A TABORA'* a se pri upravi MARIBOR, Jurčiče ulica štev. 4. ■«5338*53* Posamezne številke« Navadne Bin —•75, ob nedeljah Bin 1*50. -TABOR« izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri datumom naslednjega dno ter stan-mesečno po pošti D 10"—, za inozemstvo D18'—, dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D 10’—, inserati po dogovoru. Uto: S H. Nemška stranka na pohodu. Maribor, 12. okt. Mi smo nedavno prinesli obširnejši, Načelnega vidika pisani, komentar k istanovitvr nemške politične organ i- ^ClJe v Sloveniji. Naš članek ;ie bil pi- ','“n tako stvarno in trezno, da nam ee- °, novosadski »Deutsches Volksslatt« A ®Offol odreci objektivnosti in resno- V1, kisali smo pod vtisom prve vesti, a je pokrajinska vlada dovolila r.sta- '1vite,v nemške .ara političnega društva. ;N^° vedeli ničesar ne o programu •J* o vodilnih osebah te •ft-a “ platana v gotovini. Posamezne številke: Navadne Bin —”75, oh nedeljah Bin 1*50. UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. 4, I. nadstropje- Telefon interurb. šh 270* UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici St. 4, pritličje, desno- Telefon st. 2J. —■ SHS postno čekov ni račun* štev. 11.787. Na naročila brez denarja se ne ozira. —- Rokopisi se ne vračajo. Maribor, sobota 14. oktobra 1922. Položaj razčiščen. Zadnje vesti iz Beograda. Demokratsko zborovanje. Spor po* kinemu programu. Nadalje se zahteva polnonsa odstranjen. — Manifestacije izvršitev sklepa lanskega kongresa de-Davidoviču. mokratske stranke, da je treba vidov- Beograd. 13. okt. Na včerajšnji dansko ustavo izvesti do kraja. Demo-seji glavnega odbora demokratske ^rali kooperirajo z vsako stranko, ki stranke se je na željo nekaterih poslan- oziru enako stališče, cev spremenila sporazumna resolucija, organ izacije. J-ar eez noč se je pojavila v graški . ,^aSesp°sti« vest, da je odbor nemške j,laake izvoljen. Danes čitamo v ljub-• jenskem :■ Jutru« imena odbornikov in j?ui nekaterih članov. Popolnoma na-se je vršil dne 1. t. m. v Mari- ustanovni občni zbor, katerega j® je udeležilo tudi mnogo oseb iz ostali n>est in trgov mariborske oblasti, el1 ^Ur^m * Politika in pa dejstvo, 0a fi0 graški listi prvi prinesli poročilo !j_, Boyein. odboru, se v naših krogih ne ^Pjuentira preveč prijavno. So slabši ,15 Pa je napravila sestava nove franke. n.9 moremo nemški stranki predla °Va-*’ ^aj se organizira in ko-^ ^a:i voli na svoja vodilna mesta, ji! j® vi.a^a odobrila njena pravila in. tFff '^a-'e v t®m oziru proste roke. ^otavljamo pa, da nova stranka ne in živeti brez nekake načelne to ^^ktič-n© omejitve v svoji taktiki; tj ?e Pravi, nemška stranka ne sme ni-** trenutek izgubiti izpred oči. da slov T>roj brezupen, če vodi ■ no razmerje do te večine geslo s°žitja. 5:0 li kazali , _ loj • aa za.vedia.30 političnega po- T)p.,?a 11 a našem obmejnem ozemlju? Administrativno in zakonodajno delo je treba izvesti v najširšem duhu demokratskega programa. Predsedniku glavnega odbora se prepušča svoboda akcije, v kolikor so tiče pripravljalnega dola posameznih zadev. Pravica definitivnega sklepanja pa so pridržava kompetentnim strankinim forom. sov- no Pa geslo sprave in mirnega organizatorji nove stranke po- v ?i'ši Spodnji Štajerski. Nova stran- lV v ____________________. _____ ^skušala loviti trgovce, obrtnike bne uradnike, da si pridobi gia-liWl31,fio :'i Potrebni za nastop v vo- wl. Rimamo še nobenih zanesljivih’ ,.(]a 1,1 0 njihovem programu, smemo že ^ }'®&i> da bo naša javnost sprejela »iem tProfirram 7i globokim nezesupa-gpa ’ 'CGr so že sedaj vidi, da bo pro-' ^ nekaj drugega kot praksa. lWn s-7,nam^a odbornikov in prijav-jsito11 (']C-10V razvidimo, da ie toizra-a^ir ^Ščanska stranka, okoli kater se •fttoga?° beati possidentes. da obranijo °st’a71 v Vip^v nemškega kapitala, ki je v i‘- zapuščina nemške ekspanzije B in. 8oVe 1. in ’ k si v«* 01 u* -* owdali smo že, da smo nct fdini v tem, da no do-Heujsv10 romškntarije. Ta sramota tolOra v P^iti^© na slovenski 7'?nlji ^i ®b risana za vselej. Ali pa Ša^-y-va stranica sploh moro upali na uspehe, če si ne pridobi tu - }> !.a>iSne moči? Zdi so nam, da je slfj^p0-1 ^oizogiben in da bodo morali J krogi. noseči no radikalnejši ■SprV^1'* 86 todo začeli ocla^atiTazni ^■^•^».Vo^nški,-Grilci in dragi po-^ črički izra polpretekle dobe. Je de\S T>a na' stvari’ najznačilnejše, ^li.ti' V°’ ^ flPiritu« agens nemške organizacije na našem ob-^ oz®m, i n slovenski r onega t dr. °^*®tni,§ki kandidat nri dr. 'f5ic^ ^nu v Mariboru. Dr. Kunnik ^ T»a "*1 Mave^ei1 na odbora iški listi, previdnosti in lo začasno. I8? Tsosiali v javnost samo take •Sitt* . Topolnoma. neodvisne in vendar pa ne bistveno. Šlo je jo za to, da so v resoluciji točneje označijo pravice vodstva, stranke, ker . bi sicer mogla nastati nova nesporazumi jen ja. -Odsek je v neceli uri izdelal besedilo nove resolucije, ki je bila sogiasno sprejeta. Navzoči so z burnim ploskanjem in navdušenimi klici pozdiavili jj'emotVati proti ministru Miladinovi-Jvoncno vel javno odstranitev spora v ... , , stranki. Na predlog poslanca VVilderja du> ker Pledira za velikosrbstvo. je bilo sklenjeno, da se ostavka g. Da- Beograd, 13. oktobra. (Izv,-) Poštni vidoviča na predsedniško mosto ne in brzojavni minister Žarko Miladiuo-vzame na znanje. vič bo mor.al odstopiti in ne pride v -. , „ ... .. . .