List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-n j pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva „6orfca" je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-„u na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo op ravniku in sovredniku Antonu Liknar-ju. na Starem trgu (Piazza tlel Ihiomo) h. št. 361. Vse pošiljatve naj se frnnknjejn. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
V abito k naroèbi
»Glasa.*
S prihodnjem mesecem julijem začne drugo polletje ; zato vabimo vse dosedanje naročnike, da svojo naročbo nemudoma ponovijo in ob enem (naj lože po poštnih nakaznicah naročnino pošljejo. Novi naročniki pa naj se v kratkem oglasijo, da bomo o pravem času vedeli, koliko iztisov nam bo treba tiskati.
Opravništvo
O direktnih volitvali..
II. Posnetek postave (dalje).
Valjenje poslancev. Poslanci se volijo vpričo volilnega komisarja pod vodstvom volilne komisije.
Volilnega komisarja v glavnem mestu dežele imenuje dež. namestnik, v volilni skupščini mest, trgov in kmetiških občin pa tisti okrajni glavar, v čigar okraju se vrši volitev. Vsaki volilni komisiji se ima pridati zapisovalec, kteri ima o voljenju pisati zapisnik, v kterega se imajo sprejeti vsi važni dogodki pri volitvi in pa po komisiji storjene določbe. V volilno komisijo za vèliko posestvo in za kmetiške občine izvolijo volilci iz svoje srede po tri ude; po njih izvolitvi izvoli ravno toliko udov volilni komisar. Ta volitev se vrši po listkih volilcev, ki so o začetku voljenja pričujoči in svojo volilno pravico z izkaznico dokažejo. Pravica izkaznice pri tej volitvi pregledati, o njih veljavnosti soditi, pripada volilnemu komisarju, kteri o tem konečno razsoja.
0 siromakih, posebno o beračih.
ii.
Kedó nij v svojem življenji imel vže priložnosti videti na tisoče ubogih siromakov ? vsaj je, zlasti pri nas, ž njimi vse prenapolnjeno: vidiš jih laziti od praga do praga, čakati na cestah, pri cerkvah, na romarskih poteh,... povsod te srečuje pomanjkanje, ubožtvo. Zdaj ti naravnost roko naproti moli proseč za mili dar, zdaj molcé in zasraraljeno na strani stoji, zdaj te predrzno nadleguje, zdaj s petjem, zdaj z godbo, zdaj molitvijo od tebe pomoči išče.
Danes je ravno sveta nedelja, dan počitka, dan veselja. Vsakdo si danes kaj boljšega privošči v se in na se, da tudi telò obhaja veseli dan. In proti večeru glej ! vse vreje iz tesnih oklepov mestnega zidovja na prosto, pod milo nebo, ven proti prijazni vasici. Tu vidiš čvrstega rokodelca, za njim drzno koraka brezskrbni vojak, tu se suče rudečelično selsko dekle, ki
V	volilno komisijo so izvoljeni tisti, ki dobijo naj več glasov ; ako bi imelo več oseb, kakor jih jima biti voljenih, enako število glasov, razsodi po komisarju storjeno ždrebanje.
V	skupščini mest voli 3 ude občinski zastop, tri pa volilni komisar v volilno komisijo: teh šest udov pa voli sedmega z z večino glasov; ako bi se tudi pri drugi volitvi večina glasov ne dosegla, imenuje sedmega uda komisar.
Udje volilne komisijo si izvolijo iz svoje srede predsednika z relativno večino glasov ; pri enakem številu glasov odloči po komisarju storjeno ždrebanje.
Volilna komisija sklepa z večino glasov ; predsednik ima oddati svoj glas le, kedar so glasi na dve polovici razkrojeni ; njegov glas je odločiven.
Volilna komisija ima samo tedaj pravico, odločiti, ali se ima kedo k glasovanju dopustiti in ali so oddani glasi veljavni, a. ako bi pri oddajanju glasov nastala dvomba o istosti kakega volilca (to je, ali je res on, ali ne);
h. ako bi uastalo vprašanje o Tc\ja-»uoaLi
posamezno oddanih glasov, pooblastil, ali preklica pooblastil ;
c. ako bi kedo pri voljenju ugovarjal zoper volilno pravico v imenik volilcev vpisane osebe. Tak ugovor se zamore storiti le; dokler ni dotičua oseba že oddala svojega glasa, in le, ako bi kedo trdil, da je ta oseba po vpisu v imenik volilcev zgubila volilno pravico.
Volilna komisija mora svojo odločbo vsakrat še pred nadaljevanjem voljenja storiti ; zoper njene odločbe ni dopuščen rekurz.
zdaj služi pri mestni gospodi, zraven nje stopa lahno bleda meščanska gospodičiua ko bleda lilija zraven polne rudeče rože, tu se sprehaja zamišljeni učenjak, tam bogati kupec. Vse je danes veselo, vse hoče nekoliko hipov prosteje dihati v čistejšem zraku. Pojdiva tudi midva, prijatelj, iz mestne sence med zdravo naravo. Veseliva se, kjer je vse samo veselje! Pa kaj pravira? Vse? Tam le ob cesti sedi nekdo, kateremu veselje ne vnema lica, kateremu života ne krije svatovska obleka. Raztrgana bala ga odeva tudi danes, kajti lepše in boljše ne premore. Gospodov dan zanj nij veseli dan, on nij-ma kaj boljšega vžiti. Ubogi berač je to, ki od mimogredočik milostinje prosi. Nehote me njegova prošnja spominja Gòtbejevega prosjaka v Faustu, ki je tudi nagovarjal vesele sprehajalce: „So lasst mieli nicht vergebens leiern, Nur dem ist wobl, der geben mag,
Ein Tag, an welcbem alle feiern,
Sei auch fiir mieli ein Erntetag" !
