PrednlilTo ■ opravai Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telelon 4001 • 4004 Mesečna naročnina It lir, ta inozemstvo 41-50 lir. tek. rac. r LJubljana 10.<50 za naročnino In 10.349 za inserate Izključna pooblaSčenka za domače in Inozemske oglase: Unione PubbllciU Italiana S. A. Milano AVGUST - 1943 21 SOBOTA l4>nces*lonarla esclualva pet la pubblielU di provenlenia liallana edesteta Unione PubbllciU Italiana S. A., Milano Velike nasprotnikove letalske izgube 11 anglosaških ladij zadetih - Pri včerajšnjih bojih z nasprotnimi letali je bilo sestreljenih skupno 49 strojev Vrhovno poveljstvo. It. 1182: vojno poročilo Nemški bombniki so v sidrišču v B i -lertj napadli zbrano sovražno ladjevje: 11 velikih ladij je bilo zud ti' Skupine nasprotnikovih štirimntomi-%ov so včeraj z močnim spremstvom delovale nad vezuvsko obalo nad ozemljem v pokrajinah Avcllino. Salerno in F o g g i a ter povzročile veliko škodo ▼ zadnjih dveh mestih. Protiletalsko topništvo ter italijansko-nemški lovci, ki so se spustili . ponovne močne spopade, so sestrelili skupno 44 strojev. Naši lovci so prestregli skunine sovražnih dvomotornikov pri poskušenih napadih na pomorski promet na T i -renskem morju in sestrelili v morje 4 letala: protiletalsko topništvo je sestrelilo neko drugo letalo pri rtu It i z -z u t o , ko je napadlo C r o t o n e. General Ambrosio. Delo italijanske mornarice in letalstva v bitki za Sicilijo film, 20. avg. «s. Agencija Štefani objavlja: Vnovič je kr. mornarica z molčečo vedroatjo, ki je njej lastno, ob vojaških nastopih no Siciliji izvedlo prav tako ne-nadomestjlvo kakor veličastno delo z majhnimi enotami, lahkim ladjevjem, motornimi vlačilci, majhnimi parnlki in oboroženimi motornimi jadrnicami, kakor sta to velevala tesna Messinska ožina ia njeno obrežje. Ako delovanje Italijanske mornarice pokažemo ▼ številkah in po izidih, dobimo zares velikanske uspehe, ko je zarodi dovoza prehrane in ojočenj brodovje prepeljalo ogromno ljudi, orožja, blaga, oklepnih vozil, avtomobilov in preskrbe vsake vrste. Nasprotnikovo letalstvo, ki je bilo zmerom po številu močnejša nad pomorskimi zvezami s Sicilijo, nI dalo štirideset dni nobenega miru ladjam in uporabljenim vozilom, zlasti pa ne tistim, katerim so vojne potrebe nalagale, do so plula zunaj prave ožine. Na morju iu v pristaniščih, na odprtem morju in ob obrežjih so bila vsa plovila stalno izpostavljena nasprotnikovemu ognju podnevi in ponoči. Toda ladjo ln plovila, poveljniki in mornarji, ki so se zavedali veličine zaupane jim ualoge, so eo postavili s svojo vedro in trdno disciplino ln se vrgli na delo in tveganje vzlio težkim izgubam, ki jih je nasprotnik neprestano povzročal. Posebnega poudarka je vredno delovanje no-tornih vlačilcev, ki so pod poveljstvom najmlajših častnikov, s svojo posobuo pripravnostjo, da se prislonijo b kopnemu na katerem koli delu obrežja, pokazali junaško požrtvovalnost v najhujših okoliščinah. Nasprotnikovo letalstvo, ki je tako trdovratno in a tako obilnimi sredstvi napadalo ta velikanski dovoz io odvoz orožja ter vozil, je moralo priznati svojo nesposobnost. da bi strlo to tako čudovito požrtvovalnost. N18 večjega uspeho niso imele nasprotnikovo vojne ladje, ki so večkrat poskušale pretrgati promet. Naša tor-pedovke in naše podmornice so bile budne čuvarice ob vseh obrežjih ožine. Podmornice so od prvega trenutka nastopale v nevarnih vodah, kjer je imel nasprotnik premoč in kjer je zbral svojo obrambna sredstva. Najvišji junaški duh, s katerim ao ae naše podmornice metale ▼ boj, ni razviden le Iz njihovih uspehov (potopljena ena križarka, štirje rušllci in dva parnika za 23.000 ton, torpedirala pa še ena velika ladja, rušilec in parnik zo 15 tisoč ton), marveč tudi iz dejstva, da se pet podmornic