Ptuj, petek, 9. decembra 2005
letnik LVIII • št. 89 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
V pričakovanju praznfkpv:
TV
OKNO

Golf s klimo že za 3.333.000 Sir
Dominko d.o.o., Zadruini Irg 8, 2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Novenaroinike Štajerskega tednika bodo grali izdelki BavarieWolItex Company.
'•S3&
^í^y^^TEDNIK
Več na strani 28!
Sport
Tenis • V teniškem klubu Ptuj presegli zastavljene cilje
Stran 19

Foto: Martin Ozmec
Aktualno
Spodnje Podravje
• Kdo bo lahko vozil smeti?
Stran 3
Doma in po svetu Podravje • Sprememba zakona o prostorskem planiranju
Stran 2 Gospodarstvo Talum • Situacija resnejša kot kdajkoli v zgodovini
Stran 4
Po naših občinah Ptuj • Proračun mestne občine kot partija pokra
Stran 6
Politika Slovenija • Bo
Desus odkorakal iz koalicije?
Stran 5 Po naših občinah Sv. Tomaž • Kmetijska zadruga se je odločila za rušenje Stran 8
Sport
Kolesarstvo •
Ptujčani do nagrade v treh kategorijah
Stran 15
9770040197060
Spodnje Podravje • (Ne)pričakovane spremembe
Se bo spremenil zakon o prostorskem planiranju?
Po vse bolj glasnih govoricah, ki jih je na minulem županskem kolegiju potrdil tudi Stanislav Napast s skupne občinske uprave (SOU), naj bi se v državnem vrhu že pripravljala sprememba zakonodaje s področja prostorskega planiranja.
Za povprečne občane pravzaprav ne gre za nič direktno in strašno pretresljivega, saj naj bi se, kot je bilo razumeti Napasta, ukinilo t. i. celovita regijska prostorska strategija, medtem ko naj bi posamična, občinska prostorska strategija ostala takšna, kot je bila začrtana. Prav tako se ponovno odpira vprašanje, ali bo treba za manjša priglasitvena dela , za katera je potrebna le lokacijska informacija, v prihodnje še na Skupno občinsko upravo ali bo ta dokument možno pridobiti na Upravni enoti.
Vse skupaj, zlasti še sprememba zakonodaje na področju regijskega prostorskega planiranja, niti ne bi bilo posebno pomembno, če s tem ne bi bil povezan - denar. S (pričakovano) ukinitvijo regijske prostorske strategije se namreč poleg tega, da se za občine precej znižajo stroški planiranja, odmakne tudi velik kos državnega denarja oz. sredstev, ki naj bi bila pre-
Uvodnik
ko razpisa namenjena temu. Gre za t. i. ukrep 1.1, iz katerega naj bi občine počrpale okrog 130 milijonov tolarjev. Odpovedati se tolikšnemu denarju, ker si je pač vlada glede nečesa premislila, bi bilo, kot so ugotovili župani, precej neumno.
Možnost vseeno pridobiti kos te pogače pa še vseeno obstaja, vendar se bo potrebno prijaviti s kakšnim drugačnim projektom, ki bo ustrezal pogojem tega razpisa. Kaj bi to lahko bilo, ni vedel pojasniti niti Napast; glede na kriterije pa je predlagal, da bi se morda lahko "prebili" s skupnim projektom zbirnih centrov za odpadke po vseh občinah. Zupani niso bili najbolj navdušeni nad takšnim predlogom, še manj pa nad možnostjo, da bi se kar vdali in se temu denarju odpovedali. Zato so se dogovorili, da počakajo na točen sklep vlade glede spremembe prostorske zakonodaje, ki se pričakuje naslednji teden, nato pa naj bi sklicali izred-
Deflacija, prosim vas
Čeprav smo o doseženi deflaciji, prvič po šestih letih, lahko slišali že v začetku in v sredini letošnjega leta, ko je bilo pač južno sadje blazno poceni, je decembrsko poročilo statističnega urada o doseženi, sicer le polodstotni deflaciji v novembru, sprožilo med podalpsko rajo nov val ugibanj in nezaupanja. Čeprav je lepo zapisano, da smo jo, to presneto mini deflacijo, dosegli z znižanjem cen osnovnih življenjskih potrebščin, se sprašujemo, kako je vendar to mogoče, saj smo bili do sedaj vajeni le poročil o podražitvah in inflaciji.
Lepo vas prosim, vsi vemo in krepko čutimo, da smo v zadnjih dveh letih doživeli enormne podražitve, povišanje cen goriva, kurilno olje je dražje skoraj za polovico, za komunalne storitve plačujemo skoraj enkrat več, da ne omenjam drugega potrošniškega blaga in storitev. Vse je šlo gor, nekdo nas enostavno "šopa". Vseboljse mi ponuja tista stara resnica o laži, veliki laži in statistiki, ali kot sem oni dan slišal med neko gostilniško razpravo, da je statistika natančno zbiranje nenatančnih podatkov in celo, da si je sedaj vlada poleg skoraj vseh večjih strateških podjetij in davčnega urada podredila celo statistični urad.
Kajti narod razmišlja drugače. Povprečneži se zavedamo, da smo lahko pred dvema letoma za svojo plačo kupili to in ono, si privoščili celo kakšen dober avto (na kredit) ali leteči "last minit" dopust, danes pa si s svojoplačico marsičesa enostavno ne moremo več privoščiti. Kajtipipica je zaškrnjena, do "amena", tako, da nekateri enostavno životarijo in živjo iz rok v usta, da se lahko prebijejo iz meseca v mesec. Lahko je politikom in menedžerjem, vsem tistim tam zgoraj, mega ljudem, ki udarcev po žepu sploh ne čutijo, saj se bahajo z evropskimi plačami, zato nas lahko, ubogo delavsko rajo, mirne duše "šopajo"še naprej.
A Evropa se je že zgodila in njeno neizprosnost že krepko čutimo. Ob enostavni računici in kmečki logiki, da se državna uprava nenehno veča, gospodarstvo pa gre bolj rakovo pot, da o plačah ne govorimo, me prisrčno zanima, kaj dobrega se bo za narodov blagor zgodilo po praznični evforiji. Kaj neki nas čaka v prihodnjem letu in še naprej, ko se bo zgodil evro tudi pri nas. Človek bi pričakoval, da bo po reformi, ob novih davčnih obremenitvah in raznoraznih "čistkah", saj se vendar ne sme pripetiti, "da bi rep mahal s psom", naša po-dalpska deželica postala druga Švica v Evropi. Pa se bojim, da ne bo čisto tako. Ni nam lahko in ne bo nam lahko!
Martin Ozmec
no sejo ter na njej dorekli, s kakšnim in katerim drugim skupnim projektom bi kandidirali na ponujen denar iz omenjenega ukrepa.
Koliko skupnih občinskih uprav v Spodnjem Podravju?
Zupani markovske, do-rnavske in gorišniške občine pa so se pogovarjali tudi o drugih stvareh; med drugim tudi o tem, da bi ustanovili svojo skupno občinsko upravo treh občin. Konkretnega razloga, zakaj to storiti, pravzaprav ni bilo slišati, takole med vrsticami pa je bilo prebrati, da imajo od sedanje "premalo" in da je ptujska SOU preveč "okupirana" s samo mestno občino."Veste, kako je, od uslužbenca imaš največ, če ga imaš ob sebi, ne pa nekje popolnoma drugje," je del razlogov pojasnil župan Franc Kekec. Pismo o nameri naj bi bilo že priprav-
ljeno, kot je pojasnil Jožef Kokot, pa naj bi vse do sedaj tekoče zadeve v zvezi s prostorskim planiranjem ostale v rokah ptujske SOU, ostale stvari pod pristojnostjo tega organa pa naj bi začeli voditi zase.
Zupani ostalih občin, še posebej ptujski župan Če-lan je bil nad predlogom videti precej (negativno) šokiran, saj, kot je dejal, v tem ne vidi smisla, pa tudi vprašanje je, če zakonodaja
(in vlada) to sploh dopušča: "Ne vem, kje je težava in tudi ne zdi se mi smiselno iti po tej poti, ker bomo potem na koncu imeli v Spodnjem Podravju 15 skupnih občinskih uprav! Država je pripravljena delo naše SOU sofinancirati do 50 odstotkov, kar se bo zdaj zgodilo in to pomeni, da bodo vaši prispevki precej nižji kot doslej. V tem primeru se je veliko bolj pametno pogovarjati o tem, da določene
službe lociramo po vaših občinah, kar z našega vidika sploh ni nobena težava!"
Ali bo "triobčinska " SOU vseeno nastala, je na koncu ostalo odprto vprašanje, čisto možno je, da bodo zainteresirani trije župani vztrajali. lahko pa se tudi zgodi, da se bo v prihodnje po spodnjepodravskih občinah nekoliko "razselila" zdaj še skoncentrirana ptujska SOU.
SM
Po pričakovanjih naj bi nova zakonodaja ukinila koncept skupne regijske prostorske strategije, občine pa bodo svoje PUP-e in prostorsko strategijo vseeno morale pripraviti do julija 2007.
Lenart • Ob 15-letnici Manevrske strukture narodne zaščite
Odkrili spominsko ploščo
Letos mineva 15 let od ustanovitve MSNZ, ko so posamezniki v strogi tajnosti izvajali obrambne priprave in s tem omogočili nastanek samostojne slovenske države. Ob tej priložnosti sta območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Lenart in občina Lenart pripravila odkritje spominske plošče članom manevrske strukture narodne zaščite z naslovom Uporniki z razlogom.
Spominsko ploščo so namestili na občinsko stavbo, v kateri je bil leta 1990 sprejet organizacijski načrt in načrt delovanja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) takratne občine Lenart, ki je od 17. maja do 3. oktobra 1990 v veliki tajnosti izvajala priprave na osamosvojitev.
Slovesnost je potekala konec novembra v avli Jožeta Hudalesa v Lenartu. Zbrane je pozdravil predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Peter Leopold, ki je dejal, da se z odkritjem spominske plošče želijo zahvaliti vsem, ki so na območju takratne občine Lenart sodelovali v aktivnostih za osamosvojitev Slovenije in v osamosvojitveni vojni. Z obeležjem so zaznamovali 15-letnico ustanovitve in delovanja MSNZ na območju takratne občine Lenart. V imenu načelnika generalštaba Slovenske vojske generala majorja Ladislava Lipiča je na slovesnosti spregovoril
polkovnik magister Vladimir Maher, načelnik združenega sektorja za kadrovanje in izobraževanje na generalštabu Slovenske vojske. Na slovesnosti je spregovoril tudi župan mag. Ivan Vo-grin, ki je predlagal, da bi vsako leto, kot spomin na to pogumno dejanje, organizirali takšno srečanje. Zbrane je pozdravil tudi načelnik MSNZ vzhodnoštajerske pokrajine in vodja centra za obrambno usposabljanje Poljče mag. Marjan Fekonja. Za kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole Lenart.
Na slovesnosti so podelili tudi spominske znake ob 15. letnici narodne zaščite, ki so jih prejeli Alojz Breznik iz Radehove, Ivan Čern-čec, Venčeslav Čuček, Julio Pečan, Branimir Kos, Inge Markoli, Drago Roškarič, Franc Šijanec, Jožef Šuman in Martin Vovk iz Lenarta, Roman Čuš in Jožef Škrlec iz Jurovskega Dola, Ivan Vela od Sv. Ane, Jože Jurša
iz Voličine, Franc Oletič od Sv. Trojice in Stanka Senica iz Benedikta.
Spominsko ploščo so odkrili načelnik Manevrske strukture narodne zaščite vzhodnoštajerske pokrajine in vodja centra za obrambno usposabljanje Poljče
mag. Marjan Fekonja, župan občine Lenart mag. Ivan Vo-grin in polkovnik magister Vladimir Maher, načelnik združenega sektorja za kadrovanje in izobraževanje na generalštabu Slovenske vojske.
Zmago Šalamun
Spominsko ploščo so odkrili načelnik Manevrske strukture narodne zaščite vzhodnoštajerske pokrajine in vodja centra za obrambno usposabljanje Poljče mag. Marjan Fekonja, župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in polkovnik mag. Vladimir Maher, načelnik združenega sektorja za kadrovanje in izobraževanje na generalštabu Slovenske vojske.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročje 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Videm • S 23. redne seje županskega kolegija
Kdo bo lahko vozil smeti?
Sedem oziroma osem točk dnevnega reda so si župani zastavili na svoji decembrski redni seji in vsaka je bila dodelana in obdelana nekako na pol, pa ne po času, ki so ga porabili, ampak po vsebinski plati. Največ besedi pa je bilo deležno vprašanje izbire koncesionarja za ravnanje z odpadki.
Pri tej točki so se namreč odločno oglasili nekateri haloški župani, ki jim je iztočnico podal Anton Butolen. Če gremo po vrsti, je Stanislav Napast zbrane seznanil z novim potrebnim koncesijskim aktom, ki ga bo treba sprejeti po občinskih svetih. V bistvu gre pri tem za odlok, ki bo določal način izbire oziroma dolžnosti izbranega podjetja, ki bo dobilo koncesijo za odvoz in odlaganje odpadkov. Napast je opozoril zlasti na dva člena osnutka pripravljenega odloka, ki govorita o višini koncesijske dajatve (slednjo naj bi izbran koncesionar plačeval posameznim občinam) ter o tem, kako naj bi bil novi konce-sionar izbran.
Ceste se ne bodo širile, naj se "ožijo" tovornjaki za odvoz!
Očitno pa si je gradivo zelo dobro prebral tudi žetalski župan Butolen; verj'etno zato, ker imajo prav v tej občini še vedno velike težave z vzpostavitvijo popolne mreže odpadnih posod: "Kljub vsem naporom doslej je vsa stvar na tem, da se "sfiži". Ne najdem namreč pametnega razloga, kako prepričati ljudi, da bodo smeti odvažali tudi do dva kilometra daleč, češ da njihova gospodinjstva za avtomobile Čistega mesta niso dostopna zaradi cest. Logika razlage se
absolutno podre v trenutku, ko taisti občani zelo jasno povedo, da do njih lahko pripelje cisterna z vodo! Poleg tega si dajmo vendarle priti na jasno s tem, da nam nekdo ne more predpisovati, kakšna mora biti cesta, da bo njegovo vozilo lahko peljalo po njej. Ravno obratno: izvajalec takšne dejavnosti se mora prilagoditi stanju v naravi, ali, povedano konkretno: Čisto mesto naj si nabavi primerne avtomobile za naša področja!"
Butolenu je takoj pritegnil tudi podlehniški župan Vekos-lav Fric: "Res je! Ne more nam nek koncesionar predpisovati pogojev, ampak jih bomo mi njemu! Ceste v Halozah zaradi konfiguracije terena nikoli ne bodo na vseh odsekih široke 3,5 metra, ker je to nemogoče! In, drugič, tudi nekatere ulice v veliko večjih mestih kot je Ptuj, recimo v Munchnu, so zelo ozke in podjetja za tovrstne storitve, kot je odvoz odpadkov, so se morala temu prilagoditi!"
Obema županoma je pritegnila tudi predstavnica Zavrča ter majšperška županja, poanta skupne zahteve pa je bila v tem, da naj se že v razpisu oz. pogojih za izbiro koncesionarja navede zahteva po ustreznem vozilu, s katerim bo možen dostop tudi po ožjih cestah do čim več, če že ne popolnoma vseh gospodinjstev. Stanislav Napast se je postavil bolj v bran bodočega (ali sedanjega?) koncesio-
Haloški župani, na čelu s Fricem in Butolenom, zahtevajo koncesionarja s primernim vozilom za dostope do gospodinjstev v haloških gričih.
Načelnik upravne enote Metod Grah: "Gradbeno dovoljenje bo poslej izdano le ob predložitvi popolnih vlog! Z izgovori, da bo manjkajoči dokument res takoj potem pridobljen in dodan, je konec!"
narja, saj je povedal, da morajo biti ceste po zakonu široke najmanj 3,5 metra in še dodal, da je odvoz odpadkov potrebno opravljati v vsakem vremenu, ne le občasno, zato je tudi toliko bolj vprašljiva dostopnost do določenih hiš. Županov pa to ni niti malo omajalo in vztrajali so v zahtevi, da se bodoči koncesi-onar prilagodi stanju na terenu. Temu mnenju se je pridružil na koncu še Štefan Čelan z besedami: "Absolutno podpiram zahtevo haloških županov in res je, da je koncesionar tisti, ki se bo moral prilagoditi naravnim razmeram, ne pa obratno!"
Koncesnina bo - a ne na račun občanov!
Pri vprašanju koncesijske dajatve je bilo manj prerekanja, čeprav je ostalo vse skupaj nekoliko odprto. To dajatev bo vsekakor moral plačevati v občinske proračune izbran konce-sionar, nedorečeno pa je ostalo vprašanje, ali naj se za višino koncesnine poveča številka na položnici za gospodinjstvo ali naj koncesionar to dajatev plača iz že določene vsote, se pravi, na svoj račun. Kaj prida razprave ni bilo slišati, proti koncesnini na račun občanov, kar bi avto-
matsko pomenilo povišanje mesečnega plačila, je bil takoj proti dornavski župan Franc Šegula, ostali pa so se s koncesnino strinjali pod pogojem, da jo plačuje koncesionar iz "svojega žepa" in da se ne obračuna še dodatno na ceno, določeno s tarifnim pravilnikom. Koncesnina bo za bodoče koncesionarsko podjetje torej obveza, kar pomeni dodaten priliv denarja v občinske proračune, kot je bilo razumeti, pa se ne bo obračunavala dodatno. Prav tako so se vsi strinjali z dejstvom, da mora biti višina koncesnine za vse občine enaka.
Potem se je malo zaiskrilo še okoli vprašanja statusa bodočega podjetja; ali naj bo to javna služba ali profitna oblika podjetja. Štefan Celan je kaj hitro pojasnil, da se javne službe ne bi bilo pametno iti, saj bi to pomenilo (so)financiranje te dejavnosti z vso potrebno birokracijo itd.: "Zakonodaja nam nalaga izbiro koncesionarja za vse vrste dejavnosti. kakšen status pa bo imel bodoči kon-cesionar, v tem pogledu za nas sploh ni pomembno. Edino, kar velja, je to, da bo dejavnost opravljal učinkovito in pod za nas najugodnejšimi pogoji ter cenami, ali ne?!" Pripomb na to ni bilo, župani pa so se potem še strinjali, da bo komisijo za izbiro koncesionarja sestavljalo petnajst članov, po eden iz vsake občine, izbrano podjetje pa bo nato podpisalo pogodbo z vsako občino posebej.
Koncesija naj bi bila podeljena za dobo 10 let.
Čez dve leti visokošolsko kmetijsko središče na Ptuju?
Potem so zbrani poslušali še predlog ravnatelja srednje kmetijske šole Vladimirja Korošca, ki jim je predstavil možnost ustanovitve oz. pridobitve visokošolskega študija kmetijske smeri na Ptuju. Ta naj bi potekal pod okriljem mariborske univerze, ki bi torej poskrbela tudi za ustrezen profesorski kader; edino, kar bi moral "prispevati"
Ptuj, bi bila primerna lokacija ali zgradba. "Program, ki bi se izvajal pri nas, pa bi bil ekskluzivne narave, kar pomeni, da bi se izvajal edino pri nas. Pogovori tečejo v smeri, da naj bi se oblikovali dve vsebini tega študija, in sicer naj bi ena temeljila na razvoju dopolnilnih dejavnosti s poudarkom na turizmu, druga pa na okoljevarstvu s poudarkom na izrabi biorazgradljivih odpadkov. Seveda pa je treba za oba programa, ki sta povsem nova, pripraviti kompletno gradivo, zato menimo, da bi bila realno izvedljiva najprej v šolskem letu 2007/2008. Kot lokacijo izvedbe študija pa smo za začetek računali na bivšo vojašnico," je povedal Korošec. Čelanu ni bilo ravno videti, da bi bil s predstavljeno idejo zelo zadovoljen, saj ga je zanimalo, zakaj Ptuj odstopa od univerzitetnega programa, odgovora na to pa mu ni dal ne Korošec, ne kdorkoli drug. Župani so bili pri vsem skupaj zelo tiho, možnost je glasno podprl poslanec Branko Marinič, ki je predlagal tudi kandidaturo na državna proračunska sredstva, strinjali pa so se potem spet vsi.
Naslednja informacija, kjer nikomur ni bilo povsem jasno, za kaj gre, je bila pobuda o ustanovitvi regijskega ekonomsko-socialnega sveta, ki jo je predstavil Miran Kerin. Gre za nov organ z izključno posvetovalno ali nasvetno vlogo, ki naj ne bi
v ničemer prikrajšal občinskih proračunov, zato ni bil nihče proti. Kaj pa naj bi konkretno ta organ delal, pa tudi ni nikogar (več) zanimalo.
Grah je župane malo potegnil za "ta sladke"...
Precej bolj rdeča in vroča ušesa pa so župani dobili ob sicer zelo umirjenem, a odločnem glasu načelnika ptujske upravne enote Metoda Graha: "Spoštovani, malo bolj resno se bo treba lotiti problematike izdajanja gradbenih dovoljenj, sploh v primerih, ko kot (so) investitor ali partner nastopa občina! Ne gre toliko za to, da se kljub zakonskemu roku dveh mesecev ne bi moglo gradbenega dovoljenja pripraviti in izdati tudi v dveh dneh, če je res takšna stiska s časom. Toda nikakor več ne bomo izdajali teh dovoljenj, če bo manjkal katerikoli zahtevan dokument ali soglasje. Izgovorov, da bo manjkajoči dokument res takoj potem pridobljen in dodan, je konec! Gradbeno dovoljenje bo poslej izdano le ob predložitvi popolnih vlog! Zato vam priporočam, da v svojih občinah določite osebo, ki se bo s takimi zadevami začela pravočasno ukvarjati, pripravljeni smo svetovati in pomagati, iz prakse pa bi bilo dobro, da se začnejo papirji urejati vsaj tri mesece prej!"
Po prvi tišini so po zraku začele leteti opazke o tem, da bi v občinah že vse uredili pravočasno, da pa blokade in s tem stisko s časom povzročajo državni organi, da je velikokrat treba na kakšen povsem nepomemben podpis čakati več mesecev ali ga celo ne pridobijo, nakar je potem spet potrebno vso zadevo korenito spremeniti. Svoje k temu dodajajo še razni projekti, ki potem so ali niso uspešni na razpisih itd. Koliko so torej vzeli resno Grahovo opozorilo, se bo šele videlo, saj razen posrednih opravičil, da so za take stvari bolj krivi na državnem vrhu, so se vsi strinjali, da je bilo delo z upravno enoto (kar se tiče izdaje gradbenih dovoljenj) doslej res odlično.
SM
Ravnatelj srednje kmetijske šole Vladimir Korošec je bil v svoji predstavitvi želje in možnosti za ustanovitev dislociranega kmetijskega visokošolskega programa mariborske univerze na Ptuju premalo prepričljiv; na srečo ga je podprl poslanec Marinič, potem pa še vsi župani.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Talum • Z Danilom Toplekom o težavah z dobavo električne energije
Situacija resnejša kot kdajkoli v zgodovini
Kljub izrednim prizadevanjem vodstva in celotne uprave kidričevskega Taluma je usoda tega 961-članskega kolektiva zaradi nezagotovljene oskrbe z električno energijo v prihodnjem letu še vedno negotova. Predsednik uprave mag. Danilo Toplek je sicer resno zaskrbljen, a obenem še vedno realno optimističen, saj gre posredno za usodo prek 4000 delovnih mest v širši regiji.
Gospod Toplek, ob tovarniškem prazniku ste zaposlenim povedali, da nimate za prihodnje leto zagotovljene električne energije. Ali ste v tem času v dogovorih z državo uspeli doseči kakšen napredek, kakšna je torej usoda Taluma?
"Pred petimi leti si je Evropa obetala od tako imenovane deregulacije energetskega trga predvsem boljšo in cenejšo oskrbo z električno energijo. Dandanes je situacija prav nasprotna: trg obvladuje vse manjše število velikih koncernov, ki s svojo močjo vplivajo na celoten evropski trg z električno energijo. Obenem se že kažejo posledice več kot desetletje dolgega obdobja, ko se je v tem sektorju investiralo manj, kot bi to zahtevala naraščajoča poraba. Države se vse bolj zapirajo in skrbijo predvsem za lastno oskrbo. Glede na to, da gre pri večini elektroenergetskih projektov, predvsem pa pri vodnih elektrarnah in nu-klearkah za dokaj velik poseg v okolje, je to tudi popolnoma razumljivo.
Cene električne energije so v zadnjih dveh letih naravnost eksplodirale, saj so že za več kot 100 % višje kot leta 2002. Veliki proizvajalci s pridom izkoriščajo vlogo borz električne energije - predvsem EEX v Leipzigu - kjer ceno, ki jo praktično kreirajo sami, poskušajo potem vgrajevati v bilateralne pogodbe s kupci. Tudi v Sloveniji je dosti tistih, ki so prepričani, da je to edina zveličavna tržna cena. Evropske države različno regulirajo situacijo, ki ogroža predvsem njihovo industrijo. Ogroženih je na stotine tisoč delovnih mest ne samo v energetsko intenzivni industriji, temveč v vseh z njo povezanih proizvodnjah.
Slovenija je tu izjema, saj v Evropi praktično ni najti primera, ko bi bile cene električne energije za gospodinjstva nižje kot so za industrijo. Kratkoročno, nesmiselno in nevarno početje!
Naše težave pri zagotavljanju električne energije niso nič novega, vendar je situacija v tem trenutku bolj resna, kot je bila kadar koli v zgodovini Taluma. Izhoda v tem trenutku ni mogoče napovedati."
Kakšne pa so lahko posledice, če bi morali ustaviti proizvodnjo v elektrolizi B, ali se proizvodnja aluminija glede na vse višje cene električne energije še izplača?
"Predčasna zaustavitev proizvodnje v elektrolizi B, s kapaciteto 35.000 ton letno, je le eden od scenarijev, ki bi lahko pomenil začasno rešitev oskrbe preostalih kapacitet. Pomenila bo seveda prestrukturiranje proizvodnega in prodajnega programa, na žalost pa tudi ne majhen presežek zaposlenih."
Ministrstvo za gospodarstvo napoveduje v prihodnjem letu prodajo Taluma, vendar ne za vsako ceno. Kakšni so po vašem mnenju pogoji in kdo je lahko potencialni kupec?
"Talum je ponovno na seznamu državnega premoženja, tokrat tistega, ki naj bi ga država prodala v letih 2006 in 2007. To pa je tudi vse, kar v Talumu vemo o tem. Seveda upamo, da so se "prodajalci" kaj naučili iz zadnjega neuspelega poskusa prodaje pred slabima dvema letoma. Brez tega, da bodo poskrbeli za primerno oskrbo z električno energijo, pa četudi Taluma brez elektrolize B, je vsako razmišljanje o kupcu z dolgoročnimi interesi bolj ali manj iluzorno. Je pa taka situacija pisana na kožo kupcem s
kratkoročnimi interesi, ki jih bolj malo zanima razvoj proizvodnje na tej lokaciji, dolgoročno zagotavljanje kvalitetnih delovnih mest, varnost pri delu, ekologija itd."
Med strateške cilje razvoja Taluma ste uvrstili projekt predelave odpadnega aluminija. Kakšni so vaši cilji na tem področju?
"Projekt predelave odpadnega aluminja je že v fazi izvajanja. Gre za projekt, ki bo omogočil povečanje uporabe te surovine s sedanjih 20.000 ton letno na okoli 80.000 ton letno. V okviru projekta bodo zgrajene ustrezne skladiščne kapacitete, nove peči za pre-taljevanje z ustreznimi čistilnimi napravami, povečane livne kapacitete in še kaj. Ob tem poteka seveda projekt zagotavljanja ustrezne količine in kvalitete odpadnega aluminija, pa tudi projekt spremembe proizvodnega in prodajnega programa. Vrednost projekta je ocenjena na 25 mio EUR, dokončan pa bo v prvem kvartalu leta 2007.
Na ta način tudi Talum vstopa na področje, ki bo za evropsko aluminijsko industrijo vse pomembnejše. Z uporabo odpadnega aluminija se izkorišča ena od največjih prednosti te kovine pred drugimi materiali: mogoče jo je neštetokrat ponovno uporabiti, ne da bi to vplivalo na njegove druge lastnosti. Pri tem se za njegovo ponovno uporabo porabi kar 95 % manj energije, kot jo je bilo potrebno za proizvodnjo primarnega aluminija. Projekta pa seveda ne bo mogoče realizirati brez dolgoročne zagotovitve proizvodnje primarnega aluminija vsaj v elektrolizi C."
Projekt izgradnje Plinsko parne elektrarne je bliže realizaciji. Kolikšen del potrebne energije bo-
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek: "Nisem človek, ki bi bežal pred problemi ...
ste lahko proizvedli sami?
"Projekt plinsko-parne elektrarne v Kidričevem z močjo 800 MW je nastal kot rezultat dogovora med Talu-mom, Holdingom slovenskih elektrarn in avstrijskim Ver-bundom. Lokacija Taluma je bila ocenjena kot najprimernejša v Sloveniji, predvsem zaradi bližine glavnega plino-
voda in bližine daljnovodnih povezav. Seveda Talum ne bi bil oskrbovan iz tega vira, saj oskrbe elektrolize ni mogoče vezati le na en vir. Dela na projektu so trenutno v zaostanku, zaradi različnih pogledov, predvsem pa prioritet posameznih partnerjev."
Ali se vsi ti pritiski na Talum morda ne dogajajo
le zaradi želje nekoga, da kljub ponovnemu imenovanju za predsednika uprave v nemoči odstopite?
"To bi težko ocenil, vsekakor pa nisem človek, ki bi bežal pred problemi. Mogoče me zato tudi dostikrat najdejo."
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tik ob elektrolizi C so pred kratkim že zgradili veliko halo za skladiščenje odpadnega aluminija.
10
%
Podarimo vam bon ugodnosti!
V Mercatorjevih trgovinah z živili skrbimo za zveste kupce! Od 8. do 31. decembra pri nakupu nad 10.000 tolarjev
prejmete bon ugodnosti za 10 % popust, ki ga lahko do konca januarja 2006 unovËite pri enem izmed naslednjih nakupov v katerikoli Mercatorjevi prodajalni z živili ali v živilskem delu Maximarketa z izjemo Mercatorjevih franšiznih prodajaln.
5Í.
\^W'Amnajboljši sosed
Videm • Srečanje poslanske skupine Desus
Bodo odkorakali iz koalicije?
"Če bodo predvidene vladne reforme peljale v smer, ki za državljane ne bo dobra, potem bomo, če bo treba, tudi odkorakali iz vladne koalicije," je med drugim na srečanju poslanske skupine Desus v Vidmu odločno povedal njen vodja Franc Žnidaršič.
Vodja poslanske skupine Desus Franc Žnidaršič: "V predlogih reform je ogromno pasti, ki jih je treba prepoznati in ukrepati. Zato pravim, da bo treba še veliko pogovorov in če končne rešitve za nas ne bodo ugodne, se bo zgodilo, da iz koalicije odkorakamo!"
V svojem nagovoru kar lepemu številu zbranih članov stranke pa je Žnidaršič rekel še marsikatero kritično, zlasti čez davčno zakonodajo: "Glede vsega tega, kar se dogaja, bo potrebno še veliko debate. Ničesar nimamo proti temu, da so ukrepi usmerjeni spodbujanju gospodarstva in konkurenčnosti, vendar ne na račun najbolj revnih. Vladne odločitve morajo biti pisane po meri čimveč, če že ne vseh državljanov, ne pa po meri le nekaterih! Vodenje države ne pomeni njenega urejanja po meri koalicije, ampak po meri vseh državljanov!"
Žnidaršič je sicer vstop De-susa v vladno koalicijo ocenil kot pozitiven korak, saj naj bi s tem marsikaj, javnosti sicer manj vidnega in znanega, že dosegli: "Res, da se veliko tega ne ve in ne vidi, pa vendarle je treba povedati, da če ne bi v koalicijsko pogodbo vnesli določenih členov, za katere zdaj zahtevamo, da se upoštevajo, bi bil položaj upokojencev, pa tudi številnih drugih, veliko slabši, kot je. Naša
bilanca vstopa v koalicijo ni slaba, dosegli smo okrog 70 milijard benefita. Eden zelo velikih dosežkov je ta, da smo dosegli padanje pokojnin, povišanje in poračun regresa, ki se bo začel polno uveljavljati v toku naslednjega leta. Poleg tega smo uspeli z zahtevo, da ima vdovec pravico do določenega dela pokojnine po svojem partnerju. Ta delež naj ne bi presegal 15 odstotkov od povprečno priznane pokojnine, kar pomeni izenačenje za vse tovrstne prejemnike. Teh naj bi bilo že drugo leto okrog 8000."
Zelo aktivna pa je, po besedah Žnidaršiča, stranka Desus tudi pri ohranjanju oz. izboljševanju socialno zdravstvenih pravic vseh, ne le upokojencev. Koliko bo uspešna na tem področju v prihodnje, Žnidaršič ni vedel povedati, zagotovil pa je, da se bodo nadvse potrudili: "Seveda bi nam bilo veliko lažje, če bi imeli več poslanskih glasov. Vsaj sedem ali osem, saj bi bili s tem pomembnejši partner, najsi bo
v koaliciji ali opoziciji." Tako kot v zdravstvu je po mnenju vodje Desusa veliko odprtih in težavnih vprašanj še na področju davčne zakonodaje: "V predlogih je ogromno pasti, ki jih je treba prepoznati in ukrepati. Zato pravim, da bo treba še veliko pogovorov in če končne rešitve za nas ne bodo ugodne, se bo zgodilo, da iz koalicije odkorakamo!"
Žnidaršič se je nato dotaknil tudi ostalih reform, pri tem pa poudaril, da avtomatsko prenašanje modelov iz katerekoli druge države ne more biti niti pametno, niti učinkovito, saj je vsaka država specifična po svojem ustroju.
"Podpreti reforme, ki bodo v končni fazi pravzaprav prinesle popolno polariziranje na izredno bogate in totalno revne, pomeni nasprotovanje naši viziji. Na tak način bomo pravna, demokratična in socialna država le na videz, ne pa v resnici! V tem času dokončnega oblikovanja nove zakonodaje bo naša poslanska skupina vložila vse napore, da bi bile reforme sprejemljivejše za vse ljudi. Če nam to ne bo uspelo, bomo morali oditi iz vladne koalicije. Ampak, zavedajte se, če se to zgodi, potem je naša socialna država padla! Kajti za pravice upokojenih, bolnih, invalidov in revnih se ne bojuje nobena druga politična opcija!"