Postojva in poglejva, če bo siromakova žetev bogata. Ti, prijatelj moj, ki si blazega
Volilni komisar ima skrbeti za mir in red pri voljenju in pa za to, da se izpol-nujejo odločbe volilne postave; on ne sme pripustiti, da bi volilna komisija presegla svoj delokrog. Po začetku voljenja ne sme komisar pripustiti, da bi se imeli v volilni sobi nagovori v obdelovanje volivcev.
Volilcem in oziroma volilnim možem vročene izkaznice dajo pravico, vstopiti v volilno sobo, in so ob enem vabila k volitvi.
Kedar pride za volitev odločeni dan, začne se voljenje ob napovedani uri v sobi za to odločeni — ne gledè na število prisl ih — s tem, da se voli in vstanovi volilna komisija.
Ta prevzame imenike volilcev in pa za voljenje pripravljene izkaze. Ako ne bi bilo toliko volilcev nazočih, kolikor jih je treba za volilno komisijo, prevzame vol. komisar opravilo komisije.
Volilni komisar mora zbranim volilcem obsežek §. 19. in 20. volilnega reda o lastnostih, potrebnih za volilno pravico, naznaniti, jim razložiti postopanje pri glasovanju in pri preštevanju glasov in pozvati jih,
•I* »ai odda io «voi glas no svoiem nrenri-čanju brez vseh sebičnih ozirov tako, kakor se jim zdi, da je za občni blagor najbolje.
Pri oddajanju volilnih listkov, se smejo porabiti le tisti listki, kteri so bili volilcem uradoma vročeni; vsi drugi so neveljavni.
Voljenje se začue s tem, da naj prej udje volilne komisije svoj glas oddajo. Potem bere en ud komisije imena drugih volilcev po redu, kakor so v imenik zapisani, in vsak volilec odda po tem redu svoj glas.
sreà, takoj prosečemu siromaku desnico stegneš ter mu s prijazno besedico kak soldek v roko stisneš, drugi v hitrem vozu naprej drdrajo vrže svoj darek v prosjakov klobuk, — za taboj in za unim doni reveževa molitev in zahvala. Pa vsi, prijatelj moj, nijso tako milosrčni ko ti. Glej tam lepo rejenega gospoda, ki se ziblje po cesti sè svojo bogato oblečeno zakonsko pridru-go ! Lice in obleka kažeta, da se jima na zemlji krivica ne godi, da imata zemeljskih dobrot v preobilnosti ; vendar onadva niti svojih očij ne obrneta na trpečega brata. Pes v njihovi hiši ima, karkoli poželi, žlahtna gospa ga nežno pestuje v svojem naročji, ga gladi, ga poljubuje kot malo detice, on sme od gospejne mize iz dragocene posode jesti, sme se celo brez velike zamere včasi nespodobno vesti; če se ubogi ži-valici kaj prigodi, da n. pr. oboli, stavim svojo brado, da bo „mehkosrčna iu rahločutna* žlahtna gospa solze točila ali celo po dohtarja poslala, — in to vse da bi nedolžni živalic! olajšala in okrajšala trpljenje, Oj srečni pes! Ali bi si ubogi siromak, ki ob cesti sedeč milo

JI igl



o ■
Pj; -
‘V.
5$ -
č ‘
m:.
m
'C{;
... K 4 'H;
P 1

Ako bi kak volilec pri branju svojega imena nazoč ne bil, ima se oglasiti pri komisiji še le po tem, ko je bil celi imenik prebran, da odda svoj glas.
Ako se po listikih voli, prevzame po-samezue liste predsednik komisije in ga položi v posodo za to pripravljeno ; on mora tudi za to skrbeti, da noben volilec več kot enega listka ne odda.
Vsak volilec mora pa pri oddajanju glasa pokazati svojo izkaznico.
Volilni možje morajo pri glasovanju razločno po imenu in priimku imenovati osebo, ktero hočejo za poslanca voliti; pri volitvi po listkih pa je treba ime in priimek poslanca zapisati na listek, kteri se po tem komisiji odda.
Po sklenenem voljenju se pa oddani glasi preštejejo. Izid volitve ima koj naznaniti predsednik volilne komisije.
Ako se pa volitev enega poslanca v več krajih vrši, mora on naznaniti, da se bodo oddani glasi poslali v glavno volišče, in da se bodo še le tam glasi preštevali.
Za poslanca je izvoljen tisti, kteri ima za se nad-polovično večino vseh oddanih glasov.
Po dokončani volitvi se zapisnik sklene in ga podpišejo vsi udje komisije, komisar in zapisovalec; potem se zapečati in komisarju izroči.
Volilni komisar pošlje volilne spise dež. namestniku; dež. namestnik pa ima izročiti izvoljenemu poslancu spričevalo, da je izvoljen. To spričevalo mu je vstopnica v državni zbor.