ni vrnilo iz sicilskih voda y oporišča. Motorni čolni, katerih je bilo le skromno število v primeri z nalogami, ki so jim bile dane vsako noč, so izvedli dolge zaščitne vožnje in 60 preprečili vse nasprotnikove napadalno poskuse. Mod drugim so potopili en rušileo ln en parnik za 9000 ton. Nikdar ae niso plašili tveganja in nasprotnika in zato so v boju izgubili precej najboljših mož. Ogromna pustošenja, ki so jih nasprotnikova letala povzročila v sicilskih pristaniščih, še preden se je začelo izkrca-vanje, ki so se pa nadaljevala tudi po za-Cetku kopenskih bojev, 60 po eni strani pomorskim edinicam odvzela prikladne pristajalne točke in jih prisilila, da so nastopale vedno ob odprtem obrežju in s tem eo se postoterile težkoče iu nevarnosti, po drugi strani pa so pred hudo preizkušnjo postavila vso organizotorično sposobnost in zopovedovalno spretnost poveljnikov. Vsi poveljniki sicilske mornarice, od najnižjega pa do najvišjega, so bili z občudovanja vredno sposobnostjo kos najtežjim položajem in «o se znali boriti uspešno tudi v najbolj neugodnih okoliščinah, pa povrh s eredstvi, ki jih je bilo manj, kakor bi jih pa potrebovali. Kazni poveljniki so ostali na svojem mestu prav do zadnjega tronut-ka, čeprav so Imeli možnost ln pravico, da ae oddalje. Vseskozi so se borili ramo ob rami i mornarji, kadar so okoliščino velevale, do morajo prevzeti tudi kopensko obrambo oporiSS. Dovolj je, če omenimo pripetljaj v Au-trusti, ki ee je dobro branila z morske strani in jo za štiri dni padla po junaškem boju na kopnom proti nasprotniku, ki je bil strahotno jačji. Iu to boj 6o večji dol vzdržale čete mornarjev, katerim je do zadnjega trenutka poveljeval admiral Leonar-di. Zodostuje tudi primer v Traponiju, kjer bi bil kontreodmiral Manfredl moral zapu-etitl mesto Se pred angleškim izkrcanjem na Sioiliji, Pa je rajSi ostal na svojem mestu ln ae Je postavil kot čudovit poveljnik: S svojimi možmi se je trdo upiral nasprotniku, ki Je tudi tu a kopnega obkolil mesto, ker il nI upal tvegati napada z morja. Tudi ns tete bojnem torišču, kakor v Libiji ln Tuniziji In na drugih bojiSčih, so trgovski ladijski sprevodi pod vodstvom kr. mornarice kakor vedno izpolnili v«e svojo naloge in r molku opravili svoje predra- goceno delo vzlio vsem napadom In poškodbam, ter prav do zadnjega hipa ostali na bojnem terišou. Tu ne bi smeli poiabill tudi plemenitega delo bolniških ladij, ki so so neprestano odlikovale kljub ponovnim letalskim napadom nasprotnika, ki so bili v nasprotju z določili mednarodnega pravo, in so prepeljalo veliko tisoč ranjenih Italijanov in Nemcev. Danes še ni čas, da bi objavili točne številke, toda po vsem, kar je že> znanega, so lahko zatrdi, da bodo to številke tedaj, ko bodo sporočeno javnosti s svojo obsežnostjo nepreklicno povedale, kako velikansko in važno je njihovo mesto v sklopu nalog in dela, ki ga je kr. mornarica Uvedla mod vojnimi nastopi no Siciliji. Ponovne hude borbe ob Miusu Bitka divja tudi pri Izjumu in Bjelgorodu - Sovjeti so včeraj zgubili 486 tankov in 81 letal Hitlerjev glavni stan, 20. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na bojišču ob M i u s u so se ponovno vnele hude borbe. Pri Izjumu so naše čete v ogorčenih bojih odbile hude boljševiške napade. obkolile v drznem protinapadu dva sovjetska bataljon:i iu ju uničile. Na bojnem področju j u g o z a p a d -no o <1 B j e I g o r o d a traja bitka z nezmanjšano silovitostjo dalje. Na ostalih odsekih so naše čete uspešno podprte od letalstva zavrnilo vse sovjetske prodom/ poskuse in prizadele sovražniku visoke izgube. Včeraj so Sovjeti izgubili 48No-tionolzeitung« pravi, do je treba pričakovati političnih sprememb in da genoral Eisenho-vver najbrž ne bo zapustil Sredozemskega morja, ad bi se udeležil posvetovanja v Que-becu. Opirajoč se na poročilo angleškega lista »Ezchonge Telegroph« pravi, do bodo no posvetovonju morali odločiti o naslednjih vpraSanjihi 1. Načrti za vdor v Evropo z uporabo ogromnih vojaSkih množic, zbranih v Angliji. Načrti se nanašajo na strotegično točke vzdolž bližnje atlantske obale. 