Zato, kot je ob koncu še opomnil vse zbrane člane Žnidaršič, je nujno, da se pozicija stranke krepi, in to od lokalnega okolja navzgor.
SM
Podlehnik • 19. redna seja nadzornega odbora
Iščejo tretjega člana, lahko baletnika
"Po skoraj treh letih lahko danes prvič začnemo delati vsaj v normalnih prostorskih pogojih," je redno sejo podlehniškega NO začel predsednik Roman Cesar, pri čemer je z "normalnimi pogoji" mislil na to, da so dobili v uporabo ogrevano veroučno učilnico v vaškem domu, zraven pa celo uradno zapisnikarico.
Prvič po dolgem času pa se je seje udeležil tudi direktor občinske uprave Miran Krajnc, medtem ko ostalih dveh vabljenih - župana Ve-koslava Frica ter predsednika statutarne komisije Janeza Trafele - brez opravičila ni bilo.
Seja je potekala čisto mirno. Predsednik NO Cesar je najprej podal nekaj splošnih, kar zanimivih informacij, čeprav, kot je pripomnil, tistih, ki bi jih morali slišati, na seji ni bilo.
"Pomembno je to, da smo spet dobili prostor za delo in da se ne sestajamo več v mrzlih preddverjih ali gostilnah. Prav tako smo dobili nazaj v uporabo žig NO in tajnico. Nujno pa bo treba izbrati še tretjega člana NO. Ta mora biti izbran preko javnega razpisa in izpolnjevati mora vse zahtevane pogoje. Če na prvem razpisu ne bo nikogar ustreznega iz občine Podleh-nik, potem se mora razpis ponoviti in tretji član je lahko izbran tudi iz katerekoli druge občine!"
Kot je še pojasnil Cesar, je po novi zakonodaji za člana NO obvezna šesta oz. sedma stopnja izobrazbe, ni pa pomembna smer, kar pomeni, da je lahko izbrani član nav-
sezadnje tudi diplomirani baletnik, veterinar, ginekolog ipd. Kakšen od omenjenih poklicnih profilov izbranega člana za Podlehnik niti ne bi bila slaba varianta ...
Kje se je izgubil predsednik statutarne komisije?
V nadaljevanju seje sta oba nadzornika (ob Cesarju še članica Cvetka Turk) napovedala nujno spremembo občinskega Statuta, predvsem njegovega 40. člena, ki opredeljuje delo NO. Obseg dela tega organa je po mnenju računskega sodišča namreč preobsežno zapisan, s čimer se strinja tudi NO. Ker pa se seje ni udeležil predsednik statutarne komisije, ki je zadolžena za spremembo Statuta, je NO sprejel sklep, s katerim je zadolžil komisijo, da popravi sporni 40. člen Statuta. "V zvezi s tem zahtevam tudi točen odgovor, kaj je s predsednikom komisije, gospodom Janezom Trafelo. Ali je, glede na podano odstopno izjavo, sploh še predsednik ali ne in kakšno funkcijo sploh še ima, saj ga ni niti na sejah občinskega sveta," je
zanimalo Cesarja.
Odgovoril je Miran Krajnc, in sicer, da odstopna izjava Trafele naj ne bi bila sprejeta, torej je še vedno predsednik, zakaj ga pa ni na seje, pa ni vedel povedati. S spremembo občinskega Statuta je sicer povezano tudi nujno sprejetje novega Poslovnika NO, kjer bodo točneje precizirane pravice in dolžnosti tega občinskega organa.
NO zahteva pregleda poslovanja šole in izgradnje dvorane
Sicer pa si je NO za leto 2006 začrtal in potrdil takšen letni program dela: v prvi tri-adi pregled in analizo poslovanja domače osnovne šole, v drugi triadi pregled in analizo poteka izgradnje nove večnamenske dvorane, nato pa še pregled izplačil upravnim delavcem in občinskim funkcionarjem ter seveda izdelavo končnega poročila.
Pod točko razno pa je bilo slišati kar nekaj zanimivih in vročih; nadzorni odbor je namreč zanimalo, kako je z izplačilom potnih stroškov občinskim funkcionarjem,češ, da je bil ta sklep enkrat že
sprejet na občinskem svetu. Miran Krajnc o tem ni vedel nič, zato pa je tajnica dobila nalogo, da pregleda vso dokumentacijo in sporni sklep poišče. Nato je Cesar še povedal, da se v Podlehniku zbira civilna iniciativa zaradi nemogočega stanja občinskih cest ter da je na NO prišlo anonimno vprašanje občana, ali je res, da v podlehniški
osnovni šoli izvaja zasebno glasbeno dejavnost Marjan Feguš, ni pa znano, ali naj bi za to plačeval najemnino.
Člana NO pa sta ob koncu zahtevala še, da se jima redno dostavlja vsa uradna pošta, saj sta brez vseh informacij in se tako ne moreta udeleževati niti obveznih seminarjev. Miran Krajnc je sicer priznal, da je pošta za NO prihajala na
občinski naslov, vendar je bila predana v roke županu. Po sklepu NO bo odslej morala za predajo pošte naslovniku poskrbeti tajnica Otilija Gra-brovec, Miranu Krajncu pa je bilo naloženo, da poskrbi za redno objavo zapisnikov vseh sej NO in občinskega sveta na občinski internetni strani, saj tako zahteva tudi zakonodaja.
SM
Predsednik NO Roman Cesar in članica Cvetka Turk sta si v plan dela za naslednje leto zadala tudi pregled poslovanja osnovne šole in potek izgradnje večnamenske dvorane.
Foto: SM
Hajdina • 20. seja sveta občine
V	Drazencih želijo urediti vaško sredisce
V	sredo so se hajdinski svetniki v polni sestavi, seje se je udeležilo vseh 14 svetnikov, sestali na 20. seji. Razpravljali so o osemnajstih točkah dnevnega reda. Ob tej priložnosti so pričeli splošno razpravo o predlogu odloka proračuna za leto 2006, ki je že sestavljen na osnovi nove programske klasifikacije, s katero so se posamezni svetniki prvič srečali že na sejah odborov. Ta naj bi zagotovila boljšo preglednost proračunov občin in tudi lažjo primerljivost med njimi.
Po novem se izdatki v občinskih proračunih in finančnih načrtih neposrednih uporabnikov občinskih proračunov razvrščajo v 21 področij porabe in v 57 glavnih programov ter 117 podprogramov. Prihodki proračuna za leto 2006 znašajo 570 milijonov tolarjev, planirani odhodki so od prihodkov višji za nekaj več kot 68 milijonov tolarjev, v tej višini je določeno tudi zadolževanje, in skupaj znašajo 638 milijonov 797 tisoč tolarjev. V statutarni komisiji, ki jo vodi Viktor Markovič, so predlagali, da bi do prihodnje razprave o proračunu posamezne postavke širše obrazložili, podobno je predlagal tudi eden od občinskih odborov. Čim bolj naj bi tudi upoštevali ugotovitve revizije, kar zadeva »preverjanje vsebine proračuna«. Proračun za leto 2006 je tudi zadnji, ki je sprejet v tako ozkem krogu, na svetu občine, že o proračunu za leto 2007 se bo vodila širša razprava, v javni razpravi pa bodo tako dobili priložnost tudi vaški odbori.
Viktor Markovič je tudi
predlagal, da se v proračunu za leto 2006 zagotovijo tudi sredstva za postavitev dveh ležečih policajev pri športnem parku na Zgornji Hajdini onkraj proge. Posebnih vsebinskih pripomb v splošni obravnavi proračuna za leto 2006 hajdinski svetniki niso imeli. V odboru za komunalno infrastrukturo, vodi ga Karl Svenšek, so predlagali, da bi v njem zagotovili tudi 4 milijone tolarjev za prestavitev vaške kapele, 500 tisoč tolarjev pa za ureditev središča Dražencev. S postavkami so se strinjali tudi v odboru za kmetijstvo in gospodarstvo, ki ga vodi Ivo Brodnjak. V odboru za okolje in prostor, ki mu predseduje Janko Merc, pa so bili mnenja, da bi morali več pozornosti (tudi sredstev) nameniti vodovar-stvenim območjem. Za vodo-varstveno območje Hajdina bo odlok sprejet v drugi fazi, ta bo tudi določil, da na tem območju ne bo mogoče več nič na novo asfaltirati.
V odboru za družbene dejavnosti, vodi ga Andrej Tkalec, predlagajo povečanje postavke aktivne počitnice,
znesek povišanja je 200 tisoč tolarjev, v letu 2006 pa naj bi izdali tudi monografijo o občini Hajdina. V odboru za finance in občinsko premoženje, je povedal predsednik Alojz Šijanec, pa so bili mnenja, da bi sredstva za ureditev središča Draženci povečali na 1,5 milijona tolarjev, kapelo prestavili v letu 2007, dodali pa tudi novo postavko za ureditev podstreška občinske stavbe v višini 2,2 milijona tolarjev. Svetnik Ivo Rajh je povedal, da je pobuda za prestavitev kapele v Dražencih stara že sedem let, tudi projekt za prestavitev je že bil izdelan. Župan občine Hajdina Radoslav Simonič se je zavzel zato, da bodo pripombe in predloge odborov poskušali vgraditi v proračun 2006, skladno z možnostmi.
Znižali obremenitev za kmetijsko dejavnost
Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpad-
kov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina so sprejeli s pripombama, da se stroški plačila sanacije divjega odlagališča naložijo lastniku zemljišča, odlok pa bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Brez bistvenih pripomb so sprejeli pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, ki se bodo po novem plačevala po številu članov gospodinjstva, kar naj bi bilo tudi bolj pravično, pri čemer je svetnika Franca Mertlja zanimalo, kdo bo preverjal število članov gospodinjstva. O osnutku odloka o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina pa bodo še razpravljali. Gre za to, da bi služba, ki sedaj dela za 16
občin, ostala enotna, da bi bil opravljen enotni razpis, cilj pa je dobiti najboljšega koncesionarja, ki mu bo koncesija podeljena za 10 let. Občine naj bi tudi našle skupni jezik o tem, da se koncesijska dajatev plača. V občini Hajdina tudi pričakujejo, da bodo omenjeno komunalno gradivo v Skupni občinski upravi občanom občine Hajdina podrobneje obrazložili v eni od številk Hajdinčana. O sklenitvi kupoprodajne pogodbe za Poslovno-stanovanjski center bodo še razpravljali, sklepanje o tej točki dnevnega reda so preložili na čas, ko bodo dobili več potrebnih podatkov. V ponedeljek se bodo člani sveta skupaj z občinskim vodstvom o tem pogovarjali s predstavniki investitorjev in izvajalcev del. Pogodba bo morala biti celovita, na 20. seji naj bi sklepali samo o delu, ki se nanaša na nakup avle in kotlarne. Ta je potrebna zaradi vpisa v zemljiško knjigo in da se začnejo tehnični pregledi novozgrajenega objekta. Tudi sklepanje o soglasju h kandidatu za direktorja Knjižnice Ivana
Potrča Ptuj so preložili, ker je za to še čas, čeprav jim je član sveta Andrej Tkalec, ki je tudi član sveta JZ Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, obrazložil, da so bili vsi postopki v zvezi z izbiro zakoniti. Firma Cross, d. o. o., ki na območju hajdin-ske gramoznice že več let pripravlja gradnjo zabaviščnega parka Megalaxia, ima po novem rok do konca januarja za plačilo nekaj nad 25 milijonov tolarjev dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Hajdin-čani so investitorjem tudi doslej šli na roko, tudi sedaj ne želijo ovirati začetka investicije, ki je bil napovedan že za letošnjo pomlad, zato so jim tudi tokrat prisluhnili, saj si občina Hajdina želi, da bi do te investicije tudi v resnici prišlo. S spremembo odloka o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hajdina, sprejeli so jo po skrajšanem postopku, ker je do srede decembra potrebno oddati podatke na DURS, so uskladili obremenitev kmetijske dejavnosti (farme) za zavezance - pravne osebe, da bo obremenitev vsaj približno enaka, v občinah na Ptujskem obstajajo glede tega velike razlike. V občini Hajdina so zavezanci v letu 2005 za te namene plačevali 453,20 tolarjev po m2 površine, v Markovcih je ta obremenitev znašala 170, v Vidmu 90,24 in v Kidričevem 43 tolarjev. Nova obremenitev znaša 170 tolarjev po m2 površine.
MG
Ptuj • 35. seja sveta
Proračun kot partija pokra
S proračunom 2006 v MO Ptuj ni nihče zadovoljen, čeprav je večji del sredstev namenjen za velike investicije na področju prometne infrastrukture, kar je bila tudi želja občanov, da se prometni kaos na Ptuju čim prej reši. Na račun velikih investicij izgubljajo številne manjše, sociala, kultura, področje delovanja mladih, srečanje starejših občanov, postavka se sicer vrača v doseženo leta 2004, vendar še zdaleč ni več takšna, ko je bila nekoč, vseh društev v MO Ptuj je 281, »dobivajo« pa samo ena, okrog 50 jih je, ki so se kljub temu uspela prebiti do proračunskih sredstev. Od mestnih četrti pa je ponovno izvisela, največja, Ljudski vrt, ki ji že drugo leto proračun na prinaša ničesar, ima pa 6400 prebivalcev.
Zdaj naj bi ji sicer nekaj malega namenili, vendar je 5 do 10 milijonov za reševanje
tako velikih infrastrukturnih problemov, kot jih ima, le ob-liž na rano. Že od vsega začet-
ka novega mandata si sedanja mestna oblast prizadeva za več sredstev v proračunu,
Foto: Črtomir Goznik
Sestavljanje proračuna za leto 2006 spominja svetnika LSD In predsednika odbora za okolje In prostor ter gospodarsko infrastrukturo Milana Čučka, na fotografiji s svetnikoma Maksom Ferkom in Emilom Mesaričem, na partijo pokra.
zlasti pa povečati prihod-kovni del proračuna. Največ konkretnih predlogov ima odbor za finance, ki ga vodi Marija Magdalenc. Med drugim predlagajo bolj smelo načrtovanje kapitalskih prihodkov in sredstev iz strukturnih skladov, zlasti še, ker se predvidevajo spremembe pri razpolaganju z nepremičninami. Na pobudo odbora je mestni svet na 35. seji, ki je bila 28. novembra, tudi razpravljal o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po katerem naj bi se vrednosti nadomestila za vse cone povišale za 15 odstotkov, s čimer pa se svetniki niso strinjali, manjkali so jim izračuni, ki bi prikazali posamezne obremenitve po sedaj veljavnem odloku in nove s povišanjem. Že po sedanjem odloku so bili prispevki fizičnih oseb višji kot od drugih. Ne glede na
velike luknje v proračunu za leto 2006, so ga v odborih podprli, ne pa tudi v odboru za družbene dejavnosti, ki ga vodi Vlado Čuš, ker siromaši vitalne programske točke na področju družbenih dejavnosti in je v nasprotju s predlogi odbora.
Ptujski mestni svetniki so na 35. seji potrdili sklep o podpisu listine o sodelovanju med MO Ptuj in občino Ohrid (ptujski župan dr. Štefan Čelan je te dni na obisku v Ohridu, včeraj pa je z ohridskim županom podpisal pogodbo o sodelovanju), DIIP za prenovo Mestnega gledališča, sprejeli soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta LTO Ptuj, imenovali Aleksandra Dolenca za direktorja LTO Ptuj, v svet zavoda LTO pa kot predstavnika ustanoviteljice imenovali Marka Čuša, Vlada Čuša, Avgusta Laha, Franca Mlakarja, Petra Pribožiča in Jurija Šar-
mana. V svetu zavoda LTO Ptuj ima MO Ptuj šest članov, vseh skupaj pa je 15.
Zadnja predstava vse bliže
Po večkratni prestavitvi odločanja o sklepu o zamenjavi nepremičnin med MO Ptuj in Gradbenim podjetjem, nepremičnine v k. o. Krčevina pri Ptuju (območje zazidalnega načrta Rabelj-čja vas - zahod, kjer naj bi zgradili parkirišča, zunanja in garaže) z nepremičnino na Žnidaričevem nabrežju, so ga na 35. seji le sprejeli. Glede na vse vroče razprave in polemike ga v MO Ptuj ne bi smeli pripraviti v vsebini, ki so jo v sprejem predložili svetnikom; kot da ne bi šlo za obvezo MO Ptuj pri izgradnji športnih igrišč za OŠ Mladiko, ker je ta izgubila potrebna igrišča zaradi gradnje igrišča z umetno travo. Na Žnidaričevem nabrežju pri OŠ Mladika naj bi imela MO Ptuj zgolj interes graditi zunanje športne objekte za OŠ Mladiko, tako so vsaj zapisali v sklep. Da ne gre za interes, temveč obvezo, je župana MO Ptuj spomnil svetnik SD Dejan Levanič.
Čeprav je bilo pričakovati, da bodo svetniki na novembrski seji razpravljali tudi o problematiki Mestnega kina Ptuj, se to ni zgodilo. Kot kaže, pa je zadnja predstava vse bliže.
Ptuj • V Ljudski univerzi odprla vrata Borza znanja
Menjaj znanje, ne sanje
Prvega decembra opoldne je na Ptuju v sklopu Ljudske univerze Ptuj pričela delovati Borza znanja Ptuj s sedežem na Mestnem trgu 2. Ptujska je osma, delujejo pa že v Ljubljani, Mariboru. Novem mestu, Slovenj Gradcu, Izoli, Murski Soboti in Škofji Loki. Od dneva ustanovitve dalje je tudi članica slovenskih Borz znanja.
Prva slovenska Borza znanja je nastala v letu 1992 v okviru središča za pospeševanje izobraževanja odraslih kot poskusni projekt na področju povezovanja neformalnih oblik učenja in izobraževanja odraslih. Borza znanja je informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki neko znanje ponujajo oziroma iščejo. Namen borze je prispevati k razvoju permanentnega in neformalnega izobraževanja
odraslih, informacije o učnih ponudbah in povpraševanjih potekajo po telefonu ali osebno, po elektronski pošti. Posredovanje informacij je brezplačno, o tem, kako, kdaj in kje bodo ljudje izmenjali znanje, se člani dogovorijio sami, kot tudi o obliki in načinu oddolžitve. Člane prosijo le za povratno informacijo o vzpostavljenem kontaktu in izmenjavi uslug. Menjava znanj poteka pod geslom Menjaj znanje, ne sanje. Člani borze ne po-
trebujejo formalnih dokazil o izobrazbi. Če boste na primer v teh decembrski dneh želeli pridobiti »znanje« o tem, kako se speče najboljša praznična potica, je pravo mesto Borza znanja, Mestni trg 2. Kot je ob odprtju ptujske Borze znanja povedal njen vodja mag. Petja Janže-kovič, so si kot prioriteto v posredovanju znanj postavili menjavo domačega znanja. V tem okviru bi radi vzpostavili sodelovanje z organizatorji in udeleženci razstave
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Klavdija Markež, direktorica Ljudske univerze Ptuj, in mag. Petja Janžekovič, vodja ptujske Borze znanja: »Veseli bomo vsakega vpisa v Borzo znanja.«
Ormož • Lahka dostopnost drog v adolescenci
Dobrote slovenskih kmetij, v letu 2006 jo bodo na Ptuju organizirali že sedemnajstič. Zelo močno računajo tudi na Območno obrtno zbornico Ptuj. Njeno poslanstvo je več kot dragoceno, stare recepte, ki še živijo na podeželju, je potrebno ohraniti. Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež je ob otvoritvi poudarila, da so Borzo znanj, ki je nastala iz potreb, odprli ne le kot novo dejavnost, temveč tudi kot dejavnost, ki bo dopolnjevala vse oblike svetovanja in dejavnosti, ki jih Ljudska univerza že sedaj ponuja. Njihovo Središče za samostojno učenje je med njabolj obiskanimi središči v Sloveniji. V kratkem času pa se je zelo uveljavilo tudi njihovo Svetovalno središče, ki ljudem brezplačno pomaga pri iskanju najprimernejše poti njihovega izobraževanja.
Izkušnje drugih borz kažejo, da so med obiskovalci Borz znanja ženske številčnejše, ker so bolj radovedne, več iščejo, več ponujajo. Med znanji, ki jih želijo v ptujski Borzi znanja posredovati in širiti, to je tudi njen osnovni namen, so tudi t. i. nevsakdanja, za nekatere tudi »čudaška« znanja, Petja Janžekovič je prepričan, da je Ptuj mesto, ki taka znanja ima.
MG
Najprej alkohol, nato cigareta ^
V lokalni akcijski skupini Ormož (LAS) so minuli teden pripravili projekcijo filma 16:57, ki govori o odvisnosti, bedi vsakdana, sreči, propadu, stiski, nesreči in koncu.
Osnovno poslanstvo LAS je preventivno delovanje na področju odvisnosti in tveganja, ki ga povzroča jemanje drog. Skupina deluje že sedem let in se posveča ozaveščanju, izobraževanju, razdeljevanju zdravstveno vzgojnega materiala. Med
Majda Keček predsednica lokalne akcijske skupine Ormož: »Le skupaj lahko delujemo uspešno.«
različnimi metodami dela so poleti tudi raziskovalni tabori za srednješolce. V LAS želijo mladim omogočiti pozitiven odnos do preživljanja prostega časa, zato tradicionalno organizirajo tabor na Pohorju, ki se ga je letos udeležilo 32 osnovnošolcev. Tokrat pa so prvič za mlade in njihove starše pripravili projekcijo filma, ki si ga je ogledalo okrog petdeset zainteresiranih. Zbrane je pozdravila predsednica LAS Majda Keček, ki je poudarila lahko dostopnost drog v našem okolju in prepričanje, da le skupaj lahko delujemo uspešno in v korist mladih.
Projekcije se je udeležil tudi režiser, dijak 4. letnika elektro-računalniške šole Darko Berlič. Mladi entuziast si želi ustvarjati filme, ki imajo kaj povedati, ki se ljudi dotaknejo, jim lahko pomagajo in ostanejo atraktivni dalj časa. V filmu glavnega junaka narkomana
Darko Berlič ima kot dijak 4. letnika srednje elektro-računal-niške šole v Mariboru za seboj tudi že režijo svojega prvega igranega filma 16:57.
Tonija prikazuje skozi odnose družbe, oklice in družine do propadajočega mladeniča. Film je zelo avtentičen in uporablja naturalistični mladinski besednjak. Nastanek 80-minutnega igranega filma so sponzorirali pred-
vsem starši sodelujočih, pa tudi Aktivna Slovenija in Rotary club.
Kriminalist Stanko Ivanu-ša, član LAS Ormož, je v kratkem pogovoru povedal, da je v Ormožu droga prisotna, da starostna meja uživalcev pada in da je najbolj kritičen čas za pričetek jemanja drog doba adolescence. Rešitev vidi predvsem v tem, da se mlade nauči v stiku z drogami reči NE, kajti v današnjem svetu v stik z drogami pridejo prej ali slej.
Predstavljena je bila tudi brošura mag. Aleša Friedla Odvisnost in mladi v občini Ormož, v kateri je objavljen povzetek rezultatov ankete o rabi alkohola in drugih drog v ormoških osnovnih šolah in gimnaziji v letu 1999 in 2004 ter zanimiva dejstva in razmišljanja o adolescenci, odvisnosti od psihoaktivnih snovi in odnosu slovenskih mladostnikov do omamnih
snovi.
Od tod in tam
Ptuj • Grajena "popravljena"
Foto: Črtomir Goznik
Mestna občina Ptuj je že lani pripravila in tudi plačala projektno dokumentacijo za sanacijo podpornega zidu na potoku Grajena pri centru Drava, ministrstvo za okolje pa je šele letos odvezalo mošnjiček in v celoti financiralo sanacijo podpornega zidu z ograjo vred v višini 20 milijonov tolarjev. Najbolj se je zatikalo pri podpisu aneksa za sanacijo, ki jo te dni končuje VGP Drava Ptuj, ki ima tudi koncesijo ministrstva za okolje in prostor za vzdrževanje vodotokov. Besedilo aneksa je bilo določeno že aprila letos, podpisan pa je bil šele po sprejemu rebalansa državnega proračuna za letos. Izvajalec je sanacijo pričel konec avgusta letos. Z dokončanjem sanacije bodo centru vrnili nekdanji "pogled", predvsem pa dostopnost, ki je bil za zdravniški del centra v obdobju čakanja na sanacijo močno okrnjen.
MG
Ptuj • Sejem zaprl vrata
Foto: Črtomir Goznik
Konec tedna je na Ptuju potekal že tradicionalni smučarski sejem, ki ga je pripravil Smučarski klub Ptuj, ki bo 29. decembra letos star 25 let, toliko je namreč preteklo od leta 1980, ko je bil ustanovljen. Smučarski sejem je nekoliko starejši, v začetku je potekal kot sekcija Klub mladih na Ptuju, sicer pa je poteklo od pričetka organiziranih smučarskih dejavnosti na Ptuju že 30 let. Tudi na sejmu, kjer so ponujali staro in novo smučarsko opremo, predstavili pa tudi nove tehnike smučanja, je bilo čutitipraz-nični duh. Srečali so se nekdanji in sedanji člani, da bi z združenimi močmi počastili oba jubileja, med drugim tudi z izdajo jubilejne publikacije in priložnostne razstave. Trenutno klub šteje več kot 60 članov, vodi ga Bojan Skok, od tega jih je okrog polovica učiteljev smučanja. Prizadevajo si, da bi število članov povečali, prav tako tudi, da bi pridobili čim več novih učiteljev smučanja. V zlatih časih delovanja je imel Smučarski klub Ptuj čez 300 članov. V teh dneh se že intenzivno pripravljajo na božični tečaj na Arehu, posebej aktivni pa bodo v času zimskih počitnic. Pod ptujskim gradom bodo organizirali vrtec na snegu.
MG
Miklavževo • Spekli prek 15.000 parkljev
Foto: M. Ozmec
V minulih dneh, pred miklavževim, so bile pekarne in druge prodajalne s kruhom že po tradiciji obogatene tudi s sveže pečenimi hudički aliparklji iz testa, ki so se znašli v Miklavževem košu skupaj z drugimi darili in so se z njimi verjetno že "posladkali" mali in veliki pridni otroci. Daleč največ, prek 15.000 slastnih parkljev, so ročno izdelali in seveda spekli v Ptujskih pekarnah, zelo veliko, pa so jih je spekli tudi v številnih mini pekarnah. Nekaj posebnega pa je bila zagotovo mini pekarna na Bregu, kjer je Branko Fideršek poleg nekaj sto malih parkljev izdelal tudi največjega, 75 cm velikega parklja. Po nam dosegljivih podatkih je bil to zagotovo največji "neživi" parkelj v letošnjem letu!
M. Ozmec
Foto: vki
Foto: vki
Dornava • 26. redna občinska seja
Kako in kje naj dornavski svetniki razčiščujejo nejasnosti
Zadnja dornavska seja vodilnih občinskih mož ni bila čisto nič posebnega - pač takšna kot zmeraj. Malo o tem in onem, spet nekaj vročih okoli kanalizacije, neuradno nekaj besed o šoli in vrtcu, pa gentlemansko izvedeno nasprotovanje med svetnikom Rajkom Janežkovičem ter županom Francem Šegulo in vmes še nekaj na račun pišočih novinarjev ...
Tisto na račun novinarjev je pravzaprav izzvenelo tako, da je še najbolje prikazati z naslednjim zapisom (gre za to, kako naj bi se po mnenju večine svetnikov in župana poročalo z njihove seje). In to naj bi, če smo novinarji razumeli prav, izgledalo tako: Dornavski občinski svet je na zadnji, 26. redni seji brez posebnih pripomb potrdil predlog odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov na območju občine Dornava ter osnutek Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih itd. Svetniki so prav tako brez posebnih pripomb potrdili osnutek proračuna za naslednje leto, ki znaša približno 430 milijonov tolarjev, potem so sprejeli sklep, da ostane vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine tudi naslednje leto enaka kot lani. Potem so poslušali poročilo župana o poteku
izgradnje občinske stavbe, ki teče v predvidenih časovnih rokih in naj bi do konca decembra dobila tudi streho, če bo vreme dopuščalo. Pošta, ki bo imela svoje prostore v tej zgradbi, bo sofinancirala izgradnjo s 40 milijoni tolarjev, kar pomeni, da bo lastnica svojih namenskih prostorov. Po besedah župana v časovnem okviru teče tudi izgradnja kanalizacije, kjer se čaka le na ugodno vreme, da se položijo še individualni priključki, s čimer bo prva faza zaključena. Pod točkami tekoče zadeve, pobude in vprašanja ter razno pa so svetniki razpravljali o morebitni odprodaji občinskih stanovanj, o skorajda nujni nabavi stroja za pluženje pločnikov, o možnosti ustanovitve skupne občinske uprave s še dvema občinama, na koncu pa je svetnik Rajko Janžekovič zahteval, da se v občinski arhiv vloži tudi njegova pisna obrazložitev glede spora okoli sklica izredne seje na temo kanalizacije.
Tako, to je to.
Kaj vse in kako je kdo kaj povedal, pa je že malo težje zapisati, ker bi se lahko novi-
narju zapisal tudi kakšen izraz, ki ne bi povsem ustrezal dejansko izrečenemu in potem je nejevolja spet tu. A ne samo nejevolja - posledično pisanju bi se lahko spet sprožile kakšne nejasnosti okoli katere od bolj vročih zadev, o čemer pa po sklepu občinskega sveta svetniki naj ne bi več razpravljali in pojasnjevali preko medijev, ampak morajo to najprej urediti med seboj.
Edinstven sklep, ki ga je sprejel dornavski občinski svet (takšnega namreč pri nobeni drugi občini še ni bilo opaziti), se namreč glasi: "Vsako nejasnost najprej skupaj razčistimo na občinskem svetu in šele potem naj se da v javnost oziroma v medije."
Kako naj bi to - po zdravo-razumski logiki - izgledalo, pa ni čisto jasno. Če naj nejasnosti svetniki res razčiščujejo na sejah, ki so javne, potem so mediji tam že prisotni, kar pomeni, da bodo poročali o razčiščevanju nejasnosti, ne pa samo o rezultatih, ali ne?! Če pa je s tem mišljeno, da naj se nejasnosti razčistijo za zaprtimi vrati,
tako da ne bo razčiščevanja slišal nihče od medijev, potem je treba sklep formulirati drugače!
Naj mi bo ob tem še dovoljeno zapisati, da je sprejetje tovrstnega sklepa gotovo povzročila izbira in izbrana
tehnologija kanalizacije, da so svetniki imeli leto dni časa, da bi nejasnosti med seboj razčistili, pa jih očitno niso, in da se prav noben izmed svetnikov v zvezi s tem ni najprej obrnil na medije, temveč so to storili čisto dru-
gi ljudje. Šele njihove izjave, resnične ali neresnične, so pokazale, da svetnikom vendarle ni vse čisto jasno ...
P. S.: O tem, kaj je kdo povedal na seji, pa v naslednji številki časopisa.
SM
Župan Franc Segula je svetnikom poročal, da izgradnja občinske stavbe in kanalizacije poteka brez težav, v skladu z načrti.
Sv. Tomaž • Kmetijska zadruga se je odločila za rušenje
Središče vasi bo kmalu lepše
V različnih krajih po ormoški občini in samem Ormožu je precej starejših objektov, ki propadajo in kazijo izgled okolja, privabljajo nepoklicane posameznike, da v njih počnejo najrazličnejše stvari, kar pričajo smeti in popisani zidovi, ki ostanejo za njimi.
Ker gre za privatno lastnino, ne obstaja način, kako bi lahko okolica primorala lastnike, da propadajoče stavbe sanirajo ali porušijo. Največ negodovanja in pritiskov za ureditev razmer je bilo nedvomno za prostore nekdanje zadruge v centru Sv. Tomaža. Angažirala se je šola, različne politične opcije in krajevna skupnost, ki so vsak na svoj način poskušali rešiti nastalo
situacijo. Večkrat je bilo vprašanje izpostavljeno tudi na sejah občinskega sveta. Kar precej časa je bila neznanka lastništvo objekta, toda direktor Kmetijske zadruge Ormož Anton Šalamon nam je nedvoumno zatrdil, da je objekt njihova last. V zadrugi se težave zavedajo, zato je v izdelavi načrt rušitve, ki ga nameravajo v prihodnjem letu tudi realizirati. Za rušitev je namreč tre-
ba imeti gradbeno dovoljenje in minimalni projekt, vse skupaj pa tudi ne bo ravno poceni, saj v zadrugi ocenjujejo, da jih bo rušitev stala med 5 in 6 milijonov tolarjev.
Zadruga nima interesa zgradbe sanirati ali na bodočem zemljišču graditi, ker vizija razvoja podjetja kaj takega ne predvideva. Zato so pripravljeni objekt ali kasneje zemljišče prodati. Pred
časom so pri Sv. Tomažu en objekt že prodali, poleg tega pa imajo v franšizi še prodajalno Mercatorja. Na poziv pristojne inšpekcije so v skladu z zakonom sporni objekt z varnostnega stališča zaščitili, tako da so povsod namestili table, ki opozarjajo, da se je tu nevarno in prepovedano gibati, je povedal Šalamon. S
tramovi in deskami so zaščitili in za vstop zaprli tudi spodnje prostore, vendar menda v njih nenehno vdirajo in se zadržujejo različne osebe, to pa je po mnenju direktorja stvar policije, krajanov in staršev teh mladostnikov.
Kmetijska zadruga je v minulih letih uredila status svojih številnih nepremičnin. Veliko so jih prodali, nekatere pa so dobile nove vsebine. Eden uspelih projektov obnove je gotovo Marof. Med objekti, ki jih bo potrebno v prihodnosti še dokončno urediti, je tudi skladišče ob železniški postaji v Ivanjkovcih, ki stoji na zemljišču Slovenskih železnic. Ker lastnik zahteva precejšnjo najemnino za
zemljišče, v zadrugi resno razmišljajo, da bi tudi to zgradbo podrli. V Ormožu ima zadruga še neizkoriščen prostor v Veseličevi kleti. Tačas pa se dogovarjajo tudi za možno novo vsebino svoje matične zgradbe na Ptujski 12, kajti v nasprotnem primeru se bodo morala sami odločiti za sanacijo te zgradbe. V lokacijskem načrtu za center mesta je bila nakazana možnost, da se v omenjene prostore preseli Glasbena šola Ormož. Prostori na Ptujski so postali za potrebe zadruge in inšpekcijskih služb, ki prostore od nje najemajo, bistveno preveliki. Zadruga je za svoje potrebe zagotovila dovolj pisarniških prostorov na Marofu.
vki
Prostore nekdanje zadruge bodo prihodnje leto porušili.
r
•] '-Vâ « 11 K*

