Poffnlno plačana v golovinL Leto XXI., št. 35 Ljubljana, torek tj. februarja I940 Cena 1 Di" Jprovmštvo k|uDI|ana, Knatlieva 5 - Teieton štev 3122 3123 3124. 3126 3126 inseratm odJelek: Ljubljana, Selen-ourgovo ol - lel 3492 in 3392 Podružnico Maribor Grajski trg it. 7. Telefon $1 2456. Podružnico Celie Kocenova olica 2 Telefon it 190 Računi ori ooši ček. zavod'1«i Ljubljana šl 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev 7. telefon šfev_ 2455; Celje. Sfrossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Rooseveltov evropski opazovalec Med najpomembnejše diplomatske pobude po izbruhu sedanje vojne smemo nedvomno šteti najnovejšo pobudo predsednika Zedinjenih držav Roosevelt a da bo v kratkem na njegovo željo odpotoval v Evropo državni pod-tain'k Sumner Welles, ki bo imel nalogo da zbere na svojem potovanju neposredne informacije o položaju v Evropi Wellesu je v ta namen že v naprej določena pot: Rim—Berlin—Pariz —London Namen tega nepričakovanega ameriškega poseta v Evropi ie izrazito informativnega značaja, kakor to izrecno poudarja uradno sporočilo o obisku, ki opozarja obenem, da Wel-les »ne bo pooblaščen za postavljanje predlogov ali sprejemanje kakršnihkoli obveznosti v imenu vlade Zedinje-nih severnoameriških držav«. Izjave, ki mu bodo na njegovi poti dane. bodo »strogo zaupne« in bosta o njih obveščena samo Roosevelt in državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull. Sumner Welles se bo vkrcal za Evropo 17 t m Z niim bo potoval tudi Rooseveltov oosebni delegat pri Vatikanu Miron Taylor. I2 teh obvestil za javnost bi se torej moglo zakliučiti. da prihaja Sumner We!!es v Evropo kot Rooseveltov opazovalec. ki se bo zadovoljil z zb;raniem neoosredrvh informacij o položaju v starem svetu ne da bi prinašal s se-boi kake konkretne Rooseveltove načrte ali pobude Informativni značaj Wellesove misije poudarjajo zlasti na zapadu .kjer označuiejo sleherno drugačno tolmačenje Rooseveltovih namer za netočno Roosevelt je že v svoji božični Doslanici papežu P'ju XIT poudaril da bi »v sedanjem položaiu nihče ne mogel tvegati posredovalnega poskusa za ustavitev uničevanja in obnovo sveta « Razmere se od tedaj v ničemer niso snremenile Zato bi po pisanju Dariškega »Tempsa« vsak. čeprav samo posredni poskus »posredovanja ali vmešavanja v sedanjo vojno v kakršnikoli obliki . . bil neprimeren v sedanjem trenutku«. Na podobno stališče so se postavili tudi v Londonu. Verjetno ie. da je zapad zavzel tako jasno in odločno stališče glede Welle-sove misije tudi zato, ker je ameriški državnik za zunanje zadeve Cordell Hull izjavil te dni, da je vlada Zedinjenih držav stopila v stike z vladami raznih nevtralnih držav zaradi razgovorov »o vzpostavitvi svetovnega miru na svetih in trajnih osnovah«. Ti razgovori se po Hullovi izjavi vodijo neposredno po diplomatski poti in bi se mogli v nadaliniem razvoju razširiti na vse nevtralne države. Zanimivo je. da je angleško zunanje ministrstvo tudi k tei Hullovi izjavi podalo zelo odločno poiasnilo o stališču obeh zapadnih velesil Zastopnik Foreign officea ie namreč izjavil dobesedno: »Angleška in francoska vlada sta jasno razložili po-goie. pod katerimi sta pripravljeni sovražnosti ustaviti Prav tako sta obrazložili tudi načela, za katera se borita. Ta načela so ameriškemu ljudstvu gotovo prav tako razumljiva kakor evropskim demokracijam, ki so radi njih obrambe zgrabile za orožje.« Bilo bi seveda napačno, ^ko bi to od^čno stališče obeh zapadn;h velesil glede morebitnih novih poskusov za vzpostavitev miru smatrali za slabo znamenje ali slab začetek Wellesove misiie Angleži in Francozi nasprotno ne nrikrivaio zadoščenja, da bodo mogli Rooseveltovega opazovalca neposredno informirati o skupnem stališču. Odbili pa so misel na komnromise oči-vidno zato. da bi taki poskusi ne prišli z druge strani, ne da bi ta v naprej vedela za pogoie pomirjenja, pri katerih London in Pariz vztrajata Končno je vzbudila pozornost zapada tudi vest, da namerava Washington poslati v Evropo posebno komisijo strokovnjakov, ki naj bi proučila organizacijo trgovine z nevtralci in znabiti tudi z obema voinima taboroma. Vse te tri pobude kažejo izredno d;n1omatsko aktivnost Washingtona v najnovejšem razvoju evropske vojne Da ne bi glede ameriških namer nastal kak dv>m ie že Roosevelt sam poskrbel za to da ie Wellesovi misiji postavil gori navedene meie Toda glede na časovno povezanost omenienih treh pobud je samo no sebi nastalo vprašanje, ali ne gre tudi za povezanost samih akcij Poročila iz Amerike zatrjujejo, da so te domneve napačne. Vsaka izmed navedenih pobud ie na svojem področju povsem samostojna in z drugimi nepovezana čeprav se razvija vzporedno ž niimi Roosevelt se po teh zatrdelih zaveda težkoč. ki bi nas+ale. ako bi se navedpne tri akcije medse-boino oreo'ptale Kon*ni niegov namen je samo ta da si kolikor mogoče neposredno nreskrbi v«e plemente za pravilno presojo evronsVpga noložaia ker bo očividno od tega odvisno nadaljnje zadržan ie Zedinjenih držav v sedanjem konfliktu. Okrog Vtellesove misiie Mirovna akeiia predsednika RooseveHa ie še vedno predmet splošne pozornosti v Evropi, čeprav ne priiakuieio od nie nobenega uspeha London, 11. febr. J. (RSV) V angleških diplomatskih krogih sodijo, da ima Rooseveltov odposlanec Welles naloge mnogo bolj dalekosežne važnosti, kakor pa se skuša to prikazati s strani ameriških službenih krogov. Navzlic ameriškim službenim pojasnilom k Wellesovemu potovanju in navzlic tolmačenjem, ki jih dajejo v Ameriki razgovorom ameriške vlade z zastopniki nekaterih nevtralnih držav, so v angleških diplomatskih krogih prepričani, da so ti razgovori v neposrednem stiku z Wellesovim potovanjem ter v službi mirovnega posredovanja Čeprav novi Roose-veltovi ukrepi še ne pomenijo predložitve kakih konkretnih mirovnih predlogov Zedinjenih držav — tako pravijo v merodaj-nih angleških krogih — je vendar mir poglaviten njihov cilj. dasi morda šele v daljši bodočnosti Angleški politični krogi poudarjajo. da bo ameriški odposlanec opazil v Angliji in Franciji trdno odločnost, stati na braniku proti vsakemu nanadu — ne morda samo proti nanadu Nemeije, marveč proti napadu poViubne vrste in od poljubne strani. Prav tako bo ameriški odposlanec tudi videl, da sta Anglija in Francija na to svojo nalogo danes bolje pripravljeni kakor kadarkoli poprej. Vprašanje pomoči Finski Angleški diplomatski krogi hkrati izjavljajo, da sta Anglija in Francija pripravljeni proučevati z zastopstvom Zedinjenih držav vse možnosti in sredstva, da bi se nudila Finski čim