2. Imenovanje zavezniškega vrhovnega poveljnika za evropsko bojišče. Za to mesto omenjajo generala Alexandra. 3. Imenovanje vrhovnega poveljnika za Daljni Vzhod z nalogo, da spet zavzame Birmo ter obnovi kopenske prometne zveze s Kitajsko. V zvezi s tem imenujejo ameriškega generala Stillwella. Pristavljajo še, da je zdaj čas, da se s Sovjeti razgovore o vseh političnih vprašanjih ter spravijo v sklad različna stališča zavezniških vlad. Tokio. 20. avg. as. Razpravljajoč o sedanjih razgovorih nted Churchillom in Rooseveltom pravi »Mainikic Očividno skušata Amerika in Anglija kupiti čim več krvi Sovjetske Rusije in Cungkin-ga s po možnosti čim manjšo potrošnjo orožja. List naglaša, da v sedanji vojni prelivata največ krvi Sovjetska zveza in čungkinška Kitajska. Z njuno krvjo Združene države in Anglija še lahko nadaljujejo vojno. Toda čeprav skušata Anglija in Amerika zaplesti Sovjete in čungkinške Kitajce v najhujše bitke na predazijskem bojišču, se obnašata proti tema državama kaj hinavsko, ker nista l>ovabili niti sovjetskih zastopnikov na konferenco v Quebcck, Čungking pa sta po stari navadi popolnoma prezrli. Lisbona, 20. avg, Z Edenovim prihodom v Quebeck so se pričeli pogovori o Rusiji, oziroma o zemeljskih zahtevah sovjetske vlade Eden je na konferenci točno orisal moskovske zahteve. Listi ne zakrivajo dejstva, da je Edenov prihod znatno vplival na konferenco. »Newyork Times« je zvedel od svojega carigrajskega dopisnika, da so v Turčiji močno v skrbeh zaradi sovjetske politike, ker se Moskva živo zanima za Turčijo in za Dardanele. »Washington Post« pravi, da je Eden prinesel nove predloge glede premirja z Italijo. Drugi listi vztrajajo, da je treba nadaljevati ofenzivo proti Italiji, kajti ie vojaški pritisk da bo mogel pripraviti Badoglia do kapitulacije. »Newyork Times« končno poroča, da bosta verjetno prispela v Qucbeck generala De Gaulle in Giraud-(»11 Piccolo.«) Nov predsednik Sirije ' Ankara, 20. avg. as. V Siriji je novi parlament izvolil za predsednika sirske republike Sukru Kulatyja. Kulaty je voditelj nacionalističnega gibanja in eden glavnih borcev za popolno neodvisnost Sirije. Romuni potopili sovjetsko podmornico Bukarešta, 20. avg. as. Romunski rušilec »Marasosti« je v črnem morju potopil 600 tonsko sovjetsko podmornico, ki je napadala ladje, namenjene v neko romunsko pristanišče. Sovjetska podmornica je najprej izstrelila tri torpeda na romunski rušilec, nato pa je bila zadeta z globinskimi bombami. Na Siciliji so dogodki Anglosase prehiteli Stockholm, 20. avgusta, as. Po poročilih dopisnikov švedskih listov iz Londona so na italijansko-nemški strani naj-preje objavili novico o izpraznitvi Sicilije in so v Londonu šele iz tega vira izvedeli za izpraznitev. Nekaj ur pred tem je izdalo zavezniško poveljstvo poročilo, v katerem j'e govorilo o zelo previdnem napredovanju anglešiko-ameri-ških sil. Iz tega se vidi, da si Anglo-amerikanci niso bili na jasnem o položaju in so na koncu udrihali v prazno. Francoski general padel na Siciliji Lizbona, 20. avg. as. Angleška uradna poročevalska agencija javlja, da je pri bojih v Siciliji umrl poveljnik 10. armadnega zbora francoskih emigrantov general Louis Maria Koeltc. Diplomatski posveti v Španiji? Stockholm, 20. avg. Iz Londona poročajo, da bo v kratkem prispel na posvetovanje v London angleški veleposla-nik v Madridu. Preden bo sir Samuel Hoarc zapustil Španijo, bo Imel važne posvele z generalom Francom. V ta