potrebna.
Ali ste za spremembo čarter-ja in pravil Slovenskega doma? Zapišite "Yes," ako ste za, zapišite "No," ako ste proti.
Tajnik želi izvršiti svojo uradno dolžnost ter dano nalogo po direktoriju, toda je nemogoče, da bi vsi pismena povabila dobili, ker je mnogo delničarjev, za katerih naslove se ne ve. Kdor čita ta dopis, naj enako upošteva to kot vabilo k seji. K' ne dovolj jasnemu besedilu na dopisnicah želim podati nekoliko komentarja o zadevi, radi katere se sklicuje seja. Zadnja delniška seja je dala nalogo direktoriju, da posreduje za znižanje davkov. Dobilo se je raznovrstne informacije od slovenskega odvetnika Opaškarja, ki je pove-*; dal, da je zadeva težko izvedljiva in bi mnogo stalo, ker glavna zapreka je, ker je korporacija inkorporirana za dobiček kot delniška družba. Nekdo je najel nekega odvetnika druge narodnosti, ki je enako tolmačil, le da je zraven tega še zahteval, da se mu predloži račuAe od davkov, računske knjige, prve zapisnike in da se mu naša pravila prestavi v angleščino.
Na zadnji direktorski seji tudi povedal dovolj veliko vsoto, ki bi jo ta "špas" stal, to je preko $300.00. Torej za tekoče leto imamo $19.00 račun od kor-poracijskega davka, kar edino bi se prihranilo. Koliko let bi vzelo, da bi bil ta "špas" poravnan. Zemljiški davek bo le potom prošnje za manjšo cenitev znižan. Slovenski demokratski klub 32. varde je že par mesecev na delu, da se doseže znižanje zemljiških davkov za Slovenski dom, kar ne bo stalo nič drugega, kot da je direktorij obljubil prosto dvorano za dve seji, kar so pa nekateri že pozabili. Seveda odvetnika je treba in še takega, ki ne razume našega jezika! ■ (Kakor bi ne imeli slovenskih odvetnikov v Clevelandu.) Iz svojih skušenj in v korist onih delničarjev, ki lastujejo po več delnic, sem bil od pričetka te ak rije za spremembo korporacije proti in sem še vedno. Zakaj sem proti, bom več podrobnosti poročal na seji v interesu delni čarjev, to je onih, ki imajo po 20, 30 in več delnic. Toda ko tajnik se moram pokoriti večini.
Vsako podjetje v sedanjih časih težko izhaja, ravno tako tudi Slovenski dom. Direktorij ima letos težko nalogo voditi svoje posle. Ukrepa se vedno, kako stroške znižati in najti vir dohodkov, da bi bilo mogoče stroške kriti. Društva in delničarji pa ne pokažejo svojega sodelovanja v tem oziru. Pridite na sejo, z dobrimi nasveti delovati z združenimi močmi za boljši na predek naše narodne inštitucije.
Še nekoliko o slovenski šoli v Slovenskem domu. Pred, krat kim se je ustanovilo 'šolsko društvo in tako se je delokrog šolo jako razširil. Vsaka stvar do bro napreduje, ako se gotova skupina ljudi dovolj zainteresi ra zanjo in tako tudi šola. Sedaj imamo tri razrede za slovenščino. Prihodnjo soboto popoldne ob eni uri se prične s poukom petja za otroke, ki pohajajo slovensko šolo, pod vodstvom Mr. Frank Vavtarja. V krat kem se prične tudi s tečajem za ženska ročna dela in sicer dva razreda: eden za mlada dekleta in drugi za ženske. Tako bo vsaj deloma služil Slovenski dom svojemu namenu, akoravno bodo tu zopet finančne težkoče kot povsod. Pokazalo pa se je dovolj jasno, kako potrebna je bila slovenska šola, ker s tem bomo dobili, sčasoma še razne učne te-čf je za odrasle.
Kdor želi kaj več pojasnila k temu dopisu, naj pride na delniško sejo prihodnjo nedeljo popoldne. Kar se tiče delniških zadev vam bo direktorij na razpolago, kar se pa tiče šole pa šolski odbor.
John Trček, tajnik.
Cleveland (Collinwood), O.—
Večkrat sem že čul, da obljuba dolg dela. Tudi jaz sem napravil dolg, ko sem obljubil, da opišem vožnjo iz Loraina v Cleveland. Kamor pridem, pa me vprašujejo, kdaj bo izšel ta dopis v Ameriški Domovini. Torej da izpolnim svojo obljubo, pa začnimo.
Ko smo se poslovili od prijazne Polutnikove družine, dobili smo še na naš avto Mr. in Mrs. Polutnik iz Clevelanda, ki sta bila tudi na koncertu. Ko se zbašemo v Zulichevo kočijo (saj ga poznate Mr. John Zulicha, ki vas zavaruje proti ognju vse kar gori : hišo, hišno opremo, sploh vse, kar si morete misliti da rado gori, zato vam ga; prav toplo priporočam). Kako dober voznik pa je on, naj vam služijo naslednje vrstice. Torej John požene svojo mulo in hajd proti Clevelandu. Seveda, ako bi bile ceste ravne, potem bi že šlo, komedija pa je, da je ravno cesta, ki pelje iz Loraina v Cleveland, taka, da se cepi na levo in desno. Našemu vozniku in tudi meni, je menda še vedno donelo po ušesih petje pevskega društva "Naš dom" in mesto da bi voznik zavozil na levo, jo ubere na desno, ali je svojeglavna liza to sama napravila in tukaj se je začel naš križev pot. Takoj za nami je vozil Mr. F. Gombač in tudi on jo ubere za nami, kar je jako lepo od njega, ki ne zapusti svojega rojaka kar na lepem.
Vozimo se kake pol ure, ko prav ponižno pripomnim: "Sedaj bi morali biti že na Detroit Rd."
"Kmalu bomo tam," je bil odgovor.
In nadaljevali smo pot naprej. Pridrsamo na tlakano cesto, pa mi moško reče John: "Vidiš, Martin, sedaj smo pa na Detroit Rd." Veselo mu odgovorim: "No, samo da smo. Sedaj bomo kmalu doma." Komaj to izgovorim, pa smo bili zopet na peščeni poti.
"Ti, John, če ne boš zameril, kakšen Detroit Rd. pa je to?" si upam ponižna pripomnit. "Nič se ne boj," je bil odgovor. "Ja, za vraga, saj se nič ne bojim, ampak vseeno bi rad vedel kje da smo. Ali se peljemo proti Chicagu ali proti Clevelandu." Mrs. Polutnik je prav potrpežljivo prenašala voznikovo pomoto, akoravno Zulich še danes trdi, da sem bil vse kolobocije jaz kriv s svojim neprestanim klepetanjem.
Med tem, ko sva se midva prerekala, kdo je vzrok pomote, da smo zgrešili pravo pot, se pa Mrs. Polutnik oglasi: "Vidva se prerekata kje je prava pot, ne pazita pa popolnoma nič na kako znamenje ali napis, da bi se vedela po njem ravnati, pa kar naprej podita."