X>opisi.
V Gorici, 25. junija. — Proč s cerkvijo, in ž njenim vplivom v naših šolah! to je geslo sedanjega sveta. In, žalibog! skorej povsod je šola uže cerkvi odvzeta, in kjer ima cerkev še kaj pri šoli, stavijo ji toliko napotkov, da ne more več tega dosegati kar želi. Šola je popaganjena! Prav govori o tej stvari izverstni časnik: JDer Katholik. Zeitschrift fur katholische Wissenschaft und kirchliches Leben. Mainz
1873. Mai S. 638.“ Zdaj moramo spoznati, tako piše ta fasnik, da siliti kristijan-sko mladino v šole, ki niso kristijauske, je ravno tako siljenje vesti (Gewissenzwaug), je ravno taka netolerantnost, kakor bi bila, siliti jo k nekristijanski bogoslužbi, ali naravnost k odpadu od vere. V naj nevejših debatah pruskih zborov so profesorji nemških univenutat ali vseučilišč tako sovražno zoper cerkev deklamovali, in deloma, kakdf n. pr. Virchov, vse kar je kristijanom naj draže, tako zasmehovali in zasramovali, da je bil vsaki pravi kristijan živo ranjen — in taki možje in njih učenost ima v rokah odgojenje maše kristijauske mladine ! In vodje pri vsem tem cerkvi sovražnem prizadevanji so profesorji (An der Spitze al-ler der Kirche feindlichsten Bcstrebungen stehen Professoren). In taki možje imajo podučevati tudi naše mlade duhovne! *) Naj novejša kriva vera **) je zastopana skoraj le od univerzitatskih in gimnazijskih profesorjev, iu profesorji so bili tisti, ki so odpadniku Dóllingerju iu Dollingerjanom ploskali, in katoliško cerkev zasramovali— in tem je katoliška mladina v roke dana, da se njeni katoliški veri posmehujejo in da jo v ne verstvo pripravljajo ! In res, koliko njih je, ki se zdravništva učijo, in po dokončanih šolah nazaj na dom pridejo, da niso popolno neverni materijalisti ? Koliko njih je, ki se pravdarstva učijo, izšolani nazaj domu pridejo, da niso polni naukov, modèrne države ? To je pač čudovit dokaz skrivne moči kristijanstva, to je skorej ne-zapopadljiv čudež, da pri takem stanu naših šol, ki uže skorej tri rodove terpi, ni še vera popolnoma zatrta. Med protestanti na Nemškem, kjer je šola vse m cerkev skorej nič več ne velja, je to vže vsakemu kristijanskemu življenju vso podlago spodneslo. Pa tudi med nemškimi katoličani je deržavna šola s svojim racijonalizmom vero uže strašno spodkopala. In zdaj se baha ta neverska učenost, ki je uže vse više resnice od sebe otresla, ki je vso filozofijo spri-
*) Znano je, da so Pruskem postavo snovali, da bo deržava za poduk tudi katoliških duhovnikov skerb imela.
**) Pravijo ji starokatoliéanstvo, ali bolje Dollin-geijanstvo.
prosi, pa od te „mehkosrčne* gospode nič ne dobi, ali bi si ta siromak ne moral želeti, da bi bil raje pes takih ljudij, kakor njihov trpeči brat v Bogu ? ! — Drugi, ko pojde mimo, bo morda siromaka celo zmerjal, ter ga s potepuhom in Bog ve kako še psoval. Taki ljudje v gledišči jočejo, ako jim v igri predstavljaš ljudsko trpljenje, kedar ga pa vidijo v življenji, v resnici, ne v podobi, — ostane jim srce mrzlo, oko suho.
Ko bi ti in taki pomislili in natančneje ogledali britko osodo revežev, ne ! ne ravnali bi tako !
Revščina je vže sama na sebi težko, skoro neznosljivo breme. Ubogi siromak zajutra še ne vé, kje bo kosil, opoldne ne zna, ali in kje bo večerjal in pod katero streho bo počival, ter vsaj za nekoliko trenutkov v spanji pozabil svoje gorje. In tako gre danes in jutre in vse žive dni. To je hudo, res hudo, vendar še nij uar-veče hudo. Ubožtvo ima v spremstvu brez števila še drugih in hujših nadlog. Ne bo od škode, če vsaj nekatere izmed teli naštejem, Nar-
poprej imenujem pomanjkanje prijateljev. Zvest prijatelj je hladilo in tolažilo v tej solzni dolini :
„Getheilte Freud’ ist doppelt Freude, Getheilter Schmerz ist halber Schmerz.„
V sreči in nesreči potrebuje človek sočutja, potrebuje človeka, ki ž njim deli veselje in žalost; toda žalibog, prijatelji se radi oklepajo le onih, ki žive v veselji, v obilnosti, v sreči, revežev pa se prijatelji ogibljejo: „ Tempora si fuerint nubila, solus eris.u (Ovid.) Tako mora revež sam trpeti, sam svoje breme nositi, nijma komu svoje žalosti potožiti:
„Po svetu hodim čisto sam,
Nikdč ne praša : kod in kamw ?