namen bo z letalom odpotoval v La Co-runo. Na splošno smatrajo, da so ti posveti uvod v važne do^odko ustavnega reda v Španiji. (»II Piccoloc) po zaslugi lovske in protiletalske obrambo uničenih 12 sovražnih letal. Preteklo noč je izgubil sovražnik pri vmemirjo-valnih poletih nad z a p n d n i m in severnim nemškim ozemljem, potem ko je brez učinka odvrgel bombe, eno nadaljnjo letalo. Pri preskrbovanju Sicilije in poznejšem odmiku tamkaj se hojujoiih oddelkov so se z iilavo hrabrostjo in požrtvovalnostjo ter neiitrudljiviini akcijami posebuo odlikovnle razne enote vojno mornarice pod "oveljstvom fregatno-gu kapitana Freiherr v. Liebensteina. Harkov in Brijansk središči bojev na vzhodu Berlin, 20 avgusta. Središče orjaške borbe, ki že 45 dni divja na vzhodu, se jc zopet premaknilo. V zadnjih 21 urah je znova pri Harkovu ter v okoliških po-dročijh. Če dodamo še boje v donješki kotlini ter ob Miusu. kjer je že neštetič znova začeta sovictska ofenziva skušala podpreti glavne poskuse za zavzetje pokrajinske prestolnice, smo opisali prvo središče velikih bojev. Dejansko lahko govorimo o dveh velikih središčih Tudi incd Smolenskom in Brijanskom divjajo boji odločilnega pomena. Kakor pravijo Sovjeli, so morali Rusi južnozahodno in zahodno od Bjclgoroda ter zahodno in se-vernozahodno od Markova zaradi silovitih nemških protinapadov močno pritisniti. Nekateri krajevni vdori so bili hitro blokirani, izločeni in tudi likvidrani. Nemci so tukaj vodili predvsem zadrževalno bitko, ki je zadala Sovjctom velike izgube in jih prisilila k novi preureditvi sil. Sovjeti so začeli napadati na velikem bojišču severno od Poltave preko Čugu-jeva do Zmijcva in Miusa. En del sovjetskih klešč pritiska na Poltavo, drugi pa na progo liarkov-Lozovaja. Položaj je postal znova kočljiv. Ni pa nikakih razlogov za zaskrbljenost. Nemške čete junaško zadržujejo sovražnika in mu zadajo težke izgube. V bojno črto so prispele nove nemške rezerve. Kremelj sam poroča, da so Nemci p|-i Bjelgorodu poslali v boj novih 100.000 mož. Nemška ogledniška letala so zapazila veliko zbiranje sovjetskih čet pri llmen-skem jezeru in pri Volhovu. Verjetno bodo Sovjeti tudi tamkaj začeli ofenzivo, katere neposredni cilj bi bil železniška proga Vitepsk—Leningrad. »Krasnaja zvezda« je objavila zanimiv uvodnik. Glasilo sovjetske vojske piše, da je Moskva v glavnem lahko zadovoljna z uspehi rdečih čet, ne sme pa si delati nikakih utvar, kajti Hitlerjeva vojska je še močna. Povsod se junaško upira in zadržuje tudi navale nadmočnih sil. Strateški položaj bi se temeljito spremenil, čc bi Angleži in Amerikanci odprli bojišče na zahodu, zlasti če bi napadli kako važno središče zahodne nemške obrambe. Tretje bojišče na evropskem jugovzhodu bi ne bilo odločilnega pomena. Iz tega se vidi, da Moskva ne verjame preveč v obljubo o drugem bojišču na zahodu. Zanimiv je tudi članek, ki ga jc objavil Ward Priče v »Daily Mailu«, kjer pravi: Če nam je pet nemških divizij dalo toliko dela v Siciliji, si lahko predstavljamo, kako trde preizkušnje čakajo zaveznike, ko bodo napadli 260 nemških divizij, ki so na evropski celini. Res je, da imajo Angloamerikanci skupno 500 divizij, toda Nemci imajo močne obrambne postoianke, zlasti na vzhodu. (»II Piccolo.