preje pomoč, v kolikor seveda se morejo Zedinjene države v to pomoč angažirati glede na svojo nevtralnost. Pomoč Finski bi morala biti po svoječasnem Chamberlainovem konceptu ne samo materialna. ampak tudi pomoč s prostovoljci, ki bi jih zavezniški državi poslali na Finsko. Anglija in Francija se zavedata, da bi Sovjetska unija lahko na tako pomoč za-padnih velesil neprijetno reagirala in hotela morda ustvariti komplikacije zlasti na Bližnjem vzhodu. Anglija in Francija sta s tem računali in sta že ukrenili vse potrebno tudi za tak primer. Navzlic temu, da je beograjska konferenca Ba^anske zveze pokazala trdno odločnost balkanskih držav, braniti svoje interese. in navzlic temu. da pomenijo sklepi beograjske konference, skoraj bi se lahko reklo, azvezo o medsebojni pomoči balkanskih držav, bi bili vendar tudi zapadni sili bolj ko kdaj poprej pripravljeni tem državam nuditi materiala sredstva za obrambo njih nevtralnosti. ki tisk London, 12. febr s. (Reuter). Vsi današnji angleški listi se ponovno bavijo z bližnjo Wellesovo misijo v Evropi kakor tudi s pogajanji ameriške vlade z nevtralnimi državami za skupno akc;jo. Vsi listi pozdravljajo Rooseveltovo iniciativo toda z gotovimi pridržki. »Times« pravi da ie seveda bistveno bolje dobiti informacije o položaju od enega nego od več zastopnikov Welles bo dobil od angleške vlade vsako možno pomoč, ker se zavezniki zavedajo, da more nepristranski študij dejstev še boli pokazati pravičnost njihove stvari, nego vsak drugi zagovornik. Tudi »Manchester Guardian« pozdravlja Rooseveltovo iniciativo, poudarja pa ob-nem. da ni nobenega razloga misliti, da pomeni ta iniciativa željo Roosevelta za posredovanje v sedanjem oboroženem kon fliktu Nobenega znaka ni da bi ameriška vlada mislila, da b; tako posredovanje prav v sedanjem položaju mogle kaj koristiti Predsednik Rooseve't =am je o priliki poudaril, da so sicer Zedinjene države izven vojne da pa žele podpirati sklenitev takega miru. ki bi pomagal odstraniti mednarodne zapletljaje. »Daily Telegraph« naglasa, da se ie predsednik Roosevelt ponovno izrazil proti oblasti sile v mednarodnih odnošajih in podkrepljuje svoje mnenje z mnogim' citati Rooseveltovih izjav Kakor Anglija in Francija. se mora tudi Roosevelt zavedati, da gre za velika vprašanja v sedanjem oboroženem konfliktu, za vprašanja v katerih ne more biti kompromisa. »News Chronicle« se bavi tudi z ameriškim apelom na nevtralne države zaradi skupne akcije Pravi, da je treba pozdraviti, da bi one države, ki niso v vojni, skup- Nihče ne dvomi, da bodo rezultati teh ameriških diplomatskih akcij za nadaljnji potek dogodkov v Evropi odločilnega pomena. Zato se že sedaj slišijo ponekod glasovi, da spominja Wel-lesova misiia v Evropi na podobno misijo ameriškega polkovnika Edwarda Housa v zadnji svetovni vojni. Tedanji predsednik Wilson se je po Ilousovih informacijah odločil za vstop Amerike v vojno Razlika med tedanjo Housovo in sedanjo Wellesovo misijo bi bila samo v tem da bi Wellescvim evropskim informacijam mogla slediti v prvi vrsti velika mirovna akcija Zedinj^h držav ako bi le bilo zanio dovolj pozitivnih elementov Skupščini se v tem pogledu v kakršnakoli ugibanja, je seveda preuranieno Zanimivo pa ie, da tudi v Berlinu z Rooseveltovo akcijo niso nezadovoljni, dasi v nemških krogih niso prezrli, da je Roosevelt izločil ii Wellesovega potovalnega programa Rusijo. no mislile in delale skupne načrte. Če se Zedinjenim državam posreči, da organizirajo konstruktivna prizadevanja že med grmenjem topov, bodo s tem opravile bistveno delo za civilizacijo. Rimska mnenja Rim, 12. febr. o. Italijanski listi se še vedno obširno bavijo z misijo Wellesa ln naglašajo, da nI nobenega dvoma, da želi ameriška vlada na ta način dobiti točen ln podroben pregled o sedanjem položaju v Evropi. 2e pred božičem je Roosevelt pozval ameriške poslanike lz glavnih evropskih prestolnic na poročanje v VVashington. vendar pa izgleda, da ta poročila niso bila dovoljna za nepristransko ln pravilno oceno splošnega položaja v Evropi. Zaradi tega je sedaj Roosevelt. kakor to tolmačijo službeni krogi v Washmgtonu, poveril to misijo Wellesu, ker smatra za potrebno, da s primemo anketo v Rimu in prestolnicah evropskih vojskujočih se držav prouči točnost diplomatskih poročil. V Rimu so mnenja, da Roosevelt ne bi poveril VVellesu tako važne naloge, če ne bi bilo izgledov, da bo ta anketa koristna. Zato smatrajo, da je najbrže ameriška diplomacija v poslednjih dveh mescih do-znala dejstva, ki so sicer šnšl javnosti neznana, ki pa bi mogla služiti kot koristen element pri novi akciji za obnovo miru Dopisniki italijanskih listov lz Pariza ln Londona naglašajo, da gledata Anglija ln Francija popolnoma mirno na to akcijo Roosevelta. Ker je stališče zaveznikov v Ameriki dobro znano, smatrajo, da bo obisk Wellesa v Parizu ln Londonu zgol1 formalnega značaia. Glavna naloga Welle-sa bo po mnenju teh krogov, da podrobno prouče razpoloženje v Berlinu ln možnost sistematične akcije za novo mirovno pobudo, pri kateri naj bl igral Rim glavno vlogo. Razgovor med Hitlerjem in Mussolinijem Rim, 12. febr. s. (Reuter). Nemčija še vedno ni dala oficielnesa ooiasnila o svo-iem stališču k misiji ameriškega državneea podtajnika Wellesa v Evropi, pač pa sta ima danes kacelar Hitler in ministrski predsednik Mussolini o tem predmetu daljši telefonski razgovor. Ugibanja o namenih Rooseveltove akcije Washington, 12. febr. j. (United Press). V vsej amerij&i iavnosti vlada še zmerom velikansko zanimanje za nove ukrepe ore-zidenta Roosevelta. katerih namen ie proučiti možnosti, pod katerimi bi se v Evropi lahko pričeli mirovni razgovori To zanimanje ameriške iavnosti se izraža v vseh mogočih spekulativnih tolmačenrh naloge, ki ie bila ooveriena v Evropo od-naiaiočima Rooseveltovima odooslancema. V merodainih ameriških krogih zatriu-seio da ie bil Doelavitni moment ki ie orioravil Roosevelta k nleeovemu Dosre-lovalnemu koraku snoznanje da bo evropska voina zahtevala ogromne žrtve ne »lede na tabore v katere so se oziroma bi se še ooredelile oosamezne države Razen tega bi hotel Roosevelt kakor rdiio v ooučenih ameriških krogih ore-->rečit? morebitni obunni poskus Nemrij«. ■ da naglo izsili odločitev ako noče izmibiti poslednjih izgledov na uspeh. Tak akt Nemčije bi po mnenju ameriških krogov prinesel silno gorja ne samo vojskujočim se državam, ampak v enaki meri tudi ne-vtralcem. Mnenje merodajnih ameriških krogov je, da velja Roosevelt danes ne samo za duhovnega voditelja demokracij, marveč se prav tako smatra za