Siromak nosi pod raztrganim plaščem tako Čutljivo srce ko ti, si ravno tako želi ljubezni, prijatelja ko ti, — in ga ne najde. Sam nosi svoje gorje, sam vzdihuje v svoji podrti koči. — Nij zadosti! Siromak je pogosto celò zaničevan, — sicer le od nemislečih in brezsrčnih ljudij, od ljudij ki nijmajo prave omike; toda prašam: koliko jih je dandanes, ki vedo,
VT ■ •	•	. -n;	-
'
(lila, ki je vse prirodoslovske vede okužila s svojilni materijalistnimi hipotezami, kije vso pravdarstveno učenost razdjala: zdaj, pravim, se ta neverska učenost baha, in govori: „Le sama jaz sem resnica, jaz sem modrost, jaz sem odgojiteljica ljudi, meni grò tudi pravica, da za duhovni blagor države skrbim, jo vodim in nadvladujem, po mojih naukih morajo se postave dajati, in tem postavam mora vsakdo, ako so tudi zoper njegovo vest, ponižno se podvreči; cerkev, kristijanstvo ima le tiste pravice, ktere mu učenost priznava." Tako piše zgorej omenjeni časnik nder Katholik*. Iu ko sem to bral, sem sam pri sebi rekel : tout co m me chez nous ! kakor na Nemškem, tako je tudi pri nas. Cerkvi šole jemljejo, novo-èrni učitelji (s hvalevrednimi izjemami) niso nič bolji od nemških naprednjtf-ških učiteljev, bodi si na deželi ali po mestih, bodi si v prvih začetnih šolah ali v srednjih, realkah ali gimnazijih, da ne govorim od višili šol na Dunaji, v G radei, Pragi itd. kjer je prvi sedež ne verstva in središče, iz kterega na vse strani nevera med ljudstvo sili. Koliko dobrih še nepokvarjenih mladenčev najde tam strašno brežino, iz kterega se ne bodo morebiti nikoli več vzdignili. Pravim, strašno brezdno, ker govori Kristus : Qui vero non credule rit, con de mn abitar t. j. kdor ne veruje, se pogubi (Mark. XVI, 16.). In vero, ktero naša mladina iz doma v šole prinese, brezvestneži, ki hočejo biti osrečevalci ljudstva, spodkopujejo, cerkev, cerkvene obrede, škofe, duhovne, menihe obrekujejo, zaničujejo, zasmehujejo, od svetega pisma zaničevavno govorijo itd. Nad takimi rečmi se nedolžne duše sprvega zgrozujejo, ali pozuej se strup neverstva v njih mlada serca počasi vrini tako, da ga je težko zopet ven spraviti. V dokaz vsega tega bi lahko faeta navedel iz naše bližnje okolice, toda esempla suni odiosa.
(Konec pride.)
S Kanalskega, 25. junija. — (Lelina. — Sola kanalska. — V. Slanic,)
Sam ne vem, o čem bi vam pisal. Med tem ko drugod gospòda na Dunaj od-
kaj je prava omika in koliko od teli jo, ki jo res imajo? Toda naprej! Siromak je preziran, sem rekel. Blag je zdaj ljudem oni, ki ima o-bilno blaga, bogat pomeni vže etimologično toliko kot Boga poln, tedaj Bogu ljub, ubožcu pa toliko kot brez Boga (tako je vsaj razlagal moj nepozabljivi učitelj slovenščine, ki je bil in je še mojster v filologii), — beseda : kokos pomeni po naše hud, hudoben in tudi reven in ubožen, kar zopet dakazuje, da so vže stari Grki imeli revne ljudi tudi za hudobne, ker imajo za oboje le en izraz; — nemški: „elend“ ima tudi obojni pomen, in češki [prilog: chudy pomeni toliko kot naš ubog! Glejte tako so vsi ti narodi strinjali s pomenom reven tudi pomen hudoben. Kaj hočemo trdnejših prič za zaničevanje revežev, kot so te tisočletne jezikoslovne priče?
,.Ma perchè siara poveri
Ci credono senza onor“
sem slišal peti v operi Linda di Chamounix. In taka je res ! „Človek sedaj toliko velja, kar plača“, in „lo potica da ime slovečo*. Siromak je pa brez časti in brez veljave. (Dalje.)
haja, da si tam toliko hvali sano razstavo na drobno ogleda, med tem ko se po družili krajih ljudje, ki imajo zdravja po malem, ali pa cvenka po velikem v toplice odpravljajo, je v naši dolini vse mirno in tiho. Naš kmet dela po stari navadi za »vsakdanji kruh", kterega bomo pa letos, kakor kaže, prav po malem imeli. Rani krompir nam je pocrnèl, tudi vinska trta ne kaže nič kaj dobro. Cividin ki je po Goriškem, v novejšem času pa tudi drugod, kaj priljubljena kapljica, nam je skoro po polnem odrekel; nekoliko več obetajo črne trte. Sè sviloprejkami je bilo tudi Bog po^ magaj. Nestanovitno, zdaj premrzlo, zdaj preloplo majnikovo vreme je brž ko ne to vzročilo. Nekteri kmetje so mislili, da bodo o sv. Antonu najmanj dva stota (centa) galete v Gorico prinesli, pa še 20 funtov je ni bilo; zato pa z glavo majajo in po vzroku te nezgode poprašujejo. Njega dni, pravijo, je bilo vse drugače : da si dal gosenici le jesti, pa se je zapredla in denar je bil gotov. Dandanes pa delamo noč in dan okoli njih, sviloprejkina jajčica si naročujemo s Kitajskega in Bog si ga vedi še od kod, pa na mesto svile imamo le—gnoj.