"Aha, sedaj jo pa imaš, sedaj se pa le izgovarjaj: ali si jo ti zavozil ali sem jo jaz," podražim voznika. "Pa nikar tako ne dre-vi kar na slepo srečo! Poglej malo okrog sebe, morda zagle-daš kje kak napis, da pridemo na pravo pot."
Da bi ga videli, kako je zrasel. "Zakaj pa imam Tebe tukaj? Jaz naj moto vilo vozim, zraven naj pa še na napise pazim. Vesel bodi, da sploh cesto pred seboj vidi/n v taki temi!"
Imenitno! Kaj sem hotel kot prevzeti delo, da v temi iščem napise na obcestnih drogih, po drevesi, hlevih in drugih takih pritiklinah. In tako' drvimo v temno noč, jaz sem pa bulil okrog sebe. Zulich je pa pri kolesu zdihoval, kdaj da bomo doma.
"O-ha!" mu naenkrat zakli-čem.
"Kje?" me vpraša.
"I, kje, na tistole drevo poglej. Ali misliš, da ga bom z drevesa snel in tukajle v maši-no prinesel?"
"No, pa se skobacaj ven in preberi, če sploh brati znaš."
Grem doli in preberem tiskane vrstice: Elect Sagurski for Sheriff. Ker mu nisem takoj raztolmačil vsebine napisa, zavpije John nad menoj: "Kaj pa zijaš gori v drevo? Ali misliš, da so mlade veverice gori?"
"Nak, gospod Zulich, ampak študiram v kateri državi smo. Tukaj piše nekaj o državi Sagurski, pa jaz o taki državi nisem še nikdar slišal."
"O, mamka božja," vzdihne voznik. "Kje smo, le kje smo?"
Mrs. Polutnik se nama je pa smejala, da je bilo veselje. V tem pa priropoče Mr. Gombač za nami in slišati bi morali oba voznika, kako sta si pripovedovala eden drugemu kje da smo. Tako glasno sta govorila, da sta zbudila našega Lojzeta, ki je spal v Gombačevem avtomobilu. Vzdi-(Oalie n» 3. »tr»nn
Dnevna vprašanja
1.	Zakaj se imenuje "Amerika" s tem imenom?
2.	Koliko je dobil Hoover leta 1928 popularnih glasov in
'koliko Alfred Smith?
3.	V koliko jezikov je prestavljeno sv. pismo?
4.	Koliko časa morate bivati v državi Ohio, da vam je dovoljeno voliti?
5.	Katero je bilo glavno mesto Rusije pred letom 1917 in kaj je glavno mesto danes?
Odgovori na vprašanja
'Kaj pa je?" vpraša. 'Ustavi! Poglej, tukaj je na-
pis.
1.	Ime "Amerika" so začeli prvič rabiti za novi svet v letu 1507. Kolumb je odkril Ameriko leta 1492. Prvotno so rabili ime "Amerika" le za Južno Ameriko, dočim Se verne Amerike tedaj še nihče skoro poznal ni. Ime "Amerika" prihaja od pisatelja Americus Vesputius, po laško: Amerigo Vespucci. Vespucci je mnogo potoval in pisal. Poleg tega je bil Vespucci član družbe, ki je preskrbela vse potrebno, da je Kolumb lahko na stopil svoj drugi obisk v Ameriko. Vespucci sam se je štirikrat peljal preko Atlantika "v nepoznano novo deželo," in je vselej spretno opisal svoje doživljaje. Prevozil je Atlantik v letu 1497, 1499, 1501 in 1503. Prav za prav je bil Vespucci, ako smemo verjeti njegovim spisom, prvi, ki je v resnici se izkrcal na kontinentalni Ameriki, dočim je Kolumb pristal le na otokih.
Leta 1507 je^ znani zem-ljepisec, Waldseemueler, pisal večje delo o novem odkritem svetu. Pri tem je vporabljal spise Vespucci j a. V svojim delu je Waldsee-mueller prvič nasvetoval, da se novi svet imenuje "America." Ostali zemljepisci so se hitro oprijeli tega nasveta, in kmalu je prišlo' ime "America" v splošno rabo.
2.	Hopver je dobil v letu 1928 vsega skupaj 21,392,190 glasov, Alfred Smith pa 15,-016,443.
3.	Glasom izjave American Bible Society, je bilo sveto pismo doslej prestavljeno v 887 različnih jezikov.
4.	Eno leto.
5.	V časih carske Rusije je bi! Petrograd glavno mesto Rusije.. Sovjeti so Petrograd prekrstili v Leningrad, in premestili glavno mesto v Moskvo.
Ce verjamete al' pa ne.
Kaj misljte, da so naše ženske kar tako? Kakopa! Modernizirajo se na vse viže in gredo lepo z duhom časa naprej, sebi v veselje in svojim možičkom v jezo in pohujšanje. Sedaj, ko imamo radio že skoro v vsaki hiši, se po istim sliši tudi vsako-jake stvari, da se včasih človeku ježe lasje. Včasih je pa tudi kaj pametnega za slišat. Pri nas moramo pa radio vedno zapret, kadar jem juho, ker drugače bi se me ne slišalo.
Torej zadnje čase so začele razne družbe pošiljati po radiju tudi kuhinjske recepte. S tem so jako ustregli ženskam, ki so vse neumne na kake nove recepte. Sicer ne vem, če pošiljajo po radiju recepte za "por-biks" in druga taka telesna dobra dela, pač pa vem, da se lahko sliši druge recepte, da se človeku kar sline cedijo, kadar jih posluša. Kaj šele kadar je recept še v kastroli.
Te kuharske recepte vedno pošiljajo po radiju ob gotovem času. Neka hišna gospodinja je te recepte zvesto in vneto poslu- ■ šala in si jih sproti zapisovala in tudi pozneje poskušala iz njih ustvariti resnico, kar se ji je včasih posrečilo, včasih pa ne. Nekega večera je bila pa ravno zaposlena v kleti, ko je prezer-virala kumarce, zato naroči svojemu možu, naj se vsede k radio aparatu in naj si zapiše recept, ker bi bila grozna škoda, če bi se taka stvar zamudila.
Mož je bil pa bolj štorkljast, pa je napravil aparat tako, da je dobil dve oddajni postaji, naenkrat. Ena je oddajala kuharske recepte, druga pa telovadne vaje. Ker mu je žena strogo namočila, naj si zapiše vse, kar bo slišal, je to tudi vestno storil in ko je prišla žena iz kleti, ji je izročil sledeči recept, ki ga je zapisal, kot ga je slišal.
Roke v bok. Deni pest moke na ramo. Dvigni koleno in pregibi j i palce, nato pa dobro premešaj v pol litru mleka. Vdihavaj hitro eno žlico ruma, iztegni noge ter stisni dve kuhani jabolki skozi sito. Izdihavaj, dihaj naravno ter stresi v skledo. Pozor! Ulezi se na tla ter naglo stepaj beljake treh jajc. Pri-pogibaj se naprej in nazaj, dokler ne zavre. Čez 10 minut potegni posodo iz ognja ter se po živeti, odrgni s platneno brisačo. Dihaj normalno, še enkrat premešaj, obleci se v volneno obleko ter postavi na mizo z, nudel-ci.