zagovornika in branitelia nevtra,lcev. ki bodo morali do ameriški koncepciji igrati po končani vojni važno vlogo v izgradnji novega miru. Isti krogi pripominjajo, da ie s svojimi ukrepi hotel predsednik Roosevelt opomniti Ameriko, kakor tudi ves ostali svet. da ie odločen ohraniti Zedinienim državam njih sedanji vplivni položaj v mednarodnih aferah in v času. ko se tudi z drugih strani čuje o mirovnih načrtih, ohraniti Zedinienim državam prvenstvo v mirovnih posredovanjih. V poučenih krogih trdiio. da hoče zaenkrat Roosevelt samo natančnega oregleda o tem. kako mislijo o možnosti sklenitve miru nevtralne države in kako sodijo o tem vojskujoče se države. Skratka, kakšne ideje imajo v Evropi o bodočem m;ru, prav tako kakor o ureditvi go°prdarsvih vprašani ter o razorožitvi, ki so z njim v neposredni zvezi. Kaj pravi Moskva Moskva, 12 febr s. (Reuter) Sovjetski listi so danes orvič omenili sobotni govor predsednika Roosevelta. v katerem ie na-Dadel sovietsko Rusiio zarad; niene akciie Droti Finski Listi oa ne obiavliaio besedila Rooseveltove iziave. temveč samo neugodne kritike nekaterih ameriških listov o njej. Kemike sovjatska trgovinska pogodba Pogodba temelji na kompenzacijskem načela in fe bila podpisana v nedeljo v Moskvi I Moskva. 12. febr. s (Reuter) Po zanesljivih informacijah so bila nemško-sovjet-ska trgovinska pogajanja končno zaključena in je pričakovati noeo.1 ali iutri objave trgovinske pogodbe. Pogodba temelji baje na načelu direktne izmenjave blaga. Posebna določila ne bodo objnvl:ena Sovjetska Rusija je torej popustil* od svoje prvotne zahteve za plačilo blaga v denarju. Moskva, 12. febr s. (Tas) Zvečer ie bil obiavlien naslednji uradni komunike: Dne 11. februarja je bil v Moskvi po uspešnem zaključku pogajanj podnisan gospodarski sporazum med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Ta SDorazum odgovarja želji obeh držav do oovečaniu gosoodar-skega orometa izraženi v pismih z dne 28 septembra leta 1939 ki sta iih izmenjala predsednik sveta komisariev Molotov in nemški zunanii minister Ribbentrop Gospodarski sporazum določa, da se izvoz blaga iz Sovjetske Rusije v Nemčijo kompenzira z uvozom nemških industrijskih izdelkov Blagovni promet med obema državama naj doseže že v prvem letu najvišje stanje časa nred svetovno voino. oredv'deno pa je njegovo nadaljnje razširjenje Sporazum so oodnlsali za sov1et«-ko vlado komisar za zunanin trgovino M:koian in trgovinski zastopnik v Berlinu Babalin. za nemško vlado Da oosebni oDolnomoče-nec dr Ritter in Dredsednik nemške gospodarske delegacije v Moskvi dr. Schnurre London. 12 febr s (Reuter). Po poročilih iz Berlina je bil med nemško in sovjetsko vlado sklenjen sporazum na podlagi katerega bodo med 18. februarjem in 1. marcem vsi Ukrajinci in Belorusi iz nemškega dela Poljske preseljeni v sovjetski del S seboj smejo vzeti samo prav malo prtljage vse ostalo imetje pa bc popisano in bo glede povračila škode dosežen poseben sporazum. Potrošnja petroleja v Nemcf >i Rim. 12. febr. o. Listi objavljajo uradne podatke o potrošnji petroleja v Nemčiji. Nemške rezerve maša jo trenutno 28 milijonov sodov petroleja. Letna potrošnja Nemčije pri upoštevanju povečan h potreb zaradi vojne znaša 89 milijonov sodov De: tega petroleja dobiva Nemčija sedaj iz Galicije nekaj pa ga izdela doma lz premoga in drugih surovin. Iz Rumunije uvaža letno 33 milijonov sodov in prav toliko upa dobiti iz Sovjetske Rusije. Na ta način bi trla krita vsa nemška potreba. Uvoz iz Rusije je za enkrat še neureien prav tako pa so velike težkoče pri uvozu lz Rumunije. S sta Maimerk^imovi črti Finrke čete se Se krepfio drže na vseh utrjenih postojankah — Moskva pošilja neprestano nove čete Stockholm, 12. febr. j. (Havas) Sovjetsko vojno poveljstvo še zmerom v velikanski meri zbira svoje bojne edinice za akcije na kopnem in v zraku, ki bodo v naslednjih dneh poslane proti Manner-heimovi črti. Na finski utrdbeni črti na odseku pri Summi ter dalje proti vzhodu proti reki Tajpale se nadaljujejo sovjetski napadi z nezmanjšano silo. Pehota neprestano napada v spremstvu vsakovrstnih oklopnih motornih vozil. Napade podpira artilerlja, ki pa ni osredotočila svoje akcije samo na omenjene odseke, kjer napadajo pehota ln motorizirane čete, ampak obsipa s silnim ognjem vso finsko utrdbeno črto na Karelski ožini Sovjetsko letalstvo neprenehoma bombardira zaledje Manner-helmove črte ter finska oporišča v notranjosti dežele. Tuji vojaški opazovalci so prepričani, da hoče sovjetsko vojno poveljstvo za vsako ceno prebiti Mannerheimovo črto še pred 23. februarjem, ko bo proslavila Sovjetska unija obletnico ustanovitve rdeče armade. Finsko vojno poveljstvo zatrjuje, da so bile včeraj finske čete Se na vseh utrjenih postojankah Mannerheimove črte ter da je sovjetsko vojno poročilo o zavzetju 16 utrdbenih točk neresnično. Boji pred Mannerheimovo črto so se včeraj nadaljevali z vso silovitostjo ter si po zatrjevanju tujih vojaških opazovalcev trenotno Se ni mogoče ustvariti pregleda, kakSen je rezultat včerajšnjih sovjetskih napadov. Helsinki, 12. febr. s. (Reuter). Sovjetski napadi na Karelski zemeljski ožini, zlasti pri Summi, se kljub velikim izgubam nadaljujejo z vedno večjo srditostjo. Računajo, da je v akciji več sovjetskih divizij. Sovjetske čete se poslužujejo zopet novega orožja: jeklenega oklepa, ki je nekako 60 cm visok ter ga vojaki potiskajo kakor nekakšen snežni plug pred seboj. Izza oklepa streljajo sovjetski vojaki s puškami in strojnicami. Finske čete so pred svojimi utrjenimi postojankami zajele in uničile več takih oklepov. Finsko vojno poročilo Helsinki, 12. febr. AA. (Fin. tel. ag.) Finsko vojno poročilo pravi, da so se sovjetski napadi na Karelski ožini, nadalje vali. Najhujši napad je bil vzhodno od Summe pri Tajpali. Vsi napadi so bili odbiti. Severozahodno od Ladoškega jezera je bila uničena ena sovjetska kolona, v kateri je bilo 70 vozil. Na kopnem je trajal živahen ogenj sovjetskih topov. Napadov pehote ni bilo. Pri Ajtojokiju so finske čete odbile sovjetski oddelek, ki je izvršil napad. Finske letalske sile so Izvedle ogledniške polete kakor tudi bombne napade v ozadju sovjetskega bojišča, sovjetska letala pa so bombardirala na bojiščih. Po potrjenih vesteh sta bili zbltl včeraj dve sovjetski letali. Moskva, 12 februarja. AA. (Havas) Sporočilo vrhovnega poveljstva leningrajskega vojnega okrožja od 11. februarja pravi: Ogledniška delavnost. Tu pa tam topniško streljanje. Severno od Ladoškega jezera je bilo nekaj prask med pehotnimi oddelki. Na Karelski ožini se je