Til pa tam se govori, da je starešinstvo kanalsko sklenilo naprositi dež. šolski svèt V Gorici, naj se v Kanalu v prihodnjem šolskem letu 1873/74 zraven materinščine tudi nemščina uči. Kdo je to misel sprožil, ne vem. Meni sta znana samo dva občinska zastopnika: župan in pa en gospod izmed velikega posestva. Da imata ta dva gospoda za druge reči dovoljo zmožnosti, to vemo vsi na Kanalskem, ali pa tudi vesta, kak namen imajo ljudske šole, o tem dvomimo. Namen ljudske .šole obstoji edino e izobrazenji in'po il ahi nov a nji uma i a srca otroškega. Ljudje dajajo — ali bi vsaj morali dajati — svoje otroke v šolo, da se jim srce požlahtni, da se naučijo brati, pisati in raduniti ; da so seznanijo vsaj nekoliko sè zemljepisjem, sadjorejo in drugi-1 mi za vsakdanje življenje koristnimi vednostim!. Kako, za Boga! se bo pa nježno otroče vsega tega naučilo, če bo učitelj dragi čas z nemško slovnico tratil. Francoz uči svojo deco francoski, Anglež angleški, Talijan talijanski, Nemec nemški, Turek turški, le Slovenec naj drugače dela! Ali ni to narobe svet? Prašajto ljudi, ki so hodili pred 10.. ali 15. leti v šolo, koliko znajo? Nič, ščinoma nič. Stopite pa v sedanje šole. Otroci vam ne znajo le gladko brati in pisati, marveč vam spišejo tudi čedno pismice kteremu koli človeku, vam znajo povedati, kje je Štajarsko, Kranjsko, Koroško, vam imenujejo glavne avstrijske vode: jezera, reke in rečice. In zakaj je sedaj bolje, kakor je bilo nekdaj? Zatò ker se vso slovenski podučuje.
Pa pravijo : Oe pojde kdo v Gorico v šolo, kaj bo ž njega, če no bo znal čisto nič nemškega! Res, na vadnici goriški se že mora umeti nekaj nemškega, ali povejte mi, koliko jih pa grò vsako leto iz kanalske šole v Gorico? Jaz menim k večemu trije ali štirje, ali pa še ne. In tem trem ali štirim na ljubo bi se moralo kakih 120 — 130 otrok z nemščino mučiti!
Kedar v javni občinski seji glasuje 10 starašin za on predlog, 2 pa ne, čigava obvelja? Jaz mislim — čeravno nisem jurist, in tudi še nisem bil nikdar ud ob-
činskega svèta — da se mora manjščina večini vdati. To je menda po celem svetu v navadi, le na Turskem morebiti ne.
Pa naši otroci, kedar odrasejo,» pojdejo po svetu, in kako bodo shajali, če ne bodo nič druzega znali, kakor to, kar jih je mati učila? — Veste kaj, naši ljudje niso cigani, da bi v vsaki orehovi senci lulo (fajfo) palili, pa slanino s polento pojedali in •mirne ljudi Bog si ga vedi v kolikih jezikih prosili in preklinjali. Naša slovenska zemlja potrebuje svoje sinove in hčere doma ; če pa kdo mora ali hoče iti na tuje, bo že skrbel, da se toliko nauči, kolikor bo potreboval, saj Slovenci in Slovani sploh imamo dovolje talenta za tuje jezike. Čudom se pa čudim, da ni vsaj kanalski učitelj — voditelj, ki je vendar ud občinskega svèta, *) temu sklepu vgovarjal, saj on kot strokovnjak bi moral vendar vedeti, da otroke ljudske šole nemški učiti, ali pa vodo sè sitom za-jemati-je vse eno.
Spomladi se jo govorilo in tudi pisalo da mislijo nekteri rodoljubi na to delati, da se pokojnemu Stanič-u spominek postavi, in sicer na prostornem trgu kanalskem. Ta novica nas je močno oveselila, ker til pri nas vživaino še sedaj sad njegovega truda in njegove požrtvovalnosti. Morda jo cela ta stvar zaspala **), ali kali f
Iz Tomina, 23. junija.— (Birma. —
Sveiogorski zvonovi.)
Včeraj ob šestih zvečer so prišli prevzv. nadškof iz Volč v naš prijazni trg z obilnim spremstvom. Danas so delili med obilno assistemmo sakramont sv. birme, blizo 450 otrokom. Imeli smo jako ugodno vreme. Nelio je bilo jasno kot ribje oko, pa veter z bližnjih hribov je hladil zrak pekočega obnebja. Naš možki pevski zbor nam je oskrbel za ta dan prav lepo petje, ki je, kakor smo slišali, tudi našemu višernu pastirju prav dopadlo. Slavnost tega za vsako faro redkega dneva so pa sosebno poviševali glasovi v h (Inv akkordu umetno in sprelepo ubranili zvonov, ki nam j ib je vlani v Ljubljani vlil dobro znani Samasa. Popoldne so se viši pastir odpeljali v Melce. Spremljevala sta jih mirnost, svetovalec g. A. Winkler in naš župan g. Devetak.