«) Pregled sovražnih izgub na Siciliji Derlln, 20. avgusta, as. Iz pristojnega vo- j jaSkega vira dajejo nosledaje prve pregledne številko o bitki na Siciliji ter po- | datko o prevozu italijansko-nemških čet s Sicilijo no celino. Kakor zatrjujejo, je do zdaj bilo prepeljanega za skupno 17.000 ton strelivu, vojnega blaga, živeža, goriva in vseh vrat orodja. Vrh tega so s Sicilijo prepeljali J800 avtomobilskih vosll, 100 topov ter 4) tankov. Število ljudi, ki so jih prepeljali na celino, znaša 3-"».C00 mož, vrli tega pa šo 4>00 ranjencev. Na otoku niso pustili niti cne-gu ranjenca. . Vso te čete in to blago so prepeljali t neštetimi majhnimi tor najmanjšimi plovili in ladjami, ki so lahko ušlo nadzorstvu premogočno nasprotnikove letalsko sile. Gledo izgub, ki so jih osni oddelki zadali Angležem in Amerikancem, dajejo iz istega vira naslednje, prve pregledno številke: oddelki vojsko so zajeli ali uničili 400 oklepnih voz, C3 topov, (3 Izkrcevalnih volil tor eno korveto. Co upoštevamo veliko Stovilo mrtvih, aodijo, da so Augleži in Ainoriknncl po nomških računih izgubili tretjino svoje dejanske sile, ki jo je sestavljalo 15 divizij. Oddelki vojske so uničili 301 nasprotnikovih letal, mornariško edinico 41, protiletalsko topništvo pa 1(7. Vsega skupaj torej okoli 500 nasprotnikovih letal. Mornariške Izgube znašajo: 55 prevoznih ladij * skupno S47.S30 tonami, ki Jih jo potopilo letalstvo; 57 ladij s skupno 270.000 tonami, ki jih jo poškodovalo spet letalstvo, in sicer tako hudo, da je treba računati t njihovo Izgubo. Tem številkam Jo treba šo dodati Izgubo 5 trgovskih ladij z 38.000 tonami, ki ao jih potopilo ediulce nemško vojno mornarice. . Nazadnje ao Angleži ln Amerikanci po zaslugi letalstva, protiletalskega topništva ln mornarice izgubili naslednje vojne ladje: 1 krlžarko. 7 rušilcev, 3 motorne torpedov-ke, 3 korvetl, l spremljevalno ladjo ter 7 Izkrcevalnih vozil. 11. oktober — začetek novega šolskega leta Rim, 20. avg. as. Z ozirom na sedanje izredne okoliščine in zato, da se zagotovi redno delovanje šol, je odredil minister za narodno vzgojo, da se v osnovnih, srednjih in višjih šolah v šolskem letu 1943-44 začne pouk 11. oktobra. Vpisovanje učencev se bo začelo 1. septembra ter se bo končalo 5 oktobra, Ta rok je podaljšan do 9. oktobra za tiste, ki morajo opraviti popravne izpite. Obsedno stanje na Norveškem Berlin, 20. avgusta. Pristojni berlinski krogi so ironično komentirali ten-denčne glasove nekaterih nevtralnih listov o nemškem namenu izprazniti Norveško. Kakor je znano, so bili na Hitlerjev ukaz vsi bivši norveški častniki prepeljani v posebna taborišča v Nemčiji. List »Dagens Niheter« to takoj spravlja v zvezo z izpraznitvijo Norveške. Jasno pa je, rla Nemci na to ne mislijo, pač pa hočejo preprečili, da bi bivši norveški oficirji v primeru anglosaškega izkrcanja podpiruli sovražnika. To pripombe — dodajajo v Berlinu — spadajo v isto vrsto s strupenimi domnevami nekega drugega švedskega lista o ustreUtvi predsednika policije v Oslu. Pozitivno se je izvedelo, da je bilo zaradi protinemških demonstracij oklicano obsedno stanje po celi Norveški, (>Le Ultimo Notizie.«) Manevri v Španiji Madrid, 20. avg. as. General Franco, vojni minister ter načelniki njegove vojaške hiše in številni visoki častniki so prisostvovali vajam 81. divizijo v Guili-rizi. Na koncu so čete korakale pred generalom Francom in mu vzklikale. Diplomatska živahnost v Vatikanu Vatikansko mesto, 20. avg. Sveti oče jo> sprejel lo malo obiskov. Prvi jo bil pri njem sprejet kolumbijski škof nisgr. Ocaimpo, ki je pred nekaj dnevi prišel v Italijo. Čeprav viada te dni veiiKa vročina in so počitnice, je bilo diplomatsko delovanje v Vatikanu vendar precej živahno. Državni tajnik kardinal Maelione — ki ga vsi poznajo kol neustrašenega delavca ter inteligentnega in najožjega sodelavca Pija XII. — je sprejel včeraj in predvčerajšnjim razna diplomatska zastopstva držav, akreditiranih pri sveti 6tolici. Bolj ali manj je lahko uganiti, o čem te dni razpravljajo, vendar pa so seveda to le samo ugibanja. Gotovo ni brez pomena navzočnost vseh kardinalov v Rimu ter raz.nih drugih visokih osebnosti. Tudi ni brez pomena veselo presenečenje rimskega prebivalstva, ki jo prejšno nedeljo na trgu svetega Petra vzklikalo svetemu očetu in ga jo videlo na balkonu v spremstvu kardinala Ma-glionija. Kardinal državni tajnik namreč ob takih priložnostih navadno ne spremlja svetega očeta. Njegova navzočnost je bila opažena iu ni ostalo skrito dejstvo, da je nekaj manifestacij veljalo tudi njemu. (»L'Awenire dTtalia.c) Nasprotniki računajo na hude bitke Madrid. 