• •, .v poštev pri rekonstrukciji kabineta, ker Ljuba Davidovjc ostane tedaj se £ jm radikalakem Verovanju plediral nadalje predsednik stranke. 7a Veliko Srbijo. Ta. govor je vzbudil Podpredsednik dr. Krstelj je na to v krogih demokratske stranke veliko predlagal, naj zborovalci korporativno nezadovoljstvo. Demokratski klub je spremijo vodjo stranke Davidovima do mnenja, da minister Miladinovič ni njegovega doma.. Ta predlog je bil na- postopal pravilno, ko je kot aktivni vdušeno sprejet, nakar se je razvil po minister govoril za spremembo držav-mestu manifestacijski sprevod. Na po- nega imena, ki je vendar že določeno v poldanskem zaključnem zborovanju je ustavi. Tega mnenja jo tudi večina rabila soglasno sprejeta resolucija v ko- dikalnega kluba, med drugimi mini-rist uradništva, ki jo je predlagal g. strski predsednik Paši«. Turk iz Ljubljane. Novo bosedjlo resolucijo. - Za nrcii- ^ p»sla"“ ®«dWove strai.Ee pftec tev razmer na Hrvatskem. — Proti rc- kralju m ustavi, viziji ustave. - Ustava se mora izvesti. Beograd, 13. okt. (Izv.) Včeraj’ ob Beograd, 13. oktobra. (Izv.) Nova 1 url popoldne je poslanecdirvatkere-resolucija je bistveno ista kot ona, ki pubhkanske stranke dr. Karlo Hau- smo jo objavili v včerajšnji številki. V točki 1. se naglaša, da je bila ureditev razmer na Hrvatskem vedno najiskrenejša želja demokratske stranko in da jo ta zadeva ena najresnejših' državnih potreb. Točka 2. daje direktive 7,a demokratsko delo v tej smeri in sicer: vsaka akcija se mora zasnovali na vidovdanski ustavi ter ne sme hiti sler v navzočnosti predsednika parlamenta dr. Biharja položil predpisano prisego kralju in državi. Prepovedano velikosrbsko zborovanje v Metkoviču. B e o g r a d, 13. oktobra. (Izv.) V Metkoviču so nekateri politični, pustolovci sklicali zborovanje velesrbske naperjena niti proti državi niti proti stranke. Ministrstvo za notranja dela narodnemu jedinstvn niti proti strau- je to zborovanje prepovedalo. Fašisti gospodarji Italije? D u n a j, 13. oktobra. (Izv.) Kakor takojšnji razpust zbornice in volilno poroča jo listi iz Rima, se je vlada uda- reformo za novo zbornico, la ultimatnmu fašistov, ki zahtevajo Položaj na vzhodu. Grška vlada podpiše mudanijski £;po- razum. — Boljševiške intrige v Perziji in Afganistanu. Pariz, IS. oktobra. (Izv.) Iz Aten London, 12. okt. (Izv.) Iz Carigra-poročajo, da bo grška vlada v teku da poročajo: Štiri tisoč Turkov je da-treh dni podpisala mudanijski spora- nes prekoračilo novo mejo pri poloto-zum. Čaka le še na grške delegate, ki km Ismidu. Angleški general je polom prinesejo podrobnosti, posebno, kar 60 letal onozoril Turke na mejo nevtralne tiče evakuacije Traeije. S?11®' ■^azein tega pa je obvestil o kr- London, 12. okt. (Izv.) »Times« šitvi pogodbe tudi Ismid-pašo in Mu-poročajo: Zastopnik moskovske vlade stafa Kemal-pašo. je dne 9. t. m. obvestil ljudskega komi- London, 13. oktobra. (Izv.) Reu- sarja ®a zunanje zadeve, da. sta paraj- terjev urad ugotavlja, da so Turki na skain afganistanska, vlada priprvljeni mudanijski konferenci popustili tako podpirati Kemal-pašo v slučaju, da. za- glede nevtralne cone, kakor tudi glede vozniki ne bi ugodili turškim zahte- števila orožništva ,v; Traciji. vam, posebno, glede Traeije. Rudarska stavka na Češkem’. jim ponudile tekom pogajanj, so spre-Praga, 12. okt. (IsvO Danes se je le. če ostanejo vse ostale otvorila ob udeležbi treh' zadružnih doloelro kolektivne pogodbe v veljavi, central državna konferenca koaliranih BORZA' rudarskih zvez. Dosedanje gališče pri Kro.;a „otira v Curih,; 2<075. poga.ian.p li se je odobnlo. Sklsnuo se . je, da vztrajajo rudarji na februar- Curili, 13. oktobra- (Izvirno.) Pred- skem sporazumu, ki določa, da. se zni- borza Pariz 40-65, Zagreb 2.075, London žajo mezde sorazmerno s padanjem 23.°2, Berlin 0.1875, Praga 18-15, Italija cen življenskih potrebščin. V dokaz,'da Newyork 537.50, Dunaj 0.0073, so rudarji vedno spoštovali ta spora- žtg< krone 0.0080, Budimpešta 0.213-=, zum, naj služi, ureditev mezd v klad- Varšava O.O5 pet osmjpfc . folija,.; 3.45, Številka: 233. ■ tako lahko do živega. To jo dobro pre*. računjena taktika, ki pa je le nov do' kaz, da bo nemška politika v Sloveniji neodfcritosrčna in zahrbtna. Značilno je, da je — kakor izvemo izza kulis — ena prvih točk delovnega programa nemške stranke osvojitev nekaterih nemških naprav in zavodov, med njimi »Schulvereinskih« šol, »Siidmarkinega« imetja in kazinsko-gledališkega poslopja v Mariboru. —< Prihodnje dni bomo prinesli obširaejše poročilo, kako se mariborski Nemci trudijo, da bi zopet zagospodovali V gledališču, da bi vrgli iz njega sloven-' sko Talijo in slovensko študijsko knjižnico ter si te prostore rezervirali za nemške prireditve in nemška društva. To je selo drzen zalet, pa