Pri tej- priložnosti bi bili radi povedali prevzv. nadškofu, da želijo naši hribovci, naj bi tudi svetogorske zvonove — za katere smo precej denara nabrali in na dotično mesto poslali — Samasa vlil. pa smo molčali, saj dobro vemo, da bodo. kot glavni vodja svetogorske božjepotne cerkve, sami pravo zadeli. — Res, tudi iz Vidma dobivamo dobre zvonove, ali skušnja novejših časov .nas uči, da v Vidmu vliti bron rad pokne. Cerkvena oskrbništva na Kanalskem nam vedó o tem marsikaj povedati. Samasovi zvonovi pa so se, kolikor vemo, povsod dobro obnesli, in slovijo ne le po Slovenskem, marveč tudi po nemških avstrijskih kronovinah *)
*) Kolikor je nam znano je bil ud, pa ni več. Zakaj? ne vemo. Po našem mencnji bi moral biti učitelj na kmetih vselej ud občinskega zastopa, da bi vsaj o šolskih zadevah kako spregovoril Več vé učitelj o šoli kedar spi, kakor drugi zjutro na tešče. — Pr.
**) Nikakor ni zaspala ! — Ur.
*) Dunajski „Volksfr.“ popisovaje svetovno razstavo, imenuje Sainaso: „dcn beriihmten Glockengies-ser* in njegovo zvonove ,,das vorziiglioUe luirmonische Gelante.** Pis.
Ogled.
Avstrija. Oglednik je vajen najpred oči obrniti na Dunaj, kot središče in ognjišče domače politike; kaj pa, ko bi enkrat doma začel?! Visoka politika na Go-riškem, ki se zdaj snuje, je ta, da nas lepo rahlo germanizujejo. Ne glede na postave in ukaze veljà zdaj n. pr. na polji javnega poduka glasoviti »muss sein" bolj, nego nekdaj, ko je še korporalova palica čaro-delno moč imela, toda se vse bolj z lepa z nami ravnà. Marsikje se najdeje »možje", ki še zmiraj menijo, da glavni, če ne edi-iii, namen šole je ta, da se otroci navadijo — ne navadijo, ampak učijo nemški. Take može vpreže gosp. okrajni glavar po tajnih instrukcijah, ki jih ima, da sprožijo prošnjo za vpeljanje nemščine v ljudsko šolo. Pojdite se potem pritožit n. pr. k namestniku primorskemu: sè sladkimi besedami vam poreče: Nam bi nikdar ne bilo prišlo na misel, kaj tacega storiti, a J j udje* sami hočejo zopet imeti nemški jezik, in mi smo dolžni ljudskim željam ustreči. Zanni prestopa nnkterih učencev v (faktično) nemško srednjo šolo se je poprej v nekte-rih večrazrednih učilnicah nemški jezik učil, a le v izrednih urah kot nezapovedau predmet; zdaj slišimo, «la ga nameravajo povsod vpeljati in «la se kar zaukazuje, koliko rednih ur, se ima nemščini odločiti v učnem načrtu — in vse io proti jasnim določbam postav, po kterih ne pozna naša dežela druzega jezika v ljudski šoli, kot ličen cev materni jezik. Podučevanje v tujem jeziku, predno je otrok temeljsko izurjeu v svojem, je metoda, ki se nič kaj ne vjema z zdravo pametjo. In, ako je nek znan mi-nister-šolnik, ko je bil v Ljubljani, paral-lelizmu glede učnega jezika v srednjih šolali rekel, da je to ..ein padagogischer Fusimi"; kaj bi moral še le reči o »Un-sinmr, kakoršnega nameravajo vpeljati v naši vadnici, ktera bode neki imela dvoje učnih jezikov že v nižih razredih? — Pa saj mora tako biti! k čemu pa bi si bila slavna vlada napravila , izvrševal n ih organov", ktere ironično „svelovalstvau imenu-
jej« ?
Nemščino na nepravem mestu in o nepravem času učiti, pravi se čas tratili in in občno omiko zavirati. Na pravem mestu pa in po pametnem načinu se je radi učimo, ker nam je koristna.
Na Kranjskem v Repnjah je paša Auersperg Jezuite odpravil, pa je že reknrz šel na ministra.
Zdaj podajmo se na Dunaj. Svetovna razstava je zdaj menda urejena ; obiskovalcev število se nekaj množi, odkar je vreme ugodniše in odkar gostilnice z gosti po človeško ravnajo. Izmed vladarjev je prišel te dni razstavo gledat knez rumènski Karol, in predsinočnim nemška cesarica Avgusta, ktera ima bolehnega (?) cesarja Vil-helma uljudno izgovoriti, da ne more zdaj priti v Beč. — Politika v vročih mesecih navadno hira, zdaj se pa vendar o marsičem važnem govori; tako n. pr. da sta si Avstrija in Rusija dobri prijatlici; to bi bilo ravno nasprotno temu, kar se je ni davno po časnikih raznašalo. Glede na ju-trovo vprašanje sta se neki naš in ruski car porazuuiela. Homatije na Turškem u-teguejo v kratkem nastati, če je res, da
je sultan Abdul Aziz na sraert bolan. In za ta primerljej je dobro, da sta se — če je res — pogovorila vladarja, ktera stan reči v Turčiji naj bolj interesuje.