Kakšna jed je nastala iz tega recepta, pa ne vem.
A
Če je kakšna stvar, ki pomeni slabe čase, je gotovo naslednja. Tone Debevec, farmer v Madiso-nu, mi je povedal sledeče: "K meni jih pride vedno mnogo iz Clevelanda, ki ostanejo tukaj čez noč. Spat hodijo v seno, kar jim jako ugaja. To delajo že mnogo let. Kadar sem hotel iti v Madison kupit kako drobnarijo, sem vzel vile in malo pretresel seno, kjer so ležali moji va-kancarji, pa sem vedno našel dovolj kvodrov in dajmov, da mi je zadostovalo za nakup. To je bilo poprej v dobrih časih.
"Ampak tudi sedaj grem premetavat seno na ležiščih, pa misliš, da najdem kakšen cent? Veš, slabi časi, slabi!"
A
Kdor pozna Haffnerjevega Gustelna, pozna tudi njegovo li-zo. In ta liza se je te dni ustavila in rekla: do tukaj, pa nič več. Saj ji človek ne zameri, če pomislimo, da je prevozila 105,-000 milj. Sedaj vsi radovedno čakamo, kakšno bo Gustel pripeljal sedaj domov.
A
Neka naročnica iz Barberto-na se je izjavila, da je lažje brez kofeta kot brez Ameriške Domovine. Večjega dokaza ni treba, da je list priljubljen.

DOPISI
fNadaHevanie iz 1. stranH
gne glavo in zaspano vpraša, če srno že v Chicagu.
"šerap tok!" zareži nad njim Gombač, "pa spi naprej, klada, kdo te je pa kaj vprašal?" "Lahko noč," je rekel Lojze in lepo legel nazaj. Prav ima Lojze, si kislim in zlezem v Zulichevo mašino, da še naprej poslušam slpdke besede obeh voznikov, ki sta ugibala, po kateri strani bi Jo mahnila v obljubljeno deželo. Eden pravi: "Ako gremo po tej Poti dalje, ne bomo prišli v Cleveland." Drugi mu odgovarja: "Sedaj smo na pravi poti in ako ^e gremo naprej po tej poti, ne bomo nikdar, prišli v Cleveland."
"Jaz pa vem, da smo na pravi poti, ker je jezero na tej strani."
"Nak, jezero je na tej strani," mu ugovarja drugi.
Jaz sem se jima smejal, kar je imelo za posledico, da sta oba umolknila.
"Kaj sta sklenila?" vprašam Johna. John ni rekel nič, samo avto je obrnil in zopet smo jo rezali, po mojem ihnenju proti Lorainu. "Tudi prav," si mislim, "bomo pa v Lorainu zopet od kraja začeli, saj Lorainčani še niso šli spat. Kmalu privozi-mo do neke restavracije, kjer je bila luč. Moj voznik ustavi, zleze z motovila in motovili v restavracijo. Mislil sem, da si je šel dušo privezat, pa je bil kmalu nazaj.
"Sedaj bomo kmalu doma," Pravi.
"Kje pa smo?"
"Ej, nekje med Elyrio in Lo-rainom." Udarimo jo po cesti naprej in ko vozimo kake pol Ure, ga vprašam, če bomo kmalu v Elyriji. Potolažil me je, da kmalu in res zagledamo luči ob cesti. Po našem mnenju je bila to Elyria in naša kočija je Pričela nekaj pokašljevat in voznik mi pove, da je žejna. Za-Vozi k neki oštariji, kjer je kupil pet galonc rdečega. Stopim do človeka, ki je točil gasolin in £a vprašam, kako se to mesto imenuje.
"To je pa Cleveland," mi pove.
"Na, pa smo doma, dasi smo mislili, da smo bogve kje." Vsi smo se smejali. Sedaj je šlo pa hitro naprej in kmalu smo bili doma. Ko pridem v spalnico, se žena zbudi in me vpraša, kam da grem tako zgodaj. "Na lov sem se namenil," ji pojasnim. "Seveda, še tega se manjka. Kar lepo se zopet razpravi in nazaj se vlezi, danes ne bo z j ago nič!" ^a sem jo lepo ubogal in kmalu sladko zaspal. Kako je bil pa moj voznik doma sprejet, naj pa opiše. Pozdrav vsem,
M. Rakar.
Naj omenim, da so ženske na omenjeni seji sklenile, da se bo serviralo lunch, ali kakor smo v starem kraju rekli: povečerk. Vprašanje je bilo, kaj da bi imele, da bi ljudem bolj ustregle. Saj veste, ako bi se ljudem enkrat zamerile, potem bi jih ne dobile več skupaj. Pa se oglasi Mrs. Narobe: "Sendviče, potice in pa Hrastarjeve krofe, ki so tako dobri, da bi jih jaz kar naprej jedla." Torej kdor se hoče prepričat, če so res tako dobri, naj ne pozabi priti v nedeljo večer nad krofe. Mrs. Hrastar res napravi izvrstne krofe. Pa tudi kofetka ne bo manjkalo, kar se prav prileže h krofom in potici.
Za tiste pa, ki kofetka ne marajo, bomo imele pa kaj bolj močnega. Torej dragi farani, ako vam je za napredek fare,
vas vljudno vabimo, da pridete v kar največjem številu: Vstopnina je času primerna: samo 25 centov za odrasle, otroci so pa v spremstvu staršev prosti. V časopisih vedno beremo od drugih far a, koliko imajo raznovrstnih prireditev-in imajo vedno dober uspeh, zakaj bi pa mi zaostajali za drugimi? Saj je tudi nas veliko faranov. Samo malo dobre volje je treba in pa skupnega dela, pa bo šlo. Ako torej delamo za korist naše fare Marije Vnebovzete, delajmo složno kot ena velika, dobrosto-ječa družina in se ne ozirajmo na osebnosti, potem nam bo napredek v naši fari zagotovljen.
H koncu pozdravljam vse či-tatelje Ameriške Domovine, posebno pa naše farane in jim kličem: na svidenje v nedeljo 30. oktobra v spodnji cerkveni dvorani.	J- P.
NAJNOVEJŠE SLIKE
Euclid O. — Narava sama vedno spreminja svoje obličje ii sleherni trenotek predočimo drugačno sliko. Razlika pa je, seveda, ako človek umetnim potom napravi sliko na platno in vrhu tega še ko vidimo, da postane vse živo. To pa že nič kaj novega. Znana nam je že preko 30 let modernost tega sveta in ko nam je prvi umetnik napravil premikajoče slike na platno. O, kajpak, tisti čas je bilo gotovo veliko presenečenje. Spominjam se še kot prvoletni šolar-ček, ko jo nekega dne primaha v našo vas komedijant s takim malim kinematografom, ki je kazal proti malemu plačilu v ograjenem prostoru slike. No, čudo prečudno! Polno nas je bilo gledalcev.