KOMITENTOM Nove KBM
V soboto, 10. decembra, od 7. ure, do predvidoma 19. ure v nedeljo, 11. decembra, bo za komitente Nove KBM moteno poslovanje na bančnih avtomatih. V istem obdobju Icomitenti Nove KBM ne bodo mogli poslovati v poslovalnicah Poštne banke Slovenije in Pošte Slovenije. Prav tako bodo 10.12. zaprte sicer ob sobotah odprte bančne poslovalnice. Plačevanje s plačilnimi karticami bo potekalo nemoteno.
Banka bo v tem času opravila selitev računalniške tehnologije v nov računalniški center.
Prosimo za razumevanje!
^Nova KBM d d
Nova Kreditna banka Maribor
Foto: SM
Foto: vki
Lenart • Domnevne nepravilnosti pri gradnji čistilne naprave
Ali je čistilna naprava v Lenartu črnogradnja?
Občina Lenart je 30. aprila 2004 objavila razpis za oddajo del za izgradnjo centralne čistilne naprave Lenart. Kot najugodnejšemu ponudniku so bila dela 1. julija 2004 oddana Cestnemu podjetju Maribor s podizvajalcem - dobaviteljem opreme podjetjem Ekološki inženiring in svetovanje iz Celja.
Po besedah predstavnika Dimitrija Conradija se je kasneje Cestno podjetje Maribor na pritisk občine Lenart odločilo za drugega dobavitelja opreme, to je podjetje Pro-sigma-Tehnix iz Maribora. V podjetju Ekološki inženiring in svetovanje so prepričani, da je občina Lenart kršila Zakon o javnih naročilih. Dimitrij Conradi iz celjskega podjetja nam je povedal, da je bil razpis izveden v celoti in ne po sklopih, kar pomeni, da se gradbena dela in inštalacije izvedejo v kompletu. Po besedah Dimitrija Conradija se je občina Lenart nestrokovno odločila z obrazložitvijo, da takšne tehnologije še v Sloveniji ni in dodaja: "Najpogostejša tehnologija, ki jo v praksi imenujemo tudi klasika z vpihovanjem zraka, je tehnologija aktivnega blata. Vsaj dve tretjini čistilnih naprav v Sloveniji deluje po tej tehnologiji! Na razpisu smo kot podizvajalec ponudili ravno to tehnologijo, ki je bila predvidena po presoji o vplivih na okolje." Dimitrij Conradi je o zapletu obvestil tudi organe pregona, ki po njegovih besedah niso opravili svojega dela, če pa so ga, pa je bilo to opravljeno zelo nestrokovno. Po besedah Conradija je čistilna naprava v Lenartu črno
Dimitrij Conradi iz Ekološkega inženiringa in svetovanja iz Celja je prepričan, da je v lenarškem primeru šlo za kršitev Zakona o javnih naročilih.
gradnja, saj bi občina Lenart morala pridobiti novo gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano za stari projekt. Ta pa je bil kasneje spremenjen.
Po besedah Dimitrija Con-radija je glavni krivec za menjavo podizvajalca pomočnik župana občine Lenart mag. Avgust Zavernik. Na očitke glede gradnje čistilne naprave je odgovoril: "Občina Lenart, kot naročnik in investitor, s podizvajalci nima nič-
esar. Pred podpisom pogodbe smo z izvajalcem hoteli razčistiti nekatere nejasnosti, ki so izhajale iz razpisne dokumentacije. Pri pogovorih se je izkazalo, da podizvajalec - Ekološki inženiring in svetovanje iz Celja - nima vseh odgovorov na naša vprašanja. Zato je kasneje Cestno podjetje Maribor, še pred podpisom pogodbe, nas vprašalo, če se strinjamo z zamenjavo podi-zvajalca. Nas niti takrat niti
Ptuj • Arnogova kapela padla
Bo zdaj križišče bolj varno?
Te dni je padla Arnogova kapela v križišču Slovenskogoriške ceste s cesto, ki vodi v Žabjak. Za njeno odstranitev so se v MO Ptuj odločili predvsem iz varnostnih razlogov. V njeni neposredni bližini so zgradili novo, 10 m od ceste, ki je zrcalna slika dosedanje kapele, kar je bila tudi zahteva stroke ob morebitni odstranitvi.
Ker tudi ni bilo nobene dokumentacije, je bila gradnja otežena. Da je nova kapela do-
bila identično podobo prejšnje, je med samo gradnjo budno skrbel Zavod za kulturno
dediščino. Njihov pregled, da je z novo kapelo vse v redu, da odgovarja prejšnji, je bil tudi
Foto: Črtomir Goznik
danes ne zanimajo podizvajal-ci. Nas zanima glavni pogodbeni partner, da bo čistilno napravo predal po razpisnih pogojih za isto ceno. Vse te polemike nas ne zanimajo."
Zavernik je tudi povedal, da je gospod Conradi o tem primeru obvestil državno revizijsko komisijo in tudi Upravo za notranje zadeve in tako eni kot drugi so razpis in izbiro proučili. Po besedah Za-vernika je državna revizijska komisija pregledala celotni postopek in ugotovila, da je bil ta voden v skladu z veljavno zakonodajo in ni zaznala nobenih kršitev. Tudi kriminalisti so zadevo pregledali in Zavernik pravi, da do sedaj še od kriminalistov ni dobil nobenih ugotovitev.
Zavernik nam je tudi zatrdil, da čistilna naprava v Lenartu ima gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano decembra 2003 in je grajena v skladu z njim in dodal: "Tudi to, da bi se vodil kakšen postopek za odvzem ali razveljavitev gradbenega dovoljenja, prvič slišim. Izgradnja čistilne naprave je končana. V tem trenutku izvajalec od upravne enote pridobiva dovoljenje za poskusno obratovanje, ki naj bi ga začeli izvajati še letos."
Zmago Šalamun
pogoj za porušitev stare kapele. Dela je izvajalo Gradbeno podjetje Ptuj, ki je dela pridobilo na javnem razpisu. Za nakup zemljišča, ki je trajal kar nekaj časa, je MO Ptuj plačala okrog 1,3 milijona tolarjev, ki so bili zagotovljeni v proračunu MO Ptuj za letos. Aktivnosti za prestavitev kapele so se pričele že novembra lani, ko je bila tudi opravljena odmera zemljišča, na katerem so sedaj zgradili novo kapelo. Postopek izbire izvajalca je bil končan v začetku julija letos, ko je bila tudi podpisana pogodba za izvedbo del. Z lastniki zemljišča, potrebnega za novo kapelo, pa so pogodbo podpisali sredi avgusta letos. Gradnja nove kapele je stala 4,7 mio tolarjev: je last MO Ptuj z njo pa bo upravljala PČ Rogoznica.
MO Ptuj pa čaka podobna zgodba na Dornavski cesti na Ptuju, ki jo ureja država in bo dokončno urejena v letu 2007.
V	bližini mostu čez Rogozni-co je propadla kapela, ki jo bo prav tako potrebno obnoviti.
V	MO Ptuj samo upajo, da v državi ne bodo pozabili na obljubo, da je obnova kapele sestavni del projekta ureditve Dornavske ceste na Ptuju.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Predavanje o barvni terapiji
Danes ob 17. uri bo v prostorih Animacije na Aškerčevi ulici 1 uvodno predavanje o barvni terapiji Aura-Soma. Poslušalci bodo izvedeli, koliko je stara ta veda, kako barvne stekleničke ravnotežja delujejo, kako in zakaj se uporabljajo.
"Aura-Soma je nevsiljiva, nežna terapija duše, telesa in duha. Pomaga doseči višje zavedanje samega sebe, prepoznati lastno lepoto in uresničiti potenciale," pravi njena izvajalka Vasija Korošec. Aura-Soma združuje zdravilne energije rastlin, kristalov in mineralov ter svetlobe. Aura-Soma terapije so namenjene vsem: od tistih, ki se še iščejo, do takih, ki imajo težave, pa ne vedo, kje je vzrok in kako naprej (tudi šoki zaradi prometnih nesreč, operacij, fizične bolečine, čustvene traume, duhovna zmedenost, trpljenje zaradi neuslišane ljubezni...).
Individualne delavnice so najbolj zahtevna terapija Aure-Some. Namenjene so ljudem, ki želijo zavestno delati na sebi, duhovno rasti.. Terapija traja 5 ur. Priporočljivo je, da se ta dan posveti samo temu dogodku. Po tem vsak posameznik dela sam doma še dva meseca, da se ta sprememba popolnoma integrira, popolnoma ustali.Pro-ces zdravljenja je nepovraten, kar pomeni, da enkrat, ko spremembo dosežemo, se ne vračamo več nazaj na staro stanje!
MZ
Juršinci • Sprejeli rebalans proračuna
V	ponedeljek, 28. novembra, so se na 27. redni seji sestali svetniki občine Juršinci. Sprejeli so spremembe in dopolnitve Statuta občine in pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Sprejeli so tudi odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in pravilnik o tarifnem sistemu za obračun teh storitev. Pravilnik in odlok je svetnikom predstavil predstojnik skupne občinske uprave Stanislav Napast. Zaradi povečanja primerne porabe so svetniki sprejeli tudi rebalans proračuna občine. Svetniki so povišali vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki po novem znaša 0,90 tolarja. Točko o izdaji soglasja k imenovanju Matjaža Neudauerja za direktorja knjižnice so prestavili na naslednjo sejo. Sprejeli pa so tudi povišanje cene oskrbnine v vrtcu, ki po novem za prvo starostno skupino znaša 84.895 tolarjev, za drugo pa 67.090 tolarjev. Svetniki so soglašali tudi s sistemizacijo delovnih mest v vrtcu in z uporabo fleksibilnega normativa v vrtcu. Predsednik nadzornega odbora Martin Žajdela je svetnike seznanil s poročilom nadzornega odbora, ravnateljica osnovne šole Juršinci Jelka Svenšek je svetnike seznanila z letnim delovnim načrtom v osnovni šoli.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Mednarodna debata
V	prostorih ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča se bo danes in jutri odvijal tradicionalni mednarodni debatni konec tedna, ki se ga udeležuje 35 dijakov iz Romunije, Nemčije, Hrvaške, Črne gore, Anglije in Welsa ter 5 7 slovenskih dijakov. Ekipe iz tujine so v Ljutomer prišle minulo sredo in včeraj, slovenske pa se bodo priključile danes. "Debata se bo odvijala danes popoldan ter celotni jutrišnji dan, poleg tega pa bodo nekateri spremljevalci tujih ekip danes dopoldan sodelovali pri rednem pouku naših gimnazijcev ter predstavljali svoje države in spregovorili o dogodkih, ki so zaznamovali njihovo poučevanje v raznih evropskih državah," je povedala profesorica Liana Miholič, ki skupaj z Martino Domanjko tudi pripravlja mednarodni debatni konec tedna. "Tema letošnjega debatnega srečanja je zelo zanimiva. Dijaki bodo namreč govorili o tem, zakaj je večina otrok po ločitvi staršev dodeljena materi. Ob tem se bodo med drugim seznanili s številom primerov v Sloveniji in v preostalih državah, ki se udeležujejo debate, prepričana pa sem, da se bodo iz te debate veliko naučili," je dodala Miholičeva.
MŠ
Koroška • Mednarodno martinovanje
Katoliško prosvetno društvo Šmihel pri Pliberku na avstrijskem Koroškem že vrsto let organizira martinovanje za svoje člane. V ta namen povabijo glasbene skupine iz Slovenije, ki jim pričarajo domače vzdušje. Ker pa je osrednja »oseba« vsakega martinovanja vino, povabijo medse tudi priznane vinogradnike ne samo iz Avstrije, temveč tudi iz Italije in Slovenije.
Letos jih je zabavala Mlada beltinška banda s folklorno skupino. Pričarali so jim naš panonski melos in plese, vse skupaj pa je začinil z odličnimi vini Konrad Janžekovič -znan vinogradnik iz Turškega Vrha. Še prej jim je razdelil propagandni material, da so si obiskovalci lahko vsaj za silo predstavljali, kje se ti haloški vinorodni kraji nahajajo, kasneje pa je z izbranimi besedami vodilpokušnjo in jih pri vsaki vinski sorti opozarjal na njene posebnosti. Da so bili obiskovalci prireditve ob izbrani glasbi in odlični vinski kapljici ter slastnem prigrizku, domači zaseki in kruhu iz Slovenije (z Borla) dobre volje, ni potrebno posebej govoriti. Mogoče velja omeniti še eno posebnost njihovega martinovanja - vseje potekalo mirno, brez trušča in podobnih peripetij, kot smo sicer vajeni pri naših mar-tinovanjih. Ta večer pa se je v dvorani KPD v Šmihelu na avstrijskem Koroškem govorilo samo slovensko.
Vida Topolovec
Kutijevo • Slovenska vina spet odlična
Še ena velika zlata za Bojana Lubaja
V Kutijevu na Hrvaškem se je pred kratkim končalo še eno mednarodno ocenjevanje vin. Slovenski vinarji so se ponovno odrezali odlično; posebej še Bojan Lubaj, ki je svoji zbirki priznanj dodal še eno veliko zlato medaljo.
»Ocenjevanja v Kutijevu sem se letos udeležil drugič in tako kot lani ponovno pridobil veliko zlato medaljo v zelo močni konkurenci kategorije predikatnih vin,« je najprej povedal znani vinar Lubaj, ki se z vinogradništvom ukvarja dobrih 12 let. Veliko zlato medaljo si je po oceni komisije zaslužil njegov suhi jagodni izbor 2001, ki je dobil točno 91
od možnih 100 točk.
»Seveda mi takšno visoko priznanje veliko pomeni, sem pa prav tako zelo ponosen tudi na ostala priznanja, še zlasti na dve veliki zlasti medalji z ocenjevanj v Splitu in Ljubljani, na šampionski naziv iz Novega Sada ter na medalje z radgonskega sejma.«
Večino iz velike zbirke priznanj so Bojanu Lubaju prines-
la predikatna vina, v svojem vinogradu pa prideluje tudi odlična suha vina; predvsem je poznan po zelo kvalitetnem šiponu, ki v svoji kategoriji spada med tri najboljše v Sloveniji: »Imam tudi nekaj sau-vignona, za letošnji letnik pa menim, da bo dokaj soliden, z nekoliko višjimi kislinami in zadovoljivo sladkorno stopnjo. Jasno pa je tudi, da brez predi-
katnega letnika ne bomo; letos še čakam z renskim rizlingom za pozno trgatev.«
Na mednarodnem tekmovanju v Kutijevu je bilo sicer ocenjenih 175 vzorcev vin, ki so jih prinesli vinarji iz šestih držav: Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Slovaške ter Srbije in Črne gore. Skupno je bilo podeljenih osem velikih zlatih medalj in kar pet
Bojan Lubaj je na mednarodnem ocenjevanju v Hrvaški za svoje predikatno vino dobil veliko zlato medaljo.
jih je odromalo v Slovenijo; poleg Lubaja so jih prejeli še Vlado Kupljen, Danilo Steyer in vinarstvo Zorin, ki je prejelo kar dve najvišji priznanji.
Slovenski vinarji pa so iz Hrvaške tokrat odnesli še 12 zlatih, 12 srebrnih in eno bronasto medaljo.
SM
Ormož • Negotovost se še nadaljuje
Zaenkrat še delajo s polno paro...
V Tovarni sladkorja Ormož so po sprejemu reforme za sladkorni sektor v EU podali kratko izjavo za javnost, sicer pa so se bolj kot ne zavili v molk.
To pa ne pomeni, da niso aktivni. Po obisku ministrice za kmetijstvo Marije Lukačič so se minule dni že dogovarjali z ministrom dr. Ivanom Žagarjem, ki je pristojen za regionalno politiko. Iz različnih skladov si namreč v TSO želijo zagotoviti kakšno pomoč, če se bodo lastniki odločili za prestrukturiranje. Direktor Jurij Dogša je v kratkem telefonskem pogovoru povedal, da bo več jasnega 8. decembra, ko se bo v Ormožu sestal nadzorni odbor, ki mu bodo predstavili različne analize možnih scenarijev. Končne odločitve za nadaljevanje proizvodnje ali proti njemu takrat sicer ne pričakujejo, vendar pa je možno, da se bodo odločili za nekatere korake. Vsekakor pa stanje ni rožnato in po mnenju direktorja Dogša je ministrica Lukačičeva v svojih izjavah in pričakovanjih preveč optimistična. Direktor se očitno pripravlja na vse možne opcije, saj se je te dni mudil tudi v Bruslju, kjer si je ogledal tovarno bioetanola ^
Sicer pa delo v tovarni poteka s polno paro, predelajo po 600 ton sladkorja na dan. Precejšen del sladkorne pese je še na poljih, vendar je tako vsako leto. Njive so razmočene, vendar so prepričani, da jim bo s sodobno mehanizacijo uspelo peso pobrati.
Na ministrstvu za kmetijstvo so pripravili pregled sprememb, ki jih prinaša reforma. Za polno uveljavitev reforme je bilo določeno daljše prehodno obdobje - namesto predlaganih dveh let je zdaj prehodno obdobje štiri leta. Znižanje cen sladkorja bo izvedeno v štiriletnem obdobju, končni padec za 36 odstotkov bo dosežen
leta 2009. Pridelovalci sladkorne pese bodo upravičeni do nadomestila izpada dohodka v višini 64,5 odstotka, ki bo izplačan v obliki novega neposrednega plačila na hektar sladkorne pese. Ugodeno je bilo zahtevi Slovenije, da se vsaj 10 % podpore za prestrukturiranje nameni pridelovalcem sladkorne pese in izvajalcem strojnih storitev za kompenziranje neamortiziranega dela njihove strojne opreme. Država članica pa ta znesek lahko tudi poveča. Odpravljena je bila možnost, da bi tovarna še dodatno znižala minimalno ceno sladkorne pese za nadaljnjih 10 odstotkov, kar je bilo zapisano v osnovnem predlogu reforme. V prehodnem obdobju štirih let bo še naprej ohranjena možnost intervencijskega odkupa v višini 600 tisoč ton, pri čemer bo intervencijska cena postavljena na nivo 80 odstotkov referenčne cene. Nekatere države članice bodo imele možnost dodatnega nakupa kvot za proizvodnjo sladkorja iz sladkorne pese. Dodatna kvota za Slovenijo, ki jo lahko dokupi, znaša 10 tisoč ton sladkorja. Slovenija je dobila status rafinerije s polnim delovnim časom, kar rafineriji prinaša številne ugodnosti. Omogoča ji dostop do preferencialnega surovega sladkorja in ji prinaša v prehodnem obdobju štirih let možnost dodatnih sredstev za prilagoditev novi tržni ureditvi.
Kompenzacije za kmete
V primeru zmanjšanja proizvodnje sladkorne pese za več kot 50 % si je Slovenija izborila možnost dodatne kompenzacije do 30 % iz-
gube (dodatno k že sprejeti 64,5-odstotni višini kompenzacije) dohodka pridelovalcev pese. V obliki začasne nacionalne pomoči pa bi si v takem primeru lahko zagotovili manjkajoči delež do polne, 100-odstotne kompenzacije izpada dohodka kmetov.
Sprejeto je bilo, da bodo v
primeru popolne razgradnje tovarne predelovalci sladkorja in pridelovalci sladkorne pese deležni podpore za prestrukturiranje. To je možno koristiti enkrat v obdobju štirih let, pri čemer je višina v prvih dveh letih najvišja in znaša 730 EUR na tono sladkorja. Reforma zagotavlja dodatna sredstva
za opuščanje proizvodnje v posebej ogroženih območjih, ki lahko dosežejo tudi do 219 EUR na tono sladkorja. V primeru bistvenega znižanja pridelave sladkorne pese bodo lahko neposredna plačila za pridelovalce sladkorne pese, v prehodnem obdobju, tudi delno proizvodno vezana.
Reforma omogoča tudi nadaljevanje proizvodnje ob zmanjšani proizvodni zmogljivosti, pri čemer se lahko tudi koristijo sredstva za prestrukturiranje, vendar v nižjem deležu. Če se popolnoma opusti predelava sladkorne pese, se lahko v obstoječem objektu nadaljuje druga proizvodnja, npr. bioetanola, ob 75-odstotni podpori iz naslova podpor za prestrukturiranje. V primeru delnega prenehanje predelave sladkorne pese pa ta pomoč za opuščeni del proizvodnje znaša 35 % podpore za prestrukturiranje. Pri tem se zmogljivosti rafinerije lahko v celoti ohranijo.
viki klemencic ivanusa