razvil topniški dvoboj. Prav tako je prišlo do spopada med pehotnimi oddelki. Sovražnik je bil povsod zavrnjen. Sovjetske čete zavzele 16 utrdb, opremljenih s topništvom, med njimi 8 popolnoma betoniranih. Sovjetsko vojno letalstvo je Izvedlo več ogled-nlšklh poletov in bombardiranj. Moč sovjetske vojske na Karelski ožini StocKh°lm, 12. febr. j. (Havas). švedski vojni opazovalci poročajo iz zanesljivih virov naslednje podrobnosti o moči sovjetske armade, ki operira, oziroma ki bo v prihodnjih dneh pričela operirati na Karelljski ožini. Središče sovjetske vojne sile na tem boj;šču predstavlja sovjetska 7. armada pod poveljstvom generala Me-reškova, ki je sestavljena iz treh armad-nih zborov ki jih tvori v celoti 12 pehotnih diviz-j, 4 brigade težk'h tankov ter 3 oddelki lažjih motornih ok'o(pnih vozil. Topništvo je balo pri vsaki diviziji ojače-no z dodelitvijo 18 topov kalibra 24 cm ter tremi pomorskimi dalekostrelnlmi topovi, montiran;mi na železniških vozovih. V celoti Ima 7. armada ca. 300.000 mož ter približno 1000 tankov. Tuji vojaški opazovalci pripominjajo, da bi se maršal Mannerheim pritiska na Ka-rel;jslti ožini najlažje osvobodi"! z močno protiofenz'vo na kakem drugem frontnem odseku, česar pa maršal Mannerheim za/-radi nezadostnega števiOa razpoložljivih čet ne more tvegati. Zaradi tega se morajo finske čete omejevrti zgolj na manjše protisunke, s katerimi skušajo zavirati sovjetski pritisik. Obstreljevanje Viborga Helsinki, 12. febr. j. (Havas). Snoči so pričeli Rusi s svojimi težk:mi daljnostreJ-nimi topovi obstreljevati Viborg. Grarate so med drugim zadele tudi mestno električno centralo ter jo poškodovale. Ponoči je bila škoda v elektrarni spet popravljena. V maju 50 03« prostovoljcev London, 12. febr. i. (Reuter). Kakor poročata voiaška Doročevalca angleških listov »Yorkshire Post« in »Leeds Mercury«, bo meseca maia ali x>a morda nekoliko kasneje na Finskem že 50.000 Drostovolj-cev iz raznih držav. Položaj za Sovjetsko unijo bo Dostal do mnenju obeh listov tedaj še težavneiši. Ako bi se temu Dridru-žila še intervencija obeh zavezniških držav na korist Finski. Dotem bi to nedvomno dovedlo do sklenitve nemško-sovietskesa vojaškega oakta. Po mnenju angleških listov bi se v tem Drimeru glavna evroDska voina arena Dremaknila z zaledne fronte na sever Evrope. ROuem, 12. febr. j. (Havas). Danes je iz« tukatšnjega francoskega pristanišča odipotovalo na Fnsko 150 madžarskih presto-voljcev. Madžari so odšli na finska bojišča v popolni opremi. Pslsžaj v šrnnfji London, 12. febr. z. »Sundav Times« poročajo v zvezi z ang'erko-'panskimi odno-'aji, da poVžaj na Španskem še vedno ni razči"čen. Nasprotstva med fašisti in mo-narhisti so se v zadnjem času zelo poostrila. Spričo resnega položaja je general Fran-co sklical izredno sejo vlade, vendar pa je notranji minister odklonil udeležbo na seji Prihod novozelandskih in avstralskih čet v Egipt Posebna poslanica kralja Jurija, pozdravni govor ministra za dominione Edena ^airo, 12. febr. s. (Reuter). V luko Suez je dospelo danes brodovje velikih potniških paraikov, ki so pripeljali več tisoč mož avstralske in novozelandske ekspedi-cijske vojske. Brodovje je prevozilo v spremstvu angleških vojnih ladij brez vsa-keri incidenta razdaljo 16.000 km iz Avstralije, oziroma Nove Zelandije. Je to eden največjih vojaških transportnih konvojev. kar jih pozna moderna zgodovina. Avstralske in novozelandske čete bodo priključene zavezniški armadi na Bližnjem vzhodu. V Suezu Je čete pozdravil v imenu kralja Jurija VI., angleške vlade in angleškega naroda minister za dominione Eden, ki je nalašč v to svrho prispel te dni z letalom lz Londona, flm so dospele ladje v pristanišče, so se podali na prvo ladjo, ki je pripeljala novozelandske čete, minister Eden, angleški poslanik v Kairu sir Miles Lam psom, vrhovni poveljnik angleških čet na Bližnjem vzhodu general Wavell in poveljnik novozelandske ekspedicijske vojske general Freyberg, ki se je že nekaj časa mudil v Angliji. Najprej Je poslanik Lampson prečita! vojakom naslednjo posebno poslanico kralja Jurija VI.: »Dobro vem, da boste ohranili sijajne tradicije novozelandske armade, ko ste prišli s svojih domov, da se borite za stvar, ki Jo Je proglasil ves angleški imperij za svojo. Sedaj, ko stopate v aktivno vojaške službo vam pošiljam svoje najtoplejše pozdrave in najboljše želje.« Nato je nagovoril čete v imenu angleške vlade in angleškega naroda minister Eden. Dejal Je, da Je nacionalno-socialistični sistem, ki Je najpreje prevaril in potem zasužnjil en narod za drugim, združil ves angleški imperij v borbi za skupen cilj. V edinosti imperija je največja sigurnost za končno zmago v vojni ln za boljše čase, ki bodo sledili. Z vašim prihodom preko morja ste nam prinesli najboljšo poslanico, kl jo morete dati po svojih močeh. V imenu čet se je zahvalil kralju, vladi in angleškemu narodu za pozdrave general Freyberg. Izrazil je zahvalo tudi avstralskim četam za njihov prihod ln angleški vojni mornarici, ki je spremila ekspedidj-sko vojsko na njenem potovanju. Naslovil Je pozdrave tudi na francoski in turški narod, za katerega Je izrazil še posebne simpatije zaradi nedavne potresne katastrofe. Poudaril je, da tokrat pozdravlja turški narod kot čvrstega prijatelja- Prve so se izkrcale z ladij novozelandske čete. Godbe so igrale, ko so vojaki v najboljšem razpoloženju in čvrsti stopali na kopno. Med NovozeJandcd Je tudi oddelek Maorov. Novozelandske čete sestavljajo večinoma sinovi in vnuki novozelandskih borcev iz svetovne vojne, je pa med njimi tudi ve veteranov, ki so se že borili v svetovni vojni na Galipolskem polotoku. V kratkem se bodo novodošlim Novo-zelandcem pridružili še oni oddelki iz Nove Zelandije, ki so trenutno v Angliji na treningu. Takoj po izkrcanju so odkorakale novozelandske in avstralske čete v posebno taborišče. ki je zanje pripravljeno. Je to pravo mesto samih šotorov, po katerem se vije 10 km cest. Taborišče ima svojo lastno zdravniško postajo, v kateri služijo bolniške strežnice iz Nove Zelandije. Vojakom je na razpolago tudi kinematograf in celo potniška pisarna, ki bo vojakom dajala nasvete, kaj si morejo ogledati ob prostem času. Sicer za enkrat vojaki ne bodo imeli mnogo prostosti, razen ob koncih tednov. Ves ostali čas bo posvečen intenzivnemu vežbanju. Mraz na zapadni front! Spopadi med patruljami — Propagandna aktivnost Nemcev Pariz, 12. febr. AA. (Reuter). Zaradi ponovnega mraza na zapadnem bojišču se je včeraj zmanjšalo delovanje na fronti. Letala so izvedla ie nekaj kratkih poletov. Do borb je prišlo med patruljami samo vzhodno od Mozele, kjer je poskušal neki nemški oddelek obkoliti francosko pred-stražo. Sovražnik je bil odgnan z ognjem iz strojnic. Severno od Nieda je prišlo do topniškega streljanja. Zaradi neznatnih dogodkov v zadnjih dneh so bili Nemci posebno aktivni v propagandi. Francosko in nemško vojno poročilo Pariz, 12. febr. AA. (Havas). Poročilo vrhovnega poveljstva pravi: Napad na naše preastraže je bil odbit. Včeraj je bilo neka i topniškega streljanja. Berlin, 12 febr. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča: Na bojišču Je dan potekel mirno. Kljub slabemu vremenu je nemško letalstvo letelo nad Veliko Britanijo Ena britanska patrolna ladja je bila potopljena. Vsa nemška letala so se vrnila v oporišča. Razgovori Zaleskega v Londonu Pariz, 12. febr. AA. Agencija Pat sporoča, da je imel poljski zunanji minister Zaieski pri svojem obisku v Londonu razgovore s Chamberlainom, Halifaxom, Stan-leyem in drugimi službenimi britanskimi osebnostmL Pomen poročil v vojni London, 12. febr. s. »Timesov« vojaški dopisnik pojasnjuje v angleškem radiu, zakaj zavezniško poveljstvo vojske ne dovoljuje objave vremenskih poročil. Poleg samo po sebi umevnega razloga da služijo vremenska poročila lahko sovražnim letalcem, obstoji še drug važnejši razlog, ki je javnosti manj znan Že nekako sredi svetovne vojne je bilo namreč ugotovljeno, da vplivajo zračni pritisk, temperatura in veter na smer topovskih izstrelkov. Zaradi tega Je bilo v svetovni vojni v bitki ob reki Sommi postavljeno posebno vremensko opazovališče na fronti, ki je trikrat na dan oddajalo artileriji vremenska poročila in tudi vremenske napovedi. Enako službo 90 takoj nato uvedli tudi Nemci. Ugotovljeno je, da lahko vsak izmed zgoraj omenjenih treh faktorjev povzroči usmeritev topovskega izstrelka od 20 do 100 m, vsi trije faktorji skupaj pa lahko povprečno povzroče diferenco do 200 m. Ker je treba tudi za topniško streljanje delati načrte navadno že nekaj časa prej, so za topništvo tudi vremenske napovedi posebne važnosti. Ker prihajajo nad Srednjo Evropo skoro vsi vetrovi iz zapada, Nemcem sedaj niso več na razpolago vremenske napovedi, ker jih v Angliji in Franciji ne objavljajo. Gospodarska vojna Stockholm, 12. febr. s. (Reuter) Po švedskem uradnem poročilu je švedska v pomorski vojni doslej izgubila 34 trgovinskih ladij z nad 65.000 tonami. To predstavlja 5% celokupne švedske trgovinske mornarice Mnogi švedski politiki zahtevajo od vlade energične akcije, da prepreči nadaljnje potapljanje švedskih trgovinskih ladij. Amsterdam. 12. febr. j. (Havas) Holandska paroplovna družba »Holland America Lijn« je izdala obvestilo, da je bil njen parnik »Burgerdijk«, ki se je 10. februarja potopil v bližini Bishorprocka, torpediran od nemške podmornice. Kapitan potopljenega parnfka Je izjavil, da Je nemška podmornica parnik najprvo ustavila ter ga šele po preiskavi torpedlrala Direkcija pa-roplovne družbe le o napadu takoj obvestila nolandsko zunanje ministrstvo ter zaprosila za protest v Berlinu. London, 12. februarja. AA. (Reuter) Belgijska ladja »France« (5 800 ton) je trčila z neznano ladjo ob južnovzhodnl obaH Anglije. Človeških žrtev nI bilo London, 12. februarja. AA.(Štefani) Iz Sofije poročajo, da je prišlo na britanski tovorni ladji »Tinternabel« med plovbo do eksplozije bomb. Ladja je odplula iz pristanišča Burgasa s tovorom žita. Preiskava je ugotovila, da je bila bomba položena v ladjo med nakladanjem žita v pristanišču. Po vsem se zdi, da gre za sabotažo, ki so jo organizirali komunisti. Angleška SrancoskI trgovinski razgovori London, 12. febr j. (Havas). Angleško trgovinsko ministrstvo je včeraj objavilo komunike o dosedanjem poteku angleško-francoskih gospodarsko-trgovinskih razgovorov. Komunike je sicer zelo skromen in previden v besedah, toda v poučenih krogih zatrjujejo, da bo pogodba, ki bo po razgovorih dokončno sklenjena, velikanske važnosti za bodoče odnošaie med obema zapadnima državama. Gospodarsko trgovin-sk' dogovor bo urejal v prvi vrsti izmenjavo trgovskega blaga med obema državama, ki bo po količini zelo povečana Nadalje bo urejal dogovor državne takse na razno trgovsko blago. Takse bodo za mnoge vrste blaga znižane v svrho povečanega nakupa, dočim bodo v posameznih primerih, kjer bi takse predstavljale znatno podporo vojnih budžetov, primerno povišane. Po novem dogovoru bodo zelo olajšane vse vrste finančne transakcije med Anglijo in Francijo in bodo v to svrho ukinjene mnoge omejitve izza začetka sedanje vojne. Olajšan bo prenos kapitala iz ene države v drugo. Potniški promet med Anglijo in Francijo se bo pospešil s poenostavljenjem kontrolne službe in izdajanja potnih listov. Japonska 5n Molandlja Haag, 12. febr. s. (Reuter) Holandska vlada ie Dreiela od iaDonske vlade noto. s katero ta odpoveduje s šestmesečnim rokom pogodbo o medsebojni arbitraži Veljavnost pogodbe torej poteče 11 avgusta. Obenem izraža japonska vlada v svoii noti željo, da bi se pričela med obema vladama pogajanja za nov sporazum. Ban šubašič v avdienci Beograd, 12. februarja. AA. Danes je bil sprejet v avdienco pn Nj. Vis. knezu namestniku ban banovine Hrvatske dr. Ivan Subašič, ki je ostal na kosilu na dvoru. Iz državne službe Beograd, 12. februarja. AA. Z ukazom kr namestnikov in na predlog prometnega ministra sta bila premeščena: za višjega svetnika pri računovodstvu ljubljanske direkcije Julij Bučar, dosedai v spiošnem oddelku ljubljanske direkcije; za svetnika 4-2 pri osmi sekciji za vzdrževanje proge Maribor-Studenci pa inž. Viktor Hladnik, dosedaj ns Jesenicah. Beograd. 12. febr. p. Upokojeni so davčni uradniki Fran Cuš v Celiu. Bogomir Zeleznik v Mariboru. Albert Princ v Ptuju. Alfonz Ribič v Gornjem gradu. Anton Prudič v Kranju. Albert Debeljak v Slo-venjgradcu. Dragotin Ceplak v Slovenski Bistrici. Lovrenc Novak. Stanislav Ribnl kar. Josip Badiura v Ljubljani ln Alojzij Cotič v Mariboru. Premeščeni so sodna pripravnika Ivan' ca Zoreč iz Ljubljane k okrožnemu sodišču v Maribor, kanclist Albert Vetrih iz Marenberga v Ljubiiano in uradniški pripravnik Anton Serdoner lz Celja k sres-kemu sodišču v Marenberg. Aleksinac pod vodo Beograd. 12. febr. p. Aleksinac le zadela danes poplavna katastrofa, kakršne ne pomnijo v teh kraiih že od leta 1907 dalje. Sokobaniska Moravica le zaradi naglega taianla sneg« Drestoolla bregove in porušila zaščitni nasip tako da le ves Aleksinac poplavljen. Skoda le zelo veli' ka. Bole se. da katastrofa. Id 1e nastopila docela nenadno, ni zahtevala tudi več človeških žrtev. ( ZASEDANJE BANSKEGA SVETA Otvoritvena seja je stala v znamenju borbe proti kenmmzntti . — .