Moj namen pa ni tolmačiti, kar sem videl nekdaj, pač pa vse
rih na Bliss Rd., Euclid, O. Mr. Anton Grdina bo kazal premikajoče slike, s premljevanjem god be. To so najnovejše slike iz stare domovine Jugoslavije in iz naše nove domovine Amerike. Pričetek kazanja slik je ob 7:30 zvečer. Slike se bo kazalo do devete ure, potem se pa prične domača zabava, ki se bo nadaljevala pozno v noč. Vstopnina bo samo 25 centov. Pet centov je znižana vstopnina za po deveti uri za ples. Godba bo večji del za, stare, ker je tudi posebna nagrada (en dolar) za najbolj priletnega moža ali ženo, ki bosta- plesala najmanj tri plese.
Na razpolago bo najboljša pijača in tudi prigrizek. Može društva Najsvetejšega Imena se prijazno vabi, da gotovo pridejo vsi s svojimi soprogami, ter
, . ,	. .. ,	da pripeljejo seboj tudi svoje
kaj drugega, t,olj modernega, prijatelje> Pozdravl Za dru-
bolj zanimivega, kar se bo videlo v nedeljo 30. oktobra zvečer in sicer v spodnjih šolskih prosto-
m
gst-r;; r-^^gs^.=frr^m^f^. ■
P. M. Lauman—Hand Bigot:
SKRIVNOSTNA SNOV
ROMAN

štvo Naj sv. Imena:
A. Potokar.
Zadružno uveljavljenje clevelandskih Slovencev
r Cleveland (Collinwood), O.—
Zednjo nedeljo meseca septembra so članice Oltarnega društva Ccrkve Marije Vnebovzete na svoji seji sklenile, da priredimo Card party na 30. oktobra zvečer sedmih. Pa malo nas je že Srevalo in bi bile to prireditev skoro opustile, ker se je ta mesec 'se dvakrat vršila enaka prireditev v korist naše fare. Prvo je Priredil cerkveni pevski zbor v Slovenskem domu. Takrat je bi-'a 'še povoljna udeležba in vsi so lj'li videti zadovoljni. Drugo Gnako prireditev so pa imeli zadajo nedeljo člani društva Najdete j šega Imena v spodnji cerkveni dvorani. Tndi tam smo vi-precej zadovoljnih obrazov, pa ker smo videli na obeh Prireditvah, da se ljudem enake j'-abave dopadejo, smo si pa rnisli-e: ženske, le korajžo, če hočejo0 biti enakopravne z moškimi. Zatorej ne zaostajajmo za nji-j^i- Če ne posečamo njih zabav, » ud| oni naših ne bodo.
Morda bo kdo rekel, da to ni ženske. Zato pa vabimo tudi J^oške in sploh vse ljubitelje prt, da pridejo na to našo zabavo. Ako pa kateri noče igrat art, bo pa lahko igral domine, se na kak drug način zaba-če več nas bo, več bo zaba-j'.e- Najboljši igralci bodo dobi-1 tudi primerne dobitke.
Pred dvajsetimi leti se je rodilo dete, kateremu so naši "ekonomi" rekli, da je mrtvorojeno, da je spaka. Prišli so pogledati to novo čudo med nami, motrili so ga, napravili hitro sodbo in odšli. Minulo je leto in obrnilo se mu je na bolje; minula sta dva in postajal je jačji, komaj v tretjem je shodilo je danes po dvajsetih letih je že ekonomska sila., s katero moramo računati med nami. In kdo je to dete? Nihče drugi kot SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA z njenimi tremi trgovinami.
Da je postala to kar je, potrebovala je energične, požrtvovalne ljudi okrog sebe. Teh je vedno imela za dane razmere dovolj. Največ je pa potrebovala odjemalcev, in tudi teh je bilo čedalje več v njenih trgovinah. Število delničarjev in odjemalcev je rastlo vsako leto. Danes ta velika družina šteje na stotine delničarjev in enako tudi odjemalce. Prijateljev in sim-patičarjev si je pridobila nemalo med delavstvu, kateremu je vedno stala na strani gmotno in moralno.
Ideja se je širila. Društva so začela upoštevati to narodno ekonomsko ustanovo in ji dale tisto moralno in gmotno podporo, katero si je zaslužila v svojih dvajsetih letih udejstvovanja v prilog delavskih koristi. Teh jc danes povsod, kajti naročajo svoje potrebščine ob prilikah piknikov, veselic itd. Ne bo dolgo, ko bo. skoro sleherno društvo postalo tudi delničar te koristne in potrebne delavske ekonomske, organizacije.
Vse ni šlo gladko, rekel bi po žajfi. Ne, trebalo je večkrat poguma in sigurne roke, da je izvozila iz razmer. Danes, vkljub vsej depresiji, raste v številu odjemalcev, delničarjev, in kar je najbolj razveseljivo, oprijemlja-jo se jo vsi zavedni delavci, če bo to nadaljevalo preko oktober-skega meseca, ki je izbran za kampanjo vsako leto, tja do decembra, gledati bo treba na no-
vo trgovino — četrto.
Tekoča kampanja za nove odjemalce je pokazala dovolj jasno smernice za bodočnost. Zadruge se poslužuje čedalje več delavcev in društev. Tudi tekme, katera je bila razpisana 30. septembra v obeh lokalnih listih se ljudje pridno udeležujejo. Časa je še do pondeljka o polnoči. To se pravi, da ako se še niste udeležili, preglejte vprašanja v omenjenih številkah listov in odgovorite nanje. Zna biti, da boste dobili lepo darilo ali nagrado.
Zanimanje, povpraševanje in navdušenje, da se organizira močno delavsko zadružno trgovino med nami, je danes skoroda blizu viška. Vprašanja so, da bi se organiziralo eno trgovino v Noble, drugo kje na St. Clair cesti, eno v Newburghu. Vsem moramo povedati, da ako ste zato, stopite skupaj, organizirajte odbor in pošljite ga direktno na sejo direktorija zadruge, tretji pondeljek v novembru, če boste imeli zadosti ljudi za začetek, hočemo iti 100% na roke in postaviti trgovino v vašem okraju.
Čim več bo trgovin, čimveč bomo iztržili, tem ceneje bo blago. Profit gre vedno nazaj odjemalcem, torej boste deležni sami profits mesto privatnega businessa. V svesti, da delate zase, delujte za ojačanje zadruge med Slovenci tako daleč, da bomo lahko v kratkem imeli ne samo tri, temveč deset trgovin. In čemu ne. Če smo složni, če razumevamo samo našo lastno nakupovalno silo, se to da urediti v najkrajšem času. Če ste zato, tedaj pišite, zglasite se, storite vse kar smatrate potrebnim, da se še močneje organiziramo v zadružnem gibanju.