Z vozovnico Praga Spezial z vlakom EuroCity Jože Plečnik

(It

vsak dan v Prago
že za 29 evrov!
ODHOD Ljubljana 10.18 VRNITEV Praga	6.23
Praga 21.38	Ljubljana 17.32
Cena vozovnice je plačljiva v toiarski protivrednosti na dan nafcupa, ftev/to sedežev po ponudbi Praga Spezial je omejeno.
Vse podrobnejše informacije dobite na vaíi železniiki postaji, spletnih straneh Slovenskih železnic wwvLF.slo-ïeleznice.si in po e-poíti potnÍk.lnfo@slo-7eleínice.si
Slovenske železnice
Foto: SM
Podravje • KZ z drugačno politiko poslovanja
Nič več stihijskega dela
»V Kmetijski zadrugi smo za vse naše člane že pripravili petletne, dolgoročne pogodbe o sodelovanju, ki bodo začele veljati že za naslednje leto,« pravi direktor Marjan Janžekovič. Nujnost dolgoročnejšega planiranja je po njegovih besedah nujna, saj bo le tako omogočeno učinkovito poslovanje in optimalna proizvodnja tako zadruge kot kmetov.
Upravni odbor je osnutek pogodbe že potrdil, članom in pogodbenim sodelavcem KZ pa bodo posredovane v podpis v naslednjih dneh preko področnih vodij. Sklepanje pogodb je tako pričakovati v začetnih mesecih naslednjega leta nekje do aprila, kar je odvisno tudi od specifike posameznih kmetijskih kultur.
»Vse doslej so bile pogodbe enoletne in posamezniki so se pač vsako leto sproti odločali za določeno proizvodnjo. Zdaj k temu pristopamo bolj sistematsko, ker tudi kupci od nas zahtevajo določen red in dolgoročnejše načrtovanje. Mi moramo vedeti, kaj in koliko česa lahko prodamo, ne pa da tik pred realizacijo ugotavljamo, da določenih artiklov nimamo ali pa jih je preveč.«
S petletnimi pogodbami se tako postavljajo temelji resnega dela za vse. »Podpis pogodbe sicer ni obvezen, vendar se tisti, ki hočejo resnost pri delu, s čimer si zagotavljajo tudi prihodnost, gotovo ne bodo obo-
tavljali. Pogodba namreč prinaša poleg resnega in dolgoročnega sodelovanja številne prednosti za člane, seveda pa tudi določene obveznosti. S to pogodbo se določa okvirna proizvodnja posamezne kulture na določeni kmetiji. Gre za določanje okvirnih količin in kultur, ki se bodo gojile v petletnem obdobju, konkretne količine pa se bodo določale sprotno, z vsakoletnim aneksom k tej pogodbi. Aneksno določene količine in kulture pa bo seveda potrebno obvezno izpolniti, razen v primerih nadnaravnih sil oz. ujm in nesreč, na katere človeški faktor nima vpliva. Izpade zaradi teh dejavnikov bomo dokumentirano priznali.«
S podpisom petletne pogodbe bo KZ imela pravico predpisati tehnologijo pridelave ter spremljanja le-te, kmetje pa se bodo zavezali to omogočiti, pogodbene količine obvezno prodati v KZ ali preko nje ter uporabljati repromaterial iz zadružne ponudbe, ki bo po besedah Janžekoviča pripo-
Direktor KZ Marjan Janžekovič: »Podpis petletne pogodbe je po eni strani nujnost, če hočemo vsi partnerji poslovati čimbolje, po drugi strani pa prinaša podpisnikom številne bonitete!«
Novembra je ptujska KZ začela izdajati svoje glasilo pod naslovom Ptujski zadružnik. Izhajalo bo enkrat mesečno, člani in partnerji pa ga bodo dobivali na dom brezplačno. Mesečnik je v prvi vrsti namenjen posredovanju nasvetov in novic s kmetijskega področja, prejemnikom pa bodo predstavljene tudi različne prodajne akcije ter termini odkupov.
mogel k nižanju vhodnih stroškov proizvodnje, saj na samo tržno ceno izdelkov ne zadruga ne kmetje ne morejo vplivati.
S podpisom pogodbe pa vsi podpisniki, kot zagotavlja vodstvo KZ, dobivajo tudi številne bonitete: »Poleg že omenjene strokovne pomoči in nasvetov za čim učinkovitejšo proizvodnjo je gotovo velikega pomena, da bomo za podpisnike zelo poenostavili in tudi izboljšali kreditiranje. Manjše kredite do 300.000 tolarjev bodo lahko pogodbeniki uredili kar v naši trgovini, kjer bodo nabavljali blago. Kar se tiče višjih zneskov
kreditov, pa bomo članom z najvišjo boniteto, med katero spada tudi obvezen podpis petletne pogodbe, regresirali obrestno mero kot podjetje, da bodo obresti čim nižje. Prav tako pa bomo v teh primerih mi dajali garancijo banki, da si kmet ne bo urejal kakšnih hipotek ali da ne bo plačeval porokov itd. Seveda pa bo ta kredit lahko porabil le v naših trgovinah. Prav tako bomo ponudili zelo ugodno zavarovanje proizvodnje in živine. Za pogodbenike pa bo veljal tudi prednostni odkup pogodbenih količin, omogočili jim bomo proizvodnjo tržno zanimivih in
donosnih kultur, ker so pač določene takšne, ki jih količinsko omejujemo, saj jih trg ne potrebuje. Recimo, kar se tiče rdeče pese, s katero je trg nasičen, jo bomo v pogodbenih količinah odkupili pač samo od podpisnikov petletnih pogodb.«
Prednosti podpisa dolgoročne pogodbe pa se za člane KZ nanašajo tudi na zemljišča in način plačila: »Zadruga vedno razpolaga tudi z zemljišči. Pri najemu bodo tako gotovo imeli prednost dolgoročni pogodbeniki, enako pa velja tudi pri morebitnih odprodajah oz. nakupih kmetijskih zemljišč. Glede plačila pa bomo za
dolgoročne pogodbenike zagotovili takojšnje plačilo, za vse ostale pa po dosedanji praksi.«
Glede na realizirani letni promet v zadružnih trgovinah pa bo zadruga članom priznavala še poseben dvo-odstotni količinski popust.
Zadružniki, ki se ne bodo odločili za podpis petletne pogodbe o sodelovanju bodo, torej od naslednjega leta ob številne bonitete: »Seveda bomo sodelovali tudi s tistimi člani, ki bodo ostali pri enoletnih pogodbah, vendar se morajo zavedati, kakšne prednosti izgubljajo, prav tako pa je treba vedeti, da v teh primerih za določene proizvode, ki bodo količinsko zagotovljeni že pri dolgoročnih pogodbenikih, ne bo prostora.« Enoletne pogodbe se bodo torej lahko sklepale samo za tiste proizvode in za takšno količino, ki je ne bomo dosegli preko petletnih pogodb. Kot je še povedal Janžekovič, pa za masovne kulture, kot sta npr. pšenica in koruza, ne bo težav z odkupom ne glede na vrsto pogodbe.
Sicer pa so se v KZ poleg novega načina oz. odnosa s svojimi člani in pogodbeniki lotili tudi notranje reorganizacije: »Cilj tega procesa je doseči čimbolj učinkovito poslovanje, gre pa za temeljito specializacijo določenih služb, ki bodo poslej prevzemale tudi večjo odgovornost za svoje delo oz. za proizvodnjo v določenem sektorju, najsi bo to vrtnarstvo, poljedelstvo, sektor živinoreje ipd. V ta namen bomo poskrbeli za to, da bodo te sektorje vodili resnično usposobljeni ljudje, strokovnjaki na svojem področju!«
SM
Sv. Andraž • Razstava članov vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci
Pripravili ter razstavili pridelke in izdelke
V soboto, 26. novembra, so v sklopu praznovanj občinskega praznika v občini Sv. Andraž v Toševi kleti pripravili razstavo izdelkov in pridelkov.
Na peti jubilejni razstavi je sodelovalo 27 sadjarjev in vinogradnikov, ki so se predstavili s 94 pridelki. Oboji so zelo ponosni na pridelke iz slabe letine, saj je poleti v občini Sv. Andraž padala tudi toča. Na razstavi so izstopali pridelovalci predikatnih vin (Janez Druzovič, Mojca Druzovič, Edo Kupčič) z izbori, jagodnim izborom in poznimi trgatvami. Pridelovalci so povedali, da se vina lepo oblikujejo, niso pa še vsa čista, kažejo pa na izredno kvaliteto, saj so razstavili dva predikatna izbora (Edi Kupčič - dišeči traminec in Janez Druzovič - laški rizling, ki še čaka s
300 trsi na ledeno trgatev). Na razstavi pa so se predstavile tudi turistične kmetije in vinotoč. Sadjarji so razstavljali pridelek jabolk, od najnovejših sort, kot so Cripps, Ping, Greny Smith, Jonagold de Kosta, in številne druge sorte. Predstavili pa so tudi nekaj starih sort mošancelj, gorenjska voščenka, priolov delišes, jonatan itd. Na razstavi so razstavljali tudi člani trsni-čarske zadruge Juršinci, ki se širijo tudi v Vitomarce (Edi Čeh in Bogdan Brlak).
Poskusili smo lahko tudi drenovo in bezgovo žganje, ki pomaga tudi pri premagovanju zdravstvenih težav, če ga zaužijemo v primer-
nih količinah. Razstavljeni so bili tudi med in ostali čebelarski pridelki. Na razstavi so razstavljale tudi članice društva gospodinj Vitomarci, ki so se predstavile z domačimi dobrotami in izdelki ročnih del. Svoj del k razstavi so prispevali tudi učenci iz OŠ Cerkvenjak -Sv. Andraž, ki so v božičnih delavnicah ustvarjali različne izdelke in risali risbice.
V prostorih društva upokojencev so člani društva upokojencev pripravili drugi del razstave z naslovom Kako smo živeli nekoč. Na njej so s starimi fotografijami predstavili življenje nekoč.
Zmago Šalamun
Utrinek z razstave
Foto: SM
Foto: ZS
Ptuj • Jubilej Mestnega gledališča
Deset let ponovne profesionalizacije
V soboto je bila v Mestnem gledališču Ptuj slovesnost ob desetletnici ponovne profesionalizacije ptujskega gledališča.
Na tej prireditvi, ki jo je uvodoma vodil edini zaposleni igralec ptujskega teatra Aljoša Ternovšek, so se začetkov pred desetimi leti spominjali nekateri akterji tega dogodka. Prvi je spre-
govoril Samo M. Strelec,
prvi direktor in umetniški vodja ptujskega teatra, sicer pa vodja tedaj zelo uspešne gledališke skupine ZATO, s katero se je projekt profesionalnega ptujskega gleda-
lišča tudi začel. Gledališko skupino so sestavljali predvsem mladi igralci, študentje igralstva na AGRFT v Ljubljani, ki so izšli iz gledališke šole pri DPD Svoboda Ptuj, ki jo je vodila Branka Beze-
Dr. Stefan Celan, Franc Mlakar, Rene Maurin, Matjaž Latin in Samo M. Strelec na slovesnosti ob desetletnici poklicnega gledališča na Ptuju
Ptuj • Na magistratu razstavlja Nevenka Zlender
ljak Glazer. Svoje delo na Ptuju je opisal tudi večkratni režiser Matjaž Latin, ki je ptujski teater enačil z družinskim gledališčem, kjer se dela vse v lepem miru, kljub temu da se na Ptuju zaradi prenizkega števila zaposlenih ljudi, predvsem tehničnega kadra, ne da uresničiti vseh režiserskih pobud in zamisli. Spregovoril je tudi sedanji direktor Rene Maurin, ki si želi tudi nadaljnjega posluha lokalne skupnosti za delo domačega gledališča, predvsem pri prenovi gledališke stavbe. Franc Mlakar, ki je bil med iniciatorji ponovne profesionalizacije teatra je predstavil čas nastanka poklicnega gledališča izpred desetih let, župan dr. Štefan Čelan pa je spregovoril o bodočnosti ptujskega Talijinega hrama.
Piko na i je prireditvi ob jubileju dal Peter Ternov-šek, ki je že petdesetič zaigral Pavleka Roka Vilčnika in še petdesetič navdušil občinstvo.
Franc Lačen
Z vzhoda na zahod s krpankami
V galeriji Magistrat so v petek odprli zanimivo razstavo. S svojimi krpankami se predstavlja mag. Nevenka Žlender iz Maribora. Nevenka je sicer magistra ekonomije, s šivanjem krpank ali patchworka je pričela leta 2001, zadnja tri leta pa se s tem intenzivno ukvarja. Potrebno znanje za to dejavnost je pridobila v Avstriji pri Margit Robič, ki je njena mentorica.
O delu mag. Nevenke Žlender ter o krpankah nasploh je spregovorila Eva Ilec iz Pokrajinskega muzeja Ptuj. Patchwork, ki mu pravijo tudi quilt, sodi med najstarejše ljudske umetnosti. Izvor sega v azijske budistične države, najstarejši quilt pa je v Egiptu. Patchwork so evropski bojevniki srečevali na zastavah in šotorih Turkov in Egipčanov, tako so križarji to dejavnost prinesli v Evropo.
V zadnjih dvajsetih oziroma tridesetih letih doživlja patchwork ponovni razcvet, posebej v zahodni Evropi, kjer se na tisoče žensk ukvarja s tovrstno dejavnostjo ter s tem bogati svoje domove.
Razstava, ki bo odprta do konca leta v galeriji Magistrat, je že šesta tovrstna razstava mag. Ne-venke Žlender.
Na odprtju je za glasbeno vzdušje poskrbel profesor tolkal Boštjan Vauh, prireditev je vodila Milena Turk, razstavo pa je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Fl
Mag. Nevenka Žlender pred svojim patchworkom
Tednikova knjigarnica
Zaključen 21. slovenski knjižni sejem
Nagrajene leposlovne knjige 21. knjižnega sejma
Minuli teden so Cankarjev dom zasedli knjigoljubi vseh sort, saj je od 29.11. do 4.12. potekal tradicionalni knjižni sejem. Letos seje predstavilo 96 založnikov, od tega je bilo osem tujih. Na dan svečane otvoritve je bil sejem odprt za strokovno javnost, čemur pravijo organizatorji strokovni knjigosled. Udeležilo se ga je tristo strokovnjakov z različnih področij, ki so povezana s knjigo. Največje bilo opaziti knjižničarje z vseh koncev Slovenije, tik pred slavnostjo ob 45-letnici bralne značke pa je Cankarjev dom nekolikanj završal od političnih in drugih eminenc.
Prvi dan so bile podeljene nagrade: Schwentnerje-vo, ki jo podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri GZS, je prejel France Bole, direktor Založbe Ognjišče. Z oblikovalskim in tiskarskimpre-sežkom so bile hvaljene naslednje monografije: celotna izdaja Fausta založbe Sanje (književnost), Svetovne pravljice založbe Nova revija (knjige za otroke in mladino), Če ne boš priden, te bomo dali Slovencem v izdaji Mirovnega inštituta (znanstvene knjige, učbeniki), Veliki angleško-slovenski slovar založbe DZS (stvarna literatura), Partizanski tisk v založništvu Mednarodnega grafičnega likovnega centra (umetniške monografije, bibliofilske izdaje), Bukva avtorice Andrejke Čufer (unikatna bibliofilska knjiga). Krilati lev je poimenovana nagrada, ki jo podeljuje Strokovno združenje grafičarjev pri GZS, prejele so ga naslednje knjige: faksimile Iconotheca Valvasoriana VII, Srebrenica, Njemčko-hrvatski univerzalni riječnik, Severstals Half- Century.
Povsem literarni nagradi na knjižnem sejmu sta tista za najboljši prvenec in za mladega prevajalca. Med dvajsetimi prvenci, ki so jih nominirale slovenske založbe ali posamezniki, je strokovna žirija v sestavi Josip Osti, Lenart Zajc in Dušan Šarotar nagrado podelila Stanki Hrastelj za pesniško zbirko Nizki toni (Založba GOGA, Novo mesto). In nagrajena je bila še mlada prevajalka Barbara Juršič Terseglav za prevod romana Evangelij po Jezusu Kristusu (avtor Jose Saramago, Cankarjeva založba). Predvsem nagrajene leposlovne knjige so na voljo tudi v ptujski knjižnici.
Zraven nagrajencev so bile sejemske pozornosti deležne t. i. debatne kavarne v spodnjem preddverju Cankarjevega doma: voditelji in gostje so predstavljali poglede na aktualne knjižne dogodke in bralno kulturo. Za ilustracijo navajam nekaj dobro obiskanih debat: PIL-ovi avtorji in leposlovje, ponatisi, mračna plat pisateljske duše, priporočilni seznam bralne značke: da ali ne, pravljičarstvo, knjige kot statusni simbol Kot vsa leta doslej je večina očitala neprimerno debatno mesto in prenatrpan program, ker je zmanjkovalo časa za resno debato in naokoli je bilo preveč hrupa. Le-tega so povzročale trume večinoma ljubljanskih učencev (šolski knjigosled), ki so v organiziranih skupinah preplavili 1000 m2 razstavnega prostora.
Priznati je treba, da je bilo čutiti založniške napetosti, ki jih povzročajo napovedane davčne reforme, tudi na knjižnem sejmu. Običajno bogato založene stojnice s knjižnimi katalogi in vsakovrstnim propagandnim materialom so bile na letos skromne, nekatere založbe si niso privoščile niti tiskanih predstavitvenih katalogov.
V času sejma je potekala še Založniška akademija, ki jo je obiskalo sto slušateljev. V klubu Lili Novy so potekale predstavitve knjig in tiskovne konference. Sejem je bil živ, a njegov predhodnik je bil veliko bolj živahen po številu novih knjig in razstavljavcev, tudi kupovalcev knjig je bilo letos manj.
Liljana Klemenčič
Foto: LK
Foto: Fl
Cirkulane • Predstavitev zbornika o kraju in ljudeh
Cirkulane - svet Belanov
"To je prva celovita knjiga o krajih in ljudeh iz 13 naselij nekdanje KS Cirkulane, ki so bili pred desetimi leti združeni v občino Gorišnica in so zaradi tega izgubili precej svoje identitete," je uvodoma na nedeljski predstavitvi obširnega zbornika povedal urednik devetčlanskega uredniškega odbora Martin Prašnički.
Knjiga je začela nastajati že lani jeseni, konkretnejšo pot do svoje uresničitve pa je dobila s podpisom pogodbe z založniškim podjetjem Halo, d. o. o., iz Cirkulan. To se je zgodilo točno pred enim letom in že takrat so ustvarjalci natančno določili datum izida - na barbarino, 4. decembra 2005.
"Iz naslova knjige izhaja, da gre za opis sveta in ljudi, ki ga sosedje imenujejo Belansko oz. Belani po potokih Belica in Bela. To ime izvira iz davnine, ko je zemljiška gospoščina na gradu Borl ustanovila za cirkulansko-barbarski okoliš posebno zemljiško upravno enoto in jo imenovala urad Bela," je naslov zbornika pojasnil Prašnički.
Uredniški odbor so sestavljali: Diana Bohak-Sabath, Jernej Golc, Marija Hernja-Masten, Mira Jerenec, Jože Klinc, Branko Majhen, Franc Milo-šič, Franc Tetičkovič in urednik Martin Prašnički. Za prevode v nemški in angleški jezik je poskrbel Mihael Koltak, za lektoriranje Marija Mir-Milo-šič, za oblikovanje in prelom pa Nina Milošič.
Martin Prašnički: "Potrjuje se, da naši združeni napori niso bili zaman in da Belani nismo sposobni le za knjigo nekaj napisati, ampak k sodelovanju privabiti širok krog avtorjev, tako iz ožje kot širše okolice. Predvsem pa smo zadovoljni, da smo knjigo sposobni dati tudi na svetlo. Sedaj upamo, da bo čimvečje število bralcev s svojim zadovoljstvom nagradilo naše napore!"
Priprava, izbira tekstov in delo je teklo po začrtanih časovnih terminih, čeprav čisto brez zapletov ni šlo. Ampak, kot je povedal glavni urednik, je bilo z uporabo elektronskih medijev pravi čas rešeno vse in minuli četrtek, tri dni pred slovesno nedeljsko predstavitvijo, so iz tiskarne prišli vsi trdo vezani izvodi.
"Naklada znaša 1000 izvodov, redna cena knjige pa je 9000 tolarjev. Za domačine bo ta cena polovična, saj je izid knjige sponzorirala tudi občina Gorišnica. Veliko zanimanje zanjo pa so že pokazali tisti, ki so se v teh krajih rodili in odraščali, danes pa živijo drugje," je povedala Sonja Golc z založniškega podjetja.
V zborniku bodo vsi zainteresirani resnično lahko prebrali in izvedeli veliko o tem haloškem območju, ki pravzaprav doslej ni bilo
podrobno prikazano še v nobeni publikaciji. Knjiga ima namreč kar 448 strani, na katerih je natisnjenih 38 znanstvenih prispevkov in poročil ter preko 176 fotografij, razdeljena pa je na več poglavij, ki govore o kraju in ljudeh danes, o preteklosti, razvoju šolstva in društev, cerkvi in verskem življenju, gospodarstvu, dediščini, običajih in navadah, pa tudi o značilnostih govorice cirkulan-skih Haložanov.
Samo predstavitev zbornika pa so v Cirkulanah pripravili resnično nadvse slovesno, v osrednji večnamenski dvorani, kjer se je poleg avtorjev in številnih domačinov zbralo tudi lepo število povabljenih gostov, od poslanca Branka Mariniča do gorišniške-ga župana Franca Kokota in drugih imen iz širše lokalne kulturne ter politične sfere življenja.
SM
Ptuj • Branku Šmigocu se je uresničila želja
Preskrba z vodo na Ptuju
V petek je bilo v dominikanskem samostanu odprtje stalne zbirke z naslovom Preskrba z vodo in inštalaterska obrt na Ptuju v prvi polovici 20. stoletja. Na ogled so predmeti, ki jih je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja zbral Ptujčan Branko Šmigoc - Džovani, ki se mu je končno uresničila dolgoletna želja, da je svoje eksponate tudi za stalno postavil na ogled.
Ob odprtju razstave je izšla tudi zgibanka, ki pripoveduje o preskrbi z vodo na Ptuju. Avtor besedila je ptujski etnolog Andrej Brence.
Morda je prav, da naše bralce nekoliko spomnimo, kako
je potekala zgodovina vodovodnega omrežja na Ptuju, kot je zapisano v Brenceto-vem besedilu:
»Ptuj je dobil vodo iz javnega vodovoda leta 1960. Takrat so se na vodovod priključile
prve ptujske stavbe. Zamisel o vodovodu pa poteka že iz 19. stoletja, uresničevati pa se je začela leta 1947, ko so v Skor-bi skopali vodnjak in kasneje uredili črpališče. Na Panorami so zgradili vodohran, ki je
bil zgrajen leta 1950, vendar so z deli zaradi pomanjkanja denarja nadaljevali komaj leta i956, cevi za vodovod pa so po novozgrajenem mostu speljali leta 1959.
Pred tem so se Ptujčani
oskrbovali z vodo iz vodnjakov, ki so bili na mestnih dvoriščih, vrtovih, ulicah in trgih. So pa gostinski lokali in tudi nekatere druge hiše imele svoje hišne vodovode. Prva inštalaterska delavnica na Ptuju je bila v Aškerčevi ulici (še danes se vidi napis), ki jo je imel mojster Edvard Rasteiger.«
V dominikanskem samostanu je zanimiva razstava vodovodnih predmetov in orodja. Branko Šmigoc je upokojeni vodovodni inštalater in monter centralne kurjave, ki se je te obrti izučil leta 1950 v Mestnih obrtnih delavnicah na Ptuju (Breg). Branko je že pred tem pripravil občasne
razstave na obrtnih sejmih in drugod. Od leta 1994 do 1996 je imel stalno razstavo v zapuščeni hiši, kjer je bil muzej vodoinštalaterstva v Rabelčji vasi. Leta 2004 je Mestna občina Ptuj omogočila nakup predmetov iz Šmigočeve zbirke in bili so pripeljani v Pokrajinski muzej Ptuj, ki je lani na gradu pripravil manjšo razstavo, letos pa torej stalno razstavo. Ob odprtju so spregovorili Aleš Arih, Andrej Brence, Branko Šmigoc pa je orisal svojo življenjsko pot vodoinštalaterja in monterja centralnih kurjav. Stalna razstava bo zelo popestrila ptujske muzejske zbirke.
Franc Lačen
Ptuj • Prve decembrske stojnice
Novoletni bazar se je pričel
Na Novem trgu na Ptuju se je v soboto pričel novoletni bazar s stojnicama ptujskih soroptimistk in Lions kluba Ptuj, ki s prodajo izdelkov oziroma z zbiranjem prostovojnih prispevkov zbirata sredstva za dobrodelne namene.
Foto: Črtomir Goznik
Stojnico je postavilo tudi Društvo prijateljev mladine Ptuj, ki oznanja prireditve Veselega decembra. Ptujske soroptimistke se so letos zelo potrudile, saj so steklene posode napolnile z lastnoročnimi izdelki, v njihovo skrinjo za prostovoljne prispevke vsak prispeva po svojih zmožnostih. Zbrana sredstva, stojnico bodo imele še 10. in 17. decembra, bodo namenile za pomoč Mojci Sagadin, ki samo za zdravila in druge pripravke mesečno potrebuje 50 tisoč tolarjev.
MG
Branko Šmigoc - Džovani pred svojimi eksponati
Foto: Fl
Ormož • Zaposlitev za dolge zimske popoldneve
Božična delavnica z ličjem
V ormoški enoti Zavarovalnice Maribor na Kerenčičevem trgu pogosto organizirajo razstave in druge kulturne dogodke, minuli teden pa so pripravili delavnico izdelave okraskov iz ličja.
Vodila jo je Marija Horvat, ki se v prostem času ukvarja z aktivnostjo, ki jo pozna še iz otroštva, spletanjem iz ličja. Prazničnemu času primerno se je odločila za izdelavo okraskov za jelko. Udeleženke so se odločile za motiv, ki so ga želele izdelati, ga zarisale na les in po obrisih zabile žeblje. Okrog njih je bilo potem treba na poseben način zviti trakce iz ličkanja. Prvi poizkusi in izdelki seveda niso bili spodbudni, a vaja dela mojstra in izdelava takš-
nih okraskov je precej hitra. Da pa ne bi kdo trpel žeje ali obnemogel od silnega dela, so udeležence postregli s kozarčkom domačega vina, zeliščnim čajem, na mizi se je hitro znašla skleda suhega sadja, za posladek pa so ponudili še potico.
Vzporedno je pri drugi mizi potekala izdelava božičnega okrasja iz krep papirja. Člani skupine Zrelo klasje so predstavili, kako so nekoč izdelovali okrasje. Na smrekove veje so pritrdili svečke in
Nobenega simboličnega rezanja traku ni bilo videti, tudi nagovori gostov niso bili klasično slavospevni novi pridobitvi, le župan Friderik Bračič je v imenu vseh občanov povedal, da so si za pridobitev svojega zobozdravnika zelo dolgo prizadevali in končno tudi uspeli.
Zbrani na prav prijetnem druženju so si na otvoritveni dan lahko ogledali novoo-premljeno zobozdravstveno ambulanto s posebno čakalnico, nazdravili simpatični zobozdravnici, ki se bo poslej njihovim bolj ali manj proble-
storže, ki so jih z veliko spretnosti pričarali iz krep papirja. Ker jim je delo šlo spretno od rok, so na zimski večer zapeli še kakšno pesem, ki je prispevala k prijetnemu in ustvarjalnemu vzdušju.
vki
Delavnico je organizirala Marija Pongračič, vodja enote Zavarovalnice Maribor, prva z leve, ob njej pa vodja delavnice Marija Horvat, ki je pri začetnih težavah rada priskočila na pomoč.
Videm • Odprli ambulanto
Plešoča zobozdravnica
Videmčani so po kar nekaj letih čakanja končno dobili svojega zobozdravnika, pravzaprav zobozdravnico. Kmalu zatem, ko je občina podelila koncesijo, je mlada zobozdravnica Alenka Kra-bonja že pripravila prav svojevrstno otvoritev sodobne ambulante v stavbi, kjer sicer že deluje zdravnica splošne prakse.
matičnim zobem posvečala prav vsak dan od ponedeljka do petka, nato pa še uživali v kratkem kulturnem programu.
Tudi dr. Alenka Krabonja se je izkazala za čisto posebno zobozdravnico, ki poleg svojega poklica odlično obvlada še plesne korake latin-skoameriških plesov, kar je ob soplesalcu takoj dokazala. Ob takšnem mojstrstvu se Videmčani lahko že vnaprej otresejo strahu pred sicer neprijetnim zobnim vrtanjem ali puljenjem.
SM
Poleg tega, da »videmska« zobozdravnica Alenka Krabonja zelo dobro obvlada svoj poklic, je, kot je dokazala na odprtju ambulante, tudi odlična plesalka latinskoameriških plesov
moneta
Ob nakupu vas obdarimo!
Ste že pripravljeni na decembrske nakupe prazničnih daril? Opravite jih z
Moneto Nove KBM in darilo boste dobili tudi vi. Ob vsakem plačilu z Moneto
Nove KBM nad 5000 SIT* shranite obvestilo o plačilu in ga predložite v eni
izmed večjih poslovalnic Nove KBM, kjer vas že čaka darilo - ročno pletene
nogavice iz tople ovčje volne.
*Nakupi se ne seštevajo. Aiccija traja od 5. 12. do 31. 12.
www.nkbm.si
^^Nova KBM
Vaš mobilnik. Vaš denar.
Foto: SM
Boks
Namesto v ring k Sašu Vogrinu
Stran 16 S. Rižnar, RK Gorišnica
»Obstanek ne sme biti vprašljiv!«
Stran 16
Odbojka
Koprčanke ujele Bene-dičanke
Stran 17
Kinologija
KD Ptuj med najboljšimi v Sloveniji
Stran 17
TK Ptuj
Presegli vse zastavljene cilje
Stran 19 VIP turnir ŠZ Ptuj
Turnir, ki sproži veliko govoric ...
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
tednik
iPoiùda^E. tua tia sffdofjíufíi ^iLiul
RADIOPTUJ
tta- d/Ěéeťec
www.radio-ptuj.si