se nam dozdeva, da si bodo razni Kupnild hitre jo osmodili poroti kot si sploh mislijo. Naravno je, da Nemci že takoj na prvi poti v javnost vzbujajo nezaupanje, saj ne store prav ničesar, s čimer bi pokazali, da razumejo naše politična razmere in našo narodno psihologijo. Nemški kapital si hoče ohraniti ob meji kar največ vpliva, zato pa stopa kot posebna skupina, ozaljšan z geslom »staatstreu und volkstreu« v naše politično življenje in zato napoveduje slovenski večini nacionalno borbo. —< Potrebno je, da se Slovenci zavemo svojih dolžnosti in da prestrižemo vsak udarec, ki gre preko naravne meje nemške stranke. Tu ob meji potrebujemo enoten, nadstrankarski gospodarski program; program, ki gre za tem, da se kar najbolj utrdi naša industrija, trgovina in obrt. V vsakem slučaju moramo vedeti, koga podpiramo ini čemu ga podpiramo. Beaiti possident.es nemškega rodu v Mariboru, Ptuju in) Celju morajo občutiti, da merijo svojo pešajočo moč s slovensko gospodarsko enoto, ki se sicer razpada v več različnih političnih delov, katera' pa bo vedno in na vsakem mestu sistematično osvajala ostanke propadle nemške ekspanzije na slovenski zemlji. i Sftspjptniki ne morejo; I novskem revirju. ..&P»oe*ije, %i ker jim je tudi g. minister dr. 1 začel močno »štrence« mešati.^ i JJ temu pa še stane pri nas na deželi 'e * moka 31 in krušna 28 K (seveda ne pr vovrstna kakor v mestu). ^ — Pomanjkanje soli na deželi. ^ deželi se posebno v jesenskem casu 1 bi mnogo soli za konzerviranje zc > repe, zabele, mesa itd. Kakor se n* poroča, je nastalo v zadnjem casa -deželi občutno pomanjkanje soli. Vzrok temai leži v neurejenih P1 metnih razmerah, ki silno ote^ko^ . dovoljno dobavo. Podvzeti pa sor 'koraki, da so temu v najkrajšem^, odpomore, Iver so zaloge soli dovO-3! * —• Regulacija Drave. Mini^s ■ za poljedelstvo in vode je ^dovoli 10^ redno vzdrževanje regulačno-obra nih del ob Dravi od Maribora do 1 " jimurja 569.000 dinarjev ter za .1&%liii£ redna obrambna dela ob Dravi c-1,243.000 dinarjev. Z regulacijo na_ ^ nevarnejših mestih se bo začelo =® jesen. ^ — Zakon za zgradbo cenenih s ‘ vanj. Kakor se poroča iz Beograd^ izdelalo ministrstvo za socijalno tilco nov zakonski načrt za malih, cenenih stanovanj. P0^1'o0lLj1o tega zakona še niso znane.. Nedv» pa bo našel zakon, ki bi odpo®o£® dan ji stanovanjski bedi, tako v, mentu, kakor v javnosti splošno o <' bravanje. .. 1 — Prošnje za štipendije. Minis^rS^0 prosvete je odredilo z odlokom z 4. oktobra 1922. P. br. 5937, da sf ^ šnje za štipendije služateljev :JI1vV^elrt in visokih šol vložijo po izvr^e vpisu pri pristojnem rektoratu, ki ™^ šnjo^ predloži pokrajinski uprav’-Prošnje morajo biti opremljene s 1 „ trebnimi dokumenti. „ — Obratno nezgode, kako Ijajo. Okrožni urad za zavarovan.)0 ^ lavcev v Ljubljani ponovno oPoZ^|j£,( vso delodajalce, ki zaposlujejo katere se po zakonu za zavarovanj0 u lavcev za slučaj bolezni in ne,z?°0q varovano, da morajo v zrnislu § gg ga zakona vso obratne nezgode, pripete njih uslužbencem, v dveh 1*^ dih prijaviti potom pristojne pos-o' nico na Okrožni urad za za varov ^ delavcev v Ljubljani na tiskovin^ Jednom za obedom, leada su u. kolače, najednom se počeo smejat1' ^ ni! n»v«« rt J^1----------- - 1 mignuo jednim okom kina. — Da. kažem? A? Japkin je strahovito zagrizao mesto kolača salfetu-Semjonovna skočila jo iza stola 1 begla u drugu sobu. U ovakvom stanju nalazili^ mladi ljudi do kraja Avgusta, dana, kada je Japkin zaprosio - ^ Ane Semjonovne. O, kako 3° srečan dan! Pošto je govorio sa teljima Aninim i dobio njihov j! ■nak Japkin je prvo potrčao n d tražio Kolju. Našavši ga, u raa,.Q zaplabao od usbudjen.ia i uhva ka za uho. Dotrčala je i Ana novina, koga je takodjo tražda^^ p-. i uhmtila ga za drugo uho. . UL UlfcJU UJiv. — 1-1 10 J videti kakvo se blaženstvo licima zaljubljenih, kada je KoiJ p. A j, ^ 1 /tJ,1 lai-9 i molio ih: — Mili, dragi, neču ireči! oprostite! . , za6''1 A. za tim su oboje pa,izn'ali>_c‘.(j.1(, v\ vzorne, odlcako su zaljubljeni dmigo, nisu ni jedared oscti l£)>/ siie6u, tako zanosno blaženstve, _ jitfj trenuitika. kada su KP^kli ‘ rana za usl, feo dobe brezplačno pri vseli poslovalnicah okrožnega urada. Dogaja so, da delodajalci nezgode prijavljajo bodisi naravnost političnim oblastem (okrajnim glavarstvom, mestnim magistratom) ali pa okrožnemu uradu, kar pa ni pravilno in jo v stanu, da povzroči zakesnitev v priznanju nezgodnih rent. To navodilo pa ne velja za one zavarovance, ki so člani bratovskih skladnic m blagajen prometnih podjetij, za lta-, tere v panogi bolniškega in neugodnega zavarovanja okrožni urad ni pristojen. , Tinja na Pohorju. Naš župan g. • Janez Ferk jo hodil ponoči stražit svoj vinograd, da bi mu drugi ne prikrajšali trgatve. V temi je padel v neko ja-nio in si (zlomil desno roko. Moral je v >>olnico. —■ No igrajte se z orožjem! V vinorodnih krajih je navada, da fantje ponoči stražijo po vinogradih. Za šalo in kratek čas pa pri tem streljajo iz pušk samokresov in drugega orožja. 