In korist bo nam vsem skupaj šla v žep. če organiziramo še nekaj trgovin, ne bo daleč, ko bomo lahko organizirali prvo moderno delavsko mlekarno. Vsak naraščaj pa daje dela našim ljudem, kateri puste denar
Naenkrat pa so zapazili nad seboj svetlosivo plast visoko na jasnem nebu in začelo je postajati nenavadno vroče. Cez deset minut se je temperatura že tako dvignila, da je ni bilo mogoče prenašati. Že so začele pokati suhe veje in listje se je kar zvijalo. Tu je dal general znamenje, zadonela je trobenta in vsi so se poskrili v pripravljene jame.
Edino general s svojimi častniki in časnikarji so še ostali pokonci. General je dvignil roko in najbližji top, ki je imel dati znak, je sprožil svoj top.
Takoj so ognjeni jeziki siknili proti nebu. Nastalo je tako strahovito pokanje, da se je zemlja tresla. Nato so se pa začele granate razletavati v višini in za trenutek je strah prevzel vse navzoče. Potem pa je nastala tako strahovita eksplozija v zraku, da so bila tridesetletna drevesa vržena na tla kot žitno klasje daleč naokoli.
Potem pa je temperatura padla tako naglo, kot se je dvignila in v zemlji poskriti ljudje so čuli tekom dvajsetih minut, ki so sledile, strahovite padce. Ko je bilo spet vse tiho, je zadonela trobenta in časnikarji, vojaki in častniki so prišli iz svojih jam.
Nebo je bilo spet jasno. Začelo se je iskanje in trajalo ves dan. Vse stvari, ki so jih našli so prinesli poveljniku, ki jih je dal urediti in opremiti s številkami. V velikem številu so našli ostanke ožganih človeških trupel, po koži so spoznali, da niso spadali k belemu plemenu, temveč so bili Azijci.
Pobrali so tudi odlomke iz aluminija, vse zvite' in raztrgane, kakor tudi velike in majhne koščke čudne snovi, katere pa znanstveniki niso -mogli razložiti. Vse kar so mogli spoznati, so bile skoraj mikroskopično majhne črtice na vsem površju.
General je čakal še ves dan, pripravljen, da odbije nov napad, toda nebo ni več spremenilo svoje barve in zvečei* je odšel s svojimi četami in topovi.
Ko so Parižani zvedeli, da se je napad Radžisrakov ponesrečil, da je bil celo sestreljen njih stroj iz zraka, so priredili po vsem mestu vesele zabave.
Toda o polnoči je dospela brzojavka, da je ves Orleanski gozd v plamenih. Radžisraki so ponovili svoj napad in ta se jim jo posrečil. Storile so se vse potrebne varnostne odredbe, predvsem za varstvo velikih mest.
Gospodar sveta Naslednji dan je čital ministrski predsednik raport generala, ki je branil Orlčanški gozd, ko mu prinese lakaj velik pisemski zavitek, zapečaten z zlatim pečatom.
"Kdo je to prinesel?" "Možak, ki je dejal, da vas mo rajo takoj zbuditi v slučaju, da spite. Nato je takoj odšel." "Dobro, idite."
Listina, ki je bila v ovitku je ministra silno preplašila. Glasila se je: "Jaz,
Gospodar elementov, ognja, ledu in vetra, Pravim:
Ministrskemu p r e d s e d niku Francije in zastopnikom vseh držav, ki jih omenjam:
Ura je prišla.
Jutri opoldne se bo oni, ki ima v roki vso moč, predstavil sam v ministrstvu notranjih zadev, da narekuje pogoje svetovnega miru.
Poslaniki Anglije, Amerike in Italije morajo prisostvovati.
Ves čas Moje prisotnosti v ministrovi palači bo nevarnost, ki bo grozila Parizu odgovarjala za moje življenje, če se bo najmanjši poskus izvršil zoper Mojo Osebo, bo mesto prenehalo obstojati pred nočjo, in tam kjer je stal Pariz, bo sam pepel.
Stavljenih pogojev ne bo mogoče izpremeniti.
Treba jih bo podpisati ali pa pričakovati hujših katastrof.
Oni, ki poveljuje in hoče, da se mu pokorava."
Minister je bil tako preplašen, da se ni mogel ganiti, list se mu je tresel v roki.
Ves zmeden je hitel k predsedniku republike. Takoj se je sklical ministrski svet in poslaniki velesil. Slednjič pa tudi. vsi glavni uredniki časopisov. Tem se je dejalo v imenu domovine, ki je bila v nevarnosti, da se ne sme ljudstvu zaenkrat ničesar priobčiti razen proglasa, ki ga sestavi vlada. Ob treh sp bile že vse vojaške čete na določenem mestu. Da se zmanjša nevarnost eksplozij, se je sklenilo, da^azo-metri ne bodo več pošiljali plina od dvanajste ure naprej.
Naslednje jutro se je nabil sledeči vladni proglas na uličnih oglih:
Francoska republika Narodu
Vojno stanje je proglašeno. Cenzura je upostavljena.
Vojaštvo se zbira in pripravlja na boj. Vlada računa na to, da bo vsakdo ohranil hladnokrvnost; mesto ni v nevarnosti in vlada pazi, da bo temu vedno tako.
(Dalje prihodnjič) --o-
Pozor!
Naprodaj so štiri posestva, ki se vam nudijo po zelo nizki ceni, pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, ki vam pomaga tudi financirati na prvo vknjižbo po 6 odstotkov, in ako ste član Slovenske Dobrodelne Zveze se računa obresti samo po 51/4 odstotkov. Naprodaj so:
Hiša, zidana, s štirimi modernimi stanovanji in tri garaže, na 923 in 925 E. 141st St.
Hiša, moderno urejena za eno družino, lep, velik vrt, na 12708 Woodside Ave.
Hiša za eno družino, 6 sob, na 3511 E. 104th St.
Hiša za eno družino, velik vrt, na 15518 Raymond Ave., Maple Heights.
Za cene vprašajte v glavnem uradu Slov. Dobr. Zveze, 64'03 St. Clair Ave., ali pa pri glavnem predsedniku Frank černetu, 6033 St. Clair Ave. (254)
Naznanilo!
Cenjenim članicam društva sv Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. J. naznanjam, da bom pobirala društveni asesment dne 31. oktobra med 6. in 7. uro zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. Vse one,'ki dolgujejo na asesmentu so vljudno prošene, da poravnajo na imenovan večer. Vedite, da iz blagajne se ne more vedno zalagati, jaz sem pa suha in tudi ne morem, zato pridite posebno tiste, ki ste dolžne že več mesecev, in poravnajte vsaj nekaj če ravno vsega, ne morete. Ako ste pa v razmerah, da vam nikakor ni mogoče, pa pridite, da napravite prošnjo na.Jednoto za posojilo na vaš certifikat. Toliko v prijazno na,znanje. — Marija Hochevar, tajnica.
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz štirih sob, spodaj. Kopališče in furnez. Vpraša se na 19114 Shawnee Ave.	(254)
ženska
ki sama stanuje, vzame na stanovanje žensko za samo $7.00 na mesec. Vse priprave v kuhinji. Vpraša se na 1048 E. 68th St.