E-mail: sport@radio-tednik.si
Je slovo Manchestra Uniteda presenečenje?
S tekmami 6. kroga se je zaključil prvi del tekmovanja v evropski nogometni Ligi prvakov (Champions League). V naslednji krog so se uvrstile ekipe, ki so v predtekmo-valnih skupinah zasedle 1. ali 2. mesto: Juventus, Bayern, Arsenal, Ajax, Barcelona, Werder, Villarreal, Benfica, Milan, PSV, Lyon, Real Madrid, Liverpool, Chelsea, Inter in Glasgow Rangers. Tretje mesto v skupini in nadaljevanje v pokalu UEFA so si priborili Club Brugge, Thun, Udinese, Lille, Schalke, Rosenborg, Betis in Artmedia. In kdo so največji poraženci, ki so že zaključili evropsko sezono? To so: Rapid Dunaj, Sparta Praga, Panathinaikos, Manchester United, Fenerbahče, Olympiakos, Anderlecht in Porto.
Najuspešnejše države po številu ekip, ki bodo nadaljevale tekmovanje med elito, so Italija, Španija in Anglija s po tremi udeleženci, Nemčija in Nizozemska z dvema, tri države pa bodo imele enega predstavnika: Francija, Portugalska in Škotska.
Zadnji krog je postregel z nekaterimi klasičnimi dvoboji, ki so neposredno odločali o nadaljevanju evropske sezone, največji zmagovalci pa so postali Milan, Benfica in Glasgow Rangersi. Med tistimi, ki so v zadnjem krogu največ izgubili, pa so Mancherster United, Schalke in Udi-nese. Slednji so na domačem igrišču prejeli prvi gol šele pet minutpredkoncem, kar jepomenilo selitev iz 1. evropske lige (Liga prvakov) v 2. ligo (pokal UEFA), na drugi strani pa je bil to razlog za začetek slavja v Brehmnu.
Med tistimi, ki so že zaključili evropsko sezono, sta tudi dva bivša evropska prvaka, in sicer ManU (1999) in Porto (2004). Porto je pred letom veliko izgubil z odhodom trenerja Joseja Mourinha k Chelseu in to je njegov realni domet, medtem ko se zdi, da ManU ne najde več svoje prave identitete s pojavom fenomena Chelsea, ki jih je popolnoma zasenčil že lani v državnem prvenstvu, letos pa svojo premoč dokazuje še močneje. Vsak si lahko ustvari tudi svoje mnenje o povezanosti med slabšimi rezultati ManU in odhodom Davida Beckhama v madridski Real. Alex Ferguson, alfa in omega rdečih vragov, se je Davidu takrat brez težav odrekel. Kaj pa porečejo lastniki kluba iz Manchestra o njegovi usodi?
Rokomet • 1. A SRL - Liga Telekom
Velenjski evroligas izkoristil napake ormoških rokometašev
Gorenje - Jeruzalem 33:22 (17:10)
GORENJE: Podpečan (14 obramb), Skok (6 obramb); Zrnič 2, Rezniček 2, Ilić 7 (1), Oštir 2, Sirk 5, Bedekovič 3, J. Dobelšek 8, Blaževič, Kavaš 2, Tamše, Šimon 2, Rutar. Trener: Lars Walther
JERUZALEM: G. Čudič (13 obramb), Dogša (2 obrambi); Koražija 2, Grizolt 2, Klemen-čič, D. Horvat 1, Hrnjadovič, Kosaber 1, Bezjak 1, Rajić 5, Belšak 3, B. Čudič 5 (3), Iva-nuša 2, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik
Za visok poraz v Velenju, proti, upamo, bodočemu četrtfinalistu lige prvakov Gorenju so v prvi vrsti krivi rokometaši Jeruzalema, ki so preveč grešili pri stoodstotnih priložnostih. Začetek tekme je bil v znamenju varovancev trenerja Saše Pra-potnika, ki so povedli s 3:1. Nato je namesto povišanja prednosti Koražija zapravil sedemmetrovko, Bezjak protinapad, Dejan Horvat pa ne-
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Belšak (Jeruzalem Ormož, beli dres) je v Velenju dosegel 3 zadetke za svojo ekipo.
oviran met z desnega krila ^ Kar osem minut Ormožani niso zadeli mreže slovenskega reprezentanta Podpečana, ki je že v 11. minuti zbral sedem, do konca polčasa pa kar
Kolesarstvo • Podelitev nagrad najboljšim v minuli sezoni
Ptujčani do nagrade v treh kategorijah
V sredo zvečer se je s prireditvijo Večer zvezd v Goriških brdih ter podelitvijo nagrad najboljšim kolesarjem in športnim delavcem tudi uradno zaključila letošnja sezona. Najboljši kolesar letošnje sezone je Tadej Valjavec, ki je tudi najboljši slovenski kolesar v Protour konkurenci, najboljša kolesarka pa je postala Blaža Klemenčič. Klemenčičeva nastopa v gorskem kolesarstvu, letos pa je osvojila srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu v maratonu in bron na evropskem prvenstvu.
Ptujčani so osvojili kar tri priznanja, saj je Mitja Maho-rič najboljši kolesar v Europe tour točkovanju, Srečko Glivar je bil proglašen za najboljšega trenerja, ekipa Perutnine Ptuj pa je s tretjim mestom v razredu Continental pobrala lovoriko za naj-
boljšo slovensko ekipo.
V letošnji sezoni je na čelo krovne slovenske kolesarske organizacije stopilo novo vodstvo, ki prinaša pozitivne spremembe, saj Ptujčani takšnih priznanj v preteklosti niso bili deležni: "Po dolgih letih je viden napredek na čelu naše zveze in strokovnega sveta. Dejansko smo
tudi mi zaslužni za odlične rezultate slovenske reprezentance, saj smo osvajali točke, ki so pomembne, da smo na svetovnem prvenstvu imeli ekipo šestih kolesarjev," so bile po podelitvi besede direktorja ptujskega kluba Re-neja Glavnika.
Na tej dirki je tudi nastopil Mitja Mahorič, ki je skozi ce-
Mitja Mahorič, najboljši slovenski kolesar v točkovanju Europe tour
lotno sezono prispeval levji delež k rezultatom ekipe Perutnina Ptuj: "Trenutno so moje misli usmerjene v nastopanje in dobre rezultate. Pomembno se mi zdi, da je priznan pečat, ki ga puščamo v kolesarstvu, sam pa menim, da mi bo to priznanje več pomenilo v prihodnosti, ko se bom spominjal svojih dosežkov." Podobnih misli pa je tudi Srečko Glivar, športni direktor pri perutninarjih: "Vsako priznanje, ki ga dobiš, je nekaj lepega. Imamo zelo močan kolektiv z izvrstnimi posamezniki, ki jih je užitek voditi na dirkah. S takšnim pristopom lahko premagujemo velika imena svetovnega kolesarstva. V tujini smo že ogromno pokazali in se tudi dokazali, zdaj pa našo kvaliteto priznavajo tudi v Sloveniji."
Uroš Gramc
14 obramb. Vse to so spretno kaznovali rumeno-črni in že v 20. minuti je na semaforju pisalo 13:4 za Gorenje. Tudi začetne minute drugega polčasa so popolnoma pripadle četi danskega stratega Larsa Waltherja (bolj kot Walther je ekipo Gorenja vodil pomočnik trenerja Borut Plaskan, pred leti bivši slovenski reprezentant). Po sedmih minutah novega »posta« Ormožanov je gostiteljem (Podpečana je zamenjal Skok) uspela serija s 5:0 in povišanje vodstva kar na 12 zadetkov, 22:10. Res grd pogled na semafor za navijače in rokometaše Jeruzalema. Sledile so boljše minute jeruzalemčkov, ki so s serijo 6:1 znižali zaostanek
na 6 zadetkov razlike, 23:17. Tako je v vrstah Jeruzalema zasijal še zadnji žarek upanja na preobrat, vendar so domačini ponovno povišali v višjo prestavo in v nekaj minutah povedli z 11 zadetki.
Pred obema ekipama je zelo zanimiv vikend. Gorenje bo na povratni tekmi osmine finala lige prvakov v francoskem Montpellieru branilo štiri zadetke prednosti iz Velenja, jeruzalemčke pa čaka trenutek resnice v Dolu pri Hrastniku, kjer bodo odigrali tekmo proti trboveljskim knapom. Ker gre za obračun proti neposrednemu tekmecu za uvrstitev v ligo za prvaka, točke štejejo dvojno.
Uroš Krstič
1. A SRL - MOŠKI
REZULTATI 12. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Rudar 38:23 (21:6), Gorenje - Jeruzalem Ormož 33:22 (17:10), Cimos Koper - Ribnica Riko Hiše 28:35 (17:16), Adria Krka - Prevent 29:35 (11:19), Trimo Trebnje - Gold Club 33:30 (16:18).
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	12	12	0	0	24
2. GORENJE	12	8	0	4	16
3. TRIMO TREBNJE	12	7	2	3	16
4. GOLD CLUB	12	7	1	4	15
5. PREVENT	12	6	0	6	12
6. CIMOS KOPER	12	6	0	6	12
7. RUDAR	12	5	2	5	12
8. JERUZALEM ORMOŽ	12	5	0	7	10
9. RIBNICA RIKO HIŠE	12	3	3	6	9
10.TERMO	12	3	1	8	7
11. SLOVAN	12	2	2	8	6
12. KRKA	12	1	3	8	5
Foto: UG
Kickboks • Svetovno prvenstvo Szeged 2005
Ptujčani tokrat brez medalje
V Szegedu v Madžarski je od 28. novembra do 4. decembra potekalo Svetovno prvenstvo WAKO organizacije v kikboksu. Na prvenstvu je sodelovalo 720 tekmovalcev iz 48 držav.
Na prvenstvu so potekale borbe v disciplinah semi kontakt, light kontakt, full kontakt ter v aerokikboksu.
Reprezentanca Slovenije je nastopala v semi kontaktu s 7 tekmovalci in 4 tekmovalkami, v light kontaktu s 7 tekmovalci in 3 tekmovalkami, v full kontaktu s 4 tekmovalci in v aerokikboksu posamezno z 2 tekmovalkama in z ekipo treh tekmovalk.
Rezultati na prvenstvu so odlični, saj so naši predstavniki osvojili skupaj 6 medalj, od tega dve zlati, eno srebrno in tri bronaste. Zlato sta osvojila Aleš Zemljič in Nuša Rajher v light kontaktu, srebro Bianka Tapilatu v aerokikboksu, vsi trije iz Maribora, tretje mesto pa so osvojili Grega Rudolf v light kontaktu iz Maribora, Sabina Šehič v light kontaktu iz Novega mesta ter David Nagode v full kontaktu iz Domžal.
Iz ptujskega Kluba borilnih veščin sta nastopala sestra in brat Sabina in Aleksander Kolednik. Sabina je v kategoriji do 55 kg v semi
Sabina Kolednik je osvojila 5. mesto.
Foto: Franc Slodnjak
kontaktu po prvem prostem kolu v osmini finala premagala Ioannov Kyriaki iz Cipra z 9:3, v četrtfinalu pa je Sabina tesno s 6:8 izgubila proti Do-roti Godzila iz Poljske. Sabina je tako osvojila še vedno odlično 5. mesto. Aleksander je v 1. kolu premagal Christiana Ehmana iz Avstrije s 16:7, v osmini finala pa je izgubil proti Tor-Haraldu Njastadu iz Norveške s 17:21.
V ekipnem tekmovanju, ki poteka samo v semi kontaktu in ekipo sestavljajo 3 člani in 1 članice, je nastopal tudi naš Aleksander Kolednik. Tokrat se je boljše boril in z zmagami prispeval k uspehu
ekipe Slovenije. Slovenija je v 1. kolu premagala Bolgarijo s 3:0, v osmini finala pa je naša ekipa na presenečenje vseh premagala prvo favo-ritinjo tekmovanja Združene države Amerike z 2:1. V četrtfinalu proti Švici pa so naši po neodločenem rezultatu 2:2 izgubili po štetju tehničnih točk samo za 1 točko in tako osvojili odlično 5. mesto.
Sedaj čakajo naše tekmovalce še manjši mednarodni turnirji in zaslužen počitek ter nato priprave za naslednje leto.
Franc Slodnjak
Predsednik RK Gorišnica Stanko Rižnar:
»Obstanek ne sme biti vprašljiv«
Izbor za športnika Ptuja skozi čas
V 1. B slovenski moški rokometni ligi so v nekaj minulih prvenstvih rokometaši iz Gorišnice krojili sam vrh prvenstvene razpredelnice, oziroma bili tik pod njim. Samo malo športne sreče jih je ločilo od uvrstitve v ligo sanj, ki se ji reče 1. A SRL. Pred tem prvenstvom je prišlo do nekaterih sprememb v klubu, odšel je trener Ivan Hrupič in nekateri igralci, ki so bili nosilci igre. Zato so Gorišni-čani, v primerjavi z minulimi sezonami, tudi zmanjšali pričakovanja pred prvenstvom. Sedaj je cilj zlata sredina, čeprav bo to težko uresničljivo. O tem smo se pogovarjali s predsednikom RK Gorišnica Stankom Rižnarjem. »V klubu smo se načrtno odločili, da bomo nastopili z igralci, ki so bili vzgojeni v domačem klubu. Odločili smo se, da bomo nekatere igralce zadržali, kar smo tudi storili. Ti igralci so Valenko, Šterbal, Buzeti in Pisar, vse ostalo pa so naši mladi igralci. Računali smo še na dva naša mlada igralca, vendar nam to ni uspelo, zato smo se odločili še za vrnitev Zormana in prihod Stoparja in Haliloviča. Naš cilj je še vedno uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice. V dosedanjem delu prvenstva smo videli, da ekipa nima
Dolgi so kilometri do Mirka Vindiša
Mirko Vindiš je z desetimi naslovi športnik Ptuja - Prvi športnik Ptuja je bil pred 48 leti kegljač Viktor Hodnik - Med ženskami pometa s konkurenco kikboksarka Nadja Šibila
Podeljevanje nagrad najuspešnejšim športnikom Ptuja je prireditev z eno od najdaljših tradicij v tem prostoru. Prvi športnik Ptuja je bil leta 1957 kegljač Viktor Hodnik, tri leta kasneje je ta prestižen naziv prejela tudi prva ženska, takrat 18-letna Jelka Fric kot članica ženske rokometne ekipe.
Prvih devet let so izbirali športnike Ptuja preko glasovnic v Ptujskem tedniku v absolutni konkurenci, kasneje je to nalogo opravljala posebna komisija pri Občinski zvezi za telesno kulturo, nekaj let ptujska Športna zveza v sodelovanju s športnimi društvi in klubi, od leta 1994 do danes pa izbor in podelitev nagrad najboljšim športnikom in zaslužnim športnim delavcem opravlja Športni zavod Ptuj. V 48 letih, odkar se je prvič pojavil izbor športnika Ptuja, trikrat prireditve ob koncu sedemdesetih let ni bilo, saj so se pojavljala različna mnenja glede izbora najboljših iz tehničnih in športnih disciplin. Nekateri so bili mnenja, da se le pri slednjih kaže športnikova vztrajnost in sposobnost.
Prvo ime proglasitev športnika Ptuja je zagotovo maratonec Mirko Vindiš, ki je od leta 1984 do 1995 naziv najboljši športnik prejel kar desetkrat. Vrhunski atlet je bil
Foto: Črtomir Goznik
Miki in Joško Alebič na DP leta 1976 v teku na 400 metrov
znano ime v svetovnem merilu, saj je bil dvakrat udeleženec olimpijskih iger - Seul 1988 in Barcelona 1992, nastopal je na več svetovnih in evropskih prvenstvih. Z dve-
ma naslovoma športnika leta mu dela družbo Miki Prstec, atletika pa je kraljica športov tudi na Ptuju, saj so s 14 naslovi med moškimi in 18 med ženskami daleč najuspešnejši
med vsemi športnimi panogami. Pri ženskah s tremi naslovi izstopata Tatjana Buto-len v začetku sedemdesetih in Sonja Pajenk v osemdesetih letih, z dvema so svoj pečat v ptujskem športu pustile Nevenka Poljanšek, Marija Šešerko, Hedvika Korošak ter šahistki Narcisa Mihevc in Anita Ličina v devetdesetih.
Pomembno mesto v ptujskem športu zasedajo zračni športi, saj je bil Oton Velun-šek kot letalski modelar kar petkrat razglašen za športnika Ptuja, Karel Korpar in Stanko Verbančič sta v šestdesetih dvakrat pobrala lento kot jadralni in motorni letalec.
Popularnost športov in s tem športni dosežki pa se z leti spreminjajo. V zadnjih petih letih so kar štirikrat naslove med moškimi pobrali kolesarji, trikrat je bil športnik Ptuja Gregor Gazvoda, enkrat Mitja Mahorič. Pri ženskah pa se dobro borijo članice kluba borilnih veščin Ptuj, saj so od leta 1996 z izjemo dveh let pobrale nazive najboljših športnic. Dvakrat Maja Ozmec, petkrat pa do sedaj najuspešnejša ptujska športnica Nadja Šibila, ki je tudi aktualna ptujska športna kraljica. Pri moških je to njen klubski sotekmovalec Aleksander Kolednik.
Uroš Gramc
Stanko Rižner, predsednik RK Gorišnica
izkušenj in da nismo tako uigrani, kot smo si želeli. Ob tem pa moram povedati, da je liga izredno močna. Pozna se nam, da so mladi fantje neizkušeni in da so po večini igrali samo mladinske tekme. Zaradi pomanjkanja izkušenj smo izgubili nekaj točk. Situacija ni rožnata, vendar je še daleč od kritične. Smo ena od najmlajših ekip, saj je povprečna starost naše ekipe manj kot 20 let.«
Kakšni pa so načrti za drugi del prvenstva?
»Če bo zadeva resno postala kritična, bomo v prestopnem roku okrepili ekipo. V vsakem primeru se želimo izogniti borbi za obstanek. Sicer je prvenstvo še dolgo in naporno, vendar je potrebno že sedaj razmišljati o vsem,« je kratki pogovor zaključil predsednik RK Gorišnica Stanko Rižnar.
Danilo Klajnšek
Boks • Dej'an Zavec
Namesto v ring, k Sašu Vogrinu
Slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec je imel 13. decembra napovedan naslednji dvoboj. Njegov nasprotnik bi bil temnopolti Avstrijec čilskega rodu Joel Mayo, toda do dvoboja v letu 2005 ne bo prišlo, vzrok pa je poškodba rame pri našem boksarju. Dejan nam je povedal, da ne gre za obnovitev stare poškodbe, ampak povsem novo, ki jo je staknil na enem izmed zadnjih treningov za moč v Magdeburgu, praktično tik pred odhodom v avstrijski Solden.
»Sedaj je jasno, da ta dvoboj v velterski kategoriji odpade. Sem na rehabilitaciji, kjer zame skrbita moj oseb-
ni zdravnik Izudin Kanlič in Sašo Vogrin. Pod njunim nadzorstvom bo potekala tudi rehabilitacija. Dvoboj z istim nasprotnikom pričakujem nekje v začetku meseca marca 2006, ko naj bi bil nared za borbo. Rehabilitacija bo potekala v Sloveniji, vendar se bom trudil, da bi lahko delal nekatere lažje vaje, ki niso direktno povezane s to poškodbo,« je dejal Dejan Zavec.
Tako je po vodi splavala lepa priložnost za večjo promocijo, saj je bil dvoboj v Avstriji predviden za osrednji dvoboj večera z neposrednim televizijskim prenosom.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec bo zaradi poškodbe naslednji mesec več časa preživel pri zdravnikih kot v ringu.
Foto: DK
Odbojka • 1. DOL (ž)
Koprčanke dohitele Benedikt
Benedikt - Luka Koper 1:3 (-21, 23, -16, -18)
BENEDIKT: Kadiš, Rajšp, T. Borko, J. Borko, Fekonja, Vrbančič, Klasinc, Bernjak, Kutsay, Jureš, Geratič.
Za odbojkaricami Benedikta, ki nastopajo v prvi ligi, je naporen teden, znova pa so zaigrale po sistemu toplo-hladno. Najprej so v soboto v Ljubljani brez izgubljenega niza premagala Šentvid in se mu maščevale za poraz v pokalnem tekmovanju, minulo sredo pa so v vnaprej odigrani tekmi 13. kroga z 1:3 klonile na domačem parketu proti Luki iz Kopra. Jutri bodo tako odbojkarice Benedikta proste, trener Dušan Jesensko pa bo tako imel dovolj časa za pripravo ekipe na zadnji letošnji dvoboj. Benedikt bo namreč v soboto, 14. decembra, gostoval na Jesenicah.
Ptujske odbojkarice iz derbija v derbi
Presenetljivo gladko, a povsem zasluženo so ptujske odbojkarice dobile derbi dru-goligaške konkurence proti bivšemu prvoligašu s Prevalj ter ob ponovni izgubi točke Cometa iz Zreč celo povečale naskok pred zasledovalkami. Sedaj imajo tako tri točke prednosti pred ekipo iz Zreč, odbojkaricam s Prevalj pa 'bežijo' pet točk. Že jutri čaka Ptujčanke nov pomemben obračun. Pomerile se bodo v gosteh s Kočevjem, ki je v mi-
nulem krogu osvojilo točko v Zrečah. Kočevje je trenutno na četrtem mestu z 18 točkami, če pa se želi vključiti v boj za sam vrh druge lige, pa mora Ptuj premagati. Tekma se bo pričela ob 16. uri.
Šesto zmago v sezoni so minulo soboto zabeležili od-bojkarji Svita iz Slovenske
Bistrice. Na domačem igrišču so brez izgubljenega niza odpravili Mežico, zaostanek za vodilnima Logatcem in Triglavom pa še naprej ostaja šest točk. Težji obračun čaka Svit jutri, saj bo gostoval v Brezovici, s katero sta po devetih krogih točkovno poravnana.
Miha Šoštarič
Jasmina Borko in Sonja Vrbančič (Benedikt)
Foto: Zmagoslav Šalamun
Košarka • Mladinci in kadeti KK Ptuj
Ptujski mladinci pod vrhom 2. lige
Ptujskim kadetom in mladincem, ki jih vodi trener tudi članske ekipe Zlatko Marčič, se letošnjo sezono pozna odhod četverice ključnih igralcev v močnejše klube. Izmed najbolj perspektivnih igralcev sta Ervin Kanlič in Miha Sajko oblekla dres Šentjurja, Peter Marčič nastopa pri pivovarjih iz Laškega, Siniša Bilič pa se je preselil v prestolnico, kjer nastopa za Geoplin Slovan. Kljub temu so mladinci uvrščeni tik pod vrhom druge lige, kjer zaostajajo le za mariborsko ekipo ŽKK, nekoliko slabši pa so ptujski kadeti, ki v prvi ligi dva kroga pred koncem zasedajo zadnje, šesto mesto. Po desetih krogih in zaključenem rednem delu prvenstva bodo, kot trenutno izgleda, mladinci nastopili v kvalifikacijah za višjo ligo, kadeti pa se bodo borili, da ostanejo med slovensko elito.
Trenutno je stanje v Marči-čevi četi tako, da Lubaj, Rus, Kramberger, Horvat in Holc zaradi pomanjkanja igralcev pa tudi zaradi filozofije kluba, ki temelji na vzgoji lastnega kadra, nastopajo za mladinsko in člansko ekipo, Fajt, Kotnik in Avguštin pa kot kadeti igrajo tudi na mladinskih tekmah.
2. SKL MLADINCI - VZHOD 1. SKL KADETI - VZHOD
7.	krog
KK PTUJ - KK ROGAŠKA 87:60
19:13, 21:13, 29:12, 18:22
Metličar 4, Kotnik 10, Lubaj 7, Avguštin 15, Rus 10, Kram-berger 6, Horvat 20, Holc 15, Ferme, Berič, Vidovič, Vodu-šek.
Še ena dobra tekma mladinske ekipe, ki je pokazala več znanja od vrstnikov iz Rogaške Slatine in prišla do lahke zmage.
8.	krog
KK PTUJ - KK ROGLA 126:86
35:21, 35:21, 27:24, 29:20
Metličar 10, Kotnik 12, Lubaj 6, Avguštin 13, Rus 8, Kramberger 20, Horvat 13, Holc 39, Fajt, Berič 1, Vidovič 4, Vodušek
Po neuspešni članski tekmi so v nedeljo mladinci pokazali zelo dobro igro proti KK Rogli in vsaj malo zacelili rane po težkem sobotnem porazu članske ekipe proti ekipi ŽKK Maribor.
Ptujčani po osmih krogih s šestimi zmagami in 14 točkami le za dve točki zaostajajo za ekipo ŽKK Maribor in zasedajo drugo mesto.
7.	krog
KK ROGAŠKA - KK PTUJ 95:73
21:15, 28:17, 19:19, 27:17
Ciglar 8, Mihelač, Fajt 10, Traper 7, Bedenik 4, Kokot 2, Kotnik 16, Avguštin 12, Krajnc 4, Kmetec
Z zelo slabo igro so Ptujča-ni v Rogaški Slatini doživeli visok poraz. Zaradi močnega sneženja je bil prihod na gostovanje do zadnjih trenutkov vprašljiv, kar je pustilo posledice v igri Ptujčanov.
8.	krog
KK PTUJ - KK ŠENTJUR 77:67
20:13, 12:18, 27:24, 18:12
Ciglar 2, Mihelač, Ga-šparič, Fajt 19, Traper, Be-denik, Kokot 4, Kotnik 10, Avguštin 29, Krajnc 13, Kmetec
Ptujčani so presenetili
favorizirano ekipo iz Šentjurja in se jim oddolžili za poraz v prvem delu tekmovanja.
Z drugo zmago v sezoni so se po točkah izenačili z ekipo iz Radenske Creativ iz Murske Sobote in so zaradi slabše razlike v koših uvrščeni na 6.
mesto.
Uroš Gramc
Kinologija • Kinološko društvo Ptuj
Med najboljšimi v Sloveniji
Člani Kinološkega društva Ptuj se edini v Sloveniji udeležujejo tekmovanj v vseh programih, to so sledarske tekme, agility tekme ter klasične tekme šolanih psov po nižji in višji stopnji. Letošnja sezona je bila za tekmovalce zelo uspešna, saj so kar trije osvojili naslov državnega prvaka v različnih delovnih programih. Irena Oblak je postala državna prvakinja v tekmovanju v poslušnosti po programu ISP A, Zlatko Voglar po programu višje stopnje sledenja IPO3, Oto Mesarič pa v agilityju, kjer je tekmoval v skupini A1 small.
Sledarskih tekem sta se po programu IPO3 udeleževala Zlatko Voglar (eno prvo, drugo in tretje mesto) in Milan Bogdanovič (eno prvo mesto) ter po programu IPO1 Srečko Šeruga (eno prvo in eno tretje mesto). Klasičnih
tekem šolanih psov so se po nižji stopnji udeleževali Irena Oblak (6 prvih, dve drugi in eno tretje mesto), Marjan Zupanič (eno drugo, tri tretja in eno četrto mesto) ter Milica Mohr. Po višji stopnji sta tekmovala po programu IPO1 Marjan Zupanič (eno četrto in eno peto mesto) in po IPO2 Bojan Ogrizek (šest prvih, dve drugi in eno tretje mesto). Glede na seštevek regijskih tekem, ki so štele za državno prvenstvo, sta se Irena Oblak in Bojan Ogrizek uvrstila na prvo mesto, Marjan Zupanič pa na tretje. V agilityju sta tekmovala v skupini A1 large Elvis Denič (eno prvo mesto) in v skupini A1 small Oto Mesarič (4 prva, 7 drugih in 4 tretja mesta).
Člani društva so v novembru izvedli društveno tekmo. V prvem delu tekmovanja so
se psi preizkusili v hitrosti. Najhitrejši so bili psi lastnikov Marjana Zupaniča, Bojana Debeljaka in Aljaža Čer-čka. V drugem delu pa so se pomerili v poslušnosti po programu ISP A, kjer so prva mesta osvojili Milica Mohr, Bogdan Vinkler in Milan Bogdanovič.
"Minulo soboto smo z izpiti zaključili tudi jesenske tečaje šolanja psov, ki se jih je udeleževalo 41 tečajnikov. V društvu imamo dvanajst vodij vrst in dva markerja, vsako leto pa izvedemo spomladanske in jesenske tečaje šolanja psov ter pripravimo državno tekmovanje v agilityju in tekmovanje šolanih psov ter društveno tekmo. Za nami pa je naša najuspešnejša tekmovalna sezona," je povedal Bojan Ogrizek, predsednik komisije za šolanje pri KD Ptuj.
Mateja Tomašič
Ptujski tekmovalci so se uspešno udeleževali sledarskih tekmovanj, tekem šolanih psov in tekem v agilityju.
Košarka • Omrezje.net & parkl
Nemanci in tiskarji na vrhu
V	tretjem krogu lige Parkl sta se v obeh skupinah srečali neporaženi ekipi. V skupini A je prvak gostil ekipo Din don Neman in prvi vzel »skalp« prvaku. Po treh delih igre se je rezultat ustavil na 38:38 (!?). V zadnji četrtini so si gostje po petih minutah priigrali deset košev prednosti. Po obeh minutah odmora so domači še zadnjič »pritisnili« in se uspeli minuto pred koncem približati na dva koša razlike. Gostje so rutinirano izvajali proste mete, domači pa lahko samo žalujejo, saj jim je za preobrat zmanjkalo časa.
V	skupini B je bil derbi med
ekipama »tiskarjev« in »pico-pekov«. Domačini so v tretji četrtini vodili že za 18 točk, gostje pa so minuto pred koncem zmanjšali zaostanek na vsega dva koša. V taktični igri je domače »potegnil« iz brezna povratnik Kolarič, ki je rutinersko izvajal proste mete in domačim zagotovil dve pomembni točki v boju za vrh.
Vse o Parklu lahko preberete na spletni strani: www. omrezje.net/parkl.
Rezultati 3. kroga: ŠD Slam - Din don Neman 57:60 (13:7, 11:19, 14:12, 19:22), Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce - Picerija Špajza ŠD
Ekipa Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovce
Foto: Radko Hojak
Majšperk 85:79 (21:21, 24:14, 21:22, 19:22), KK Pragersko veterani - KMO Dornava 98:70 (25:17, 16:22, 27:15, 30:16), KK Starše - ŠD Kidričevo 87:62 (26:17, 19:15, 23:13, 19:17), ŠD Ptujska Gora
-	Good guys 46:65 (14:19, 10:16, 16:9, 6:21), KK Rače
-	Veterani Ptuj 73:75 (22:15, 16:23, 8:22, 27:15)
SKUPINA A
1.	DIN DON NEMAN 3 3 0 +16 6
2.	ŠD SLAM	3 2 1 +57 5
3.	VETERANI PRAGERSKO 3 2 1 +23 5
4.	VETERANI PTUJ (-L) 3 2 1 - 4 4
5.	KK RAČE	3 0 3- 19 3
6.	KMO DORNAVA 3 0 3 - 73 3 SKUPINA B
1.	TISKARNA EKART DES. 3 3 0 +38 6
2.	PICERIJA ŠPAJZA 3 2 1 +26 5
3.	GOOD GUYS	3 2 1 +21 5
4.	KK STARŠE	3 2 1 + 8 5
5.	ŠD KIDRIČEVO 3 0 3- 44 3
6.	ŠD PTUJSKA GORA 3 0 3- 49 3
Lestvica strelcev po 3. krogu: 1. Boštjan Meglič (KK Rače) 77, 2. Uroš Goričan (ŠD Cirkovce) 72, 3. Dejan Žolek (ŠD Cirkovce) 65 košev. Pari 4. kroga: ŠD Slam
-	KK Rače, Veterani Ptuj
-	KMO Dornava, Din don Neman - KK Pragersko veterani, Tiskarna Ekart d. - KK Starše, Picerija Špajza - Good guys, ŠD Kidričevo - ŠD Ptujska Gora.
Radko Hojak
FOTO: MT
Nogomet • U-10
Mladi Ptujčani (spet) prvi v Slovenski Bistrici
Mali nogomet je vsekakor dobrodošla sprostitev, ob tem pa priložnost za mlade nogometaše, da lahko skozi vso leto dokazujejo svoje vrednosti. V Slovenski Bistrici je potekal turnir v malem nogometu za mlade nogometaše do 10. leta starosti. Na turnirju je sodelovalo petnajst ekip, ki so bile razvrščene v tri predtekmo-valne skupine po pet ekip. Ponovno so bili uspešni mladi nogometaši NŠ Poli Drava iz Ptuja, ki so nastopili z dvema ekipama. Ekipa NŠ Drava Poli je zasedla šesto mesto, medtem ko je ekipa NŠ Drava II na koncu osvojila prvo mesto. V predtekmovalni skupini je NŠ Drava Poli II najprej premagala ekipo Mladen Dabanovič s 4:0, CMC Publikum z 2:0, Miklavž z 2:0 in Železničar II prav tako z 2:0 ter se uvrstila v četrtfinale,
kjer so mladi Ptujčani premagali Aluminij iz Kidričevega z 2:1. V finalu so nastopile tri ekipe, ki so se pomerile med seboj.
REZULTATI FINALNE SKUPINE: NŠ Poli Drava II - Železničar I 1:1, NŠ Poli Drava II - Mladen Dabanovič 1:0, Železničar I - Mladen Dabanovič 0:0. VRSTNI RED: 1. NŠ Poli Drava, 2. Železničar I, 3. Mladen Dabanovič.
Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Alen Krajnc iz NŠ Poli Drava, za najboljšega vratarja pa Jaka Dabanovič iz ekipe Mladen Dabanovič, sicer sin bivšega reprezentančnega in sedanjega vratarja Drave Mladena.
DRAVA I: Žan Megla, Tomaž Rebernišek, Toni Rogina, Žiga Šoštarič, Matic Vrbanec, Rok Štumberger, Davor Fleten, Alex Krajnc, Marc Stajnko. Trener:
Ekipa U-10 NŠ Poli Drava Ptuj s trenerjem Alenom Ivartnikom
Robert Hojnik.
DRAVA II: Miha Tetičkovič, Žan Krajnc, Alen Krajnc, Se-bastjan Krajnc, Danijel Korpič, Sašo Korpič, Mario Majcen,
Marko Pajnkiher, Blaž Pintarič, Blaž Bigec, Robert Koletnik, Thomas Pihler. Trener: Alen Ivartnik.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Trofej mladosti
Oba Simoniča v finalu
V soboto je v Zagrebu potekal 29. mednarodni turnir Trofej mladosti, ki se ga je udeležilo veliko število najboljših slovenskih strelcev. V tekmovanju s pištolo je zmaga odšla na Slovaško, od naših strelcev pa se je najbolje odrezal Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Ten-zor, ki je dosegel 571 krogov in se v finale uvrstil kot 5., kjer pa je dosegel odličnih 100,3 kroga in se prebil na končno 4. mesto. V finalu je nastopil še Simon Simonič, SD Juršinci, ki je prav tako pokazal odlično razpoloženost in rezultatu 568 krogov iz predtekmovanja dodal še 100,0 kroga ter se prebil
z 8. na končno 6. mesto.
Pri strelcih s puško je zmaga odšla prav tako na Slovaško, od naših pa je bil najboljši Raj-mond Debevec s 592 krogi (103,6) na 3. mestu. Odlično se je odrezal tudi mladi Ormožan Tadej Horvat, SD TSO Ormož, ki je dosegel 585 krogov in na koncu zasedel 23. mesto.
Simeon Gonc
Planinski kotiček
Tradicionalni pohod in zaključek leta na Donački gori
Leto 2005 se izteka. Že tradicionalno je, da se planinci ptujskega planinskega društva med božično-novoletnimi prazniki podamo na pohod na Donačko goro in slovesno zaključimo staro leto z družabnim srečanjem. Letošnji pohod, oziroma vzpon na Donačko goro bo potekal z južne strani iz Žetal, po poti Joža Žetalskega, družabno srečanje pa bo v vinotoču Kodrič v Kočicah.
Zbrali se bomo v ponedeljek zjutraj, 26. 12. 2005, ob 7.30 uri pred železniško postajo Ptuj in se s posebnim avtobusom odpeljali do Žetal. Pot bomo nato nadaljevali peš in se po poti Joža Žetalskega povzpeli na vrh Donačke gore in sestopili v planinski dom na Donački gori (3 ure). Za manj pripravljene pohodnike je planiran dostop do planinskega doma po lažji varianti (2 uri in pol). V Planinskem domu je predviden počitek in okrepčilo s toplim čajem. Pot bomo nato nadaljevali skupaj proti Pridni vasi in Kočicam, kjer nas v vinotoču Kodrič pričakujejo z aperitivom dobrodošlice, večerjo in živo glasbo (2 uri). Vinotoč bomo zapustili po volji pohodnikov, vendar najpozneje ob 20. uri in v primeru neprevoznosti ceste peš sestopili v Dobrino (pol ure) na avtobus. Vrnitev na Ptuj je predvidena ob 22. uri.
Pohod bo v vsakem vremenu, zato se bo potrebno opremiti primerno času in vremenu. Prijave sprejemamo na društvu ob uradnih urah med 17. in 19. uro v torek in petek, do 20. 12. 2005 oz. do zasedbe 45 prostih mest. Ob prijavi je potrebno plačati prispevek 3.000 SIT, ki vključuje prevoz, večerjo in čaj. Pohod organizira in vodi Tone Purg s sovodniki.
Tone Purg
Najboljši slovenski strelec s pištolo, Boštjan Simonič, SD Kidričevo-Tenzor
Tenis
Zimska liga 2005/06
V	soboto, 3. decembra, je bilo odigrano v dvorani Goya v Hajdošah 3. kolo v 2. ligi Zima 2005/2006 v tenisu. Bili so doseženi naslednji rezultati: TK Štraf - TC Kidričevo 1:2, Okrep. Patruša - TK Gorišnica 3:0, Tigri - Sortima, d. o. o. 0:3.
Lestvica 2. lige: 1. Sortima, d. o.
0	9 točk, 2. Okrep. Patruša 7 točk,
3.	TK Štraf 5 točk, 4. TC Kidričevo 3 točke, 5. TK Gorišnica 2 točki, 6. Tigri
1	točka.
V	soboto, 10. decembra, se odigra
4.	kolo v 1. ligi z naslednjimi pari: Veterani - Nedog, s. p., TK Skorba - TC Luka, TK Skorba Gad - TK Neptun.
Franc Mohorko
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
PARI 13. KROGA: Rudar Trbovlje - Jeruzalem Ormož, Slovan - Trimo Trebnje, Gold club - Cimos Koper, Ribnica - Krka. Srečanje Prevent -Celje Pivovarna Laško bo odigrano 13. 12., Termo - Gorenje pa 14. 12.
1. B SRL - MOŠKI
PARI 10. KROGA: Velika Nedelja - Dobova, Dol TKI Hrastnik - Gorišnica, Sevnica - Mitol Sežana, Cerklje - Atom Krško, Istrabenz plini Izola - Pekarna Grosuplje, MIP Gorica Leasing - Sviš.
1.	B SRL - ŽENSKE
13. KROG: Vita Center Naklo - Ptuj
2.	SRL - MOŠKI
PARI 12. KROGA: Črnomelj - Drava Ptuj, Šmartno 99 - Klima Petek Maribor, Arcont Radgona - Radeče.
ROKOMETNA ŠOLA PTUJ
Sobota, 10. 12. 2005, Športna dvorana Center 9.30 - mlajši dečki B - ŠD ROKOMETNA ŠOLA Ptuj - RK PREVENT Slovenj Gradec
10.30 - mlajši dečki A - ŠD ROKOMETNA ŠOLA Ptuj - RK PREVENT Slovenj Gradec
ODBOJKA
1.	DOL ŽENSKE
PARI 13. KROGA: Benedikt - Luka Koper (že odigrano), Sloving Venus Vital - Jesenice Bled, Hitachi - Šentvid.
2.	DOL ŽENSKE
PARI 10. KROGA: Kočevje - Ptuj, Partizan Škofja Loka - Braslovče, Čulum, s. p., Valšped - Savinjska Šempeter, Prevalje - Ecom Tabor, Bro-line Kamnik - Comet Zreče, Formis Bell - Mislinja.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL ŽENSKE
PARI 9. KROGA (10. 12.): Ptuj - Tempo, Kajuh Slovan - Prevent, Arge-ta - Vesna, Ilirija - Interdiskont, Iskra Avtoelektrika - Merkur.
I.	SNTL MOŠKI
PARI 9. KROGA (10. 12.): Sobota - Ptuj, Lisk Križe - Edigs, Tempo
-	Melamin, Krka - Kema, Finea - LK-KO.
MALI NOGOMET
LIGE MNZ PTUJ
SOBOTA, 10. 12.: 13.30 Gerečja vas - Kozminci, 14.10 Dolina Winet-tu - Petovio Vitomarci Petlja, 14.50 Podgorci - Klub ptujskih študentov, 15.30 Poetovio Vitomarci Petlja - Cafe bar Furči, 16.10 Hobit Pub Apače
-	Podgorci, 16.50 Club 13 - Zimica, 17.30 Bar Saš Buldog - Podlehnik, 18.10 Mark 69 Pub Monte Cristo - Majolka, 18.50 Draženci - Ptujska Gora, 19.30 Bar Cheers Cyber cafe - ŠD As, 20.10 Rožice - Jado.
NEDELJA, 11. 12.: 9.00 Zimica - Bar Saš Buldog, 9.40 Jado - Club 13, 10.20 ŠD As - Rožice, 11.00 Ptujska Gora - Nar Cheers Cyber cafe,
II.40	Majolka - Draženci, 12.20 Joeles - Mark 69 Pub Monte Cristo, 13.30 Kozminci - Dolina Winettu, 13.40 ZOO Trans ŠD Lancova vas
-	Gerečja vas, 14.20 Juršinci - Skorba, 15.00: Rim - Jure MTS Hajdina, 15.40 Podgorci - Juršinci, 16.20 Skorba - Rim, 17.00 Jure MTS
-	Poetovio Vitomarci Petlja, 17.40 Klub ptujskih študentov - Hobit Pub Apače.
Danilo Klajnšek
ZLMN ORMOŽ
Razpored 3. kroga (sobota, 10. december): Joker Ivanjkovci - Klub ormoških študentov (11.30), Kog - Belcont (12.20), Tomaž - Mladost Miklavž (13.10), Invest - Bar Texas (14.00), Svetinje - Mladost Miklavž II (14.50), Trgovišče Plečko - Avtoservis Zidarič (15.40), Carrera Optyl
-	Borec (16.30), Kog SK Računalništvo - Mihovci Center (17.20).
TEČAJ SMUČANJA
Organizator: Športna šola JuHuHu Kdaj: 26.-29. 12. 2005 Za koga: otroke stare do 10 let Kje: Areh na Pohorju Cena: otroci mlajši od 6 let
člani Športne šole JuHuHu: 9.000 SIT nečlani:	11.000 SIT
otroci stari 6 let in več
člani Športne šole JuHuHu: 21.000 SIT (Ptuj)
22.000 SIT (Ormož) nečlani	24.000 SIT (Ptuj)
25.000 SIT (Ormož)
-	otroci stari 6 let in več imajo v ceno vključen avtobusni prevoz iz Ptuja, prehrano, smučarsko karto,
-	otroke mlajše od 6 let pripeljejo na smučišče starši, smučarska karta ni všteta in se dokupi glede na otrokovo znanje smučanja (dodatno plačajo starši), prehrana je všteta.
Z otroki bodo delali izključno izkušeni učitelji smučanja, ki izpolnjujejo tako zakonske kot društvene kriterije. Program se bo prilagajal glede na vreme in odziv otrok. Če bodo ugodni vremenski pogoji (sneg), bomo imeli 17. decembra na Ptuju na grajskem hribu uvodni športni dan namenjen testiranju smučarskega znanja in smučarske opreme, da se izognemo nevšečnostim in izgubljanju dragocenega časa na Arehu. Predvideni dnevni program:
-	07:30/8:00 odhod avtobusa iz Ormoža/Ptuja
-	09:00	smučanje po skupinah
-	11:00	Juhi čaj in še kaj
-	11:15	smučanje po skupinah
-	13:00	kosilo
-	13:30	igre na snegu, smučanje ^
-	15:45	konec aktivnosti na snegu, odhod na Ptuj Dodatne informacije in prijave na telefon: 031/663-777 (najkasneje
do napolnitve avtobusa oz. skupin).
Predstavljamo Teniški klub Ptuj
Presegli vse zastavljene cilje
V letošnjem letu so igralci in igralke ptujskega teniškega kluba kar nekajkrat razveselili svoje starše, trenerje in navijače. V ospredju so bili predvsem mladinci Toni Hazdovac, Blaž Rola in Karlo Pintarič, ki so dosegali resnično dobre rezultate. Več o delu v klubu pa smo poskušali izvedeti od trenerjev TK Ptuj Zorana Krajnca in Luka Hazdovca, za izjavi pa smo poprosili še predsednika TK Ptuj Marjana Rola in igralca Tonija Hazdovca.
Kateri so primarni cilji dela v TK Ptuj?
L. Hazdovac: »V TK Ptuj si skupaj s teniško šolo KIH prizadevamo za čim boljše rezultate na tekmovalnem področju, ob tem pa ne zapostavljamo tudi rekreativnih tenisačev, ki so v naši šoli vedno dobrodošli; tukaj jih naučimo osnov tenisa. V zadnjem času se je pojavil trend, da se cele družine vpisujejo v šolo tenisa, s tem da se mlajši usmerijo bolj v tekmovalni tenis, starši pa prav tako koristno izkoriščajo čas, ko čakajo na otroka in se rekreirajo. Najprimernejši čas za začetek vadbe je pomlad, ko imamo na voljo tudi bistveno več igralnih površin, pozimi pa smo omejeni na balon pri Termah Ptuj. V vseh kategorijah imamo trenutno včlanjenih preko 80 članov.
Kar se tiče tekmovalnega tenisa, imamo zapolnjene vse kategorije; od začetnikov v teniški šoli pa do članov, udeležujemo pa se tudi ekipnih tekmovanj - dekleta nastopajo v 1., fantje pa v 2. ligi.«
Kateri so vaši partnerji pri delu in kako je s podporo pokroviteljev in sponzorjev?
L. Hazdovac: »Ko govorimo o denarju, lahko povem, da nam ga vedno primanjkuje. MO Ptuj nam preko Športnega zavoda Ptuj na letni ravni za trenerja in nekatere programe prispeva 2,5 MIO SIT. To je za individualni šport, kot je tenis, kjer trening opravimo z majhnim številom tekmovalcev ali celo individualno in je cena za posameznega tekmo-
Najodmevnejši dosežki igralcev TK Ptuj v minuli sezoni:
Urška Jurič
-	finale DP med članicami Toni Hazdovac
-	2. mesto na lestvici TZS do 18 let, 1128. na lestvici ITF (svetovna lestvica za igralce do 18 let)
-	finale Mastersa do 18 let
-	četrfinale ITF turnirja v Mostarju
-	osmina finala ITF turnirja ŽTK v Mariboru
-	finale OP Otočca do 18 let
-	finale OP Rogaške
-	polfinale OP Ljubljane Blaž Rola
-	4. mesto na lestvici TZS do 16 let
-	34. mesto na evropski lestvici do 16 let
-	finale turnirja ETA v Malečniku med posamezniki
-	zmaga med dvojicami na Ber-gantovem memorialu
-	polfinale ETA turnirja v Berghe-imu
-	finale OP Ptuja med člani
-	zmaga na OP TK Ljubljana do 16 let
Karlo Pintarič
-	827. mesto na ITF lestvici Članice TK Ptuj - ekipno
-	3. mesto v 1. ligi TZS Člani TK Ptuj - ekipno
-	3. mesto v 2. ligi TZS Kategorije 8-11 let
-	dobre uvrstitve na turnirjih po Sloveniji
valca visoka, seveda premalo. Prizadevamo si, da bi pridobili še kakšnega sponzorja, ki bi olajšal delo nam, obenem pa bi razbremenil starše naših tekmovalcev, na katerih je sedaj največji del bremena - klub samo pomaga po svojih finančnih zmožnostih. S tem se nam seveda že v osnovi manjša baza, saj vsi starši pač ne zmorejo tega bremena. Največ nam pomaga firma Ascot z znamko NES, ki nam že od samega začetka stoji ob strani. Občasno nam uspe pridobiti še kakšnega sponzorja, a v teh primerih govorimo o manjših zneskih, tako da finančnih težav s tem ne moremo rešiti.«
Kako ste zadovoljni s potekom minule sezone, ste dosegli vse cilje, ki ste si jih zastavili pred sezono?