'Pako so tudi v Sodrežu hodili to dni fantje s puškam^ po vinogradih. Imeli .so dve 'Puški, izmed katerih so eno izstrelili, eQa pa je ostala nabita. Med poiom so s® ustavili pri neki zidanici, kjer so se fTepoali in šalili. Pri tem vzame eden izmed fantov puško, in misleč, da je prazna, nameri proti Simonu Margi-ter jo sproži. Strel je zadel Margiča ^»ravnost v prša in v petih minutah bil fant mrtev. —• Tlom v cerkev. Na Taborskem v Zagorju na Hrvatičem je bilo v noči ?Cl. 1. na 2. oktobra vlomljeno v tamo-snjo cerkev. Tat jo odnesel kelih in '®s°nŠtranco v vrednosti 50.000 kron. — jJ-atvine je osumljen nek Alojzij Mio-sel5* ki je pred kratkim pobegnil iz varaždinskih zaporov, u ~ Kaznovana izdajalca. Te dni. so 3o izvršila v Leskovcu v Srbiji smrtna ^bsodba nad Ivanom Kara-Jankovičem n Spiro Zajdovičem, ki sta za časa . olgarske okupacije Srbije med sve-' Vn°_ vojno izdala veliko Srbov bolgarskim. oblastem, ki so jih poitem dale 1 'O-moriti. Oba sta bila obešena, v Iz Rečica v Sav. dolini nam pi-6Jo: Apostol Novačan je srčno želel v ^deljo oznanjevati svoj evangelij v . ajdovi gostilni, a jo siromak, najbrž g* tisto jutro z levo nogo. Pomenili se z okrajnim komisarjem inorožni-l> ki so mu dopovedali, da na Rečici o moro ničesar več pokvariti; saj tako so bore »Slov. Gospodarja«, »Stražo«, * utonomista« in tem podobne evan-e)iJe. Enak uspeh je imel na Ljubnem vJi Podpečanu. Naše sožalje, gospod j. °Y'ačan! Pri nas ljudje nimajo smisla a vaše reči, ali tam za morjem bi pa tem program mn dobro izhajali! sle Naraščanje draginje na Madžar. e*n, posebno v Budimpešti, postaja ■g d n jem gasu vedno občutnejše. V ^^dimpešti sledi stavka na stavko. — gibanje, ki preti s splošno stav-du'žavnega uraduištva. kraljica Cit a šo vedno čaka .Španskem »boljših« časov. S svojo Vvi stanuje v neki vili v LeJueti- Šdo ***° ^ ^ 11 a xazP°b,,.!?0 Eek aristokrat. Ker pa ta vila ni 35 ®jena sa zimovanje, se bo Cita na Jij ? zopet preselila v El Pardo pri k f Njen »dvor« so še vedno bori njen,ln^nimi težkočami, ker vprašanje H'i D° *PiQk°jnine« šo ni rešeno. Madža-®n.o • • ^ sv°b slabi valuti tudi ne vedno zalagati z milijončki. — •^nski kralj pa ni preveč darežljiv obli1 P0®0*!! vedno lo toliko, kolikor ne-odno rabi za »življenje«. Zahvala koroških Slovencev. j)rj ^or°ški Slovenci vračajo najin rcne!š0 zahvalo za pozdrave usod S°^lt“a v ^asu obletnice ekirn°^K° c-neva’ sosednim slovenil bratom in sestram v Mariboru-2a SrUp ™ tolažba je napolnila naša bole-natri' ^y navr°dnem boju, ker čutijo z kočo k / naši_ sosedni Slovenci našo pe-brat0 °. ^asiguramo vsem slovenskim DojrnfM, m sestram» da sc nikdar ne u-^?5ilicm° ndi pod na^ujšim germanskim Ua ne priDoznamo sedaj nam vladajoči tuj narod za našega gospodarja in njegove šege ne za naše šege. Nc ustrašimo se ob največjih slavnostih še danes z razobešanjem slovenskih trobojnic dokazati germanstvenemu nasilju in podivjani druhali, katera -nas napada in preganja, da teče po naših žilah slovenska kri Borili smo se skozi stoletja rod za rodom neustrašeno v narodnem boju, za našo slovensko zemljo in pravice v Korotanu, kot dediči in potomci starih koroških Slovanov, borili se bomo, dokler tudi nam ne zasije solnce svobode pod okriljem slovanske države. Da nas je zadela 1. 1^20 nemila usoda in pahnila nazaj v krute germanske okove po goljufiji in z nasiljem, da ječimo še danes pod najtežjim tujim robstvom, ki ga svet pozna, vse to nc more izruvati iz naših src ljubezni slovenske domovine. V naših prsih bije srce, ki hrepeni edino le po pravem slovanskem vladarju in kralju Aleksandru I., kateri nam bo vrnil svobodo in naše slovenske pravice v sedaj tužnem Korotanu. Slovenske koroške pozdrave in na skorajšnjo »Svidenje na starodavnem Gosposvetskem polju«. Koroški Slovcnci. Maribor oktobra 1922, m V znamenju nove nemške politike? Nek tukajšnji narodni gostilničar nam je pokazal vabilo, s katerim sklicujc Splošna zadruga za gostilničarsko obrt (g. Franz Rosclianz) sestanek članov, na katerem sc naj določi na poziv okrajnega glavarstva novi cenik- Vabilo je pisano samo v nemščini in celo vsem slovenskim članom so se poslala nemška vabila. Ali je morda to pričetek nove politike tukajšnjih Nemcev ki se čutijo pod okriljem svojega političnega in gospodarskega društva že čisto varne? m Javna prošnja. Podpisani urad je vsled nezdravih uradnih .prostorov v skrajno težkem položaju in ako ne najde novih lokalov, obenem v nevarnosti, da bo moral prenehati z uradovanjem, kar bi bilo na škodo vsei javnosti, zlasti pa najbednejšim — brezposelnemu delavstvu. Zato prosimo, da nam naj vsakdo prijavi, če ve za kakšno primerne prostore (3 sobe v pritličju, v sredini mesta), ki bi bili na razpolago proti primerni odkupnini. Zadeva je zelo nujna in pereča., zato prosimo hitre pomoči. — Državna borza dela v Mariboru, Stolna ulica št. 4. m Nenavadno velik sulec. V oknu restavracije »Stara pivarna« (bolel HaHnvidl) je bil danes dopoldne razstavljen nenavadno velik sulec, ki tehta 16 kg. Ujel je to ribo g. Marko v Dravi pod Meljem na mrežo. Zadnje občudovanje tega nenavadnega plena so bo