(254)
NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik v Slov. Nor. Domu, soba St. 10.
6411 St. Clair Ave. DELO IZVRSTNO IN JAMČENO
j
Kgr
DOBER PREMOG!	|
Točna postrežba	W
The Hill Coal Co.	^
1 1261 MARQUETTE KO.	W
| Stari Cimpermanovi prostori	(Q;
I HEnderson 5798	©
I FRANK ARKO, zastopnik #
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 1 St. Clair Ave.
Soba št. 7 Tel. HEnderson. 5195
DNEVNE VESTI
Švicarske ure utihotap ljene v zajčjih pasteh
New York, 28. oktobra. Zvezna eolninska oblast je dala zapleniti 22,000 ur, pristnega švicarskega izdelka, ki so bile uti hotapljene v Ameriko v zajčjih pasteh. 22 ogromnih zabojev zajčjih pasti je dospelo zadnji teden v New York. Uradnikom eolninskega oddelka se je zdelo sumljivo, da bi v Ameriki rabili toliko pasti za zajce, zlasti ker se bližaj lovska sezona, pa so dr.-li odpreti enega zabojev, in v vsaki pasti so našli dve ali več švicarskih ur.
Banka v Michiganu oropana za $10,000
Reading, Michigan, 28. oktobra. Štirje roparji so prišli v državno banko danes in s strojno puško ter bombami so ustrahovali tri uslužbence in enega odjemalca. Odnesli so $10,000. Najprvo sta prišla dva roparja, ki sta prosila za drobiž, nakar je vstopil tretji, ki je prinesel strojno puško. Z njo je ustrahoval bančne uslužbence, in dočim je grozil s puško, sta ostala dva roparja pobrala ves denar, četrti je stražil vrata z bombami.
Gasili so ogenj z dobrim jabolčnikom
G raz, Avstrija, 28. oktobra. — Kmet Albert Kuestner ne ve danes, ali bi se jokal ali smejal. Njegovo poslopje je pričelo goreti, in ker so v okolici vsi vodnjaki se posušili, poklicani og-njegasci niso mogli gasiti z drugim kot z jabolčnikom, katerega je kmet Kuestner pravkar pridelal. 22 sodov jabolčnika je pogasilo ogenj v hiši.
Lepa soba
se odda poceni poštenemu fantu. Gorkota in kopališče. Vprašajte na 1139 Addison Rd.
Henry Pollock
prodaja, izvrstni Geneva grozdni mošt po $9.00, in poleg tega še zvezni davek. Tudi je naprodaj lepo grozdje. Oglasite se na 1263 E. 55th St. (Oct,27.29)
Naprodaj je
moderna preša, pripravljena za stiskanje grozdja. Preša se da tudi v najem pod zelo ugodnimi pogoji ali se pa prav poceni proda. Vprašajte na 15318 Waterloo Rd.	(254)
tggmmmmmmmmmmimm^ DR. J. V. ŽUPNIK |
zanesljiv zobozdravnik |
i
Mnogo let na istem mestu. g St. Clair vog. 62. ceste. || Vhod samo i« 62. ceste. || Knausovo poslopje.	|:|
GOVORI SLOVENSKO |
Uradne ure od 9. zj. do 8.
1 i

zv.
FURNACE AND SHEET METAL SUPPLIES
Popravila na vseh modelih. Direktno k vam po cenah na debelo.
MoncricI Furnace Sales & Service Co.
15301 School Ave. GLenvilte 1162
St. Clair Music School
podučuje na razne glasbene inštrumente. Priporoča tudi svoj orkester za vsako-jake prilike. Cena je nizka. 6528 St. Clair Ave.
!
Grozdje! Mošt! Sode!
Priporočam se cenjenim rojakom, da naročijo pri meni najboljši mošt ali grozdje. Dobite tudi fine sode, v katerih se bo dobra kapljica obdržala. Cene so jako nizke.
John Drenik
25589 St. Clair Ave.
_ vogal E. 260th St. in St. Clair Ave.

Preskrbite si kapljico!:-
med nami — pomagajo pa tudi vsem kulturnim udejstvovanjem. Taka je ideja, taka so pota zadružništva. Če 'še niste odjemalec, postanite, če imate prijatelje, priporočite mu, da postane tudi on (a), število mora rasti dnevno in ob 20-letnici drugi julij lahko praznujemo tako, da se bo vsak divil in čudil nad SLOVENSKO ZADRUŽNO ZVEZO V CLEVELANDU!
Joseph A. Siskovich, tajnik.
MALI OGLASI
Stanovanje
se odda, 5 sob, kopališče, furnez, vse ugodnosti. Vprašajte na 1058 E. 74th St. (257)
Kakor vsako leto, tako tudi letos lahko kupite pri ineni najboljše grozdje, katerega stisnemo za vas za mal denar. Lahko tudi pripeljete svoje grozdje in ga vam pri nas stisnemo. Pri mpni dobite najboljše sode od žganja, ki so letos prav poceni. Kdor hoče 11« mošt, ga lahko dobi pri meni. Se priporočam
JERNEJ KNAUS
1052 E. 62d Street	HEndcrson 9309
Dvoje stanovanj
se odda, eno sedem sob, za $25, drugo pa tri sobe in trgovina. Oddajo se tudi štiri sobe za $13. Vprašajte na 871 E. 67th St.
(257).
GROZDJE
MOST
Kot prejšnja leta, tako tudi letds vam bom postregel z-dobrim grozdjem in moštom. Se toplo priporočam.
FRANK KOVAČ1Č
1060 E. 61st St.

S

J
Vaški apostol
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. C.
"Jaz? Pa da bi kadila? Pojdi, pojdi!" Vprvo je izgledalo, kakor da se hoče mrdati. Vendar se je zopet zahihitala. "To mi je najbrž listonoša pustil ... vedno kadi tako slabega in venomer piha tisti svoj smrdljivi dim človeku naravnost v obraz." Smeje se je pohitela k vrču, pomočila v vodo rutico ter si z njo odločno drgnila ustne in obraz. Žarečih lic in smeje se se je vrnila in zaokrožila ustne. "Sedaj poskušaj ... sedaj ne bo več smrdelo."
Tega pa si ni pustil Tone dvakrat veleti — v svoji marljivosti, s katero sta "poskušala," nista videla, da je pri oknu izginila mala senca. Bila pa je to senca vohunskega nosu. Lastnik tega nosu pa je bil Jaka, ki je veroval v čarovnice. Docela neslišno je odšel s svojega ogleduškega mesta pri oknu. Ko pa je bil tako daleč od izbe, da ga ona dva ne bi mogla čuti, je pričel teči v dolgih skokih po zasneženem vrtu in proti sosedovi hiši. Tu je potrkal na okno. "Gospodinja! Gospodinja !"
Malo raztresena, misli še vedno pri važnem pogovoru, katerega je imela v hiši, se je pokazala pri vratih Breznikovka. "Kaj pa je?"