rejena manjša igrišča, mehkejše žogice, nižje mreže, krajše loparje. Rezultati zadnjih dveh sezon, ki jih dosegajo nekateri na turnirjih po Sloveniji, kažejo na to, da je med njimi nekaj takih, ki imajo potrebne sposobnosti tudi za vrhunski tenis.
Problem našega okolja je v tem, da spadamo na teniško periferijo; npr.: vseh pet zimskih turnirjev v tej kategoriji je v Ljubljani, kar nam vzame veliko energije po organizacijski plati, otroci morajo precej bolj zgodaj vstajati, imamo bistveno višje stroške, saj je v teh kategorijah nujno potrebna prisotnost trenerjev ali staršev.
V poletnem času je organizacija turnirjev preprostejša, saj so igrišča na prostem. Tudi na Ptuju smo priredili tak turnir najmlajših (8-11 let) in moram
Zoran Krajnc in Luka Hazdovac, trenerja v TK Ptuj
L. Hazdovac: »S preteklo sezono smo izjemno zadovoljni, vse cilje smo celo presegli, posebej smo zadovoljni z rezultati v posamični konkurenci. Prvič v zgodovini kluba smo imeli kar štiri tekmovalce, ki so se uvrstili na Masters, zaključni turnir najboljše osmerice. Ti tenisači so: Črtomir Gobec v članski konkurenci, Toni Haz-dovac v kategoriji do 18 let, Karlo Pintarič in Blaž Rola pa v kategoriji do 16 let. Slednji se Mastersa zaradi hude poškodbe žal ni mogel udeležiti (pred kratkim so mu odstranili mavec, začel je razgibavanje). Povejmo še, da je Karlo od 30. oktobra 2005 član TK Kranj, kamor je odšel zaradi boljših pogojev dela in večje možnosti napredovanja; v našem klubu pa je vedno dobrodošel in mu želimo veliko uspehov v nadaljnji karieri.
Tukaj je še Urška Jurič, ki se je uvrstila v finale državnega prvenstva med članicami. V ekipni konkurenci so dekleta osvojila 3. mesto v 1. ligi, fantje so isto mesto zasedli v 2. ligi.«
»Spadamo na teniško periferijo«
Kako poteka delo z mladimi v vašem klubu?
Z. Krajnc: »Teniška šola predstavlja sito, na katerem izbiramo tekmovalce za tekmovalni pogon kluba. V kategoriji 8-11 let imamo 20 mladih tekmovalcev, trening poteka s prirejenimi metodičnimi pomagali, za igranje imamo pri-
povedati, da je bil le-ta po kriterijih TZS med najboljšimi v Sloveniji. Uspešni pa nismo bili samo v organizacijski, ampak tudi po tekmovalni plati, saj smo dobili kar nekaj ptujskih zmagovalcev.
Vadba za te tekmovalce sicer poteka 3-4 krat tedensko z loparjem v roki in 2-krat tedensko kondicijska vadba; enkrat izključno z atletskimi prvinami, uvajamo pa tudi korektivno gimnastiko, saj ne želimo samo enostransko obremenjevati mladih. Za ta del skrbita Hedvika Korošak in Gorazd Rajher, vse ostalo pa dobijo mladi na igriščih TK. Balon KIH-a še zdaleč ne zadostuje za nemoteno vadbo, dve igrišči sta pač premalo za takšno število otrok. Pomagamo si z najemi telovadnic osnovnih šol Ljudski vrt, Mladika in Breg; za zagotovitev ustreznih terminov se vodstvu šol najlepše zahvaljujemo. Istočasno treniramo tudi na pokriti atletski stezi na ptujskem Mestnem stadionu in v trim kabinetu.
Letos smo uspeli prvič vzpostaviti sodelovanje s TK Branik Maribor v kategoriji članov in mladincev. To poteka tako, da enkrat tedensko poteka skupni trening v Mariboru in enkrat na Ptuju. Za naš klub je to izredno koristno sodelovanje in želimo si še podobnih.«
S kakšnimi težavami se še srečujete pri svojem delu?
Z. Krajnc: »Prvi problem je zagotoviti čim širšo bazo mladih igralcev, da sploh lahko pride do selekcije tekmovalnega
pogona. Težave imamo tudi z infrastrukturo, ki se vsa nahaja izven centra mesta in s tem povezani problemi prevozov.
Problem okolja, v katerem delujemo, je tudi ta, da igralca pripeljemo do kategorije 18 let in se le-ta odloči za študij, se mora nujno preseliti v univerzitetno mesto. Mi vzgajamo, pripeljemo nekoga v vrh slovenskega in na prag evropskega tenisa, vmes osvoji nekaj naslovov, nato pa mora to sredino zapustiti. Evidentno je, da znamo delati, vendar nekakšne profesionalne podpore v našem klubu ni. Uprava deluje na prostovoljni bazi, kakor tudi vse izven teniškega igrišča. S takšnim načinom dela ne moremo računati na bistveno povečanje priliva sponzorskih sredstev.
Foto: Boris Voglar
Toni Hazdovac, igralec TK Ptuj (na sliki): »Za svoj največji uspeh v letošnji sezoni štejem uvrstitev v finale Mastersa za igralce do 18 let in 2. mesto na lestvici TZS za igralce te starosti. Tudi letošnji najlepši, hkrati najkvalitetnejši dvoboj sem odigral na že omenjenem Mastersu, kjer sem v polfinalu premagal Martina Rmuša, člana TK Branik Maribor.
Načrti za naslednje leto? Želim narediti še stopničko višje na lestvici TZS za igralce do 18. leta starosti, hkrati se prebiti čim višje na lestvici ITF. Skrita želja je tudi uvrstitev na turnir za mladinski grand slam, kamor bi se lahko uvrstil s prebojem med top 100 na mladinski lestvici ITF.«
Veseli smo vsakega igralca, ki se po končanem študiju vrača in pomaga v klubu, vendar se kakšnega resnega projekta v članski konkurenci ne moremo lotiti, saj se v ospredje postavlja študij in poklicna pot.
Tudi na področju infrastrukture smo popolnoma na repu primerljivih sredin v Sloveniji, čeprav se na turnirjih z njimi primerjamo oz. se moramo
Foto: Črtomir Goznik
Marjan Rola, predsednik TK Ptuj: »V prvi vrsti bi rad poudaril dobro sodelovanje s Termami Ptuj in direktorjem Andrejem Klasincem. Z njimi že načrtujemo ureditev igrišča s trdo podlago, a tega nismo uspeli realizirati v letošnjem letu. Začetek del je tako prestavljen v naslednje leto, in sicer takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere; najprej je predvideno asfaltiranje in nato plastificiranje igrišča. Istočasno imamo v načrtu postavitev novih reflektorjev za nočno igranje.
Za naslednje leto imamo tudi ambiciozne načrte glede pridobitve novih sponzorjev. Ker je bilo novo vodstvo, katerega predsednik sem, izvoljeno šele sredi leta, smo zamudili praktično vse roke za sklenitev celoletnih sponzorskih pogodb; to nameravamo popraviti že v naslednjem letu. S tem namenom se je že sestal upravni odbor kluba, kjer smo si razdelili naloge za tovrstne aktivnosti (za marketing je sicer zadolžen Vlado Vadlja).
Želel bi se še zahvaliti trenerjema Zoranu Krajncu in Luki Hazdovcu (teniška šola KIH), ki držita ves tekmovalni pogon TK Ptuj na visokem nivoju. Upam, da bomo takšno sodelovanje nadaljevali tudi v bodoče.«
primerjati po tekmovalni plati, nimamo igrišča z umetno, hitrejšo podlago, ki je praktično nujna že za vadbo z dvanajstlet-niki, nimamo pokrite dvorane s tapison podlago _ Kljub slabšim pogojem se ekipno uvrščamo okoli 10. mesta v Sloveniji, čeprav imamo bistveno manj tekmovalcev kot klubi iz večjih mest. Za ligaška tekmovanja si pomagamo tudi z igralci iz sosednjih klubov (in obratno), dobro sodelujemo s klubi iz Varaždina in Čakovca, organiziramo skupne treninge, sparin-ge. Tudi večji klubi v Sloveniji so spoznali, da je povezovanje nujno in da lahko tudi v manjših sredinah vzgojimo npr. državne prvake.
Na težave naletimo tudi pri kategorizaciji tenisačev, saj so pogoji za pridobitev kategorije pri OKS zelo mačehovsko naravnani in je tenis v izrazito podrejenem položaju glede na nekatere druge športne panoge. Vodstvo TZS bo to letos znova poskušalo spremeniti v pogajanjih z vodstvom OKS. Kako uspešni bodo, pa bomo še videli.«
Jože Mohorič
VIP tenis turnir Športnega zavoda Ptuj
Turnir, ki sproži veliko govoric
V torek je bil v teniškem balonu pri Termah Ptuj odigran 2. tradicionalni VIP teniški turnir v organizaciji Športnega zavoda Ptuj in izvedbi TK Ptuj; turnir je potekal v igri naključno izžrebanih dvojic. Udeleženci so bili povabljeni gostje s področja športa, gospodarstva in medijev, ki poslovno sodelujejo s ŠZ Ptuj. Čeprav rezultat, po besedah Simona Starčka naj
ne bi bil primaren, so nekateri dvoboji pokazali, da ni tako - predvsem četrfinalni dvoboji so postregli s tesnimi odločitvami in nekaterimi prav spek-takularnimi preobrati. Na koncu je pokal namenjen zmagovalcema prejela dvojica Peter Čeh-Zdravko Peklar, ki je bila v finalu boljša od para Marjan Pišek-Roman Tement, v tekmi za 3. mesto pa sta Vladimir Si-
tar in Bojan Tofant premagala Vlada Čuša in Nanija Matjašiča.
Tudi ostali udeleženci so pokazali veliko znanja (in še več želje), poraženci pa so znali (večina) športno prenesti poraze. Turnir se je zaključil z družabnim srečanjem, govorice o zmagovalcih in poražencih pa bodo krožile še kar nekaj časa ^
JM
Organizatorji in zmagovalci zanimivega teniškega turnirja Športnega zavoda Ptuj
Iščete svoj stil
Tudi v novi podobi Lidija ohranja dosedanji način življenja
Lidija Šmid je mlada mamica iz Dornave, zaposlena v JZ Zdravstveni dom.
Povabilo v akcijo Iščete svoj stil jo je presenetilo, izziv je sprejela. Čeprav ima malo prostega časa, je to ne spravlja v slabo voljo. Največ časa preživi s sinom. Njen vsakdan je povezan s preprostimi športnimi oblačili, ki je ne ovirajo pri dnevnih opravilih.
Lidija je pred časom že obiskala kozmetični salon. Ima mešani tip kože, v kozmetičnem salonu Neda so jo površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice, postopek nege pa zaključili z nanosom vlažil-ne kreme, ki bo normalizirala delovanje žlez lojnic. Uredili so ji tudi obrvi. Po njihovih nasvetih bo skušala negovati kožo tudi doma. Priporočili so ji globinsko čiščenje.
Za Lidijino novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbel frizer Denis Horvat, ki je model tudi naličil. Osnovno barvo je pobarval v svetlo blond, takšna je bila tudi njena predhodna barva. Detajle na vrhnjem kronskem delu je popestril z intenzivno oranžnimi
Lidija prej ...
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje.
îïjosKO m tensKOi
FÏÎIZeKSCVO Slomsfcava 22
10 % popust v decembru^
prameni, da je "ubil" monotonost blond barve. Striženje je izvedel na suhih laseh, s tem je lažje določil naravni padec. Sprednji poni je ostrigel zelo visoko in polkrožno na obliko obraza. Vse skupaj je stanjšal z globokimi rezi na površini, da je dobil bolj razgibano obliko. Za oblikovanje je uporabil produkt Wella za močnejšo obstojnost.
Pri ličenju je uporabil tekoči puder, z njim je prekril rahle nepravilnosti. Veke je obarval z nežno modrimi toni, na ustnice nanesel glos, trepalnice pa obarval s črno maskaro.
Za Lidijo je stilistka Sanja Veličkovič izbrala oblačila, s katerimi je ustvarila športno-
elegantni videz, ki je ne bo z ničemer omejeval. Oblačila, športno elegantne hlače, pulover in kratka jakna so iz prodajalne Naf Naf, bluza iz trgovine Mura. Ker pa za celostno podobo niso dovolj samo oblačila, je izbrala še čevlje in torbico v Alpini ter nakit iz trgovine Naf Naf. Hlače so klasičnega »moškega« kroja, s stranskimi žepi in po celi dolžini rahlo razširjene. V materialu se prelivajo sivi odtenki z rahlo nakazanimi vzdolžnimi črtami. Bela bluzica z rokavi, ki segajo malo čez komolec, nima klasičnega srajčnega zapenjanja, temveč ima globlji V-izrez, ki omogoča, da se ovratnik lepo razlega preko črnega tankega puloverja,
ki ima prav tako krajše rokave in širok V-izrez. Ker pa je zunaj hladno, je dodala še kratko športno jakno z zanimivim ovratnikom, kapuco in malo širšimi rokavi. Čevlji so črni in imajo modno oblikovano okro-glino na sprednjem delu ter ne previsoke pete. Dodala je še športno elegantno torbico ter za zaključek celote še verižice in pas v črno-srebrni barvni kombinaciji. Lidija je s temi oblačili še vedno ostala blizu svojemu športnemu stilu in hitremu načinu življenja, vendar pa kljub temu daje videz lepo urejene ženske, ki lahko z otroškega igrišča zavije tudi v kakšno pisarno na poslovni razgovor ali v čajnico na skodelico čaja.
Če jo na igrišču v igri s sinom moti nakit, si ga lahko sname ter shrani v predalček na torbici in ponovno nadene, preden se odpravi na poslovni sestanek. Priporoča ji kombinacije več plasti oblačil, majica + jopica, bluza + jopica, bluza + pulover v različnih barvnih odtenkih, ki v kombinaciji s hlačami ali krilom lahko pričarajo topel športni videz. Ohrani naj športni slog oblačenja, ne bo pa nič narobe, če se tu in tam odloči za kakšen detajl, ki bo strogi športni slog spremenil v športno-elegantnega.
V Športnem studiu Olimpic bo Lidija mesec dni brezplačno vadila v izbranem programu. Poudarek bo na oblikovanju
postave in ohranjanju mišičnega tonusa, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Lidija v novi podobi, športno-elegantnem stilu
Moškanjci • Mlade lukarce so predstavile prvo zgoščenko
Me pa smo doma z železnih Moškanjcev!
Če vas zanima, zakaj takšen naslov prve kasete in zgoščenke Mladih lukarc, potem morate njihov izdelek obvezno kupiti. Za vsaj majhno potešitev radovednosti pa lahko prišepnemo, da so (bili) Moškanjci edina lukarska vas, skozi katero je peljala železnica in tudi odvažala njihov luk v tujino. In ker se je vsaka vas pohvalila s svojo posebnostjo, so se tudi Moškanjci, čeprav so tamkaj lukarji ponujali še marsikaj, kar je slišati na istoimenski skladbici.
Mlade lukarce pa so res moškanjska posebnost in nobeno čudo ni, da se je ob predstavitvi njihove prve kasete nabrala čisto polna dvorana gostov, ki so jih - kot že velikokrat doslej - prišli nav-
dušeno pozdravit.
Osem deklet, ki danes štejejo od 13 do 17 let, se je prvič zbralo v skupino pred desetimi leti, ko so bile še majhni otroci. »To je bilo čisto tako: naše gasilsko društvo
je prirejalo slovesnost ob dnevu žena, pa so mi rekli, da bi radi videli še kakšen nastop otrok, ki naj jih jaz izvežbam. In sem zbrala te male ptičke takrat, da so nastopile. Potem pa so bili nav-
Skupino Mladih lukarc sestavljajo: Nina Sok, Doroteja Štrakl, Nina Tement, Anja Majerič, Maja Te-ment, Maja Lesjak, Blanka Leben in Monika Firbas.
dušeni nad njimi, prošnje za nastope so se začele vrstiti in smo skupinici nadeli še ime Mlade lukarce, saj smo stare že obstajale,« kratko in jedrnato pove njihova voditeljica in mentorica Genovefa Vučak, znana pod imenom teta Fefa, tudi sama lukarica od otroških nog.
Pri takšni radoživi mentorici seveda ni ostalo le pri petju; upoštevajoč ime skupine so se deklice ves čas učile in spoznavale skrivnosti pridelave luka na občinski njivi ob Dominkovi domačiji: »To njivo nam naši lukarji lepo zorjejo, potem pa je naše delo naprej. Najprej sajenje luka, potem pa okopavanje in pletev, pa spravilo in prodaja, nekaj na tržnem dnevu v okviru našega občinskega praznika, nekaj pa povsod. Vsega so se te moje punčke naučile in vedno je bilo naše druženje tako čudovito, toliko vezi se je razvilo med nami, da se tega ne da povedati in opisati,« še pove teta Fefa. In vedno je vsa opravila
spremljajo tudi petje: »Danes so iz punčk zrasla dekleta, razkropila so se po različnih srednjih šolah in da se ne bi kar pozabilo, koliko lepega je bilo, smo začeli razmišljati o tem, da bi naše pesmi posneli na kaseto. To nam je tudi uspelo in ta kaseta in zgoščenka bo večen spomin na prečudovita leta skupnega druženja!« Teta Fefa, polna veselja in neverjetnega opti-
mizma, pač na življenje gleda tudi realistično, saj se zaveda, da se dekleta počasi spreminjajo v žene in da se njihove življenjske poti lahko kaj hitro tudi povsem razidejo.
Na kaseti in zgoščenki s 17 različnimi ljudskimi pesmimi pa bodo za vedno zapisani njihovi skupni spomini skozi 10 let druženja in ustvarjanja.
SM
Mentorica Genovefa Vučak - teta Fefa: »Ko sem jih prvič zbrala okrog sebe, je imela najmlajša komaj pet, najstarejša pa osem let!«
Foto: SM
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje
Prostovoljstvo - pomemben prispevek k razvoju turizma
Turistična zveza Slovenije je ob svoji stoletnici in obletnici organiziranega turizma na Slovenskem pripravila 2. decembra v Ljubljani posvetovanje s srečanjem turističnih delavcev na temo prostovoljno delo v turizmu in urejanju okolja.
Ob tej priložnosti so tudi predstavili prostovoljstvo kot temelj društvenega delovanja, vlogo in delež mladih ter izkušnje pri prostovoljnem delu v turističnih društvih Dobrovnik, Suha krajina, Most na Soči, Zbilje in Limbuš. Prostovoljno delo v turizmu
in urejanju okolja je pomemben prispevek k razvoju turizma kot ene od strateških usmeritev razvoja Slovenije, hkrati pa prispeva h kakovosti bivanja in udejanja geslo turistične društvene organizacije Turizem smo ljudje, zato ga moramo ustrezneje vrednotiti in
Foto: Črtomir Goznik
Tudi znameniti leseni balkon na Mestnem trgu 4 bodo olepšali. Proti koncu leta 2005 se je pričelo intenzivno lepšanje fasad starega mestnega jedra, ki naj bi ga v naslednjih letih še intenzivirali ne glede na to, ali bo Ptuj uspel s kandidaturo za evropsko prestolnico leta 2012 ali ne. Že slovenski boj bo neizprosen, saj bo bitko bil s prvim in drugim mestom v državi, Ljubljano in Maribor, ki se jima lahko pridruži še kakšno drugo mesto.
bolj upoštevati, so še posebej poudarili na posvetovanju o prostovoljnem delu. Ob dnevu prostovoljstva je Turistična zveza Slovenije s priznanji nagradila prizadevne prostovoljne delavce, ki so pomembno prispevali k razvoju turizma. S Ptujskega je priznanje za izredno zavzeto in požrtvovalno prostovoljno delo v turizmu prejel predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek.
Potem ko se je poslovil jesenski pust, kot vse pogosteje imenujejo martinovanje, ki je na Ptujskem postreglo s številnimi prireditvami, jih tudi v najbolj veselem mesecu, veselem decembru, ne bo zmanjkalo. Miklavž se je s svojim spremstvom že poslovil, Božiček in dedek Mraz pa sta že na poti.
Že nekaj časa pa v LTO Ptuj, kjer imajo od nedavnega tudi že rednega direktorja, Aleksandra Dolenca, ki je bil eno leto v. d. direktorja, so imenovali za direktorja, potekajo priprave na tradicionalno ptujsko kurentova-nje, ki bo v letu 2006 trajalo od 18. do 28. februarja. Program kurentovanja 2006 prinaša številne novosti, z njim se pustovanje vrača na ptujske ulice in
trge, saj bo večina dogajanja potekala v mestu. Postavili bodo dva šotora, enega na Mestnem trgu, drugega na tržnici. Dvema že tradicionalnima povorkama se bo pridružila tudi otroška z maskami iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki bo v soboto, 25. decembra, dan pred osrednjo pustno povorko. Prva povorka pa bo že 18. februarja, ko se bo pustovanje na Ptujskem uradno pričelo in ko se bodo v karnevalski povorki predstavile tradicionalne pustne maske Slovenije. V program kurentovanja 2006 pa se vrača tudi gala ples, za katerega lokacijo še iščejo. V gradu ga ni mogoče več organi-
zirati.
V predzadnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, katera tri slovenska zdravilišča so pred kratkim sprejela certifikat kakovosti ISO 9001/2000. Prejele so jih Terme Ptuj, Terme Lendava in Terme 3000. Nagrado bo prejela Berta Kerš, Go-deninci 34, Središče ob Dravi. Danes sprašujemo, katero kurentovanje po vrsti bo v letu 2006 organiziral LTO Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. decembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero po vrsti bo kurentovanje 2006?_________
Imeinpriimek:_ Naslov:
Davčna številka:
Reportaža • Jordanska avantura (IV. del)
Beduini se še vračajo v Petro
Toda mesto Petra se je tu šele začenjalo. Kako ga opisati? Najlažje tako: gre za mesto, katerega ulice tvorijo bolj ali manj ozki peščeni prehodi med dvigajočimi se skalami, v katerih so vklesane grobnice vladarjev, ena večja od druge, segajoče tudi po več kot 100 metrov v višino, vmes je v skalah videti luknje, kjer so bivali ostali prebivalci, nekoliko bolj v notranjosti je še ohranjeno rimsko gledališče v skali, pa stebrovje ob kasneje zgrajeni rimski glavni cesti, visoko v eni od skal je bil pred časom še odprt hotel, do katerega vodijo strme stopnice.
Petre kar ni konca, človek lahko porabi dneve in tedne, da bi jo obhodil, saj se za vsakim gorskim prelomom odpirajo nove potke in poti do nekoč obljudenih skalnatih »stanovanj«. Nekako tako, kot če bi ves naš alpski svet naši predniki spre-
menili v eno veliko skalnato mesto, povezano z neskončnimi labirinti ožjih, širših, zavijajočih, vzpenjajočih se ali padajočih poti - pač odvisno od konfiguracije terena.
Danes je Petra polna turistov in prodajalcev, beduinov po narod-
Pogled na del skalnatih palač v neverjetnem mestu Petra.
nosti, ki poskušajo prodati vse, kar se da; od kosov kamenja, ogrlic, zapestnic in posode do avtohtonega in edino res kvalitetnega naravnega barvnega peska, ki ga z neverjetno umetelnostjo spravljajo v stekleničke raznih velikosti ter z dodajanjem različnih barv izrišejo fantastične peščene vzorce.
Še do pred dvema ali tremi desetletji so v Petri beduini dejansko tudi živeli, nato pa jih je vlada izselila v nekoliko oddaljeno novo zgrajeno naselje, da bi neverjetno mesto poskušali obnoviti oz. ohraniti pred zobom časa. In čeprav zdaj ti ljudje res živijo v umetnem kampu, se redno vračajo v svoje izvorno mesto, velikokrat prespijo v skalnatih prostorih, si tam tudi kuhajo, pijejo, se pogovarjajo in zabavajo. Čez dan pa so več kot odlični trgovci. V Petro pa se redno vračajo na nekajdnevne »počitnice« tudi povsem »civilizirani« beduini, med katerimi je najti celo velike podjetnike, živeče povsem drugje v Jordaniji. Tradicije se pač ne da izkoreniniti z izselitvijo ^
Dva obraza Aqabe
Čisto drugačno podobo Jordanije ponuja turistično obmorsko mesto Aqaba ob Rdečem morju. Jordanija ima le košček obale, pa še tega je
»kupila« z zamenjavo lepega dela zahodnega puščavskega ozemlja. Mesto je, razen ožjega starega središča, ena sama veriga luksuznih hotelov, ki se kar dajejo med seboj po svojem izgledu, velikosti, razkošju _Vsi so postavljeni v aleji ob obali, med njimi in ob njih pa rastejo palme; nasploh je turistični del mesta precej zelen. Kot gost hotela imaš na voljo vse zastonj (razen pijače, ki je tudi tu zelo draga), obroki so samopostrežni z veliko izbiro solat, prilog in omak ter vsaj petimi glavnimi jedmi, da o ponudbi slaščic ne govorimo posebej. Sprehod v starejši del mesta pa odpira drugačne, nič manj zanimive podobe.
Se nadaljuje SM
V Petri se poskuša prodati vse; tudi kamenčke skalovja, "prodajalci" pa imajo komaj kakšni dve ali tri leta, kot tale beduinček na sliki.
ROGAŠKA SLATINA
4* Zagreb, savna, fitnes, brezplačno za otroka do 12 let
7.12.-28.12y2D/POL od 11.980
ITALIJA-Kalabrija
3* hotel, letalski prevoz, doplaSlo za polpenzion 15.2CX) SIT
11.12V7D/N	23.800
Silvestrovanje v Umagu
3* Slpar, notranji bazen, silvestrska večerja, dodatni dan 6.000
30.12.-1 .iy2D/P0L 39.900
Silvestrovanje v Rabcu
4* Lanterna, notranji bazen, silvestrska večerja vključena
29.12.-1 .iy2D/P0L 39.990
Silvestrovanje v PARIZU
2* hotel, avtobusni prevoz, slovensko vodenje
29.12.-2.175D/NZ 42.900
Silvestrovanje v Črni gori
2* dep. Obala, silvestrska večerja, degustacija piluta
29.12.-2.175D/POL+NZ 44.900
Silvestrovanje v RIMU
3* hotel, avtobusni prevoz, slovensko vodenje
29.1274D/POL+NZ 45.900
FRANCIJA-Les 2 Alpes
2* app Les Residences, 6D smuč. karta, bus 14.900 SIT
8.1.-14.iy6D/N od 46.900
Silv. v Moravsidh Toplicah
3* TN Terme 3000, silvestrska večerja, kopanje v Termah 3000
30.12.-2.1 ./3D/P0L 49.900
KITAJSKA - Peking
4* hotel, odlično slovensko vodenje
28.12y6D/POL 169.900
SONČEK
TUI potovalni center
Ptuj, SlomSkova 5 • 02 749 3282
Tal. prodaja: 0801969 • waiw.sonchak.com Worldof TUI
Kuharski nasveti
Cimet
V srednjem veku so bile začimbe v Evropi znamenje premožnosti in gospodarska spodbuda za raziskovanje sveta. V skupino začimb, ki lepo dišijo, spadajo muškatni oreh in muškatni cvet, cimet, kardamom, klinčki, pimet in brinove jagode. Vse naštete začimbe pa uporabljamo najpogosteje pri pripravi sladkih jedi. Pri nas najpogosteje pri pripravi sladkih jedi uporabljamo cimet, klinčke in kardamom in ravno te začimbe najpogosteje zaznamo v decembrskem času.
Cimet je edina začimba iz drevesnega lubja, ki jo uporabljamo v sodobni kuhinji in izvira iz cimetovca. V Evropi največ uporabljamo pravi cejlonski cimet, v nekaterih neevropskih državah pa kot cimet pogosto uporabljajo kasijo, ki ima nekoliko ostrejši okus od cimeta. Kasija je temnejša, prodajajo pa jo v bolj ploskih koščkih. Sladkim orehom podobni okus pravega cimeta se ohrani, tudi ko cimet zmeljemo in zmešamo z drugimi začimbami in sestavinami.
Zmlet cimet uporabljamo najpogosteje pri peki drobnih piškotov in drugega namiznega peciva. Z mletim cimetom potresemo kuhane pudinge in začinimo jabolčne sladice. Skupaj s surovim maslom je tradicionalna začimba za pečene buče. V Nemčiji cimet zraven slaščic uporabljajo tudi za pripravo pivove juhe. Cimet spada tudi med sestavine grških jedi, kot so različne mesne paste-te. Tudi pri pripravi sladkih omak pogosto uporabljamo
cele cimetove palčke, ki jih pred serviranjem odstranimo.
Klinčki ali nageljnove žbi-ce so ostrejšega okusa kot cimet, vendar jih uporabljamo podobno. Tako pogosto v različne piškote mešamo mleti cimet in klinčke. Klin-čki so drobni posušeni cvetni popki dišečega žbičevca, ki jih oberejo, preden se od-pro. Najboljši klinčki rastejo blizu morja. Mali žebljičkom podobni klinčki so kot nalašč primerni tudi za zatikanje v zelenjavo in meso. Uporabljamo jih pri močnih jedeh, kot so tudi enolončnice in goste juhe. Pogosto jih pred kuhanjem zataknemo v čebulo, da jih kasneje iz jedi enostavno odstranimo. Se vedno pa najpogosteje klinčke uporabljamo za sladke jedi, sploh če sladica vsebuje tudi jabolka. V primerjavi s cimetom vedno damo vsaj 2/3 manj klinčkov, ker je njihov okus močnejši in izrazitejši in bi v drugačnem razmerju popolnoma prekril okus cimeta.
Pogosto v mešanici sladkih začimb uporabljamo tudi kardamom. Najpogosteje uporabljamo tako imenovani zeleni kardamom, katerega
Mokri smrček
Kako mački vidijo v temi?
Vprašanje bralca Martina iz Ptuja: doma imamo dve muci. Muce so navajene, da gredo tudi ven. Ker se dostikrat vrnejo domov šele naslednji dan ali zjutraj, me zanima, kako lahko ponoči gledajo in lovijo? Hvala za odgovor.
Odgovor: Ker so mačke plenilke, so pri iskanju plena odvisne od izredno razvitih čutil vida in sluha. Večina mačk lovi ponoči, zato morajo videti skoraj v popolni temi. Mačke vidijo ponoči
približno šestkrat bolje od človeka, nimajo pa tako razvite sposobnosti razpoznavanja barv kot mi. Odvisne so tudi od ostrega sluha, s katerim si pomagajo pri določitvi natančnega položaja
plodovi se med sušenjem včasih pobelijo. V kuhinji ga uporabljamo največ pri pripravi slaščic iz krhkega testa. Posebej okusne pa so tudi sadne juhe in kompoti, ki jih začinimo s kardamomo, včasih lahko zaznamo, da tudi kavne mešanice izboljšajo z aromo mletega kardamoma.
Iz cimeta si lahko pripravimo številne slaščice iz krhkega, kvašenega in ume-šanega testa. S cimetom pa dišavimo tudi vse vrste medenega testa, ki ga prav tako najpogosteje pripravljamo v decembrskem času. Cimetove preste pripravimo tako, da presejemo pol kilograma gladke moke, dodamo 12 de-kagramov sladkorja v prahu, 1jajce, 1rumenjak, 1deciliter kisle smetane, malo soli in grobo premešamo, nato dodamo še 25 dekagramov masla. Na hitro zgnetemo gladko testo, ga zavijemo v folijo in ga damo za 2 uri v hladilnik. Nato pekač narahlo premažemo z margarino, delovno površino dobro pomokamo in na njej razvaljamo testo približno pol centimetra na debelo. Iz testa narežemo dolge trakove, na primer 15 centimetrov dolge in 1 cm široke trakove, ki jih oblikuje-
plena. Lahko slišijo tudi zvoke, ki jih ljudje in celo psi ne zaznavajo. Muce imajo večji zorni kot gledanja kot ljudje. To pomeni, da opazijo premike od strani in celo nekoliko za njimi. T. i. binokularno videnje jim omogoča, da vidijo podobe v treh dimenzijah prav tako pa lahko zelo natančno presodijo razdaljo in globino.
V temi se mačje zenice močno razširijo in postanejo skoraj okrogle. Zaradi povečanja zenic lahko mačje oko prejme več svetlobe. Če mačje oko ponoči osvetlimo, se zasveti prav zaradi odbite
mo v preste in jih položimo na pomaščen pekač. Pečemo jih 10 minut pri 200 °C. Posebej damo v globoki krožnik 4 žlice mletega cimeta in 4 žlice sladkorja v prahu in dobro premešamo. V mešanici sladkorja in cimeta povaljamo še tople preste, nato jih položimo na mrežo, da se ohladijo.
Kekse odišavljene s cimetom in klinčki pa naredimo tako, da 30 dag gladke moke presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico in damo vanjo 2 žlici cimeta, žličko mletih klinčkov, 15 dekagra-mov sladkorja v prahu, 2jajci, en beljak in zmešamo z malo moke. Nato dodamo 15 de-kagramov masla in na hitro zgnetemo gladko testo. Testo damo nato počivat na hladno vsaj eno uro. Nato ga na po-mokani delovni površini raz-valjamo za pol centimetra na debelo. Z različnimi modeli izrežemo poljubne oblike. Polagamo jih na pomaščen pekač. Pred peko jih premažemo z mešanico enega rumenjaka in eno žlico ruma. Pečemo jih 10 do 15 minut pri 180 do 200 °C. Preden ponudimo, jih po želji povaljamo v sladkorju v prahu.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
svetlobe. Posebnost mačjega očesa, ki je odgovorna za odboj svetlobe, je t. i. zrcalce (tapetum lucidum), ki svetlobo, ki vzdraži vidne čutnice, ponovno odbije. Ker se polji videnja pri mačkah prekrivata, hkrati pa ima mačje oko anatomsko posebnost, t. i. zrcalce, ki je odgovorno za odboj svetlobe, mačke izredno dobro vidijo tako v mraku kot v temi.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/771 00 82
V vrtu
Vrt ob zimskem premoru
z belo opojnostjo odeto, ravnokar k zimskemu počitku leglo vrtno naravo, je odjuga zmotila in ji vrnila podobo jesenske sivine. Izrabimo čas do naslednjega sneženja, primeren za vrtna opravila, in dopolnimo varovanje vrtnega rastja za lažjo prezimitev. V SADNEM VRTU po odpadanju Ustja sadna drevesa in grmovnice jagodičevja zimsko mirujejo. V stanju mirovanja ter do začetka brstenja je primeren čas za sajenje sadnega drevja in zimsko rez. Sajenje je priporočljivo opraviti v jeseni, dokler zemlja ne zmrzuje. Sadna sadika se namreč med zimo ukorenini, ker zemlja na območju korenin ne zmrzuje in so v njej pogoji, da se korenine za toliko obnovijo, da so zgodaj spomladi že sposobne črpati rastlinsko hrano iz tal in prehranjevati rastlino, preden se olista. Če sadnem vrtu postane potreba po premestitvi sadnega drevesa iz enega kraja v drugega, je presaditev drevesa treba vsekakor opraviti v jeseni, da se zemlja na novem rastišču dobro sesede h koreninam, da se lahko prično obnavljati in obrašča-ti. Presajanje dreves je mogoče opraviti le pri mlajših drevesih, in to s koreninsko grudo. Za kolikor so se med presajanjem poškodovale korenine, za toliko zmanjšamo obseg drevesne krošnje, da uskladimo razmerje med koreninami in nadzemnim vegetativnim delom drevesa.
Zimsko rez odložimo na predpomladanski čas, ko je dovolj prepoznavno stanje drevesa po prezimitvi. Režemo lahko le, ko les ni v zmrzlem stanju, pričnemo pa jo tedaj, ko jo bomo lahko zaključili do brstenja. Veje, ki jih polomi sneg, žled in veter, tako po nastali poškodbi odrežemo do nepoškodovanega dela veje, rano pa zgladimo in premažemo z ustreznim premazom, da preprečimo izcejanje rastlinskih sokov, okužbe z glivičnimi boleznimi in trohnenje in pospešimo celjenje nastale rane.
V OKRASNEM VRTU so se po prvi zmrzali in močnem
sneženju na rastju pojavile posledice s poškodbami, kjer niso dovolj zavarovali rastlin pred zimskimi poškodbami. Pri okrasnih drevninah in grmovnicah, polomljenih od teže snega, ravnamo podobno kot pri sadnem drevju. Poškodovane veje odstranimo, nastale rane pa zgladimo in premažemo.
Grme zelnatih okrasnih rastlin, kot so pampaška trava, lilije, juka in mnoge druge podobne, ki se za vsako letno vegetacijo obnavljajo iz korenin oziroma podzemnega stebla, v jeseni ne obrežemo suhih in odmrlih nadzemnih stebel in listov, temveč jih na vrhu narahlo povežemo, koreninski vrat pa obložimo z listjem ali smrekovimi vejami in osipljemo s kompostovko, da koreninski vrat in prizemne brste zavarujemo pred zimsko pozebo.
Zimzeleni grmi, kot so lovorikovec, pušpan, sleči in podobni, bolje prezimijo, če so zasenčeni in prekriti z gostopleteno zastirko, ki naj bo tako nameščena, da pod večjo težo snega ne bo poškodovala varovane rastline.
Med sneženjem otresajmo okrasne rastline in žive meje, da jih zavarujemo pred snegolomom. Otresanje po žledu zaledenelih rastlin veje in brstje poškoduje, rastline prepustimo raje naravnemu odtajanju.
V ZELENJAVNEM VRTU je hoja po zasneženih ali od dežja zamočenih gredicah in trati za tla in rastje škodljiva. Po steptanem snegu nastane zaledenela skorja, ki preprečuje zračenje tal in kvari zlog. Poškodovane začasne plastenjake z loki, ki so pod težo snega povaljali zavarovano zelenjavo, popravimo, da preprečimo gnitje solate. Plastenjake redno prezračujemo, da preprečimo kondenzacijo vlage, zelenjavo za sprotno uporabo pa nabiramo le v odtaljenem stanju.
Miran Glušič, ing. agr.
•19.-IS. 11
9-Petek	10-Sobota	11-Nedelja	12-Ponedeljek #
13-Torek	14-Sreda S>	15-četrtek	
Nasvet, vreden suhega zlata
Poleg vsega pa poslovneži in vsi, ki so uspeli na svojem področju, poznajo še eno zelo pomembno načelo - denar lahko zaslužiš le tako, da zadovoljiš nekoga drugega (mu svetuješ, prodaš). Zato je najpomembneje, da imamo ves čas v mislih, kako lahko svojim strankam, poslovnim partnerjem, sodelavcem, šefom najbolj ustreže-mo. Tisti, ki ves čas deluje po principu: "Kaj lahko naredim, da mu bom najbolj pomagal?" bo uspel. Do težave pride, ker nam misli uidejo k nam samim in k našim težavam (zaslužek!), namesto da bi razmišljali, kako lahko pomagamo drugemu! Ko se naučite povsem posvetiti se sogovorniku, se bo vaš poslovni uspeh nemudoma občutno povečal, kar je tudi razumljivo - ljudje vas na osnovi tega cenijo in plačujejo, vaše težave jih ne zanimajo!
Tudi če niste poslovnež, je delo z ljudmi področje, ki ga morate obvladati, saj se večina vsakdanjih stvari (pogovori, nakupi, izmenjava mnenj, prošnje) odvija v sodelovanju z drugimi. Ali ne bi bilo imenitno, če bi bili v vseh teh stvareh uspešnejši? Kaj je resnično bogastvo? Resnično bogat ni tisti, ki ima veliko denarja, ampak tisti, ki živi tako, kot mu narekujejo njegove želje - ne finančno stanje, delodajalci, čas, družina, ki ga mogoče silijo v kompromise ali celo odpovedovanja. Razne trditve "duhovnih ljudi", da ne potrebujejo denarja, so samo izgovori - v svoji nesreči bodo malo potolaženi. Drugi ljudje so pa na določenem delu poti, kjer resnično ne čutijo potrebe po materialnih dobrinah, toda to je spet samo njihova pot. Velikokrat drugim svetujejo napačno, ker se ne zavedajo, da je vsak človek planet zase. Moja življenjska pot ne more biti popolnoma ista kot pot nekoga drugega - razen če tega ne začutim sam.
Cilj življenja ni v odrekanju, ampak v izpolnjevanju želja. Sicer se pa vprašajte, kdaj vam je lepše? Ko počnete nekaj, kar vas veseli, ali ko se temu odpovedujete? Nekatere religije sicer pravijo: "Ne smeš imeti želja!" Vsaj tako ljudje to razumemo. Bolj pravilna razlaga, ki jo zagovarja Thomas Keller, svetovno znani svetovalec: "Ne smeš imeti neizpolnjenih želja!"
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321 E-mail: mitjapetric@yahoo.com
POSLUŠAJTE MS MimilNETlJ!
RADIOPTUJ MrUtte
32k Tune Ini www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Šifra: Jesen
Vprašanje: Gospa želi, da ostane vprašanje anonimno, navezuje pa se na njeno zdravje in partnerski odnos.
Prijeten pozdrav, veste, iz vaše osebne astrološke karte razberem, da ste oseba, ki je po eni strani močna, intenzivna in prodorna in na drugi strani tradicionalna in občutljiva. Resnično pa je dejstvo, da svojih pravih občutkov nikoli ne kažete, ampak jih rajši skrijete za masko togega in hladnega videza. Oklepate se tistega, kar je vaše in ste tako ali drugače na to navezani. Poleg tega bi morali bolj delati na odpuščanju in manj na tem,
kaj se vam je težkega zgodilo na poti skozi življenje. Seveda je nesporno, da se naše poti križajo in da so tudi bremena kot svetle točke. Vsega je po malem in prav je, da najdete tisto, kar vas veseli in osreči. Ne bojte si tega povedati na glas. Z možem sta zelo povezana, toda ključni problem pri vama je komunikacija, premalo si povesta. Ranita pa se v tistih točkah, v katerih vaju najbolj boli. Skupno bivanje pa ni to, da verjamete v črno magijo in da se postavljate v okvir le-te, ampak učenje in povezanost. Dobro bi bilo, da se sprejmete vase in da uvidite, da ni vse temno, ampak je tema najmočnejša pred jutrom. Glede zdravja pa se bolj sprostite in ne razmišljate o vsem negativno in vam bo mnogo lažje. Bodite optimist in jutra bodo prijetna, dnevi pa sončni!
Šifra: Kompas sc
Vprašanje: Zanima me poslovnost v letu 2006.
Praznični december je tu in ni več daleč čas, ko bomo
___V
^adej óink
horami astrolog
04i 4QÔ 966 Qrmc -^^^J^^^QÓkoJ^a J2oka
koledarje zamenjali in se bo zapisalo leto 2006. Vaša pričakovanja, načrti in ambicije v naslednjem letu so veliki in ste nanje tudi precej ponosni. Kar pa sploh ni slabo in je spodbudno. Na splošno je videti, da se boste v poslovnem smislu dokazovali in vztrajali do konca. Služba je za vas nekaj svetega in ob strani vam bo stala neka ženska. Videti pa je poslovno uspešnost in da boste cilje uresničili in dobili tisto, kar pričakujete. Vrne se vam nekaj v povezavi denarjem, kajti na tem področju ste obremenjeni in tu je vidna razbremenitev. Res pa je, da se vam bo neka naložba ali projekt obrestoval. Nekoliko ste tudi nemirni in morate se sprostiti, kajti je že prav tako, da ne morete prav ničesar dobiti na hitro, ampak da se za vse rabi čas in da je to pravilno. V letu 2006 se vam bo v pogledu poslovnosti, izpolnila neka srčna želja in uspešni boste. Ozavestite pa nekaj, da morate dopustiti in od časa do časa poiskati pomoč pri tistih ljudeh, ki vam jo lahko ponudijo. In še nekaj je pomembno, da si vzamete nekaj časa zase in za tisto, kar vas osreči. Kajti, tudi če imate še toliko obveznosti, je zelo dobro, da se sproščate, kajti le tako imate moč in voljo za novo delo in nov trud. Imejte se lepo in naj se vam izpolnijo skrite želje.
Sva idealen par?
Prav gotovo ste se to vprašanje zastavili tudi vi. Dvanajst znamenj smo pripeljali do konca in eni ste se bolj našli in drugi manj. Sedaj bo sledila serija člankov o kombinacijah, katera znamenja oz. kombinacije se bolj ujemajo in katera manj. Napisano bo tudi, kako
Duševno zdravje
Mlajši brat
ne spoštuje starejšega