__, • «_rl___ T ---J. MMn re Ljubljana, 12. februarja. Danes ob 10. se je pričelo letošnje zasedanje banskega sveta. Delovodja dr. Se-nekovič je najprej preči tal odlok o zasedanju in ugotovil sklepčnost seje. Na predlog dr. Ravniharja je banski svet soglasno odobril vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju ter NJ. Vis. knezu-namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku Cvetkoviču, notranjemu ministru Mihaldžiču in finančnemu ministru dr. Sutejti. Banov ekspoze Ban dr. Natlačen Je nato podal obširen uvodni ekspoze. Najprej je kratko obeležil novi banovinskl proračun, po katerem bodo znašali Izdatki 139,831.260 din in bodo ( za 2,807.990 din večji, kakor po proračunu za sedanjo dobo. Uvedla pa se ne bo nobena nova davščina, temveč se pričakuje večji prinos od doklad na državne davke. Vprašanje povišanja prejemkov ba-novinskih uslužbencev je odvisno od spremembe prejemkov državnih uslužbencev. Proračuni podeželskih občin so narastll od 36.13 milijona pred dvema letoma na 41.68 milijona din v sedanji poslovni dobi, torej za celih 5.5 milijona dinarjev. Pri obeležbl poslovanja politične uprave in policije je ban omenil, da živi v banovini 18.869 tujih državljanov, med njimi 4.800 nemških. 9.650 italijanskih, češkomo-ravskih pa 2.600. Ce se upošteva, da je med italijanskimi državljani večina slovenske narodnosti, je dejansko tujcev v banovini le 0.9% vsega prebivalstva. Pobijanje komunizma Posebno obširno je razpravljal ban o pobijanju komunizma. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji in ustanovitvijo češko-moravskega protektorata je komunistična akcija popustila, ker so se poslabšale zveze tukajšnjih komunistov z inozemskimi. Po izbruhu vojne pa se je znova ojačila, posebno zaradi nemško-ruske zveze in po-ava boljševikov na Karpatih. Značilno je, da nastopajo komunisti formalno povsem zakonito in sodelujelo pri raznih revijah ali pa izdajajo lastne knjige. Proti komunizmu bo treba nastopiti spričo tega tudi z idejno borbo Ban je pohvalil »Slovenca«, »Slovenski dom«. »Domolluba« ln »Stražo v viharju«, kl Imajo pobijanje komunistične propagande na programu, ostali tisk v državi pa molči. Ban misli, da iz oportunizma. kl računa »z vsemi slučaji«. S tem pa trpi udarnost ln učinkovitost borbe proti komunizmu. Komunizem se Je razpasel celo že med sredniešolsko mladino, pri čemer 1e značilno, da se baje na stanovanjih srednješolcev nahajajo zaloge tudi vsega ostalega opozicllskega Ilegalnega tiska, kakor da so ti dijaki kot nosilci srednješolske komunistične akcije obenem tudi centri za vso ostalo opoizeijsko akcijo Kmetijstvo in prosveta Ban le nato karakterizlral položaj v gospodarskih panogah. V Sloveniji se od kmetijstva preživlja samo 60% ali pa še manj prebivalcev. Pri tem 1e kmetijstvo izrazito malokmetijstvo Posestev do 5 ha je 57 5%, med njimi Je skoro ena četrtina takih, ki obsegalo le pol ha zemliišča. Približno 175.000 kmečkih Hudi je spričo te ga navezano na postranski zaslužek Zato je treba pospeševati industrializacijo dežele. Kar se tiče prosvete. store občine kar morejo, kar pa store, je še premalo Danes manjka 1312 učilnic in 228 oddelkov-nih učiteljev, na drugi strani pa 1e 425 učiteljskih oseb po drugih službah Letos bo prišlo lz učiteljišč komaj 40 novih učnih moči. Banovina je brez oravne obveznosti angažirana tudi pri kritju stroškov srednješolske režije, tako da ne more po svoji dolžnosti skrbeti tudi za srednješolske prostore. Nazadovanje prirastka prebivalstva Za javna dela je letos država izplačevala banovini večje prispevke prav v zadnjem "■asu zopet 10,000.000 din. Na področju socialne politike in ljudskega zdravja je g. ban opozoril na populacijski problem, ki postaja zmerom bolj aktualen V zadnjih 7 letih se je naša rodnost skrčila od 27 na 21 rojstev na 100u ljudi. Zmanjšala se je sicer tudi smrtnost od 17.4 na 14.7, kljub temu pa se je zmanjšal prirodni prirastek od 10.9 na 7.5 Ob zedinjenju je imela Slovenija skoro še o% prebivalstva Jugoslavije, danes le še 7.7%. Ban je na tem mestu odločno obsodil zdravnike, ki svojo medicinsko znanje zlorabljajo in narod zaradi judeževih grošev more. Naraščanje draginje V preglednih tabelah je g. ban opozoril na naraščajočo draginjo. Navedel je cene najnujnejših živil v februarju. Tako so se povišale v tem razdobju cene pšenične moke od 3.20 na 3.90 din. koruze od 2 na 2.5. krompirja od 1.25 na 1.75, fižola rib-ničana od 2.20 na 5, riža od 8 na 10, olja od 15 na 18, jajc od 0.60 na 2 din itd. Le cene sladkorja v kockah so se zmanjšale od 15.5 na 15 in morske soli od 2.75 na 1.75. Kurjava in razsvetljava se je podražila v tem času za 7%, obleka za 10 do 50%. Najemnine so ostale neizpremenjene. Ce se vzamejo cene v preteklem septembru za osnovo, se kaže draginja v indeksnih številkah takole: sept. 1939 — 100, januarja 1940 — 116. Banska uprava je Intervenirala proti draginji po uredbi o njenem pobijanju in je bilo izrečenih v omenjenem razdobju 46 kazni. Spričo draginje se morajo dvigniti tudi mezde in plače. Povprečne delavske mezdo so bile še do preteklega novembra odstotek nižje kakor leto dni poprej in so šele z letošnjim januarjem pričele opazno naraščati, vendar pa so izplačane mezde lani za 4% presegle predlanske zaradi večjega števila zaposlenih ljudi. Znašale so 1280 milijonov din. Tujci v našem gospodarstvu Zadnje čase se Je nekaj sedežev Industrijskih uprav preselilo iz banovine, predvsem v Beograd, med njimi predilnica Doctor ln drug iz Maribora, Kartonaža ln litografija Benčina ln drug lz Maribora, Metalno akcionarska d. d. lz Ljubljane ter uprava Thurnove jeklaroe k Guitaoja. Razlogi za to so bili neenaka obremenitev industrijskih podjetij s samoupravnimi davščinami, bližina državne meje ter razlika ▼ mezdah ln intenzivnosti socialne zaščite delavstva. V Sloveniji je 465 Industrijskih podje- tij. . > - Trgovin in obrtov pa je v rokah jugoslovanskih državljanov 27.063, jugoslovanskih državljanov nemške narodnosti 1031, nemških državljanov 167, jugoslovanskih državljanov madžarske narodnosti 131, madžarskih državljanov 8, v rokah Italijanov z našim ali tujim državljanstvom 21, Rumunov 1, naših 2idov 151, tujih pa 14. Glede na to, da je odnos prebivalstva po narodnosti z ozirom na tujce 97 : 3, odnos v omenjenih podjetjih pa 95 : 5, pripadniki drugih držav in narodnosti niso na slabšem od Jugoslovanov, temveč so celo še favorizirani. Z banovim ekspozejem se Je dopoldanski del seje