Ozir volilnega gibanja imamo povedati, da se je ust&vaškim prorokom štrena zopet zmedla.
Veselili so se, da Čehi pridejo v novi drž. zbor, a zdaj se kaže, da jih ne bo; vedno več časnikov se oglaša za nadaljevanje passivile opposieije. Ta bi bila lepa! Prav dunajskim kričačem pojdejo Cehi in drugi federalisti povedat, ali pridejo v drž. zbor, ali ne. — Doma imajo centralisti nov križ: » mladi“ so se sprli z * demokrati. *
Bobies-ova gonja se je zanesla v vnanje časnike, kajti doma v Cislajtaniji se mnogim gg. učiteljem hlačice tresejo. (Tudi goriskim, o kterih je Triesterca trdila, da podpisujejo nezaupuico Stremair-ju? Ur.)
t Dne 24. t. m. se je odprla železnica iz Sl. Petra na Reko.
Vnanje države. Na Francoskem vedno očitniše nadvladuje monarhični in verski duh v politiki. Umrl je v Versalju posla-nec-radikalec Brousse, kteri je bil naročil v oporoki, da naj ga pokopljejo brez duhovna. Zara d tega je Mac-Mahonova vlada prepovedala že pripravljenemu vojaškemu oddelku, udeležiti se sprevoda, in tudi de-putacija narodnega zbora je demonstrativno spred umrlega hiše odšla. Nad to »brez-taktnostjo" se „Slov. Nar." spotika; zamolčal pa je vzrok one vladine »breztakt-nosti." — Enaka konservativna izjava je tudi lyonskega prefekta ukaz, vsled kterega se morajo civilni pogrebi brez duhovna, pred 7. uro zjutraj opraviti. (Nek pariški list piše zastran tega ukaza tako: »Radikalci ne verjamejo, da je duša neumrljiva; truplo človeško jim je le gnoj ; oni ne pričakujejo njega vstajenja. Prav je tedaj, da se na-nje obrnejo tiste policijske določbe, po kterih se ima gnoj in vsa nesnaga pred 7. uro zj. iz mesta spraviti." — Drugim je všeč BismarkoV in švajcarskih oblastnij pogum proti katoličanom, nam se zdi, da je ravno toliko vreden pogum francoske vlade proti radikalcem. — Rane se kliče eden načelnikov predlanske pariške komune in je zdaj ud nar. zbora. Za Thiers-ove vlade se mu ni nič žalega storilo; (sumi se, da je bil on celò versaljske vlade o-gleduh v Parizu.) Ni davno pa je narodni zbor dovolil, da se sme pričeti preiskava gledé njegov, obnašanja o času komune. Rane, vedoč, po čem to diši, je ušel na Angležko; znamenje, da se čuti krivega.
M
Na Spanjskem je pri vseh zmešnjavah vendar officiozen »mir in-red." — Castellar izdeluje novo ustavo federalne republike. Podobna ima biti sevemo-amerikanski ; držav bo 15; Madrid bo glavno mesto vse republike. To bo vse tako — se ve — če ne pridejo Kartisti, kteri zmeraj z večim vspehom napredujejo. — Da bi fed. rep. ne zaostala za kakoršno si bodi, je novih gospodarjev prva skrb — odpraviti poslanstvo pri papeži !
Italija. Papež je za 28. obletnico svoje izvolitve sprejemal posamezne voščevalce in korporacije in o tej priliki marsikaj pomenljivega govoril. Tudi pregnana španjska kraljica Izabela je bila pri sv. Očetu. —
Navadne zbore raznih redov za voljenje novih generalov je papež ustavil in dosedanje generale še za nadalje potrdil. Ta naredba je v zvezi z odpravo redov v Rimu. Dotično postavo ima kralj dan na dan potrditi.
Gotovo je neki, da ste Italija in Pru-so-Nemčija sklenili zvezo, ker se bojite Francozov.
I>omaoe novice.
(Duh. sprememba.)— Č. g. Jožef Mozetič, kurat v Škrbini je šel v pokoj, in dnhovuija je razpisana do 31. julija.
(V slovenskem oddelku kmet. de z. sole) bode 3., 4. in 5. julija konecletni javni izpit, in sicer: dne 3. zjutro od 8—12 ure iz kletarstva, po poludne od 4—7 ure iz kmet. stavbe. — dne 4. zjutro iz gozdarstva, pop. iz kmet. kemije. — 5. zjutro iz živinoreje, pop. iz kmet. knjigovodstva. Vpisovanje učencev za prih. šolsko leto se prične 1., šola pa 6. septembra.
Razne vesti.
— Ljudojedci. Pred nekoliko leti že se je pisalo, da ni več na svetu ljudojed-cev; ali novejši popotniki poročajo, da je po raznih delih sveta še sedaj čez 4 iniljo-ne ljudi, ki jedó svoje sobrate; med temi jih je v Afriki kakih 200.000, v južni A-meriki 1000, v Avstraliji 500.000; drugi so raztreseni po bližnjih otokih.