Tine trna mlajšega brata Toneta. Vse bi bilo v redu, če mu ne bi že leta in leta nagajal. Tudi to ga ne bi toliko motilo, moteče pa je to, da mu je začel s svojim vedenjem že škodovati. O njem širi laži, uničuje mu stvari, športno opremo. Starši njegovega vedenja ne jemljejo resno, pravijo, da pretirava. Tineta zanima, zakaj je njegov brat takšen, kaj je vzrok, da se tako vede?
Vsekakor se oba brata razlikujeta tudi v osebnostnih lastnostih, predvsem so razlike med njima v značilnostih temperamenta. Tako namreč sklepam iz opisa bratovega vedenja in Tinetovega odzivanja nanj. Seveda sta tudi starša imela različne vzgojne prijeme - drugačnega pri Tinetu, ki je bil nekaj časa edinec, in drugačnega pri Tonetu, ker sta takrat pač bila dva otroka, Tone pa je bil vedno najmlajši. Seveda je bil vedno v središču pozornosti, marsikaj so mu dovolili in bili zaščitniški do njega, ob tem pa je seveda jasneje prišel do izraza tudi boj za prestiž med obema otrokoma
V omenjenem moramo torej iskati vzroke, zakaj je Tone takšen. Na to torej vpliva Tonetov temperament, ki je prirojen, in način vzgoje staršev.
Tinetu predlagam, da, če je le možno, bratovo vedenje popolnoma ignorira inje z njim v igri le takrat, ko se brat ne vede neprimerno.
Tudi starši bi morali tako ravnati s Tonetom ter zelo resno jemati njegovo neprimerno vedenje, saj drugače ne bo znal nikoli v življenju spoštovati nobenih norm in bo imel vedno težave.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
predstavnike določenega znamenja uloviti v mrežo in kaj narediti, ko je stvar za zaključek. Seveda bo to napisano malo za šalo in malo za res. Kajti Sonce je le en dejavnik v horoskopu in kot radi rečemo, je le vrh ledene gore. Tisti, ki bi radi vpogled bolj na strokoven način, pa pišite na uredništvo in boste dobili analizo v
časopisu. Želim vam prijetno potovanje po seriji novih člankov in s tem odkrivanje vzrokov in kombinacij. Tako boste močnejši in nekatere reči vas bodo manj bolele. Po drugi strani pa je vsak odnos za nekaj dober in je bogata oblika učenja, prej boste to sprejeli, lažje vam bo!
Tadej Šink,
horarni astrolog
Svetovanje za otroke in mladostnike
Otrok in mladostnik, njegova samopodoba
Kaj sploh samopodoba je?
Najprej se poglejmo v ogledalo in bomo videli, kakšni smo. Da, to, kar vidimo, je naša samopodoba. Lahko se vidimo majhne, velike, debele, suhe, lepe, čudne ^ Kaj si bomo sami postavili pred nas, takšnega nas bodo videli tudi drugi. Vendar je to samo naša zunanja samopodoba in tudi njo smo si oblikovali v teku časa. Vsak grižljaj, ki ga damo v usta, vpliva na našo zunanjo podobo, vsako naše dejanje, npr. stiskanje mozoljev, sprememba frizure, odhod na fitnes, tek ..., vse to spreminja našo samopo-dobo, in če želimo, lahko v tej smeri marsikaj naredimo zase.
Drugo pa je notranja samo-podoba, ki je ne opazujemo tako pogosto, vendar v večji meri vpliva tudi na našo zunanjo samopodobo, čeprav se večkrat tega ne zavedamo. Vse stvari, vsi občutki, vsa doživetja, vsa čustva, ki se dogajajo v nas, se kažejo tudi na zunaj.
Naša samopodoba je pravzaprav naš občutek lastne vrednosti. Kolikor
cenimo sebe, toliko nas lahko cenijo tudi drugi in nič več.
Imejmo se radi takšne, kot smo, saj smo edinstven človek. Smo takšni, kot nas je ustvarila narava in v naravi ne moreta biti dve stvari popolnoma enaki. Bodimo ponosni na to, kakšni smo, nihče drug nam ni enak. Smo pomembne osebe. Cenimo se, zavedajmo se prednosti, ki jih imamo mi, drugi pa jih nimajo. Naštejmo nekaj dobrih lastnosti, ki jih imamo. Npr.: vesel nasmeh, dobrovoljnost, pripravljenost pomagati drugim, spretnost pri igrah, občutek za poštenost. Ne pozabimo si jih zapisati in imejmo listek pri sebi, na pisalni mizi, da nas bo opominjal v času, ko bomo mislili, da nam ne gre tako, kot je treba.
Da pa si bomo pridobili lastno ceno oz. dobro sa-mooceno, potrebujemo nekaj poguma in poštenosti. Vprašati se moramo, ali sem takšen, kot sem, zadovoljen s sabo? Če nisem, zakaj ne, kaj še lahko naredim, da bom boljši? Kaj lahko naredim, da
bom sebe, svojo osebnost bolj cenil, kaj lahko naredim, da bom zadovoljen s tem, kar vidim v ogledalu? Kaj lahko naredim, da bo moj odnos do mene kot osebnosti boljši, da se bom znal postaviti zase? Sami sebe lahko vidimo tudi na različne načine.
Otroci, ki imajo razvit občutek lastne vrednosti, se radi učijo, se dobro razumejo z vrstniki, se veselijo novih izzivov in so splošno motivirani. Takšni otroci prerastejo v dobro misleče mladostnike in jim je lažje v dobi odraščanja, niso tako skregani sami s seboj, saj se tudi v kritičnih trenutkih znajo postaviti zase in ne obupajo. Sedaj, ko smo to ugotovili, se lahko sami odločimo, kakšno oceno si bomo dali, koliko bomo začeli ceniti sebe. Da bomo lahko začeli ceniti sebe, moramo pogledati, katere dobre dosežke smo že naredili v svojem življenju. Ni nujno, da imamo trenutno najboljše ocene v šoli, ni nujno, da smo najbolj priljubljeni med sošolci, prijatelji. Spomnimo se nazaj, ko smo dobili lepo oceno, kako smo se tedaj
počutili? Smo bili ponosni nase? Smo se prijazno nasmejali in se nam je zdelo, da smo uspeli, da smo se dovolj trudili s svojim učenjem in smo si tako prislužili dobro oceno? Da, to si lahko prikličemo, lahko si prikličemo tisti dober občutek, lahko si prikličemo tisti dober trenutek, ko nas je poklicala učiteljica in nam povedala dobro oceno. Kako se počutimo, če se vrnemo v tisti čas? Nam je prijetno, smo zadovoljni s seboj? Da, vsak dan se lahko spomnimo kakega dogodka, ob katerem smo bili ponosni nase. Spomnimo se teh dogodkov tudi tedaj, ko smo žalostni, tudi tedaj, ko nam v šoli morda ne gre. Tedaj se poglejmo v ogledalo in si recimo: »Če sem zmogel takrat, lahko tudi sedaj. Danes ni nič težavnejša situacija, danes nisem nič slabši kot tedaj, tudi danes zmorem«. Počasi si bomo začeli zaupati. Seveda, to ne bo prišlo čez noč, lahko pa začnemo delati na tem, razmišljati. Prej bomo začeli dobro misliti o sebi, prej si bomo zaupali, prej bomo dosegli rezultate, ki bodo vidni
tudi na naši zunanji samopo-dobi. Zaupaj vase, v svoje sposobnosti. Brez zaupanja v lastne moči ne moremo biti uspešni in srečni. Brez zaupanja ne moremo graditi svoje lastne dobre samopodobe. Če ne bomo verjeli vase, le kdo bo? Morda prijatelj, ki objokuje, ker ne more iti v kino, ker je dobil slabo oceno? Ne, nihče drug nam ne bo verjel, da smo sposobni narediti dobre stvari, če tega ne bomo verjeli sami in to potem tudi pokazali. Najboljša potrditev za našo samopodobo pa je pozitivno dejanje, ki izvira iz naše usmerjenosti k temu, da uspemo. Kako pa usmerjamo svoja dejanja k uspehom? To pa je že področje, ki nam govori o postavitvi ciljev in uresničevanju le-teh. O tem bomo spregovorili prihodnjič.
Zunaj je lepa, bela odeja, sneži vsak dan. Za spremembo od prejšnjih let imamo dovolj snega. Naužijmo si ga, podajmo se v belo lepoto, peš, s sanmi in smučmi ter dobro voljo.
Milena Jakopec
Info Glasbene novice
Lobiranje je prisotno na vsakem koraku, tudi v glasbi. Vendar lobiranje je še čisto OK, ponekod v razvitem svetu se v medijih namreč pojavljajo podkupovanja in mehansko ustvarjanje glasbenih uspešnic, kar pa zagotovo ni OK ter je poneumljanje poslušalcev.
Ameriška diva MARIAH CAREY kandidira za največji hit leta s skladbo We Belong Together. Ta je bila slabe tri mesece na poziciji številka ena v ZDA (uradno ameriško lestvico najdete na svetovnem spletu na naslovu www.billboard.com) in je del zgoščenke The Emancipation Of Mimi. Trenutno je izvajalka in z vročim r&b komadom Get Your Number, ki mu sledi skladba DON'T FORGET ABOUT US (****) inje na nek način nadaljevanje skladbe We Belong Together oziroma je po njej povzet osnovni aranžma.
TAKE THAT so v začetku 90. podirali rekorde ter so nastopali v naslednji postavi: Gary Barlow, Mark Owen, Jason Orange, Howard Donald in Robbie Williams. Slednji je naredil tudi fenomenalno samostojno kariero in seje izognil ponovnemu sodelovanju s prijatelji, ki bodo v letu 2006 odšli na mini koncertno turnejo in so v mesecu novembru izdali plato Never Forget - Ultimate Collection. Na njej je še neobjavljena pesem Today I've Lost You, vendar se je marketing, ki stoji za skupino, odločil najprej ponovno izdati dinamično plesno pop pesem RE:LIGHT MY FIRE (***), v kateri je v originalu pela tudi Lulu.
Pop etiketa skupine LIBERTYX zagotavlja kvalitetno glasbo, kakršna je tudi njihova zadnja uspešnica Song 4 Lovers. Založniška hiša Virgin je vložila precej denarja v reklamo za novi album X kvinteta, ki pa se v Veliki Britaniji slabo prodaja. Zato pa se veliko bolje prodaja mala plošča z njihovo elegantno popevko A NIGHT TO REMEMBER (***).
Mick Hucknall je alfa in omega zasedbe SIMPLY RED, saj se ostali člani menjujejo od projekta do projekta. Novi se imenuje Simplified in prinaša nekatere stare hite v novih zanimivih preoblekah ter nekaj še neobjavljenih zadev. Prva je tako bila Perfect Love, medtem ko je druga bolj melanholična jazzy pop balada A SONG FOR LOVE (****), pod katero seje v originalu podpisal Leon Russell.
Svoj talent je letos s ploščo Piece By Piece potrdila KATIE ME-LUA, ki je že ponudila tudi simbolično ljubezensko odo Nine Million Bycicles. Njen prodoren glas ter klasična instrumentalna podpora so prava osvežitev v baladi JUST LIKE HEAVEN (****), ki sojo leta 1987 izvajali The Cure inje nosilna zadeva istoimenske komedije, v kateri glavno vlogo igra Reece Witherspoon. Dodatek na singlu je še ena čudovita pop balada I Cried For You.
Glasbeni kritiki v Veliki Britaniji so vso leto 2005 skozi recenzije poveličevali pevko KT TUNSTALL in njen album Eye To The Telescope. Glasbeničina četrta pesem je UNDER THE WHEATHER (****) in v besedilu je avtorica zelo iskrena, izvirna in nagajiva.
Umetnik DAVID GRAY si je zagotovil nesmrtnost z zgoščenko White Ladder. Letos je objavil že šesti album Life In Slow Motion, ki gaje najavila pesem The One I Love. Svojo nadarjenost potrjuje glasbeni genij z nevsakdanjo temo HOSPITAL FOOD (***).
KANIE WEST beleži nedvomno svoje najboljše glasbeno leto, saj je bil s hitom Gold Digger, v katerem kot vokalist gostuje tudi igralec Jamie Foxx (ta je nastopil kot pevec v filmu Ray o življenju slavnega Raya Charlesa) kar 11 tednov na vrhu ameriške Billboardove lestvice malih plošč oziroma pesmi. Proti vrhu na drugi strani Atlantika pa raper že hiti z novim grobim valujočim komadom HEARD EM SAY (***), v katerem poje tudi Adam Levi-ne iz Maroon 5.
Ameriški izvajalec SEAN PAUL ima lojalno publiko, saj sam nisem predvideval, da je lahko njegov aktualen štikl We'll Be Burning ponovi uspeh hita Get Busy. Njegova glasbena usmeritev ostaja nespremenjena tudi v novem štiklu EVER BLAZIN' (**), ki zajema sekvence rapa, r&b-ja in ragga glasbenih stilov.
David Breznik
Glasbeni kotiček
, /7i \ \\\\\x »
UNG UP - MadonnaW "v
Face To Face - Westlife
(2005 - BMG - Menart)
Irski kvartet Westlife je sinonim za kvaliteto v pop glasbi. Sedem let že zmagujejo Sean Filan, Kian Egan, Nicky Byrne in Mark Frehily s svojo v trenutku prepoznavno popevkarsko usmeritvijo, ki nedvomno zveni ušesom prijazno ter je namenjena sila širokemu spektru poslušalcev. Nekoč so za skupino vreščale predvsem neuravnovešene najstnice, danes zajemajo gospodje v svojo ciljno publiko generacije oziroma oboževalce vse od 10. do 75. leta starosti. Na plošči Face To Face zares ponujajo za vsakega nekaj - od klasičnih balad, srednje hitrega kič popa, energičnega r&b-ja in starinskih popevk! Vse te zvrsti so med seboj pomešali v različnih studiih mojstri produkcije Steve Mac, Jake Schulz, Per Magnusson in Carl Falk. Enajst pesmi je nepovezano razmetanih na albumu, vendar večkratno poslušanje izoblikuje pri vsakem posamezniku nekaj pesmi, ki jih lahko nato posluša do onemoglosti.
Westlife so znani tudi kot "kradljivci" zimzelenih pesmi in tistih, ki jih sami radi poslu-
šajo v prostem času. Tako se je na njihovem meniju po mojem mnenju malo nepričakovano znašla precej klasično usmerjena You Raise Me Up, katere izvajalec v izvirniku je bil Josh Groban. Še z večjim občutkom je skupina priredila to prečudovito melodijo in vokalno valovanje daje zadevi še dodatno dimenzijo. Iz svojih najstniških let so fantje izbrskali še en diamant. Namreč leta 1991 je Diana Ross prepevala veličastno skladbo When You Tell Me That You Love Me in Westlife so za ploščo Face To Face z njo posneli duet. Minimalno spremenjen aranžma ne izstopa v tej magični ljubezenski odi, medtem ko ima gospa Ross nedvomno ponovno glavno vokalno vlogo v njeni kultni uspešnici. Amazing je štikl z malo več energije in srednje hiter ritem prinaša vrhunec skozi naiven refren. Zastarela glasbena forma spremlja plesni komad She's Back in se navezuje na groovy r&b in kičasti pop. Najbolj standardni del albuma Face To Face prinašajo balada, saj z njimi kvartet osvaja že od samega začetka, ko so zasloveli
Filmski kotiček
Pogrešana na letalu
Kar se začne kot spodoben triler (z oznako PG 13 zaradi prizorov nasilja), se hitro spremeni v nekaj povsem drugega. In niti briljantna Jodie Foster ne more rešiti zapletov v zvezi z zarotami, polnimi lukenj ter nelogične naracije same zgodbe. Tako da vam že na začetku lahko povemo, da je ta film vredno pogledat predvsem ali pa samo zaradi Jodie Foster in ne zaradi drugih stvari. Ne pričakujte torej kakšne hudo logične, zanimive, inovativne zgodbe. Tako da bi prevedeni naslov filma Flightplan, Pogrešana na letalu, lahko prevedli v PogrešanO na letalu. Flightplan je namreč tako poln lukenj v zarotah, da bi skoznje lahko zapeljali kar samo letalo 747 (ali v filmu 474). Osnovna premisa vključuje mati oziroma žalujočo vdovo Kyle Pratt (Foster), ki se po smrti moža odpravi iz Berli-
RST DAY OF MY LI MYhUMPS - Black Eyed Peas _4. DON'T BOTHER - Shakii
USHTHE BUTTON - sUgaba^es
YOU RAISE ME UP - Westlïïf STICKWITU - Pussycat Dolls LOVENOU No MORE - C 9. aMaRAnTiNE - Enya 10."VOlVERT A VER -Juanes
Vsab sreÁú in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uw
Kdo je glavna igralka y filmu K : ^ SŮue Pogrešana na letalu?	^ O
Odgovor;_ Ime reševalca:.
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Aljaž Anžel, Cogetinci 2a, 2236 Cerkvenjak. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poiljite do torka, 13. Decembra, na naslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,22S0 (za Info).
Flightplan
psihološki triler Dolžina: 98 min Leto: 2005 Država: ZDA
Režija: Robert Schwentke Scenarij: Peter A. Dowling, Billy Ray
Igrajo: Jodie Foster, Peter Sarsgaard, Sean Bean, Kate Beahan, Michael Irby, Assaf Cohen, Erika Christensen idr.
s Swear It Again. To pomeni, da imajo balade osnovno klavirsko osnovo, ljubezensko tematiko in razpoznaven refren. Enostavna struktura, vendar Westlife imajo še naprej razpoznaven zven v baladah That's Where You Find Love, Desperado, Colour My World, In This Life in Heart Without A Home. Popolnoma netipična zadeva na albumu je Hit You With The Real Thing, ki ima izredne plesne vibracije in bi jo po stilu na primer lahko pripisali skupini N'Sync. Prava poslastica zgoščenke se skriva čisto na koncu in se imenuje
Change Your Mind. Besedilo je prava parodija, vendar poslušalca dvigne čista pop melodija, ki je ojačana s sijajnimi pihalnimi deli.
Kvartet je z zgoščenko Face To Face zadržal maso svojih oboževalcev in bo brez dvoma pridobil tudi nove. Preproste pop melodije gredo hitro v uho in Westlife so dozoreli v pravo pop atrakcijo. Skupina je bila po odhodu Briana McFaddena že pred propadom, vendar se je vrnila vokalno še boljša in tekstovno bolj dozorela!
David Breznik
na miren vljuden način, se prične vpitje. Pilot (Sean Bean) skuša s pomočjo kolega pomiriti živčno mater, preden v paniko požene še ostalih 400 potnikov. Tukaj pa moramo z zgodbo zaključiti in vas pozvati, da si nadaljevanje ogledate (in presodite) sami. Zakaj bi se potnik v današnjem času in pri takšnih letih vedel tako kot glavna akterka v Flightplanu, ni jasne razlage. In zakaj uslužbenci ne postavijo običajnih vprašanj v primeru kritične situacije, tudi ni jasno. Tudi ko se pokaže 'tretja stran' oziroma kdo tiči za vsem dogajanjem okoli izginule hčerke, se zgodba nekako ne osmisli. Morda je težava filma prav v tem,
CID vabi!
da so scenaristi pozabili na zdrav razum in navadno človeško razmišljanje v kritičnih, stresnih situacijah. Tako izpade vse skupaj precej nerealno in če boste želeli uživati v filmu, se koncentrirajte predvsem na odlično igranje, predvsem različne mimike Jodie Foster, ki je je, resnici na ljubo, kot igralke vendarle škoda za tak film. Po pol ure njenega norenja ne veš, ali bi se ji smejal ali ji ponudil kakšno močno pomirjevalo. Fosterin zadnji film Panic Room, klavstorofobični triler, je je bil nedvomno bolj vreden kot pa ta.
Grega Kavčič
na nazaj domov v ZDA, seveda skupaj s svojo mlado, šestletno hčerko Julio (Marlene Lawston). 3 ure po vzletu obe damici za-spita in ko se mama zbudi, Julie ni nikjer. Kapitan odkrije, da deklice sploh ni med registriranimi potniki. Kyle se s tem seveda ne more sprijazniti, njena dejanja pa ogrozijo varnost vseh na letalu. Toda resnica je še bolj skrivnostna in globoka, kot se zdi na prvi pogled.
In to na letalu, ki ga je Kyle celo pomagala dizajnirati. Letalo ni samo veliko, je gromozansko. Zato stevardese niti ne reagirajo pretirano, ko se mala punčka izgubi. Lahko bi bila kjerkoli, saj je prostorov, kjer bi se lahko zadrževala, res veliko. Toda mati ima šesti čut in takoj sumi, da je nekaj narobe. Ko težave ne more rešiti
FILMSKE PROJEKCIJE
četrtek, 8. december, ob 19. uri: Umazane lepe stvari četrtek, 15. december, ob 19. uri: Propad RAZSTAVA
od petka, 9. decembra 2005, do sredine januarja 2006, vsak delavnik med 9. in 15. uro: prodajna razstava Tomaža Plavca. Izkupiček od prodaje slik je namenjen socialno šibkim družinam na Ptuju. POTOPISNO PREDAVANJE
sreda, 14. decembra 2005, ob 18. uri: potovanje po Arabiji (Turčiji, Siriji, Jordaniji in Egiptu) bo predstavil popotnik Senad Osmanaj. PRAZNIČNA DELAVNICA
sobota, 10. decembra 2005, ob 10. uri: Z brezalkoholnimi cocktaili vnovo leto; delavnico bo vodil Aleš Petek s sodelavcem. Kotizacija je 1000 SIT. Število udeležencev je omejeno na 20. Prijave na tel. 780 55 40. DECEMBRSKI KONCERTI
petek, 16. decembra 2005, ob 21. uri: jazz koncert Moon Ihabitants (SLO, ZDA, AUT)
nedelja, 18. decembra 2005, ob 19. uri v Narodnem domu: Božično-novoletni koncert; nastopile bodo mlade glasbene zasedbe, ki so nastale v okviru jesenskih glasbenih delavnic.
petek, 23. decembra 2005, ob 19. uri: Kitarski večer; nastopili bodo učenci Marka Korošca in Sama Šalamona z gosti. Vstop na koncerte je prost! Veseli december v gledališču - 5-dnevna prireditev za otroke v gledališču in pred njim od 17. do 21. decembra
sobota, 17. decembra 2005, ob 17. uri na Slovenskem trgu: prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva
Na sporedu sta dve lutkovni predstavi Lutkovnega gledališča Fru fru iz Ljubljane:
nedelja, 18. 12., ob 16.30 in 18.00: Muca Copatarica
ponedeljek, 19. 12., ob 16.30 in 18.00: Jabolko
torek, 20.12., ob 16.30 in 18.00: Muca Copatarica
sreda, 21.12., ob 16.30 in 18.00: Jabolko
sreda, 21. decembra, ob 18.45 na Slovenskem trgu: slovo dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva
Predprodaja vstopnic se je začela 5. 12. 2005. Otroci imajo prost vstop, vstopnina za odrasle je 700 SIT.
CID Ptuj je odprt: vsak delavnik od 9. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. V času božično-novoletnih počitnic bo CID zaprt!
Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 02 780 55 40 in 041 604 778
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
ZGORNJA PLOSKEV SOBE
VRSTA GOSENICE
HRANJENJE
VELIKA RJUHA, PLAHTA
NASA TISKOVNA AGENCIJA
TELUR
NASA ROKOMETAS (ZDRAVKO)
MAMILA
ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE
ZA POLTON ZVISAN TON A
STOGLAVI ZMAJ
APNENSKA POKRAJINA
LJUDSTVO V J AMERIKI
ČEBULA
GOBA VIJOLIČASTA KOLOBARNICA
IRIDIJ
AMERISKA TV NANIZANKA
BOGATAS, MILJONAR
TRAČNICA
TEKOČ IZMEČEK VULKANA
PANOGA DEJAVNOSTI
RDEČI KRIŽ
ETERIČNO OLJE V GLADEŽU
NAS GLASBENI TERCET
SELEN
RAY CHARLES
KRILNI PREDILNIK
RASTLINA SKRNICELJ
ŽIVINOREJSKO POSESTVO V ZDA
REKA V
TURČIJI
AVSTRIJSKI TENISAČ
MESTO V SANDŽAKU
RIMSKA 4
MEHKO OBUVALO IZ ŽIVALSKE KOŽE
PINJENO MLEKO
NAPRAVA ZA ČAS
IGRALKA FERENEČAK
PESNISKA FIGURA
SKUP KERAM. ZLITIN
DARILO, POKLON
PETERKA
KOS POHŠTVA
DVOJICA
SMOLARJEV KOMAD
MAJDA ARIH
HERCEGOVEC
NASA TEDENSKA REVIJA
DRAGO KOS
NEIZORAN DEL NJIVE
MORSKI RAK BREZ KLEŠČ
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sponka, trnek, Raitt, UV, II, svomoštvo, PA, pregrada, Lea Bregar, Regease, pav, eohipus, Sting, Bari, ostalina, tolkovec, Sete, RN, Al, Ars, nilot, koks, okra, Nis, Jaila, SM, posest, Eko, Arnold, akustika, can, Danje, noht, RO. Ugankarski slovarček: EPANODA = pesniška figura; FLAJER = krilni predilni stroj, krilnik; ILTIFA = ugotavljanje točnega časa s posebno napravo za merjenje višine sonca; KOZ = reka na jugu Turčije; ONOKOL = eterično olje v korenini navadnega gladeža; PATIO = notranje dvorišče, podobno atriju; SIALON = skupina keramičnih zlitin; YOTOCO = ljudstvo v Južni Ameriki.
Zanimivosti
Zakopano zlato privablja iskalce
Direktor bolgarskega Narodnega muzeja Božidar Dimitrov je razkril, da so doslej oropali vsako četrto od okoli 60.000 vrednih arheoloških nahajališč v Bolgariji, ukradeni predmeti pa so del zasebnih zbirk po vsem svetu. Sofijski dnevnik Monitor piše, da je najtežje ohraniti nahajališča iz obdobja starodavne trakijske civilizacije, ki so najpogostejša tarča iskalcev zakopanega zlata. Samo v eni takšni grobnici so bolgarski arheologi letos poleti odkrili 15.000 različnih zlatih predmetov in zlato masko neprecenljive vrednosti.
Hči »železne lady« zmagala na resničnostnem šovu
Carol Thatcher, hči »železne lady« Margaret Thatcher, ki materi, bivši britanski premierki, ni povedala, da bo v avstralskem pragozdu sodelovala v resničnostnem šovu, je njegova zmagovalka. »Očarana sem, začudena in do konca šokirana,« je povedala Carol po zmagi v šovu z naslovom »I'm a Celebrity. Get Me Out of Here« (Sem zvezda, rešite me). Šov, ki naj bi bil po oceni kritike med tovrstnimi šovi na najnižji ravni doslej, je bil sicer zelo gledan. V njem je moralo deset tekmovalcev v pragozdu izvesti vrsto napornih in pogosto neokusnih nalog. Med drugim so morali jesti ličinke žuželk in plavati s kačami, da bi si prislužili kosilo. Živahna Carol zatrjuje, da je uživala v vsakem trenutku.
Prvi izraelski »labradudelj«
Izraelskim rejcem psov je uspelo parjenje pudlja in labradorca, tako je na svet prišel prvi izraelski »labradudelj«, je poročal izraelski časnik Maariv. Šest mladičev, ki so se skotili mami pudlju in očetu labradorju, bo pomagalo slepim ljudem, ki si želijo psa vodnika brez izpadanja dlak. Za vsakega »labradudlja« bo treba odšteti 1000 dolarjev. Prve labradudlji so vzredili v Avstraliji v poznih 80. letih minulega stoletja, ko so ameriški znanstveniki ugotovili, da je glavni problem s pasjimi vodniki, izgubljanje dlak, kar je še posebej značilno za labradorce. »To je dobra novica za ljudi, ki so alergični na pse,« je dejal rejec Uri Beckerman, ki mu je uspelo vzrediti izraelskega labradudlja. »Ti psi so zelo priljubljeni v ZDA, saj imajo značaj labradorca in občutljivost pudlja,« je dodal.
Gerhard Schroeder se uči angleščine
Nekdanji nemški kancler Grehard Schroeder je trenutno v Walesu, kjer obiskuje intenzivni tečaj angleškega jezika, piše nemški tisk. Donedavni kancler, ki je po sedmih letih s položaja odšel pred dvema tednoma, tečaj obiskuje na jezikovnem inštitutu v Montgomeryju na meji med Walesom in Anglijo. Po tečaju, ki poteka v elegantni hiši iz 18. stoletja, se nekdanji šef nemške vlade običajno odpravi v lokalni pub na pivo. Schroeder, kije kot kancler v pogovoru s tujimi gosti skoraj vedno koristil usluge prevajalcev, je pogosto priznaval, da slabo govori angleško. Od 1. januarja prihodnje leto bo Schroeder svetovalec za mednarodno politiko švicarske medijske skupine Ringier.
Lujzek • Dober den vsoki den
Malo zima, malo pomlad, da nisi stori in ne mlodi in se sploh ne zavedaš, kak cajt po tebi hodi ^ Pismo vam pišem v soboto, 3. decembra, toplo vremen je po-jezdlo zimo in jaz sem med tistimi, ki se veselimo. Lopa-tologijo sem odloža v kot in sem drgoč kak mali gospod. To seveda nede trajalo dugo, saj bo drgoč zapadna sneg in pobela naš Suhi breg
Sosid Juža, ki tudi ne bi rad snega pluža, me glih zaj zove na pomoč pri pretokaji vina, da ne bi pri totem deli sam fina. Treba je vzdignoti polov-jok, poskočti kak stori srjok, spiti kupico vina, pojesti štikl klobose, da potli trtica bojše rose in nam prinoša bojše čose. Zaj je toto delo boj hec in veselo, saj skoro več nega v kleteh tistih žmetnih polovjo-kov in lesenih kadi, da se ob njih švic tali. Plastična kad in lehek kovinski polovjok, poleg pa še mala električna črpalka, to je prova realka .
Izteka se toto leto, za marsikoga hvaljeno in za marsikoga prekleto. Oblost nam živleje greni, nam uspešne reforme oblubla in se ob tem soma v sebi zgubla. Bomo vidli, so rekli slepi in na žalost niso nikol spregledali . Vete, to je žalostna resnica, ki jo razloga tudi moja Mica. Kaj pa provite na to, da si gospod Virant in drugi z njim bogato pločani politiki znižuvle-jo (pre)visoke ploče? Jaz bi reka, daje to pesek v oči brez-poslenim in slabo plačanim državlonom in čista nič drugega! Naj se ne delajo norca z navodne raje zato, ker se jim pod ritjo stolček maje .
Za nami je Mikloš, pred nami pa Božiček in dedek Mraz in nibenega se ne veselim jaz. Deca majo pač svojo veselje in želje, mi ta stori pa tak vemo, kak je s totimi dobrotniki, ki jih oblost in Cerkev gunita na štriki. Eni mamo črno, drugi pa rdečo forbo, vsi pa nas tak po do-močemforbajo, oblube tolajo in bojše cajte molijo. Eni na zemlji, drugi v nebesih, eni v molitvi, drugi v besih .
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 10. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
NEDELJA, 11. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
PONEDELJEK, 12. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Luk-
man - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje).
TOREK, 13. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 PoroSla radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Odmev, Cerkno).
SREDA, 14. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00
Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrazu. 17.30 POROČILA. 18.00 Vr-tičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Odmev, Cerkno).
ČETRTEK, 15. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PETEK, 16. decembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Poslovnih novosti v tem tednu ni na vidiku, vseeno pa se boste morali ukvarjati s popravljanjem delovnih oziroma poslovnih napak ali pa z novimi sodelavci. Skratka bolj ali ne dolgočasen teden je pred vami. V ljubezni bo zelo veliko čustev in strasti.
BIK
Lep vitalen teden je pred vami. Sonce vas bo grelo tudi od znotraj in ne samo od zunaj. Uspešno boste urejali finančne zadeve. Dobro boste sodelovali z moškimi kolegi, s partnerjem se bosta končno dogovorila, kje boste za Silvestrovo.
DVOJČKA
V teh dneh boste v glavnem urejali poslovne zadeve za nazaj, in to z uspehom. Veliko boste komunicirali s tujino in urejali pravne zadeve. Pozorni bodite v torek. Najbolje je, da se prilagodite situaciji, ki je pred vami.
RAK
Morda vas bo zgrabilo po-znojesensko malodušje. Najsi boste imeli razlog za strah ali ne, priplazil se bo v vas kot megla. Ne skrbite preveč, raje se stisnite ob toplo peč in upajte na boljše čase. V soboto boste romantični.
LEV
Teden, ki je pred vami, bo za vas vse prej kot lahkoten. V vas se bodo razbohotila zelo strastna čustva, ki bodo lahko spodbudila vročo ljubezen, lahko pa tudi vroče prepire. Bodite zelo previdni. Vaše srečno število je 12.
DEVICA
Negotov teden je pred vami, počutili se boste nemočni, pomanjkanje samozavesti pa seveda ni najboljši pogoj za uspeh in srečo. Sobota in nedelja vam bosta naklonjeni, izkoristite ju. Čakajo vas prijetni dnevi v družbi vaših najdražjih.
TEHTNICA
Vaše misli bodo poletele daleč. Vaši načrti morda ne bodo najbolj stvarni, toda sanjariti ni prepovedano. Če se boste zavedali trenutne nemoči, da sanje tudi realizirate, bo vse dobro. V tem tednu nikar ne uvajate novosti v vaše življenje in posle.
ŠKORPIJON
Nekdo bo pritegnil vašo pozornost s svojo uspešnostjo, lepoto, privlačnostjo. Naj vam vaša notranja negotovost ne prepreči, da se temu človeku ne bi približali. Torek bo zelo lep dan, izkoristite ga za navezovanje stikov.
STRELEC
Vaša sreča bo opoteča, zbegani boste in morda boste izgubili cilj, po drugi strani pa vas bo privlačilo raziskovanje. Čim več berite, da si boste razširili obzorja. Varujte se površnosti ali nezbranosti. Najlepše se boste imeli v petek.
KOZOROG
Teden, ki je pred vami, bo v glavnem povezan z ljubeznijo. Romantično vznemirjeni boste. Preobčutljivo se boste odzivali na vsak korak in izziv ljubljene osebe. Zelo živahen teden. Kljub temu malo popazite na zdravje.
VODNAR
Srečen teden predvsem v ljubezni. Izžarevali boste posebno energijo, zato boste zelo privlačni za nasprotni spol. Najboljša dneva bosta tako sobota kot četrtek. Ne pozabite, da vam bo vaš osebni magnetizem koristil pri doseganju poslovnih ciljev.
RIBI
Zvezde vam v tem tednu ne bodo ravno naklonjene, še vedno boste napeti in težko se boste sproščali oziroma sproščeno dihali. Bo pa v četrtek že bolje, saj boste v sebi zopet začutili svojo energijo. V nedeljo boste prijetno presenečeni.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Kredit takoj z dobo odpiačiia do 2 iet cenejši do konca ieta.
v predprazničn ih dneh smo za svoje komitente pripravili še posebejugoden kredit po nižji obrestni meri in brez stroškov odobritve za najrazličnejša novoletna presenečenja. Najcenejši v Novi KBM.
www.nkbm.si	(((• OBcTÍTSO)
Pri Petrolu že od 15. novembra.
"Kredit takoj"
^^Nova KBM.
Ustavite se na Petrolu in svojemu voziiu privoščite izboijšani zimski dizei, l<i je pripravljen za posebej nizke zimske temperature*. Več o uporabi goriv v zimskem času najdete na spietni strani www.petrol.si
* uporabnost goriva je skladna s standardom SIST EN 590 - razred F
Energija med nami. PETROL
Novosti v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju
S septembrom je pričel veljati novi zakon, ki ureja dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Spremembe prina{ajo nekaj pomembnih novosti za zavarovance in tudi za zavarovalnice, ki morajo poskrbeti za prilagoditev svojega poslovanja in zavarovalnih pogodb novim zahtevam zakona. Zavarovancem Vzajemne pa ni treba skrbeti za preureditev zavarovanja - vso skrb za preoblikovanje zavarovanja lahko prepustijo Vzajemni.
Premije
Bistvo novega zakona je, da v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju izenačuje premije - to pomeni, da bodo vsi zavarovanci pri posamezni zavarovalnici plačevali enako premijo. Izjema je predvidena v dveh primerih. In sicer ko lahko zavarovalnica zaradi nižjih administrativnih stroškov odobri največ triodstotni popust (npr. pri skupinskih zavarovanjih, plačilu letne premije ...). Poleg tega pa tudi v primerih, ko se posameznik ne bo dopolnilno zdravstveno zavaroval, zaradi česar se mu bo zavarovalna premija za nezavarovana leta povečala. V takšnih primerih bo premija za vsako polno nezavarovano leto vi{ja tri odstotke, skupno povišanje pa lahko znaša največ 80 odstotkov.
Izravnalne sheme
Zakon predvideva uvedbo sistema izravnalnih shem, preko katerega se bodo med zavarovalnicami izravnavale razlike v stroških zdravstvenih storitev, ki so posledica različnih struktur zavarovancev glede na starost in spol. To pomeni, da bo zavarovalnica z ugodnejšo starostno strukturo zavarovancev vplač-nica v izravnalno shemo, zavarovalnica z manj ugodno strukturo zavarovancev pa bo prejemala ta sredstva. Sistem izravnalnih shem je v dopolnilnih zavarovanjih nujen, saj omogoča enako premijo tudi tistim, ki bolj potrebujejo zdravstvene storitve.
Rezervacije za starost
Skladno z novo ureditvijo se v dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju ne bodo več oblikovale matematične rezervacije oziroma rezervacije za starost. Doslej oblikovane rezervacije pa moramo zavarovalnice vrniti zavarovancem. Vzajemna si je v času priprave novele zakona prizadevala, da bi se sredstva iz rezervacij vračala vsem zavarovancem, vendar pa je državni zbor sprejel zakon, po katerem so do vračila rezervacij upravičene le tiste pogodbe, pri katerih so se rezervacije oblikovale (pri Vzajemni ima takšne pogodbe 150.000 zavarovancev). O višini rezervacij in načinu vračila bomo zavarovance pravočasno obveščali.
Obveščanje zavarovancev
Zavarovalnice smo morale zavarovance o spremembah zakona obvestiti najkasneje do 1. decembra. V obvestilu je Vzajemna zavaroval ce in zavarovance obvestila o njihovem statusu v zavarovalnem razmerju, o pravici do odpovedi zavarovalne pogodbe, o roku, v katerem lahko sprejme ali zavrne prilagoditev zavarovalne pogodbe, o novih zavarovalnih pogojih, možnem načinu plačila premij ter trajanju zavarovalne pogodbe. Obvestilo mora vsebovati tudi podatek o soglasju ministrstva za zdravje in obvestilo o rokih za izplačilo rezervacij in neizkoriščenih premij ter o načinu izplačila. Obvestilu je priložen tudi obrazec s povratnim pismom, s podpisom katerega lahko zavarovalec ali zavarovanec, ki ne pristaja na nove pogoje, razdre zavarovalno pogodbo.
Vi sprašujete, Vzajemna odgovarja
Kaj moram kot zavarovanec pri Vzajemni storiti zaradi spremenjenega zakona?
Priporočamo vam, da proučite obvestilo, ki vam ga je poslala Vzajemna. V njem smo vas seznanili z novimi pogoji, premijo itd., priložene so tudi informacije o ugodnostih pri Vzajemni. Če se boste s predstavljenimi novimi pogoji, premijo in ugodnostmi strinjali, vam ne bo treba storiti ničesar. V veljavi vam bo ostalo obstoječe zavarovanje, ki ga bo Vzajemna samodejno prilagodila novim pogojem.
Nam boste ponudili tudi dodatne ugodnosti in popuste?
Po novem zakonu vam zavarovalnica lahko odobri največ triodstotni popust zaradi nižjih administrativnih stroškov (npr. pri skupinskih zavarovanjih, plačilu letne premije ...). Seveda pa smo za vse naše zavarovance pripravili tudi številne ugodnosti: brezplačno članstvo v sistemu Drugo mnenje Slovenija, zavarovanje z medicinsko asistenco VzajemnaSOOO za samo en tolar, popusti pri drugih zavarovanjih, v slovenskih zdraviliščih itd.
Kaj točno pomeni pribitek na premijo za nezavarovana leta?
Za tiste, ki so po zakonu zavezani plačevati doplačila, pa se ne bodo vključili v dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo premija za vsako polno nezavarovano leto tri odstotke višja. V praksi to pomeni, da bo morala oseba, ki na primer tri leta ni bila zavarovana, plačevati devet odstotkov višjo premijo. Skupno povišanje premije pa lahko znaša največ 80 odstotkov
Do kdaj nam boste vrnili rezervacije in na kakšen način?
Sredstva iz naslova rezervacij se bodo praviloma pobotala s premijo preoblikovanega zavaro-
vanja, v primeru prekinitve pogodbe pa se bodo v skladu z zakonom izplačala najpozneje do 1. septembra 2007.
Kaj naj storim, če me bo agent druge zavarovalnice skušal prepričati, naj sklenem zavarovanje pri drugi zavarovalnici?
V tem primeru bodite zelo pozorni, da boste dobili vse ključne informacije, ki jih potrebujete za pravilno odločitev. Zavarovalno kritje je pri vseh zavarovalnicah isto, saj to natančno določa zakonodaja. Primerjajte pa premije, pogoje, ugodnosti in se šele potem odločajte, če je menjava zavarovalnice sploh smiselna.
Vzajemna oglašuje, da bi z morebitno prekinitvijo zavarovanja ostal brez lastniškega
deleža v Vzajemni. Kaj to pomeni?
Vzajemna je z namenom večje transparentnosti lastništva uvedla osebne račune članov, na katerih so pripisani njihovi deleži, s katerimi bodo ti lahko razpolagali v primeru statusnega preoblikovanja družbe ali priključitve Vzajemne kateremu od finančnih stebrov. V primeru prenehanja članstva v Vzajemni se osebni račun člana zapre, delež na osebnem računu člana ob prenehanju članstva pa se prenese na osebni račun Vzajemne.
Ste vedeli, da _
^ je Vzajemna vse svoje zavarovance brezplačno včlanila v sistem Drugo mnenje Slovenija, kar zavarovancem v primeru bo-
lezni ali poškodbe omogoča enostavnejši in cenejši dostop do drugega mnenja priznanih domačih in tujih strokovnjakov?
^ Vzajemna skupaj s podjetjem CDE skrbi tudi za samostojnost in varnost starejših v domačem okolju? To omogoča storitev VzajemnaZeleniGumb, s pomočjo katere lahko uporabnik vsa k trenutek vzpostavi stik s službo za sprejem klicev, s sorodnikom, sosedom ali nujno pomočjo. Zavarovanci Vzajemne imajo pri tej storitvi 30-odstotni popust.
^ samo zavarovanci pri Vzajemni lahko zavarujejo svoje zdravje na poti v tujino samo za en tolar? Z zavarovanjem VzajemnaSGGG Vzajemna svojim zavarovancem zagotavlja medicinsko pomoč z asistenco v vseh
evropskih državah do zavarovalne vsote 5000 evrov.
^ imate z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem pri Vzajemni popuste pri drugih zavarovanjih? Vzajemna vam nudi petodstotni popust pri nekaterih programih zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini ter pri nadstandardnih zavarovanjih. Prav tako lahko zavarovanci Vzajemne s kuponi iz Izjemne izkoristite deset- in večodstotne popuste v različnih slovenskih zdraviliščih.
^ so pri Vzajemni zavarovalci hkrati lastniki družbe, kar pomeni, da bodo razpolagali z določenim deležem v primeru statusnega preoblikovanja družbe ali v primeru priključitve Vzajemne kateremu od finančnih stebrov?
Nagra|ujemo nove mg^ročnike Šta^(srskega tedniM v sodelovanju zBsiïï^oWolltex
Compamy!
Štajerski TEDNIK i^ovi naročniki laliko izbirajo med
nagradami Bavarie Wolltex Company.
Njihove izdelke prejmejo na sedeža Radia-Tednika Ptuj d.o.o.
ob izteka akcije.
Akc^a trnja od 25.11.2005 do 9.12.2005.
Bavaria Wolltex Company Zidanškova 17, Zg. Polskava
Radio lidnil! Ptuj d.0.0. Eaičeva6,Ptuj
Ledvični pas za preprečevanje in odpravljanje težav ledvenega dela