ob 12.30 zaključiL Poročili splošnega in upravnega oddelka Na popoldanski seji, ki se Je začela ob 16.30, sta bili podani' najprej še poročili o poslovanju splošnega ln upravnega oddelka banske uprave. Načelnik splošnega oddelka dr. Pfeifer je v svojem poročilu posebej opozoril na vedno znova ponavljajočo se tendenco za povečanje števila uslužbencev. BanoV in^kih "uslužbencev je bilo lani 1749 (aa 82 več kakor leto dni poprej). Število državnih uslužbencev se je povečalo od 2071 na 2137. Krediti za osebne izdatke bodo znašali po novem proračunu 40 milijonov din. (sedaj 37.5 milijona). Poleg tega pa je treba računati še z osebnimi Izdatki za vzdrževanje ljudskih dol v znesku 9.7 milijona din. Načelnik upravnega oddelka dr. Hubari je predvsem ugotovil, da so dolgovi kmečkih občin dosegli že skoraj 70 milijonov dinarjev. Državljanstvo Je bilo priznano lani 149 (predlanskim 164 osebam), od tega ljudem slovenske narodnosti 130, drugih slovanskih narodnosti 6, nemške 7, a Zidom 6 Odvzeto je bilo državljanstvo 1047 osebam (predlanskim 1619). Pri obeh podatkih rodbinski člani niso šteti. Pristojna varnostna oblastva so poslovala lani v 24.000 primerih zločinov ln prestopkov ter v 41.000 primerih prekr- škov. Lani Je bOo 7 stawfc, raaen one V trboveljskem revirju v«« le manpomena. Velika pr&tiksitttt-nlstična debata K debati o banovem ekspoeeju in cfcefc poslovnih poročilih se je oglasilo 15 govornikov. Skoro vsi so poleg drugffo pripomb ostro nastopali proti komunizmu. B. s. Knder je predloga! da bi se pobiranje prispevkov za cerkvenokotikurenčne ociboie uredilo enako kakor pobiranje prispevkov za šolske odbore, da ne bi sedanji načn njihovega pobiranja dajal povoda komunističnemu ro varjen ju. B. a Marko Novuk je opozoril na potrefx> da se povišajo plače nižjem usJufbemcem, predvsem pa cestarjem, ki imajo velike družine, a prejemajo le po 600 do 800 dSn na mesec. B. s. Nande Novak je govoril o novem maka miranju občinskih trošarin aa alkoholne pijače, spričo katerega so kmečke občine iEgub:le dejansko glavne dohodke. B. s. Križnik itz Loke pri Trbovljah Je ugotovil, da zanašajo komunistično miselnost med delavsko ljudstvo predvsem ljudstvu tuji elementi, že mesece pred trboveljsko stavko Je bilo to opor žati. Proti komunističnim agitatorjem j« treba postopati boij smotrno in odločno. Trbovlje naj dobe državno policijo, ker 15 orožnikov ne more uspežno delovati v Okolišu s 13.000 prebivalci. ObJast mora predvsem nastopiti proti komunistom, ki sa to iz prepričanja ali ker so plačani, ne pa toliko proti onim, ki agitatorjem nasedejo zaradi pomanjkanja. Red je treba napraviti predvsem na ljubljanski univerzi, kl ni več slovenska, ampak komuncstlčna. Predvsem pa je treba reševati socialno žilo. B. s. Deželak lz Laškega Je govoril o neki tiskovni tožbi proti dvema listoma r Oelju in Mariboru. Rekel je, da so to »Usti, ki nosijo na prsih oznako nacionalizma, pa budi komunzma.« Pojav komunizma Je treba zagrabiti »tudi s te druge pdatL« Crnomeljski dekan Bitnar se je v svojem govoru zahvalil banu za napoved odloči« borbe proti komunizmu, ki se je priče* širiti tudi že po deželi. Tudi vsa javnost se mora organizirati v tej borbi ter mora sodelovati s politično oblastjo. V nadaljevanju razprave o upravnem oddelku so govorili še Lesficovar, Klekl ln Arnež. Neki govornik je Izrekel željo, naj bd časop:sje prinašalo, kaj se je govorilo na banovtnskem svetu, ne pa, kdo Je govoril, ker so potem govorniki izročeni kritiki prebivalstva svojega, okraja.. Ko je bil vrstni red govom/kov izčrpan, Je bila razprava o splošnem ln upravnem oddeBcu končana. Ob 19.30 je ban zaključil sejo in napovedal prihodnjo sejo za jutri dopoldne ob 8.30. Bolgari v Beogradu Drugi dan lep'b manifestacij za čim tesnejše sodelovanje tudi na gospodarskem pol ju Beograd. 12 febr p Danes so bile zaključene oficielne manifestacije ob ori-iki ustanovitve Ju gosi oved sko-bolgarske gospodarske zbornice Kakor 1e že poročalo Donpdelisko »Jutro« bila včerai v Beogradu ustanovna skupščina skupne gospodarske zbornice ki nal služi še večji ooglobitvi odnošaiev med Jugoslaviio in Bolgarilo. nredvsem na gost>odarskem oolju Ustanovne skupščine se 1e udeležila večja delegaciia bolgarskih posnodarstveni-kov z ministrom za trgovino dr Slavčem Zagorovom na čelu Bolgarski eostie so bili ves čas svoleea bivania v iueosloven-ski prestolnici predmet vsestranske do-zomosti in na vsakem koraku se ie manifestirala obojestranska volia in želia do iskrenem bratstvu obeh narodov, ki nai naide živega izraza tudi v gospodarskem odelovaniu. Po včerajšnji ustanovni skupščini na cateri sta govorila bolgarski in iueoslo-venski trgovinski minister ie bil bolgarski trgovinski minister dr Zagorov soreiet v avdienci pri Ni Vis knezu namestniku Danes doooldne le dr Zagorov obiskal oredsednika vlade Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča. bolgarski gospodarstveniki pa so obiskali beograjsko trgovsko zbornico in beograjsko borzo, nato oa še Prizad. Beograjski župan Diuričič le oooldne Driredil na čast bolgarskim gostom kosilo, na katerem 1e bolgarski industriialec Balabanov v svo-iem govoru podčrta val veliko vlogo pokojnega kralia Aleksandra, ki ima največjo zaslugo, da ie prišlo do zbližania med Jugoslavijo in Bolgarijo. Naglasil ie zlasti potrebo čim tesnejšega sodelovania industrije, ki ie v obeh državah šele v razvoju. Svoi govor ie zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru in kralju Borisu ter kraljevim namestnikom. Popoldne ie bil spreiem na bolgarskem poslaništvu, zvečer ob 20.30 pa ie bila intimna večerja v hotelu »Majestic«. Ob 23.30 so bolgarski gostje zapustili Beograd ter odpotovali v Sofijo. Na predlog ministra za trgovino so kraljevi namestniki odlikovali bolgarskega ministra za trgovino dr. Slavča Zago-rova z redom jugosiovenske krone I. stopnje. Zahvala kralja Borisa Beograd, 12. febr. AA. Pred konec kosila, prirejenega na čast bolgarske trgovinske delegacije v hotelu Srpski kralj, je prispela brzojavka bolgarskega kralja Borisa UL, v kateri se zahvaljuje za poedrar ve. kl so mu bili poslani z ustanovne skupščine jugoalovensko-bolgarske gospodarske zbornice. Brzojavko so prisotni pozdravili z viklikanjem kralju Borisu. Prečitana je bala tudi brzojavka predsednika bolgarske vlade ln zunanjega ministra dr. Kjoseiva-nova. Zadovoljni sofijski odmevi Sofija, 12. februarja. AA. Listi posvečajo obširna poročila prisrčnemu sprejemu, kl ga je doživela bolgarska gospodarska delegacija na čelu ■ trgovinskim ministrom Zagorovom v Beogradu o priliki