— Kupčija z ljudmi. Kamor še ni po sijala luč svete vere, ki nas uči da smo vsi bratje in sestre enega in istega očeta, se še pogostoma prodajajo ljudje v veliko nečast človeškega roda. Ta nečastna kupčija naj bolj cvete v Abisiniji ; tù so razna ljudska plemena med seboj v večnem boju; močnjši odpelje šibkejšega ter ga prodil. Naj raje imajo dečke od 16. leta neprej, ker jih lahko prodajo Turkom, da so jim varuhi v haremu. Francoski konzul v mestu Massanahu se vedno ustavlja temu nečloveškemu početju, ali do sedaj še brez pravega vspeha.
— Za tobak imamo v našem cesarstvu 26 tovarn (fabrik), v katerih dela 26,315 delalcev. Ti naredijo na leto 1033 miljonov smodk, 470,500 stotov (centov) tobaka za lulo (fajfo) in 47,000 stotov za nos. Ves tobak skupaj stane 56 miljonov gold.
— Treščilo je v Čivknem na dan sv. Ivana v Sedejevo hišo okoli 31/2 popoldne, pa ni nobene škode naredilo. Kmalo po tem pa trešči v Sedejev hlev, ubije stro-jarja Obeda, ki je na pragu stal in pa eno kravo.
— Iz Lokavca v Ajdovskem okraji se nam poroča, da so tamošnji farmani letos god sv. Alojzija posebno pražnično obhajali. Prišla sta tje dva goriška gospoda, doktorja bogoslovja, kterih eden je šolsko mladino, ki je tisti dan prvikrat prikleknila *), med sv. mašo primerno nagovoril. Vse je bilo prav, le eno je ljudi bodlo : g. učitelja ni bilo v cerkvi, da bi bil šolsko mladino nadzoroval. (Vse drugo pustimo, pri-
*) Beseda prildelcnili === prvikrat k sv. obhajilu iti je na Kanalskem in slov. Beneškem doma. — Ur.
stavljamo pa, da s tacim postopanjem se ne bodo učitelji ljudstvu, od katerega so vendarle več ali manj odvisni, nikdar prikupil^
Ce se tù pri nas v Gorici profesorji srednjih šol, ki so svoje študije na vseučilišči zvršili, potrudijo svoje dijake pri tacili in enacih priložnostih nadzorovati, smemo tirjari, da tudi ljudski učitelj tisti dan, na kateri učeča se nežna mladina k sv. obhajilu prvikrat pristopi, svojo nogo čez cerk. prag dene. Ur.)
— Polit, društvo 9Goricau je razposlalo svojim društvenikom nekoliko izrisov »polit, katekizma» — brezplačno. Naj ga pridno berejo!
Gospodarske stvari.
Letoénji stan vinogradov.
Kakor se iz mnogo krajev sliši, nimamo letos dobre vinske letine pričakovati. Skoro po vsej Evropi je majnikov mraz vinograde zlo poškodoval ; na nekterih krajih pa je že toča svojo pogubivno mQč pokazala, Žalostni glasovi dohajajo iz raznih krajev cesarstva in še žalostneji iz drugih dežel. Z nami Slovenci je Bog dozdaj še precej milo ravnal. Po Štajarskem se le malo sliši o škodi, ktero bi bil zadnji mraz napravil; le v Šalski dolini je škoda občutljiva. Več so trpeli Kranjski Slovenci. Več škode kakor pri nas, je pa napravil mraz na spodnjem Avstrijskem, posebno okoli Vòslava; in ko bi vinogradi še bolj pognali bili, bi letos ne bilo tam nobene trgatve. V Galiciji sicer ni bilo mraza, pa se je malo grozdja nasnovalo. Največ škode je trpela Ogerska, ki toliko vina daje. Polovico in črez je vzel mraz v zapadnih in južnih pokrajinah; men je je pozeblo o-kolj Komorna in Pešta. Okolj Soprona se pa razun mraza še kaže toliko število »vincarjev", da jih morajo pobirati in po-končevati. Pri Pečuhu je toča vinograde za letos in tudi prihodnje leto pokončala. Na Hrvaškem je k sreči one noči, ko je hud mraz bil, gosta megla deželo pokrivala in premrazenja ovarovala. Avstrija tedaj letos ne bo dosti vina imela; pa če ostane, kar se še kaže, bo vendar še srečneja, kakor druge dežele.
Na Badenskem in ob Renu, kjer tako imenitna vina rastejo, so vinogradi celo ppzebli. Isto se sliši iz Laškega, le v Piemontu je menj škode. Naj več škode pa ima Francoska. Najslavnejši vinogradi, kakor n. pr. v Champanji, so popolnoma po-zebli; na jugu proti pirenejskim planinam in oh morju ni bilo mraza. Iz vsega tega se da sklepati, da ho letos malo vina, ter bo cena, ki je že itak visoka, še bolj poskočila. Bode tedaj treba z vinom modro ravnati in ga zmerno piri. Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi morali mesto vina žganje piti, kar se žalibože med Slovenci že godi, če tudi prav žalostni glasovi o nesrečni smrti žganjepivcev dohajajo.
'	(nSlov. Gosp.u)
Listnica uredništvu : K. M. — Dopis prejeli, pa ne priobčili. Dotična oseba, kte-rej smo ga pokazali, želi tako. Sicer ste jo pa prav razveselili, in s tem, kakor u-pamo, svoj namen dosegli;