"Nu, mislim, da bi bilo pač potrebno, da nekoliko pazite ... ampak izdati me ne smete, sicer vam ne bom več pomagal!"
Nemudoma je kmetica zapo-padla globoki pomen njegovih besed. "Saj sem neprestano mislila: danes pa se bo še kaj pripetilo!" je" zajecala in že stekla.
Kakor vihar je planila v izbo. Ob pogledu na mladi par, ki je mirno sedel v kotu pod "Bogcem," se ji je prvi strah nekoliko polegel. Ne da bi pozdravila, je stopila proti zapeč-ku in zagodrnjala: "Vedno te nosi hudič tod naokolo, kadar te ni treba!"
Mladi Šumar se je smejal — kajti stara Breznikovka je govorila baš one besede, ki si jih je on sam mislil. Sedaj je stopila Breznikovka k mizi in vprašala: "Kaj pa hočeš? Ali hočeš kofeta?"
"Niik, hvala lepa!" Tone se je namuznil ter prijel za klobuk. "Svoje sem že dobil danes!"
Breznikovka ga je merila z nezaupnim pogledom. "Svoje? Tako?"
"Da, in sedaj nisem več lačen." Oči, žarečih veselja, je ponudil Juliki roko. "Bog s teboj, srček!"
Docela tiho je odvrnila njegov pozdrav in skoro boječ« mu je stisnila roko. On pa je še z enim pogledom napojil svoje srce, nato je pokimal stari ter odšel. In medtem ko je šel preko dvorišča, je še slišal karajoči materin glas, njegova Julika pa je bila lepo tiho.
"Da se le dekle nič ne brani!" je vzdihnil. "Saj je že prava norost, kakor postopa ta stara!" Ko je šel med visokimi plotovi okoli vogala, se je še enkrat ozrl na Breznikovino. Zasmejal se je. Njegove misli so govorile: "Le potrpi, srček ! Po Velikonoči boš imel mir ... jaz pa svojo srečo."
Tedaj je zašlo solnce za bele hribe in ves zlati žar, ki je obdajal Toneta, je ugasnil v mrzlo senco.
2.
Sledeč gazi je prispel Tone do gozdnega roba pod hribom. Kmečka navada je pač, da se še enkrat ozro, predno stopijo v gozd. In tudi Tone je storil tako — ne pa zato, ker je imel kaj kmalu postati gruntar, pač
pa vsledtega, ker so želele njegove oči še enkrat tja doli, kjer je bivala njegova Julika. Visok sneženi zamet pa mu je zapiral pogled na Breznikovino. Zato je lahko videl streho svojega Mstnega doma, ki se je dvigala v svoji velikosti in veli-častvu nad vse druge.
Najbolj postavna hiša, če stoji sama zase, ti povzroči le polovico veselja. Človek bi jo pač hotel primerjati z drugimi, ki so manjše. Šele taka primera prinese pravo veselje. Te misli se Tone sicer ni zavedal, vendar pa jo je občutil. Tako' je vsaj govoril njegov smešek,! medtem ko je njegov pogled šel od Šumarjevega dvorišča preko stotih vaških streh, kakor bi hotel med njimi iskati najmanjše. Prav na kraju vasi je stala v snegu, mala, kakor bela krtina — bajta Malarce, o kateri je ponižna Julika tako trdno in sveto verovala, da je čarovnica.
Iz dimnika, ki je izgledal sredi bele strehe kakor mala črna pika, se je vil v večerni zrak te-nek, modrikast dim. Tega je opazil mladi Šumar in se na-smehljal. "Nu, dimnik, se mi zdi, zopet dobro vleče!" Globoko je nagubančil čelo, kakor da se je zopet v njem vzbudilo ogorčenje nad onim pobalinstvom, ki so ga Malarci razposajeni pobalini storili. Tedaj so njegove misli nenadoma zaskočile v drugo smer, kajti mrmral je: "To pa ji moram izbiti iz glavice: da bi v take stvari verovala ... in bi se takemu početju smejala!" Globoko je vdahnil rezki zrak ter se okrenil, da vstopi v temni gozd. Začul je šum, kakor bi nekdo lomil v gozdu dračje. Morebiti divjačina, katero je glad prisilil, da se približa vasi še pred nočjo? Nikakor! Sedaj je čul, kakor bi nekdo ploskal v roke, da si jih pogreje. In kmalu nato je stopilo iz gozda mlado dekle, do kolen v snegu, a na glavi veliko butaro, ki je bila skoro pretežka za nje moči. Tone se je nasmehnil. "Glej, no, na staro sem mislil, pa ti pride mlada!"
Gotovo je bila namenjena na pot. Ko pa je ugledala mladeniča, se je okrenila v drugo stran, kakor bi ji bila med vsemi potmi najljubša najbolj samotna. Bila je suhljata deklina, zelo revno oblečena. Pod težko butaro so se je bili lasje razpletli ter so ji padali kakor velik črn val po malem hrbtu. Zašla je v zamet, tako da se je do prs vdrla vanj.
"Hoj, dekle, ali naj ti malo pomagam ?"
Vsled težke butare seveda ni mogla okreniti glave, zato je le s kretnjo roke odklonila. In kakor da je ponujena pomoč podvojila nje moči, se je izkopala iz zameta ter izginila po stezi za njim.
"Ta — pa da bi čarala? . . . Ko bi znala čarati, bi si pričarala kar celo skladovnico drvi h svoji koči ... pa ne bi po snegu zmrzovala in nabirala dra-čja!" Tone je bil sedaj v gozdu. Nekaj časa je korakal med drevesi. Tedaj je križal "ca-rovničino" pot. "Nožico pa ima kakor otročiček!" Nato je prišel na pot, ki je šla globoko med dvema bregovoma. Predno je skočil doli, je prisluhnil v reber. Tam gori pa je bilo vse tiho. Sedaj je šele skočil doli na pot, ki je bila od sani gladko razvožena. Pa tudi med tem, ko je šel v reber, je od časa do časa prisluškoval. Pač je vedel, da bi bilo srečanje kaj neprijetno, ko bi pridrvele sedaj po rebri navzdol s kalnica-mi težko obložene sani, v div-
jem diru, ki ga nihče ne zaustavi., Desno in levo poledeneli snežni bregovi — tedaj se gotovo ne bi mogel umakniti. | Pričelo se je bilo že mračiti, pač ne bo nihče v mraku vozil več navzdol.
Še eno uro je moral Tone plezati, da je prišel do zaseke, kjer so delali drvarji njegovega očeta. Nastala je že temna, tiha noč. Niti glasu iz gozda. Le sem pa tja pljusk kepe, ki je zdrknila raz vejevje. Tema, vendar pa ne neprodirna tema. Vse obsvetljeno po polumraku sneženega bleska. Le nebo temno, a njega zvezde velike in žareče. Med počasnim korakanjem po ravni stezi se je Tone le venomer oziral po teh miglja-jočih lučkah. Vendar pa ni videl drugega, nego le svojo srečo, nedolžni obrazček svoje Ju-like in pa tisti rdeči, zaokroženi trobček.