vršilo danes zvečer v restavraciji sami, kjer bodo vsi občudovalci prišli na svoj račun. m Po ceni so se vozili minolo nedeljo štirje gospodiči iz Razvanja nazaj v Maribor. Dopoldne so se v Radvanju imeli malo »dobro«, malo so se ga tudi nasekali, potem pa »nobel« odpeljali z izvošč-kom nazaj v mesto. Toda na kralja Petra trgu je izvošček v svoje presenečenje zapazil, da so se vsi štirje gospodje kar na tihem poslovili, ne d abi plačali. Voz je bi! prazen. V bližini pa je zapazil izvošček nekega gospoda ki je hitel za neko gospodično. Misleč, da je to eden izmed njegovih gostov, je klical stražo, naj ga prime. Toda stražnik ga je potolažil, češ, da dotičnega dobro pozna in da naj mu jutri predloži račun. Izvošček se je s tem potolažil. Drugega dne pa jo mahne na vse zgodaj v neko tukajšnjo banko, da izterja od dotičnega gospoda neplačano voznino- Toda glej ga spaka! Dotični gospod ni o kaki vožnji sploh ničesar vedel ter mu dokazoval, da omenjeno nedeljo sploh ni bil v Radvanju. Beseda je dala besedo, in bančni u-radnik, katerega je izvošček smatral za svojega dolžnika, je začel zabavljati tudi čez policijo, kateri je poslal tako »lepo« pismo, da mu je državno pravdni-štvo radi tega prisodilo 1000 dinarjev globe. Opeharjeni izvošček pa še .vedno išče svoje dolžnike. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. —1 Dnevno koncerti. Podpirajte Jup. ialico! Narodno gledališče. Eepertoire: Petek, 13. okt. ob 15. uri »Revizor«', dijaška, izv. Sobota, 14. oktobra: Baron Trenk. Izven. Nedelja, 15. oktobra: Hlapci- Izv. Pondeljek, 16. oktobra: Zaprto. Torek, 17. oktobra: Baron Trenk. B. Kultura in umetnost x »Saron Trenk«. Operota v treh dejanjih. Vglasbil Srečko Albini. Oseba bojevitega pandurskega polkovnika Trenita, s katero so zvezano pripovedko o njegovih pustolovščinah in ljubezenskih aferah, daje prav hvaležno glavno osebo za opereto. K teinu so pridruži kot zunanja oprema romantika vojaškega in hajduškega življenja, slika iz narodnega življenja v Slavoniji in velikomestnega življenja na Dunaju oz. na dunajskem dvoru. — Spretno sestavljen libreto je skladatelj Albini istotako vsestransko izkoriščal v muzikalnem oziru, ter se držal oblike izza najlepše razvojne dobe dunajske operete. Spravil jo v svoje delo prijetno menjavo, ter upošteval učinkovitost mnogokratnega nastopa zbora, na katerega stavi tudi precejšnjo zahteve. Tem večje priznanje gre tudi režiji (g. Rasberger) in muzikalnemu vodstvu (g. kapelnik Vogrič), ki sta podano nalogo zelo lepo rešila. Občinstvo tudi ni štedilo z izraževanjem priznanja. Glavno vlogo (Trenit) je podal g. Arhipov. Priznati moramo njegovo marljivost, s katero se skuša vglobiti v značaj vloge, alt o ravno se mu ni zm ir a j posrečilo podati sliko pustolovskega lahkoživega pandurskega komandirja. Njegov glas doni prijetno, v vseh legah enakomerno izenačen in tudi slovenščino obvladuje že v izdatni meri. Lidijo (gdč. Šuštarjeva) bi si želeli temperament-nejšo, v podanih prilikah pa hudomušno in šegavo. Vrlo dobro je kreiral g. Janko svojega Nikolo. Bil je dovtipen in tudi v pevskem oziru je docela zadostoval. Njegova žena Marica (gdč. Savinova) je bila živahna in premetena., ter je istotako dobro podala svojo vlogo. Od drugih vlog je še omeniti Kornelijo (gdč. Petkovo), francoskega poslanika (g. Kopača), dvornega poeta (g. Rasberger), Ala Vusijo (g. Grom) in Čavša (g. Harastovič). Pohvalno priznanje zasluži zbor, ki .jo imel topot rešiti precejšnjo nalogo. Očividno seje trudil, spraviti v celokupni nasitop potrebno življenje. Ko enkrat ne bode več tako visel na taktovki. dirigentovi, bodo tudi postale kretnje bolj proste. — Pomisliti je treiba, da stojimo v dobi početnega razvoja mariborskega slovenskega gledališča in v muzikalnem oziru so tukaj uspehi vsekakor očivid-ni. Pomenijo že lep napredek napram prejšnji nemški opereti izza vojne dobe. Če bi še orkester spremljal bolj de-centno, bi bilo to celoskupnemu vtisu tudi v prid. Obisk je bil dober in občinstvo je živahno aplavdiralo. Sokolstvo. o Kolo jahačev sokolskega društva v Mariboru prične z novim tečajem v jahanju in so vabijo bratje, ki se ga nameravajo udeležiti, da so prijavijo br. Novaku v Narodnem domu. Priglasiti pa se morejo lo oni, ki so člani kakega sokolskega društva. Prva vaja v nedeljo, 15. t. m., zbirališče točno ob V^S. uri v Narodnem domu. Zdravo! Načelstvo. Spori : ISSK Maribor : MAK. V nedeljo dne 15. t. m. se odigra na igrišču »ISSK Maribor« v ljudskem vrtu zadnja jesenska prvenstvena tekma. Igra obeta biti jako zanimiva ker imata oba nasprotnika enako število točk ter bosla nastopila z najboljšimi močmi. Igra se prične točno ob K15. uri. Trgovina, obrt in industrija. t Važno za vso trgovce in lndnstri-jalce! Na svoje posredovanjo jo trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani dobila danes dne 12. oktobra sledečo brzojavko: »Na vaš telegram od 10. oktobra ukazano odboru da tudi za prispelo trgovsko blago izda dovoljenja samo za uvoz brez pravice za nakup deviz.