20. avg. as. Španski tisk je 7, velikimi naslovi poročal o izpraznitvi Sicilije in naglažal, da je osnim silain uspelo prepeljati na celino velik del čet in gradiva ter celo angleš-ko-ameriško ujetnike, zajete v bojih na Siciliji. Tisk posebno naglaša sposobnost in junaštvo italijarisko-nemškega poveljstva ter vojaštva. List >Madrid« piše v nekem član-* ku, da se je — kakor je bilo pričakovati — bitka v Siciliji končala, toda posledico zavezniške zmage so zmanjšane, ker je os nudila resnično zgleden odpor, česar nepovrSni opazovalci ne smejo prezreti z ozirom na bodočnost. List nalo nadaljuje, 6 so izpodleteli tihi politični računi na stališče nove italijanske vla-de, ker je Italija skupno z Nemčijo sposobna nudili nasprotniku volik odpor. — Madridski list nazadnje navaja še izjave nekaterih severnoameriških osebnosti, ki svare pred pretiranim optimizmom, kajti »dobiti bo treba še mnogo trše bitke«, Bogata žetev na Danskem Kopenliagen, 20. ovg. as. Izvedelo so jo. da jo bila letošnja žetev na Danskem tako bogata, da upajo na po-.cčar.jc krušnega obroka in na Izboljšouje moke. Tudi žetev pese in sladkorja jo letos na Danskem za 50 odstotkov večja. &\o&*ie novica Posvetitev bolnikov v nedeljo, 22. t. m. Važno opozorilo! — Posvotitev bolnikov brezmadežnemu Marijinemu Srcu bo v stolnici ob 4 popoldne. Glede transporta bolnikov naj se vsakdo obrne na svoj župni urad. Mestno poglavarstvo jo storilo pripravljalnemu odboru veliko uslugo s tom, da jo dalo na razpolago nosila. Vsakdo, kdor hoče biti prenosen z nosili v stolnico, naj si dobi nosačo ali pa naj poprosi svoj župni urad, da mu jih preskrbi. Vsak župni urad bo izstavil posebno potrdilo, s katerim bodo nosačl lahko dvignili noeiia na mostnem lizikah!, Krekov trg. Nosila jo treba vrniti takoj v ponedeljek nazaj mostnemu fizikotu. Ta nosila naj si vsakdo oskrbi po možnosti še dano«, v soboto, dopoldne. Pripravljalni odbor 5 prvih sobot v Ljubljani. Koledar Sobota, ti. velikega srpana: Ivana San-talaka, vdova; Bernard Ptolomej, opat in ustanovitelj reda. Nedelja, 22. velikega srpana: 10. pobin-koštna; Hipolit, Skof in mučenee; Timotej, uiučeneo. Zgodovinski paberki 21. velikega srpana: Ob koncu 17. stoletja so je proslavil na Gorenjskem i drznimi čini glasovlti »lludl Kljukec«. Njegovo pravo imo Jo bilo Janez Košir. 2o v zgodnjih detinskib letih jo zgubil starše in vzrastel brez prave vzgojo in nadzorstva. Neknj let je služil pri nokem krčmarju, potem pa so jo Sel nčit zdravilstva k nekemu »padarju«, kjer je ostal tri leta. Od tod je pobegnil k cignnom, ki so so klatili po Ooronjskcm in postni kmalu njihov poglavar. Zbral jo okoli sebo drzno četo ciganov, pokvarjenih dijakov in raznih postopačev ter plenil in ropal po slovenskih deželah. O njegovi drznosti ln prebrisanosti eo med ljudstvom nastale celo pravljice in razen Turkov so kmetje nikogar niso bolj bali kot »nudega Kljukca«. Oblasti so ga zaman znsledovale, vodno je znal uiti. Ko so jo spri a pnjdaSi, je obljubil oblastem, da se hoče poboljšati, ako mu zagotovo popolno odpuščanje. Dovolili so mu, da se je vrnil na Kranjsko in ostal nekaznovan. Naselil se jo v vasi Jama za Savo, kjer je odprl krčmo In začel tudi zdraviti ljudi. L. 1080 se je oženil z neko kmotsko hčerjo iz Smlednika. Kot ranocolnik si je zdaj »Hudi Kljukec« pridobil šo večji sloves po deželi kot nekdaj s tolovajstvi. Zgodba 0 »Hudem Kljukcu« je prišla tudi v slovensko leposlovje. — L. 17S0 se