QÎXyiDi, ©SQQûÊKfâ
Pnniiriha vf^lia rin IS.	900!«

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
GSM IN RTV servis na Ptuju, popravila avdio in video naprav, dekodiranje, baterije in oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507._
NUDIM SKUPINSKE in individualne in{trukcije iz matematike. Aksiom, Tea Stefanovi}, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371 187.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
AftiMon IC D.. Cuikulna B. 3000 Cslls: 300 5[T/n*i
RAČUNOVODSTVO za s.p., d.o.o. in dru{tva. Nata{a Mernik s.p. , Stuki 23,2250 Ptuj . Tel. 031 873-769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.

Splo{no kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Du-{an, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojnikova 3,
Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.

IZVAJAMO KNAUF - suho montažne sisteme, vsa krovsko kleparska in tesarska dela. Montiramo vse betonske, opečne ter pločevinaste kritine. Nudimo kvalitetno delo in ugodne cene. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838.
LUNAi
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
sinus ne
GORENJSKI VRH - prodamo komfortno, podkleteno, leto gr.
1985,	popolnoma obnovljeno stanovanjsko hišo, biv. površine 120,00 m2, parcela 12500,00 m2, cena: 11.000.000,00 SIT; ZG. GRUSKOVJE - prodam vikend, leto gr. 1988, podkleten, voda, elektrika, hišna št., brez fasade; urediti je treba še kopalnico in WC, parcela 5689,00 m2, biv. površine 70,00 m2, cena: 4.000.000,00 SIT; PTUJ - prodamo lepo urejeno stanovanjsko hišo, tri etaže, dve kopalnici, 7 sob, CK, leto gr.
1986,	biv. povr. 175,00 m2, parcela 1100,00 m2, cena 36.000.000,00 SIT SIMAK, d. o. o., Meljska cesta 1, Maribor, tel. 02/250 97 53, 041 342 307, www.simak.si.
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo več pisarniških prostorov, skupaj ali po delih, cca. 320 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali na tel. 041 632 836.
INS A^ nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO vogalno vrstno hišo PTUJ Center, 400 m2 površ. +194 m2 zemlj., v pritličju posl. prostor, etaža in urejeno podstrešje, odlična lokacija, takoj vseljiva; CENA: 55,000 mlo SIT (šifra 861)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.o.o-, Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
ZA DVORISČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
NEPREMIČNINE
Top parcele: Kukava, ID574, 3604 m2, 8 mio; Krčevina pri Vurb., ID612, 648 m2, 5,5 mio; Ptuj, ID428, 1124 m2, 5,8 mio; Ormož, ID585, 1749 m2, 7,5 mio; Gerečja vas, ID515, 994 m2, 4,76 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
PRODAM parceli Jablovec, Pod-lehnik, 63 arov (ena 54 arov in 9,80 ara - voda, elektrika na parceli) ob cesti. Tel. 777 77 77._
PRODAM posestvo v Sp. Gru-škovju, 7,5 ha (4 ha gozda, ostalo zemljišče prazno) s tremi hišnimi številkami, cena 2.500.000,00 mio SIT. Tel. 777 77 77.
PTUJ, center, ulični lokal, 50 m2, dam v najem ali prodam. Tel. 051 336 307.
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in l(une!
Ptuj: 02 777 8 111 iVIb: 02 331 96 85, 250 00 40
DOM-STANOVANJE
PRODAM 4-sobno stanovanje, 105,5 m2,vpisano v ZK, v Kajuhovi ulici 3 na Ptuju. Tel. 031 386 224.
STANOVANJE, 108 m2, obnovljeno, v Ptuju, prodamo. Tel. 040 754 917.
V NAJEM oddam prenovljeno starejšo, delno opremljeno hišo v Novi vasi pri Markovcih. Tel. 031 613 361.
DELO
ISČEM DELO, lahko nudenje nege ali pomoči ostarelim. Tel. 031 294 854.
NA PODROČJU štajerske nudimo resnim osebam dolgoročni posel, ni akviziterstvo. Možna redna zaposlitev. Informacije 051 425 082. V&P d.o.o., Prisoje 8, Koper.
MOTORNA VOZILA
KUPIM jugo, zastavo 101 in 128, golf 1 - diesel. Tel. 041 837 077.
PRODAM clio 1,2, letnik 97, rdeče barve. Ugodna cena. Tel. 031 389 106._
PRODAM daewoo racer, letnik 1995, prevoženih 140.000 km, rdeče barve, cena po dogovoru. Tel. 041 40 30 79.
KMETIJSTVO
JABOLKA za ozimnico, sorte jona-gold, zlati delišes, idared, prodajamo. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 02 769 26 91, možna dostava.
KUPIM krmno peso za prašiče. Telefon 751 52 11._
KUPIM pujske od 20 do 30 kg ter bikce simentalce. Tel. 031 443 117.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM 180 kg težkega prašiča domače reje in 2500-l cisterrno za kurilno olje. Tel. 783 32 41._
PRODAM 7 brejih telic. Tel. 757 05 31 ali 031 848 466.
PRODAM enoletne nesnice, Župečja vas 48 a, po 100 SIT/kos, vsak dan popoldan. Tel. 041 346 153._
PRODAM laški rizling in sovinjon, cena 300 SIT/l. Tel. 02/761 34 71, Ivan Gnilšek, Dolane 22 a, Cirkulane.
PRODAM prašiče domače reje, 160 kg, ter žganje. Telefon 793 67 11.
PRODAM prašiče domače reje, težke okrog 200 kg. Tel. 041 923 769.
PRODAM prašiče in odojke. Tel. 031 853 672.
PRODAM prašiče od 100 do 140 kg. Tel. 031 498 098._
PRODAM prašiče težke od 20 do 100 kg, domača reja. Inf. na tel. 051 359 076.
PRODAM prašiče za zakol, 100 in 180 kg, ter odojke. Tel. 757 08 51.
PRODAM prašiče, krmljene z domačo hrano. Tel. 761 0154.
PRODAM pujske od 130-140 kg, domače reje. Tel. 040 276 153.
PRODAM pujske od 25 do 30 kg. Tel. 781 05 31._
PRODAM rotacijsko koso SIP 135. Tel. 041 954 115._
PRODAM štiri prašiče od 150 do 160 kg, domače reje. Tel. 031 269 480.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 02 753 34 91._
PRODAMO oljne tropine, Oljarna Belšak, Terbegovci 39 a, tel. 02 568 90 63.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
svetovanje in
USKI
PRIHODNOST ^AN^GELSKIH KARTAH PRIHODNOSVCIGANSKIHKARTAH ^^ PRIHODNOSTVIGRALNIHKARTAH
OKNA - VRATA - SENČILA
Ugodno, sejemski popusti, prodaja na obroiie
Svetovanje in montaža
PM PODVINC115, PTUJ
ivias U m ^JL 02 746 03 81
... GSM 031 341 532
Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju, tel.: 02 761 93 00, faks: 02 761 93 06
razpisuje prosto delovno mesto MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV, pismene vloge pošljite na zgornji naslov. Za Informacije pokličite 041 634 907.
Vsem strankam želimo dobro letino in zdravo ter zadovoljno 2006.
PRAVI NASLOV ZA VSE VASE POTREBE
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
OPOZARJAM LJUDI, naj ne širijo govoric zaradi sina, ki že 19 let ni doma. Sem mu letos preko notarja nudila hišo z zemljo, a je noče. Zato bom za vsako govorico postopala preko sodišča. Namesto da bi mamo preskrbel, ji raje odšel k Dragu Tropu, Lešniški Vrh 13, p. Ormož. Tudi njegovih dolgov ne bom plačevala za Milana Rajha, prej stanujoč Streze-tina, zdaj pa pri Dragu Tropu, Lešni-ški Vrh 13, p. Ormož. Pišem zato, da ljudje vidijo, da me po krivici obsojajo. Mama Angela Rajh, Strezetina 21, Ormož.
PREKLICUJEM mesečno vozovnico štev. 2975 na ime Marko Horvat, Muretinci 37 c, 2272 Gorišnica.
PRODAM aparat za elektrovarjenje 220 V in 380 V, 10-m varilni kabel, delovno mizo za ključavničarje, 4 platišča s pnevmatikami za forda, dobro ohranjeno omaro (hrastovo) za dnevno sobo. Tel. 02 772 34 41.
PRODAM leto dni stare letne gume z alu platišči, dimenzije 195 x 60 x 15 (štiri luknje). Tel. 777 15 91.
Petek, 9. december
9.00 Miklavž pri Ormožu, v vrtcu, S pravljico v praznične dni, Babice pripovedujejo
9.00 do 15.00 Ptuj, CID, na ogled je prodajna razstava Tomaža Plavca, denar bo namenjen socialno šibkim družinam na Ptuju
Ptuj, Osnovna šola Ljudski vrt, predaja zbirke M Knjiga z gostoma Janjo Vidmar in Adijem Smolarjem
Ljutomer, v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča, tradicionalni International Debate Weekend
Cirkulane, večnamenska dvorana, 225 let šolstva v Cirkulanah Pragersko, prostori gasilskega doma, Delavnica, izdelovanje novoletnih aranžmajev
Ptuj, CID, Odprtje razstave slik Miha Kaučiča, mladega slikarja iz Celja Središče ob Dravi, Sokolane, Literarno-kulturni večer, večer je posvečen središkemu rojaku, pesniku in Prešernovemu sodobniku Štefanu Modri-nujaku
Razkrižje, dom kulture, božični koncert Boardwalk casino z gosti Ptuj, hotel Mitra, modna revija Sanje Veličkovič in Entuziastke; kot manekenke bodo nastopile Ptujčanke, finalistke tekmovanja za Mis Slovenije 19.30 do 21.00 Ormož, prostori gimnazije, odbojka
12.00
13.14
17.00 17.00
18.00 19.00
19.00 19.30
Sobota, 10. december
8.00 do 11.00 Ormož, dvorana kulturnega doma, smučarski sejem 9.00 Ljutomer, v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča, tradicionalni International Debate Weekend 9.00 Ptuj, pred gostilno Ribič, vabljeni ljubitelji ptic, lahko boste opazovali ptice
na Ptujskem jezeru, brezplačen izlet bo vodil ornitolog Dominik Bombek 10.00 do 13.00 Ptuj, CID, Z brezalkoholnimi coctaili v novo leto, zadnja praznična delavnica
10.00 Maribor, SNG, Dober dan, pravljice! Rdeča kapica, KomOd, za izven 18.00 Razkrižje, Dom kulture, koncert dekliških pevskih zborov 18.00 Hajdoše, gasilski dom, Kulturni večer v spomin na Valentina Žumra 18.30 Maribor, SNG, premiera B. B. je mrtev, radijska igra, MalOd 20.00 Ormož, vinoteka Hotela Ormož, nastopa gledališka skupina Improleptika 21.00 Ptuj, v Kolnkišti, Jam Session, v okviru projekta Mladost v prastarem mestu
-	Ormož, Planinsko društvo organizira izlet v neznano, čas hoje 3 ure,
dodatne informacije na telefon 041 698 741
Nedelja, 11. december
10.00 do 13.00 Ptuj, na gradu, izdelovanje novoletnih okraskov iz hama perlic
14.00 16.00
16.00 18.00
20.00
Tomaž pri Ormožu, v Osnovni šoli, javna radijska oddaja Veseli tobogan Markovci, telovadnica Osnovne šole, 5. Miklavžev koncert godbe na pihala
Gorišnica, v kulturni dvorani občine, Dan kulture v Gorišnici Skorba, dvorana, premiera komedije Dobrodošla mis Agata - teta iz Amerike, v izvedbi gledališke skupine KD Skorba Ptuj, v Kolnkišti, retrospektiva sodobnega azijskega žanrskega filma Zgodba o dveh sestrah
Ponedeljek, 12. december
9.00 Miklavž pri Ormožu, v vrtcu, Pojemo ob spremljavi glasbenega gosta in
se veselimo ob praznični glasbi 9.00 do 11.00 Kog, v vrtcu, pravljica Skrat Spančkolin, izdelovanje škratov 15.30 Ivanjkovci, v vrtcu, zgodba Smrečica za medvedka, izdelovanje okraskov in čestitk
18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, dvoranski hokej
19.30 Maribor, SNG, Opera za tri groše, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Predstavitev prednostnih razvojnih projektov v Mestni občini Ptuj. Projekti: »Vzgoja in izobraževanje. Kultura in staro mestno jedro. Sportna infrastruktura in prosti čas. Socialna varnost meščanov. Okolje in prostor. Prometna infrastruktura. Gospodarstvo in podjetništvo. Turizem.« Glasbena oddaja: Hit poletja 2005, finale 1. del. Poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
KINO Ptuj
9., 10. in 11. december, ob 18.00 Morski deček in deklica iz lave. 20.00 Elizabeth Town.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 9. december, ob 19.20 in 21.50 Hudič v Emily Rose. Ob 19.10, 21.30 in 23.50 Ljubljana je ljubljena. Ob 15.50, 18.00 in 20.00 Prenašalec 2. Ob 15.20, 16.40, 18.10, 19.30, 21.00 in 22.20 Zgodbe iz Narije: lev, čarovnica in omara. Ob 16.10, 18.30 in 23.30 Doom. Ob 16.00, 20.55 in 23.05 Film za ženske. Ob 22.00 Senca preteklosti. Ob 15.10, 17.00, 18.50, 20.40 in 22.30 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 16.30, 19.00, 21.10 in 23.20 Pogrešana na letalu. Ob 16.50 4 bratje. Ob 18.20 Odgrobadogroba. Ob 20.50 V njenih čevljih. Ob 17.10 Morski deček in deklica iz lave.
Sobota, 10. december, ob 19.20 in 21.50 Hudič v Emily Rose. Ob 19.10, 21.30 in 23.50 Ljubljana je ljubljena. Ob 13.30, 15.50, 18.00 in 20.00 Prenašalec 2. Ob 13.40, 15.20, 16.40, 18.10, 19.30, 21.00 in 22.20 Zgodbe iz Narije: lev, čarovnica in omara. Ob 14.00, 16.10, 18.30 in 23.30 Doom. Ob 13.50, 16.00, 20.55 in 23.05 Film za ženske. Ob 22.00 Senca preteklosti. Ob 13.20, 15.10, 17.00, 18.50, 20.40 in 22.30 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 14.20, 16.30, 19.00, 21.10 in 23.20 Pogrešana na letalu. Ob 16.50 4 bratje. Ob 18.20 Odgrobadogroba. Ob 20.50 V njenih čevljih. Ob 14.40 in 17.10 Morski deček in deklica iz lave.
Nedelja, 11. december, ob 19.20 in 21.50 Hudič v Emily Rose. Ob 19.10 in
21.30 Ljubljana je ljubljena. Ob 13.30, 15.50, 18.00 in 20.00 Prenašalec
2. Ob 13.40, 15.20, 16.40, 18.10, 19.30 in 21.00 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ob 14.00, 16.10 in 18.30 Doom. Ob 13.50, 16.00 20.55 Film za ženske. Ob 22.00 Senca preteklosti. Ob 13.20, 15.10, 17.00, 18.50 in 20.40 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 14.20, 16.30, 19.00 in 21.10 Pogrešana na letalu. Ob 16.50 4 bratje. Ob 18.20 Odgrobadogroba. Ob 20.50 V njenih čevljih. Ob 14.40 in 17.10 Morski deček in deklica iz lave.
Ponedeljek, 12. december, ob 19.20 in 21.50 Hudič v Emily Rose. Ob 19.10 in 21.30 Ljubljana je ljubljena. Ob 15.50, 18.00 in 20.00 Prenašalec 2. Ob 15.20, 16.40, 18.10, 19.30 in 21.00 Zgodbe iz Narnije: lev, čarovnica in omara. Ob 16.10 in 18.30 Doom. Ob 16.00 in 20.55 Film za ženske. Ob 22.00 Senca preteklosti. Ob 15.10, 17.00, 18.50 in 20.40 Harry Potter in ognjeni kelih. Ob 16.30, 19.00 in 21.10 Pogrešana na letalu. Ob 16.50 4 bratje. Ob 18.20 Odgrobadogroba. Ob 20.50 V njenih čevljih. Ob 17.10 Morski deček in deklica iz lave.
Izberl.sl - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaift:
LAS'
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	NA IVIESEC SAIVIO
CLIO 1,2/3V FIDJI	1998	19.272 SIT
CUO 1,5/65 KM SV DINAMIQUE	2004	30.168 SIT
FORD GALAXY 1.9 TDI	2000	45.023 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
KANGOO 1,5 dCi/80	2005	47.243 SIT
MERCEDES 200 CDI	2002	66.921 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100 EXP.	2002	51.914 SIT
SEAT CORDOBA VARI01.4	1999	20.374 SIT
SEDANE DIN. LUX 2,0/16V	2004	60.946 SIT
VOLSWAGEN POLO CLASSIC	1998	15.161 SIT
VW POLO VARIANT 1.6	1998	22.205 SIT
VW GOLF 1,6 HIGHLINE	1998	28.024 SIT
Tovorna vozila		
R KANGOO 1.2 RL EXPRESS	1999	16.080 SIT
R KANGOO 1.2 RL EXPRESS	1999	16.845 SIT
R MASTER 2,5d MTR	1999	28.331 SIT
na dobo 84 mesecev.		n mb NOM 7,45
RKMAUI.T
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.niiklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
BMW31BDLIMUZ.M0DIF.	20D1	3.4B0.0D0	KOV.MODBA
BMWZ3CABRI0	20B0	3.430.000	MODEB
CITflOENXSARA1.BILIMUZ.	2001	1.790.000	KOV. ČRNA
FDBD FOCUS 1.4	20B0	1.390.000	SREBRN
F0BDF0CUS1.BÍKABAV.	2002	1.970.000	SREBRN
FDBDMDN0E01,ai6VUMUZ.	2001	2.170.000	KOV.ZIATA
HYUNBAIACCENn.5GLS	1997	690.000	KOV. ZELENA
MAZ0A0EMÍ01.4ÍSP	2000	1.190.000	SREBRN
OPEL CORSA 1,0	1999	090.000	KOVZIATA
OPEL ZAFIBA2.B0TI ELEGANCE	2001	2.390.000	KOVMODBA
SEATT0LED01.B	1990	1.180.000	SREBRN
SEATTDLED01.9T0I110KS	2003	2.B70.0D0	KBVSREBRN
ŠKODA 0CrAViA1.B	1990	1.050.000	KOV. BORDO BBEČA
VW BORA 1.9 SOI	2002	1.050.000	BELA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZ.	1999	1.090.000	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
AKCIJA
SUSILNIKOV	
^Sušilnih za perilo stenski Brio Super 120 cm..............	1.490,-
9Sušilnik za perilo stenski Teiepack 100 cm.................	.............3.590,-
^Sušilnik za perilo stenski Brezza 100 cm....................	............1.990,-
9Sušilnik za perilo stenski Brezza 200 cm....................	2.290,-
9Sušilnik za perilo Sunny 100...........................	.............1.490,-
0Sušilnik za perilo stoječi Leader.................................	.............5.690,-
%Miza za likanje Junior.................................	.............2.590,- ■ ' 1
Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj ft Rogozniška 7. » tel: 02/749 18 00	
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
FMTMAREAl.e 16VSX	1997	780.000	KOV SREBRNA
MTSEICENTOgOO	1999	560.000	KOV ZELENA
8ENAI]IIMEGANE1,4ER1	1996	660.000	KOVVÉNJA
AUDI A41,9 TDI AVT. KARAVAN	1999	2.150.000	TEMNO MODRA
SEAT TOLEDO 1,4	2000	1.660.000	KOVS REBRNA
RENAUIIMEGANEl.e l6V	2003	2.670.000	KOV MODRA
FIArPI]NT0 55S	1995	490.000	KOV m,ENA
FIArPIMr0 55S	1999	770.000	KOV OT,KNA
SEAT CORDOBA 1,4 SE	1996	620.000	MODRA
RENAUrr SCENIC KALEIDO l,6e	1999	1.780.000	KOV MODRA
ŠK0DA0CftVIAl,8T	1999	1.440.000	KOV V RDEČA
ROVER 214 SI	1997	750.000	KOV ČRNA
RENAl]IXMEGANEl,9DaB8EAKEXP. 2001		1.650.000	BEU
AUDI A41,9 TDI	1998	1.890.000	ČRNA
CnROENSAKO 1,11	2000	940.000	RDEČA
FIAT MUmPlA 1,6 16V	2000	1.460.000	KOVVÈNJA
RENAUIX COUPE 1,616V	2000	1.580.000	KOV MODRA
BMW 316	1999	2.490.000	KOV SREBRNA
FORD MONDEO 2,0	2001	2.170.000	KOV SREBRNA
CnR0ENXSABAl,4l	1999	960.000	VÉN(A
RENAUIIMEGANE COUPE l,6e	1996	790.000	KOV MODRA
FIAT PUNTO 1,2 16VACTIV	2002	1.350.000	KOV SREBRNA
MERCEDES BENZ A140 CLASSIC FUN	2000	2.060.000	RDEČA
RENAUIX SCENIC KALEIDO l,6e	1999	1.780.000	BELA
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1997	720.000	KOV MODRA
RENAUII THALIA 1,4 EXPRESSION	2002	1.250.000	RDEČA
HONDACmC l,4i	2001	1.990.000	KOV SREBRNA
RENAUnr MEGANE 1,616V	2005	3.280.000	KOV ČRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,8 tt	1993	320.000	KOV SIVA
HYUNDAI ACCENT 1,5 GS	1998	670.000	KOV OT,ENA
FORD FOCUS WAGON 1,6	2002	2.180.000	KOV ČRNA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	1.180.000	KOVmFNA
Pričela se je
TRADICIONALNA NOVOLETNA AKCIOA
opekarne Opte Ptuj, d. o. o.
Tlidi letos so za vas pripravili izjemne popuste do -30% za vse njihove izdelke:
OPEKA * OPEČNA POLNILA * MAP nosilci * OPEČNE PREKLADE * OPEČNE ZDROBE * VINOGRADNIŠKE STEBRIČKE
v času od 5.12. do 24.12.2005 oziroma do prodaje zalog se oglasite v naši prodajalni.

Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 745 9000, Faks: 02/ 745 9020 www.opte-ptuj.si e-maii: opte@siol.net
POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Zaloge so omejene
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po i 0038549 372-605
r d.=
www.smigoc.si
SALON
POHliTVA
SPUHLJA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Falls: 02/ 775 41 05
HITRI KREDITI ŠE NIKOLI TAKO UGODNI,
30% obrestna mera!
Hitri kredit pridobite v palcetu:
-	s kartico Activa/Mastercard za 1 SIT in
-	pristopom do spletne banke DBS NET
Ponudba velja do 31.1.2006

Izkoristite tudi zelo ugodno PI^ČiLO POLOŽNIC ter druge prednosti v najširši ponudbi bančnih storitev.

modra Številka
>08017 55)
C vwvw.dbs.si )
v-—^
PE PTUJ, Trstenjakova 1, Ptuj, tel: 02/77 - 87 - 611
3 Deželna Banka Slovenije
VIDEOTEKA
n
d.o.o., Potrčeva 2, ■ tuj tel.&faks: 02 775-09-61 Tovarniška 7, Kidričevo, telefon: 031 709 432 Odpiralni čas:
Ptuj: od 9. do 20. ura, nedelja od 17. do 20. ura Mdrlievo: od 15. do 19 ura, sobota od 9. do 12. ura
NAJNOVEJŠI FILMI NA DVD-JIH
NAJUGODNEJŠI POGOJI IZPOSOJE
(brez članarine, cene izposoje že od 250 sit na dan)
NOVO! RAZPRODAJE FILMOV NA PVP IN VHS
že od 500 sit dalje
Z dobrih 20.000 sit
do rabljenega vozila!
-	za preostanek uredimo plačilo na obroke
-	kasko zavarovanje ni pogoj
-	vozila so tehnično pregledana
-	v račun vzamemo tudi vaše vozilo
Obiščite nas v salonu rabljenih vozili Sedaj je pravi trenuteki
Avto Šerbinek d.o.o., zagrebška 85, Maribor, tel.: 02/45-035-40
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčno okno
a
Slovenija
PVC, LES, ALU.
okna r vrata |i'' senčila |i" strešna okna li'" zimske vrtove li'' garažna vrata li'" izolacijske steklene fasade in li'" industrijska vrata. \r
DANA BESEDA OBVEZUJE
Zaupali ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet.
KD Prvi izbor,
vzajemni sklad delniških skladov

Vlagajte v najboljše svetovne delniške sklade!

Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta vzajemnega sklada KD Prvi izbor, vzajemni sklad delniških skladov, s katerim upravlja KD investments, družba za upravljanje, d. o. o., Celovška cesta 206, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne Izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer sta v elektronski obliki dostopna prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada, v naslednjih obdobjih pa tudi zadnje objavljeno polletno in letno poročila Vlagatelj bo imel poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda zadnjega objavljenega letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada, ko bosta na voljo.
KDh
■ts d. o. o., CelovSka cesta 206, Ljubljana
Vsem vlatateljem, ki bodo od 14.10. 2005 do 30.12. 2005 prriii pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in katerih pristopna izjava bo popolno izpolnjena, bo KD Investments d. o. o. za vsa qlhova enkratna vplačila v vzajemni sklad, ki bodo prispela na transakcijski raíun vzajemnega sklada do 30.12.2005 do vključno 12.00 ure, v navedenem obdobju obračunala 50 % popust pri vstopnih stroiklh, ki so dotočeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada. Popust velja tudi za vlagatelje, ki so prvič pristopili k prarihim upravljanja vzajemnega sklada v času trajanja prejinje akcije, to Je od 15.9.2005 do 14.10.2005.
Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju, ki ostanejo nespremenjeni. Akcija velja izključno za vlagatelje, ki so ali bodo prvič pristopili k pravilom upravljanja vzajemnega sklada od 15.9.2005 do 30.12.2005.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE
ïas^®:

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobikell
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, WDBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
IME IN PRIIMEK:
Marica Pihler
Podvinci 8g/a, 8850 Vtvj
lAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
Nagrajenka pr^me nagrado po pošti.
Kemična čistilnica IMaribor, d. o. o.,
obvešča svoje cenjene stranke, da smo se preselili iz Trstenjakove 3 na Trstenjakovo 5a v Ptuju -Domino center. Vabimo Vas, da nas obiščete v novih prostoriii, kjer vas bomo z veseljem postregli in vam tudi svetovali.
Vaša Kemična čistilnica Maribor.
RADIOPTUJ
fta- ^^ietcc www.radio-ptuj.si
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in icleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obioge
-	laminatl, lesene stopnice
Nikoli več ne bomo peli, kakor smo peli skupaj, nikoli več se tako veselili, kakor smo se veselili skupaj.	
V SLOVO	^hp ' ^ jlBV ' ~ jl
dragi sošolki	
Stanki Šalamun	
IZ SITE@A 36 A	
Ohranili te bomo v lepem spominu.	
Sošolci in	sošolke OŠ Majšperk
Ostali so spomini, bolečina, ostala za teboj velika je praznina. Ostane nam le pogled v nebo, kjer, upamo, da ti je lepo.
SPOMIN
Mineva pet let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Hamersak
IZ BUKOVCEV 68
8. 12. 2000 - 8. 12. 2005
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s svečko počastite spomin nanj.
Vsi njegovi najdražji
'srudio
t
REPRO STUDIO LESJAKd.0.0. išče sodelavce/ke, strokovnjake s področja grafičnega oblikovanja In priprave za tisk, za delo v poslovni enoti Ptuj.
GRAFIČNI OBLIKOVALEC/KA
kreathmost in smisel za estetiko. 1 delovno mesto.
DTP OPERATER/KA
dobro poznavanje grafičnih programov, vestnost in natančnost, sposobnost samostojnega dela. 1 delovno mesto.
GRAFIČNI DELAVEC/KA
delo na digitalnem tisku, dodelavi
2 delovni mesti.
Prošn e z opisom delovnih Izkušenj pošijite na Repro studio Lesjak d.o.o., Zagrebška c. 46a, 2250 Ruj
NAROČILA PO TELEFONU:
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Arion Itd
Pomagali smo mnogim, zakaj ne bi tudi vam?
ASTROLOGIJA ■ VEDEŽEVANJE
090 43 61

STE SE POŠKODOVALI V PROlVIETNI NEZGODI, NA DELOVNEM IV1ESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Trslenjakova 5 (Domino center, 1. nadstropje) PE MARIBOR, Cafova 4 PE CEUE, Ljubljanska 7 Tel.: 02/25212 34, GSM: 070/77 33 77
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
080 18 17
MARIBOR
(02) 300 32 22 KURILNO
^ PLAČILO DO 12 OBROKOV ■ OLJE
'£C0
BOLJŠE KAKOVOSTI V SLOVENIJI NI MOGOČE KUPITI
Cenik malih oglasov v Štajersl(em tedniku		
Fizične osebe	d0100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z oi(virjem	1.320,00	8,30
z oi(virjem in simboiom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besediio	1.100,00	11,00
z oi(virjem	1.760,00	11,00
z oi(virjem in simboiom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV.		
Razpored dežurstev zobozdravnikov
v soboto, 11. decembra
Jelka Jurančič Mikek, dr. dent. med
v JZ ZD Ptuj
fEMEŒMIÏ
3
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Traianova 1, Ptui (ob Mariborski mti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
AiaAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

Bltll®l|llf®iVi
©caio!] m wmï m [?w©
Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, je čas, ki v srcu ti
ostane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine.
V SPOMIN
Angela Predikaka
IZ GRAJENE 44
1928 - 2004
Bojan Ribic
IZ KRČEVINE 10
1975 -2000
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in prižigate sveče.
Vajini najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Jerneja-Ernesta Sirovnika
IZ PTUJA, MAISTROVA UL. 30
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ter za izraze pisnega in ustnega sožalja.
Posebno zahvalo smo dolžni sosedu g. Ferdu za nesebično pomoč na domu, g. Veri za poslovilni govor in molitev, sindikatu Taluma za darovano cvetje in odigrano Tišino, g. župniku Pihlerju za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke ter osebju Komunale Ptuj za opravljeno storitev. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob krutem spoznanju, da smo za vedno ostali brez najdražjega moža, očeta, dedija in pradedija
Jožeta Zupanica
S SPODNJE HAJDINE 55
izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalja. Hvala sindikatu in nekdanjim sodelavcem Taluma, ZZB Hajdina za častno stražo, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma g. Seguli in g. Aublju za besede slovesa ter g. župniku za opravljen obred. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Njegovi najdražji
Čemu zakon o eksplozivih • Je 300 tisočakov globe premalo^ M Od tod in tam
Petarde že pokajo, čeprav prodaja še ni dovoljena
Čeprav prodaja pirotehničnih sredstev po veljavni zakonodaji uradno še ni dovoljena, si nekatere prodajalne, prekupčevalci in prodajalci na črno že lep čas manejo roke. To je čutiti in seveda boleče slišati predvsem v neposredni bližini Šolskega centra in v novem stanovanjskem delu Ptuja, kjer si mladostni objestneži po mili volji dajejo duška s pokanjem tudi čez dan.
Vse te brezvestne mladostniško razposajene kršitelje in seveda tudi ogrožene občane, ki morajo že v teh predprazničnih dneh na silo poslušati nesramno pokanje sredi stanovanjskih sosesk in mesta, je vendarle treba opozoriti, da je po Zakonu o eksplozivih (Uradni list RS 96/02) med drugim jasno zapisano, da je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I in II, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le v času med 19. in 31. decembrom, ter da je uporaba pirotehničnih izdelkov omenjenih dveh razredov dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. (!?)
Čeprav so kazni za kršitelje te uredbe enkrat višje kot lani, saj znašajo po novem od 100.000 do 300.000 tolarjev za civilno in nekajkrat več za pravno osebo, na policijski postaji v Ptuju v letošnjem letu niso prejeli še nobene uradne prijave.
Skoraj neverjetno, kajti petarde pokajo že dober teden dni, mi pa le po tihem kolnemo in si zatiskamo oči, s tem pa nehote dovoljujemo, da nam nekdo hodi po glavi ter nas posiljuje s svojo bolestno agresivnost-
Petarde, rakete in drugi pirotehnični izdelki so že lep čas naprodaj, prodajati šele od 19. decembra.
Foto: M. Ozmec
čeprav jih je po zakonu dovoljeno
jo. Kajti v že omenjenem zakonu je med drugim zapisano, da je tudi v času dovoljene uporabe teh pirotehničnih izdelkov ta prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh javnih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer po-
Po podatkih slovenske Policije so v lanskem letu ugotovili 248 kršitev predpisov s področja pirotehničnih izdelkov, pri čemer so zasegli 90.700 kosov raznih pirotehničnih izdelkov, največ na meji. S pirotehničnimi izdelki se je poškodovalo 23 oseb, od tega 12 otrok. V 77 primerih je bilo poškodovano premoženje (avtomobili, nabiralniki, koši, oblačila).
tekajo javni shodi ali javne prireditve!
Posebej boleče je, ko ti mečejo pokajoče petarde pod noge prav mladoletniki, takorekoč še smrklje in smrkavci, čeprav je v taistem zakonu zapisano tudi, da je mladoletnikom do 15. leta starosti dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I in le če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Povsem nerazumno je tudi, da se pokanja in pravcati ognjemeti dogajajo celo na dvorišču Šolskega centra Ptuj, pred nemočnimi očmi profesorjev in stanovalcev prek ceste.
Na območju Policijske postaje Ptuj pa so v lanskem
Napoved vremena za Slovenijo
Dnevi od Lucije (13.) do božičnega dne, 3A5 vreme vseh mesecev oznane!	«Ak,
Danes čez dan se bo zjasnilo. Pihati bo začel severovzhodni veter. Zjutraj lahko ponekod po nižinah še nastane megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -1, v alpskih dolinah do -8, najvišje dnevne v krajih z meglo malo nad 0, drugod do 7 stopinj C. V soboto bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v vzhodni in južni Sloveniji pa pretežno oblačno. V južni Sloveniji bo rahlo snežilo. Pihal bo severovzhodni veter. V nedeljo bo pretežno jasno, veter bo nekoliko oslabel.
letu sprejeli le tri prijave o kršenju uredbe zakona o eksplozivih, zaradi česar so podali prav toliko prijav sodniku za prekrške. V prazničnih dneh pa so v zvezi s pirotehničnimi sredstvi zabeležili le eno nekoliko hujšo poškodbo roke. Gre za primer, ko je otrok, ki je metal petarde v spremstvu očeta, eno, ki po vžigu ni eksplodirala, pobral, da bi jo še enkrat prižgal, tedaj pa je v njegovih rokah nenadoma počilo!
Zatorej, ko boste mali in veliki otroci v zakonsko dovoljenem času pokali in metali rakete, počnite to strogo po navodilih proizvajalcev. In nikar ne vežite po več petard skupaj, nikar jih ne mečite v steklenice, da bi bolj počilo, kajti po zakonu je tudi to prepovedano in kaznivo in predvsem nevarno. Napake si nikakor ne smete privoščiti, kajti zagotovo bo hujša od udarca po žepu in predvsem - krvava!
M. Ozmec
"miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Slovenska Bistrica • Razglasili najboljše
Slovenjebistriški tednik Panorama je že tretjič razglasil naj obrtnika, podjetnika in direktorja leta 2005 občin Slovenska Bistrica in Oplotnica. Pri kriterijih za izbor je žirija v prvi vrsti upoštevala uspešnost poslovanja v podjetjih, ustvarjen skupni prihodek v zadnjih nekaj letih, čisti dobiček, rast števila zaposlenih, kapital, razvojne načrte, naložbe in ugled v lokalnem okolju.
Pomembno vlogo pri nominaciji in končnem izboru so imeli tudi certifikati kakovosti, izvozna naravnanost, vizija prihodnosti, pa tudi zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, vlagateljev in dobaviteljev ter skrb za okolje v podjetju, ki ga nominiranec vodi. Jeziček na tehtnici pri nominaciji je predstavljala tudi komunikacijska odličnost, sposobnost kandidata za komuniciranje z okoljem, posebej s predstavniki medijev.
Obrtnik leta 2005 občine Slovenska Bistrica in Oplotnica je Viljem Strnad, Pekarna Strnad Oplotnica. V Strnadovi družini je obrt tradicija, saj se nadaljuje že v tretji generaciji. Pekarna Strnad s 47 zaposlenimi je mlada, uspešna in hitro raste. Ima vpeljan sistem HACCAP, vključena je v sistem SLOPAK in ima znak SQ - slovenska kvaliteta. V teku je naložba v nakup opreme za potrebe obrata pekarne in gradnja prizidka k pekarni, ki bo zaključena konec leta 2006. Poleg tega ima Pekarna Strnad več poslovnih enot od Slovenske Bistrice, Poljčan, Stranic do prodajalne na mariborski tržnici.
Nagrajenci Viljem Strnad - obrtnik, Jože Javornik - podjetnik ter Leopold Turnšek - direktor leta 2005, ob njih pa še župan Oplotnice Vlado Globovnik in slovenjebistriška županja Irena Majcen.
Podjetnik leta 2005je Jože Javornik, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, direktor podjetja Kal-dera, d. o. o., ki šteje 47 zaposlenih. Podjetje Kaldera, letos so se preselili na novo lokacijo v Evro obrtni center na Kolodvorski, naložba pa je veljala 3 milijone evrov, je nastalo iz nekdanjega oddelka orodij v Impolu in obrata orodjarne. od leta 1995 dosegajo nenehno rast skupnih prihodkov, vsako leto za blizu 50 milijonov tolarjev več. Skupni prihodki so se zaradi večje naložbe v nove proizvodne prostore v zadnjih dveh letih ustalili na 520 milijonih tolarjev, od leta 2002 pa ima tudi certifikat kakovosti.
Direktor leta 2005 je Leopold Turnšek, direktor Tovarne olja Gea, d. d., Slovenska Bistrica. Leopold Turnšek velja za živo legendo slovenjebistriškega gospodarstva, saj je na čelu tovarne olja neprekinjeno od 10. maja l976. Nesporne so njegove zasluge za lastninsko preoblikovanje družbe Tovarne olja Gea ter pri uresničitvi dolgotrajnega združevanja slovenske živilske industrije, še posebej oljarjev. Je glavni kreator tega izjemno zahtevnega procesa, ki je tekel postopno od poletja 1998 do letošnjega 1. februarja. Hkrati pa je Tovarna olja Gea postala edini lastnik podjetja v BiH z imenom Gea & ABA. Leopold Turnšek, univerzitetni dipl. ing. agronomije, je ob drugih funkcijah v živilsko pridelovalni industriji tudi predsednik GIZ Golica, podpredsednik GZS - Območne zbornice Maribor, član sveta za oljkarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Vida Topolovec
ABA
PTUJ
Boitiaiiiinis.p.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNÊia, GARAŽNA VRATA
Štufa26a Tel.: 02 787^-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4