« Generalni inšpektor Jakovljevič J. br. 18220. Gospodarstvo. g Odobren ja za dospelo blago. Trgovski gremij je bil danes brzojavno obveščen, da je prejel devizni odbor nalog, izdajati za dospelo blago odobrenja brez pravice za nakup deviz, o čemur se vsi interesentje obveščajo. Obširneje o tej zadevi na jutrišnjem občnem zboru gre-mija. g Hmelj. KI. in XII. brzojavno tržno poročilo: Ntirnberg, 11. X. 1922, — Živahno povpraševanje, vse vrste za 2200 M dražje. (100 M = 2.50 Din.), g Produktna borza v Novem Sadu, 11. oktobra: pšenica: 335—338, ječmen: 300—305, oves: 255—258; koruza: 300— 305; fižol: 310—320. moka: (z vrečo) št. 0 500; za kuho 475; krušna št. 6 425, otrobi: pšenični 160, mast: svinjska ab Bačka 29; zelje: bačko v glavah 100; orehi: bosanski 500, čebula 300. Tendenca: nestalna. . Objave. § Cerele fran?ais priredi v soboto, 14. oktobra, ob 6. zvečer v slavnostni dvorani moškega učiteljišča francosko predavanje. G. general Vinogradskv bo podal sltiee življenja na Ruskem po prevratu. Vstop prost. § Mestni kino. Originalen angleški film »50.000 milj okrog sveta« pot angleškega prestolonaslednika preko. Amerike v Avstralijo na največjem parniku sveta. Film še nevidenih daljnih fcrajev in naravnih1 krasot v 0 činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pomdeljelc. , i ; Zvezdno nebo v oktobru. Venera aili večernica ostane ves oktober prva zvezda, ki se pojavlja na večernem nebu ,v bližini horizonta, tam, kjer zahaja solnce. Nji sledi v; bližini zenita bleščeča Vega, na to visoko na zapadu Anfctur, visoko na jut' gu Atair in levo od Vega Deneb. Kai pela zamiglja nizko na severovzhod-nem obzorju, ko večernica že zahaja. Globoko na južnozapadni strani spoznamo kimalu, ko se somralt zgosti, fot variša naše zemlje — Marsa. Na južno-' vzhodni strani mika naše oči Fomal-hamt, najavetlcjša zvezda v Ribali. Ob 10. uri zvečer je Fomalhaut že prekoračil s voj p kulminacijo, Mars se potaplja na južnozapadeem obzorju* Arktur je zašel, Kapela se je povzpela visoko na severovzhodno plast neba zapadno kvadranto označujejo lerasna zvezdišča Lira, Labod in Orel. 1—1 Na. vzhodu pa se pojavljajo druga krasna zvezdišča, ki jih občuduje vsak ljubi--telj zvezdnega neba. To so: Dvojčki, Orion, Voznik, Bik in. Porsej'. Na zoni-* tu se ab krajo Kefej, Kasiopeja, Pegaz in Andromeda. Južno nebo je redkejše; tu migljajo (precej medlo Ribe, Kit' in Povodnji mož. Koncem oktobra se pojavlja enal najlepših zvezda: Sirij. Od planetov opozarjamo ljubitelje zvezd na. Merkurja, ki stopi 15. okt. m spodnjo konjunkcijo s solncem in set nahaja 31. oktobra v največji zapadni elongaciji. Kancem oktobra se nahaja' severnejše od sodnea, zato ga tudi ni težko najti. Med 20. oktobrom in _ 15' novembrom ga vidimo na jutranjem nebu; okrog 1. novembra se nahaja na našem obzorju 3A ure. — Venera doseže 21. oktobra svoj najmočnejši sijaj, nato pa se njena svešloba nekoliko zmanjša. -Položaj Marsa smo že omenili. Na nebu ga vidimo 3—4 ure. —. Jupiter stopi dne 23. t. m. v konjunkcijo s solncem in ostane ne vid1', j iv. — Saturn, katerega konjunkcija se vrši 4. oktobra, se v drugi polovici oktobra zopet pojavi na svetlem jutranjem nebu. Ne pozabite naročnine? Razno. Vrt samih metuljev. V zoologi enem vrifeu v Londonu je prekrasna zbirka metuljev, pa ne na bučke nabodenih in po vrstah (razvrščenih, temveč zbirka živih metuljev, svobodno letajočih V majhnem, od vseh strani z dobro mram obdanem vrtu. V tem preljuh-kem kakor iz bajke vzetem vrtu ne-negovane cvetlice popolnoma zadostujejo za prehrano teh pestrih stva-ric. No vkljub temu je na vrtu posoda, v katero natakalo vsako uro jako razredčeno strd. Kadar stopi oskrbnica metuljev na vrt, imajo gledalci^ čuda lep prizor. Od vseh strani se zgrinjajo prekrasno opisani metolji in pokrivajo oskrbnico v bajno barvani plašč. Nad posodo pa nastane pestro rajanje. Grozna avijatična nesreča v Indiji. 'Kakor javljajo londonski listi iz Lahore, ponesrečila sta se te dni ‘2 letalea-častnika na naravnost strašen način. Dvignila sta se v aeroplanu, napolnjenem z bombami, da bombardirata dva velika tabora indijskih vstašev. Naenkrat se je aparat iz neznanega vzroka ■ožgal, nakar je ves eksplozivni materija! eksplodiral v zraku. Še prodno so ostanki aeroplana padli na zemljo, sta bila oba častnika raztrgana na drobne kosce. Tragična smrt artista. Pretečeni teden se je dogodila na nekem berlinskem sejmišču nenavadna nesreča. V panorami se je izkazoval neki artist’ f nastopa na odru. V francoski komediji kot človek-krt. Dal se je zakopati v 1 meter globoko jamo, ostal 15 minut v zemlji in se potem kot krt zopet priril •na površje. Ko so ga zadnjič zopet tako zakopali, v zemljo, je začul eden od gledalcev slabotne klice na pomoč ter opozoril na to tudi navzoče. Ljudje so se posmehovali skrbnemu gledalcu ter potrpežljivo čakali, da se artist pririje iz zemlje. Ko ga le ni bilo celih 20 minut na površje, so začeli kopati, toda artist je bil že mrtev, ker se je zadušil. Bivni studenec. Žejni poljski delavci v bližini Plzna so iskali studenec, pa so slednjič našli vir, ki se jim je na prvi