je rodil v Repnjah Jernej Kopitar, veliki slovenski slavist. Novi grobovi Janez Kocmur — umrl V četrtek, dne 19. avgusta 1943 Je nmrl zadet od kapi Janez Kocmur, prvi ravnatelj Okrožnega urada za socialno zavarovanje v Ljubljani. Pokojnik je bil rojen v Ljubljani dne 24. jnnija 1881. Prvotno se je posvetil trgovski stroki. Nato je odsol prostovoljno k vojakom ter je bil dodeljen v Mostar. Po Štirih letih vojaške službe se io vrnil v Ljubljano, kjer je dobil podurad-niško službo v tobačni tovorni. Tam je ostal deset let. Nato je bil Bprcjet kot tajnik pri Okrajni bolniški blagajni v Ljub- 1 inni. V prvi svetovni vojni je služil vso vojno kot računski podčastnik v vojaSki bolnišnici. Po vojni je zopet nastopil službo pri Okrajni bolniSki blagajni in bil imenovan za ravnatelja. Prva njegova naloga je bila, da jo centraliziral vse bolniško zavarovanje v Sloveniji ter organiziral uradni poslovanje, kar je prav posebno olajšalo ustanovitev Okrožnega urada, ko jo bilo uvedeno leta 1922 v državi centrnlizirano socialno zavarovanje delavcev s sedežem v Zagrebu. Ravnatelj Kocmur ni bil za tnko strogo centralizacijo zavarovanja. Po njegovem mnenju naj bi ostali okrožni uradi avtonomni, v zvezni centrali pa združeni lo posli, ki so potrebni za varstvo nafelro enotnosti in skupne sklade, nikakor pa no končna likvidacija tekočih, zlasti bolniških dajasodo in tiho pela. Kako prebiti ta popoldan? se je vprašal. Vedel je, da se o največjih praznikih kmečki ljudje nc obiskujejo radi Posedajo doma in prebirajo časnike, koračijo po vrtu od drevesa do drevesa in le redki sc proti večeru naletijo k svoji zidanici. Ni imel nobene knjige: sit jih je bil in jih do zadnje pustil v Ljubljani, ker je hotel, da sc mu spočijejo utrujene oči Na sosednjem vrtu je zagledal gručo otrok. Lovili so se po mehki travi in vriščali. A ko so ga opazili, so umolknili. »Letos pa nič ne pridete po papirja?« jih je spomnil in se smejal. Zgrnili so se okoli njega — bile so po večini deklice. »Hej, Gitka, Ditka, Malči, Mimica,« jih ie klical. Rdeča lica, polne ustnice, beli zobčki, vedre oči — kdo jih ne bi bil vesel. »Kam bi šli?« jih je vprašal. »Gremo se skrivat!« »Ne, jaz bi se vam tako skril, da me ne bi našle.« »Gremo pa rožice nabirat!« Pogledal je od obraza do obraza. »Gremo rožice nabirat!« so se vsi oglasili, Živa gruča je odšla z vrta na položne brežine, kjer je raslo cvetje. Janko se je predal otroškemu viku in smehu, okrasil si je suknjič, kakor so se krasili tudi otroci, Gitka in Mimica sta 6pletli venček in gn dali Ditki na glavo. »Ditka je kraljical Ditka jc kra Ijica!« Janko se je domislil: Če me vaSea-ni vidijo tu vmes, kaj si bodo mislili. »Vi !>oste pa kralj!« so ga tedaj obsuli. »Krono vam že nesemo. Sklo nite glavo ali pa se usedite!« Družinske doklade v Ljubljanski pokrajini Službeni list, St. 59 A .» dne 24. jnlija t. 1., ki jo to dni Izšel, prinaša več zakonov ln uredb o družinskih dokl&dah v Ljubljanski pokrajini. Številka ne prinaša lamo besedila zakonov, ki se naravnost tičejo družinskih doklad v Ljubljanski pokrajini, temveč tudi besedila odnosnih prej vclj»'-uih italijanskih zakonov in nredb, zarrdi česar je med nepoučenimi nastalo mnogo vprašanj, kako bo v bodoče z družinskimi dokladami Ljubljanski pokrajini Iz besedila je jasno razvidno, da ostanejo tako prispevki delodajalcev kot doklade delojemnikov noizpremonjeni, prispevki 10 odstotkov, doklnde pa v dosodaj veljavni višini, ki odgovarjajo prispevkom ln dokla-dom za Industrijo in industr'jsko delavstvo Italiji. Nekoliko drugačen pa jc naduljnji administrativni in računski post,":k. Ki ne zanima toliko široke javnoi-rl, temveč predvsem zavod za socialno zavor'.vanje, ki je nosileo tudi te zavarovalne panoge. Predpis, odmera, izplačevonje