Tihi glasovi, ki so se zlivali v pesem, so ga vzbudili iz misli. Par sto korakov pred njim je stala velika drvarska koča. Izgledala je v medli svetlobi kakor ogromen štor, katerega obdaja svetloba, ki je prihajala izpod strehe in pa pri odprtih vratih. Ko je prišel na sto korakov, je Tone že zavohal dim in duh masti, ki sta prihajala iz kuhinje.
(Dalie prihodnjič.)
_ Grozdje, mošt, sodi!
Cenjenemu občinstvu se priporočam za naročila. Pri nas boste dobili prvovrstno grozdje in mošt po prav nizkih cen.ih.
Prejšnja leta smo bili na 72. cesti.
J. KOPRIVEC
1157 Norwood Rd.

iiiiiiiii"iiiiiiniiii)niHiiiiiiiiiiniiniiiiuiiiiiiiiiiiMim>ii
Grozdje in mošt!
Najboljše belo in črno grozdje iz lastne farme, Geneva. Ohio. Po narcčiiu vam preskrbimo najboljši mošt iz našega grozdja. Naši vinogradi so priznano dobri na kvaliteti grozdja.
TRGUJEMO PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH
HENRY PALLAK
16217 Waterloo Rd.
.............................................................................................
Preša, grozdje in sodi	|
V zalogi imamo vsevrstno belo in črno ohijsko grozdje najboljše S kvalitete, po dnevnih najnižjih cenah. Zajamčeni sodi od žganja.
= Prcšamo proti mali odškodnini pri nas kupljeno ali pripeljano	S!
jjj grozdje. Cene nizke, postrežba hitra.	=
8 T OM KRAŠOVEC	|
| 17721 Waterloo Rd.	| ^luiiuiiiiiiuiiiHiiiiuiiiiiiiMniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin?
VOLITE PROTI SLABIM ČASOM
DA VOLITE ZA VES DEMOKRATSKI TIKET NAREDITE KRIŽ (X) POD PETELINOM
IZVOLITE
FRANKLIN D. ROOSEVELT za predsednika GEORGE WHITE	goyernerja
ROBERT J. BULKLEY	U. S. senatorja
AKO VOLITE ZA VES DEMOKRATSKI TIKET, BOSTE VOLILI ZA SPREMEMBO 18. AMENDMENTA JN S TEM ZA ODPRAVO
BREZPOSELNOSTI
"Zadržanje republikanske stranke glede„prohibicije je POLITIČEN TRIK, da imajo republikanski tiket za mokre in suhe. V teh časih MI NE MARAMO VEČ POLITIČNIH TRIKOV." (Iz govora gov. Elyja v Clevelandu).
VOLITE ZA VES DEMOKRATSKI OKRAJNI TIKET
JOHN F, CURRY	1
JAMES A. REYNOLDS S
EMMERICH B. FREED
FRANK T. CULLITAN
JOHN M. SULZMANN
JOHN J. BOYLE
JOHN J. BUSHER
DONALD F. LYBARGER
JOHN O. McWILLIAMS
K. G. CIESLAK
IZVOLITE
OKRAJNIM KOMISARJEM
za OKRAJNEGA PRAVDNIKA (kratek termin) za OKRAJNEGA PRAVDNIKA "(dolgi termin) za OKRAJNEGA ŠERIFA za OKRAJNEGA BLAGAJNIKA za SODNEGA KLERKA za OKRAJNEGA REKORDERJA za OKRAJNEGA ZEMLJEMERCA za OKRAJNEGA KORONERJA
VOLITE ZA VES DEMOKRATSKI DRŽAVNI IN LEGISLATIVNI TIKET
#
ZA
kongresman-at-large ZA
kongresmane v kongres
S STEPHEN M. YOUNG. I CHARLES V. TRUAX
f MARTIN L. SWEENEY, 20. distrikt { ROBERT CROSSER, 21. distrikt { FLORENCE E. ALLEN, 22. distrikt
KO VOLITE ZA SODNIKE, NE POZABITE ZAPISATI IME
P. L. A. LIEGHLEY
ZA APELATNEGA SODNIKA (neizpolnjen termin)
POJDITE V VOLIVNE KOČE 8. NOV.
NAREDITE KRIŽ (X) POD PETELINOM, PRVA KOLONA NA GLASOVNICI IN IZVOLITE DEMOKRATSKE KANDIDATE IN NAPRAVITE PROTEST PROTI RAZMERAM, KI VAS SEDAJ TLAČIJO
Demokratski izvrševalni odbor W. B. GONGWER, predsednik
Velika otvoritvena
RAZPRODAJA
novo predelane, moderne
Public Clothes Store
. Okoristite se z našo otvoritveno razprodajo finih volnenih oblek, površnikov in sukenj, po teh znižanih cenah
samo za kratko dobo.
Public Clothes Store
6301-3 St. Clair Ave., vogal 63. ceste
POMNITE, DA JE TA TRGOVINA NA VOGALU
(Ustanovljena 1926)
PREŠA! MOŠT! GROZDJE
Vsem mojih starim odjemalcem naznanjam, da sem tudi letos pripravljen poslreči z najboljšim grozdjem in meštom. Priporočam se tudi novim odjemalcem. Kdor enkrat kupi pri nas, pride še, ker je zadovoljen s fino kapljico.
Jos. Košak
3559 E. 81st St.
Diamond 2940
............."»""»..............................................................................................................................................................llil J■tlllllillil(lllllllllillHlLiiHllllXll■tl^l^
B
Preša, sodi, grozdje
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da bom kakor vsako leto, tudi letos prešal grozdje ter vam bo mogoče pri meni dobiti res najboljšo kapljico.
Pri meni kupite lahko tudi grozdje in sode po najnižjih cenah. Se priporočam
Anton Godina
15609 WATERLOO ROAD
v Kmettovem poslopju
PRESKRBITE SI VSTOPNICE ZA OPERO
•MARTA"
katero priredi
"ZARJA"
v nedeljo 13. novembra, 1932
Vstopnice se dobijo pri članih Zarje ter pri Mrs. Kushlan v Slov. Nar. Domu
gmiiiimimiiimimmii...............................................................
I Grozdje, mošt, sodi!
Pri nas dobite prvovrstno grozdje iz najboljših vinogradov, tako	§
s da bo sleherni zadovoljen, ki bo od nas nabavil kapljico. Cene so	S
5 tudi nizke. Se cenjenemu občinstvu toplo priporočamo za naročila.	S
FRANK IVANČIČ	\
= 1440 East 53d Street Cleveland, Ohio	S
imunimi.....miMmmimimimmiiiiiiimmimmimmimiiimiiiimmmiiiiiiiiii
si
0248480153480223482348485300024848534823534802538953235323022323235390535353535353235348535353
0253010000020101024848020101024823230200530253025353535353535353532301
020200010102018900015353234848535353480002534853484848534891235323482348232348484802004823532300000102022300