mah gabil zaradi svoje rumene barve. Eden izmed njih se pa le ni megel premagati. Pokleknil je na. tla k izvirku ter se napil rumene tekočine. Po prvem požirku se je ustrašil, potem pa je pil v daljših požirkih. Njegovi tovariši so ga začeli posnemati, pa so enoglasno zatrjevali, da studenec vsebuje pivo. Geologi in pivovarski strokovnjaki že preiskujejo studenec, ki daje 20 hi vžitnega piva na dan. Doslej jim je ta vir še uganka. Sodi se pa, da &i studenec dela pot skoz podzemsko skadišče ječmena, ki se kvasi. Igralci in starost. Opaža se, da se gledališki igralci ne starajo tako hiti o kot drugi ljudje. Ta okolnosti se pripisuje načinu življenja, katero je sicer polno skrbi, vendar vedno veselo in zabavno. Tako n. pr. Sara Berhard vkljub svoji visoki starosti še vedno v Parizu je pred nekaj leti igrala 80-letna. Virginija Dejazet z živahnostjo mlade devojke. Kakor poročajo pariški listi, je znani igralec Baron še s svojimi 70 leti igral ljubimske vloge z velikim uspehom. V nekaj dneh bo v gledišču v Amsterdamu praznovala svoj 70. rojstni dan igralka Mina Budor-mau, katera še vedno s prav mladeniškim ognjem poje in pleše prve vloge v opereti ter je še vedno ljubimka občinstva. Ta jievka je tako dobrega zdravja, da se njeni oboževalci nadejajo, da bo zamogla še na odru praznovati svoj 100 rojstni dan. Srečno mesto Amsterdam. Veliko nizozemsko mesto Amsterdam je eno izmed onih redkih mest, kojih finance so v sijajnem stanju. Njegov proračun za tekoče leto izkazuje 10 milijonov zlatih goldinarjev prebitka, ki pa ne bo vrnjen meščanom, ampak bo prene-sen nn novi mcun* .! *x!.»,*$&.! fci* i ****?ii i i Za smeh. Oče in sin. Oče: No, kaj pa ti tako znati svojega nadebudnega zeta, pa 30 šel k predstavi, v kateri je pevec Salomon igral vlogo »Don Juana«. Po predstavi je meščan stopil k igralcu in nm dejal: »ž veseljem Vam dajem svojo hčer -za ženo, ker sem se prepričal pri današnji predstavi, da Vi niste D°u Juan.« Za humor skrbi pri nas neki cerkveni list, ki izhaja v Mariboru. Lis je bil svojčas glasilo pobožnih src m jo kot. tak ustrezal svojemu namenu. Današnji urednik pa je neprostovoljen humorist, ki pisari o vsem mogočem« pa postaja na račun svojo duhovitosti silno zabaven. V zadnji številki j)e ve« lečastiti gospod počastil tudi _ žensko modo z neprostovoljno komičnim ao-rizmom: »Veliko razočaranje. Dokl, : so bili videti samo dekliški obrazi je še šlo. Letošnjo poletje pa smo bjli silno razočarani«. (Hm! Razočaran 3® pač oni, ki išče in hrepeni!). Pisec ^ doživel dalekosežna, globoka, osupOi' va, dražljiva razkritju,« ("Hm! Pae us* prijetna stvari). »Tisti udje«, piše. sta odurna mesenost: res škoda, hia : škoda. Ves idealizem o ženski lepoti s , „ „ , . j mora podreti...« »Nagep pa je i’es neumno obiacds ^1&vo im <2flcd&s po jr^idoc, Bocitc, Icst hocoto*^ Pobočni zraku?« Sin (ki se uči francosko): »Ne • gpod -j^ tedaj hudo nezadovoljen a *iWJ vem, kako se pravi: la coenr, ali h i popolnejšim božjim delom«, nagim v -r» v i . i uu/jjriii # eoenr«. Oce: »Bedak, ne eno in ne aru- vekom (ki menda ni prišel v talarju’2 go, anrupak^ liker«. j “božjih rok). No pa če pobožen Preslmšnja. Berlinski: operni pevec; živi »dalekosežna, globoka, Salamon je prosil za roko hčeri boga- [ razkritja*, to je že hudo, res hudo*<• : tega meščana. Bodoči tast ie hotel spo-t Bcrnhard Kellermann: PREDOR. Roman. (DaljeJ (68) Med nami je poravnano! Kakor ,v, delu smo sodrugi tudi ,v izgubi! Tunnelmen . . •« Poizkušal je nanovo ,vzne-titi oduševljenost. ki je delavske vojske skozi šest let priganjala k delovršbi, kakršna se je zdela nemogoča-Izjavljal je, da predora ne gradi sebi v zabavo. Predor naj pobrati Ameriko in Evropo, dvoji svet, dvojo kulturo. Predor bo dajal tisočim kruha- Predor se ne stvarja .v. obogatitev posameznih kapitalistov, marveč je prav tako namenjen ljudstvu. Baš to je bila njegova (Allanova) namisel. »Vaš, tunnelmen, je predor tam zdolaj Prav vi ste sindikatski delničarji!« Allan je začutil, da je iskra skočila iz njega v mr-goljavo človeških glav. Vse je jelo .vzklikati, .vpiti, sa gibati! Kontakt je bil storjen . . - »Sam sem delavec, tunnelmen!« je trobil Allan. »Delavec kakor vi. Strašljivce mrzim! Proč s straš-ljivci! Pogumni pa naj ostanejo! Delo ni zgolj pripomoček, da se človek nasiti! Delo je .vzor! Delo je naše dobe »era!