doklad, ni so bili doslej direktno poverjeni Zavoon za socialno zavarovanje, so le-temn za-odu poverjeni odslej po nalogn Narodne- zavoda socialnega zavarovanja. Zavod morr razpoložljivo sredstvo oddajati no poseli, u prost bančni tekoči rčun. Namesto prejšnje a samostojnega odbora za družinske doklade ve osnuje sedaj pokrajinski odsek posebnega odNn-o za družinske doklade, ki ima nekoliko manjši delokrog kot po je imel dosedanji odbor. Tudi sestava odbora jo ostala • glavnem ne izpremenjona. Izpremenjena jo tudi procedura glede pritožb zoper odloke o prispevkih in dokladah. Doslej je šla pritožba na odbor, v drugi Instanci pa je reševal Visoki komisariat. Po novem po gro pritožha zopet na pokrajinski odsek posebnega odbora, v drugi instanci po odločuje Posebni odbor zn družinske doklnde v Rimu. V glavnem neizpremenjene bo ostalo določbe glede razdelitve prebitka. Novi predpisi veljajo od 1. decembra 1941 daljo, torej od istega časa, ko je začelo poslovati posebna blagajna za družinske doklade v Ljubljanski pokrajini. * Kot znnno so bile z dne 1. decembra 1941 uvedene tudi v naši pokrajini rodbinske doklnde za nameščence in delavce z družinskimi člani. Prispevki delodajalcev znašajo v ta namen 10% zavarovane mezde, dočim se doklade za delavstvo in nameščen-stvo razlikujejo z ozirom na število otrok, ki živo v družinski skupnosti. Prve doklade so bile izplačane aprila 1942 za december 1941 in 1942. kmalu pa ee je prešlo na mesečno Izplačevanje. • V lanskem letu jc blngo.ino izplačevalo družinske doklade 9082 družinskim poglavarjem (8400 moških ln 682 ženskih), od tega jo bilo 2048 uradniških, 7034 pa delavskih družinskih poglavarjev. Doklade so bilo nadalje izplačane za 20.727 svojecv-koristni-kov, od tega 1e bilo 16.507 delavskih korist-nikov, 4120 uradniških, nadalje so bile iz-plačevone doklade za 7516 žen. 12.345 otrok in 866 roditeljev. Zanimiva je tudi razdelitev družin po številu otrok: z enim otrokom Je bilo 4030 družin, z 2 Je bilo 2613, po 3 otroke je imelo 1182 družin 4 577 družin, 5 284 6 109. 7 36 8 - 13 In 9 otrok 3 družine in 10 otrok 2 družini Seveda je v posameznih družinah tudi voč kakor 10 otrok. IEL. KINO SLOGA 17-50 Vrsta najboljših filmskih umetnikov v volezanlmlvem filmu »Poplali« Umberto Melnatl, Marla Mercadcr, Clara Calamal, Andrea Cheechl, Carlo Campanlnl, Eugenla Zaresoa . . . PREDSTAVE ob 14, 16, 18. in. KINO UNION 21-21 Sijajna burka, ki bo Izzvala burjo prisrčnega smeha MACARIO »Dečko z Zapada« Tajni ljubavnl sestanki e hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen Ul v zadnjem hipu pomotoma rešen. Junak dneva, kl z zvijačo premaga vse nasprotnike ln dosežo zaželjeno spravo. PREDSTAVE ob 16.30 In 18.30. IEL KINO MATICA Ljubezenska drama slavne pevke ln letalskega častnika. Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi ln velike plesne revije »Velika ljubezen« V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva: Zaran Leander. Viktor Staal, Paul H6rbiger. PREDSTAVE ob 16.30 ln 19. Naročite se na našo knjižno zbirko »SVET«! Pošiljke iz Italije v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka MarchesiLomSiardat.a. MILANO, Via Arnaldo da Breecia 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu Zastopstvo v Ljubljani: RAJKOTURK.Vilharjeva 33 Dno 19. t. m. jo prevldena s tolažili sv. vere dotrpela naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja ln tašča, gospa Katarina Tavčar roj. Podpecnik posestniea Drago pokojnlco bomo spremili k zadnjemu počitku v soboto, dne 21. avgusta 1943, ob pol 6 popoldne z Zal, lz kapelice sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, Castelfranco, Spalato, Osljek, dno 19. avgusta 1 943. Žalujoči otroci: KONRAD, JOŽE, LEON, TONE, MALCI, ALBIN, CILKA. STANKO — in drugo sorodstvo