« Vpitje. Vse je dobro kazalo za Allana- Ko pa jih je pozival, naj spet poprimejo za delo, je bilo iznenada zopet ledeno tiho vse okoli. Zopet jih je izpreletaval strah . . . Allan je izgubil. Zvečer so se sestali voditelji delavcev na meeting, ki je trajal do ranega jutra. In zjutraj so njih odposlanci izjavili, da se dela ne lotijo. Svetovnomorska in evropska gradilišča so se ameriškim tovarišem pridružila. To jutro jc Allan odslovil sto osemdeset tisoč mož. Stanovališča morajo biti izpraznjena w štirideset in osem urah. Predor je počival. Mac City je bila kakor izdrla. Le tu in tam so postavali brambovci s puško ob frami. Pet? del* Edison-Bio je v teh’ tednih’ služila premoženje. Razkazovala je celo katastrofo v samem predoru (!), dirjanje za življenje po royeh. Predvajala je zborovanja- Mac govori. Vse. Tudi novmam so se v naročaj stekale neprecen-jene vsote in založniki so se napihovali- Katastrofa, otetvena prizadevanja, velikanski meetingi, stavka — to so bili streli iz topa. ki so velikansko, po vsem zemeljskem oblu nastanjeno, strahot in senzacij željno vojsko čitalcev, novin .vzplaševali. Svet se je za liste trgal. Delavske novinc vseh pet kontinentov so Maca AHana risale kot sodobno pošast: vsa je krvava iti ostudna, v gobcu ima človeške glave. v. rokah pa blagajne oklopnice. Vsak dan so ga mrcvarile rotacijske tiskalnice vseh dežela. Predorskemu sindikatu so vžigale sramotno znamenje najhujšega zasužnjevanja, kar ga svet pozna, m nad vse nečuvenega kapitalizem-skega trinoštva. Odslovljeni delavci so sc jeli vesti grozilno- Toda Allan jih je ugnal. Po vseh lesenjačah cestnih vogalih m elektrovodnih drogih sc je pozavil razglas, ki je imel tole besedilo: »Tunnelmeni! Sindikat si ne da vzeti niti vijaka, ne da bi ga branil. Razglašamo, da so po vseh smdikatskih poslopjih razvrščene puške strojnice! Nadalje izjavljamo, da se ne šalimo!« Odkod ima ta Mac nenadoma puške strojnice? — 'Ovedelo se je, da so to strelno orožje že pred leti skri-Modna razpostavili — če bi se kdaj kaj primerilo! Ta Mac je gad, ki mu ni priti do živega! Točno štirideset in osem ur po odslovitvi ni bilo PO 'delavskih seliščih ne luči ne vode več. 'Preostajalp jim ni drugega, nego da se spravijo stran, če jih ni volja,: | s sindikatom poskusiti se v bitki. Toda kar brez hrušča in trušča se predorovci niso marali umekniti! Hoteli so svet nase opozoriti, Hoteli so se svetu pokazati, preden se razidejo. Naslednjega dne se je 50-000 tunnelmanov odpravilo v New York. Odpeljali so se v 50 vlakih in ob dvanajstih so.— prava pravcata vojska! — prispeli v, Hoboken. Redarstvo ni imelo povoda, tem množicam prepovedati vstop v New York: v Ne\v York je smel vsak, kdor je le hotel. Ali telefonske naprave redar-stvenih postaj so bile v rabi brez prestanka, da je bilo kretanje te vojske pod nadzorstvom. (Dalje prihodnjič.) ■wn-: '■TfUy' Glavni urednik: Radlroj Rehar, Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Mala oznanila. Kontoristinja, veiča slovenščine in nemščine ter stenografije, išče slnžbo. Nastop takoj. Naslov pove oprava. 1971 Stenotiplstlnja, zmožna slovenskega in nemškega jezika, iSee službo. Ponudbe pod .Začetnica* na upravništvo „Ta-bora\ 1967 Pomožnega slugo, samca, ki pozna dobro Maribor, sprejme takoj okrajno glavarstvo. 1968 Dva dijaka ali uradnika, ali pa dve gospodični, se sprejme na stanovanje z dobro brano. Električna Inč, prost vhod. Vprašati v trgovini Gajeva nlioa 15. 196* 2-1 Ule se perfektna kuharica na dobro in trajno mesto v Zagreb. Ponadbe pod „Koha-rica* na aprave. 1962 Priporočam s tem cenjenim damam svoj modni salon, posebno izdelovanje kostumov in plaščev. Albina Jarc, Cankarjeva ulica 15, II. nadstr. 1965 2-1 Lovski pes, rujavo-bele lise« sliši na ime „Heck“, zbežal* Se odda proti nagradi v Slovenski ulici 2-1. J970 2—1 Kredenca z marmornate ploičo 20CO D, salonska garnitura 460 D, postelja z madraco 500 D, nočna omarica 250 D, velik umivalnik x ploščo 560 D, pisalna miza 150 D, zimska suknja 250 D, 2 omari A 350 D. Vpraša se: Rotovški trg 8, I. nadst., leve. 1969 Pisalne stroje, nove in rabljene, dobavlja American Im-port Companj, Maribor, Koroška e. 24. 1853 Gonilni Jermeni is najboljšega usnja, v vseh idečih širinah takoj dobavne pri Iv. Kravos, Aleksandrova c. 13, telefen iuterurbaa 307 10-1868 Večja sobe za pisarno (brez mobilij), v sredini mesta, se išče sa takoj. Ponadbe s ceno na apravništvo lista pod ,Pi-sarna“. 1955 3—3 Dobro mleko se dobi v mlekarni Ivana Goleb, Slovenska ulica 16. 1944 10-4 Hote! „Stara pivarna“ (Halbvvidl) 1973 Danes, dne 13. oktobra, zvečer ribja pojedina* maBMBHaKiaiiEiaiainiiigiSS 1 Kupimo takoj dl Ul vsako količino papirne tkanine ali juto, tudi rabljene, snažne vreče za ovijanje poštnih pošiljk. — Točne, povzorčene ponudbe je poslati na I H ■ Jugoslovenski L!oyd d. d.,Maribor | 1551 Ruška cesta 45. 1961 2—3 Ul jHHj Ruška cesta 45. HilllifijHUllIiSilK omisli 00 Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru, V nedeljo, dne 15. oktobra 1922 ob 10. uri predpoldne se vrši na dvorišču pivovarne G5tz n6o 2-1 predaja paviljonov posamezno alf tudi skupno. S eno, slamo, drva, premog, lito, krompir, sadje in druge deielne pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št. 57. Telefon št. 88. 1328 eni Mestno elektriško podjetje sprejme proslovodne in instalacijske monterje. Prijavijo naj se pri Mestnem elektriškem P°“ v Mariboru, Jurčičeva ulica štev* ^ I. nadstropje. ' - :: 'S#®*® djetju Nože ža kruh nože za žep, britve, brivske stroje, stroje s« 81 ^e, las, ustne harmonike, žlice, vilice, glavnike 6 ^5 lasne sponke in lasne Igle na drobno -am priporoča Bar* na J. BALOH, GRAJSKI TRO- na9Si 13 ra ra rs rairs 63 v* "fr Bastjfik ia izdajatelj; KcSzoccIj.oTahor«. — Tlake; Jtf r”-vdui tiekap^a A