včerajftnje slavnostna ustanovitve jugoslo-vansko-bolgarske trgovinske zbornice. Listi prinašajo gorora dr. Andreea ln Zagorov« ter naglašajo prisotnost zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča na svečanosti. Kot posebno vest poročajo listi, da je Nj. Vis. knez namestnik sprejel ministra Zagorova v avdienci. V svojih komentarjih Izraža tisk veliko zadovoljstvo zaradi te nove manifestacije jugoslovansko-bolgarskega zbližanja ln sodelovanja. Istočasno se izražajo nade, da bosta obe sosednji ln prijateljski državi imeli stvarne koristi od ustanovitve skupne trgovinske zbornice ln da bodo značlle včerajšnje beograjske manifestacije nov prispevek k ustvariti one atmosfere medsebojnega zaupanja na Balkanu, ki je najboljše jamstvo za mir in srečen razvoj tega predela Evrope. Slovo našega sofijskega poslanika Sofija, 12. februarja. AA Nocoj je tukajšnji diplomatski klub priredil poslovilno večerjo na čast jugoslovenskega poslanika Jurišiča, ki zapušča Sofijo, ker Je imenovan za poslanika v Bemu. Sofija. 12. februarja. AA Danes opoldne je predsednik vlade in minister za zunanje zadeve Kjoseivanov z gospo priredil v diplomatskem klubu poslovilno kosilo na čast dosedanjemu jugoslovenskemu poslaniku Momčilu Jurišiču. Kosilu so priso stvovali vsi člani jugoslovenskega poslaništva ter višji uradniki bolgarskega zunanjega ministrstva s soprogamL ZaStOpStttO Zbornic pri ministru trgovine Beograd, 12. febr. AA. Danes dopoldne je trgovinski minister dr. Ivan Andres sprejel delegacijo vseh gospodarskih zbornic, katero je vodil predsednik Zbornice TOI v Ljubljani Ivan Jelačin. Delegacija je pozdravila napore vlade ln ministra An-dresa za oživljenje našega gospodarstva. Izjavila je, da gospodarstveniki uvidevajo potrebo gotovih bremen, ki padajo nanje, vendar prosijo ministra, da se zavzame za nekatere davčne olajšave. Minister Andres je pozorno poslušal predloge delegacije ln obljubil svojo podporo. Delegacija Je nato obiskala tudi finančnega ministra šuteja. Plaz uničil |j!ai??R$kl dom v Bosni Sara/evo, 12. febr. o. V noči od petka na soboto je ogromna snežna lavina uničila planinski dom SK Jugoslavije v Martvanju na Bjelašnici. Snežni plaz je najprvo porušil drvarnico, odkoder se je nato prevalil na kuhinjo in na streho planinskega doma in ga docela porušil. Druga snežna lavina je porušila planinski dom na Mrtvan-skem izvoru. Vsa sreča je bila v tem, da se nesreča ni zgodila v noči od sobote na nedeljo, ker so takrat planinski domovi običajno popolnoma zasedeni od smučarjev. Vremenska napoved Zemunska: Toplota se bo lahno dvignila, vendar pa bo še precej močen mraz. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme * vsej državi. Na primorju dei, v sti p« sneg ali p« »odra. kraji in ljudje Starosta slovenskih gasilcev Dolenja vas, 12. februarja Prostovoljna gasilska četa v Dolenji vasi je imela občni zbor, na katerem se je pos ovil dolgoletni načelnik, Nestor slovenskih gasilcev g Ignacij Merhar, star 83 let, ugleden mož, ki je pred vojno imel v vsem javnem življenju Ribniške doline pomembno vlogo. Ko zapušča napredni in delavni Nace eno poslednjih torišč javnega dela, je prav, če se ga spomnimo, saj ni zaslužen samo za svoje ribniške rojake, marveč je doprinesel svoj skromni delež tudi k uveljavljenju slovenske besede za časa črno-žolte monarhije. Rodil se je 30. julija 1856. v PrlgorLci, dob.re pol ure od Ribnice, v ugledni družini. že v mladih letih je kazal mnogo volje za javno delo. Takratni župan dolenjeva-ške občine, že pokojni Pepe, ga je zgodaj vzel v občinski odbor, kjer je mnogokrat obveljala njegova tehtna beseda. Njegov oče, ki je nadomestil Pepeta na županskem stolčku, je zaposlil Načeta kot svojega tajnika in službo je opravljal polnih 12 let. Z vsestransko delavnostjo je dosegel zaupanje občanov, ki so ga izvolili za župana. 2upanoval je polnih 30 let do leta 1921. Za blaginjo občanov je bil odločen borec. Že z 22. letom je leta 1879 ustanovil v Dolenji vasi gasilno društvo, šele osmo na Kranjskem. V zgodovini našega gasilstva zavzema njegovo ime častno mesto, ker je sestavil si0venSKa povelja za gasilske vaje. L. 1880 je nastopil v Ljubljani pred takratnimi odličniki pri veliki gasilski svečanosti. Odločno, rezko so padala tedaj Nacetova slovenska povelja vzorni četi. Navdušenje je bilo veliko. Vsa slovenska gasilska društva so sprejela nova povelja, ki so nekaj let pozneje izšla tudi v posebni rošuri G Merhar je postal načelnik ribni-š..e gasilske župe. pozneje pa starosta gasilske župe kočevskega sreza. Načelnik svoje čete je ostal od ustanovitve do danes. To je morda edino društvo v Sloveniji, ki je imelo samo enega vodjo v teku 53 let. četa je bila neštetokrat deležna zasluženega priznanja Sode.ova] je tudi v osrednjem odboru gasilske zveze. Kjerkoli je bila pomembna prireditev, ni manjkalo Načeta Povsod je navduševal tovaiiše z besido, z dejanji, jim svetoval in jih bodril Poznan je zlasti tudi na Hrvatskem. Kot zaveden Ribničan je najstarejši So-koi v vsej Ribniški dolini. S pokojnim državnim poslancem kanonikom Kljunom iz Prigorice sta bila velika prijatelja. Marsikatera dobra ideja koristna za splošnost, je vznikla iz njunih skupnih razpravljanj 2e leta 1893 sta 3e oba javna delavca vpisala v Ljubljanskega Sokola. Nekaj let pozneje so napredni Ribničani sami ustanovili svoje sokolsko društvo, kjer je tudi Nace zavzemal vidno mesto. Pozneje pa je deloval pri domačem sokolskem društvu v Dolenji vasi kjer je še danes Delal je tudi pri šoli, saj je bil 28 let predsednik krajevnega šolskega odbora, in je zastavil pri oblastih vse sile da je razširil šolo v dvorazrednico in pozneje v štirirazredni-co 14 let je delal pri Zdravstvenem odboru za ribniški sodni okraj, 35 let pa pri cestnem odboru Za iolgoletno javno delovanje si je zaslužil številna odlikovanja. Red sv Save, poljska, francoska in razna domača odlikovanja, številne diplome — vse to nam priča o vsestranskem javnem ln požrtvovalnem delu na vseh področjih. Če vas zanese pot v Ribniško dolino, si oglejte krepko ribniško korenino Njegova gostilna stoji tik ob cesti. Nekoč je bilo tu zbirališče inteligence od blizu in daleč, šegavi Nace še danes marsikatero pove iz predvojnih časov, iz časov županovanja med vojno in razne dovtipne iz svojega mnogoletnega življenja. Z njim se pomeniš kot z dobrim gospodarjem in družabnikom. Kot osemdesetletnik je pred tremi leti praznoval zlato poroko z gospo soprogo Ano, ljubeznivo in postrežljivo ženo, svetovalko vsej okolici. Zgodovina slovenskega gasilstva ne bo mogla mimo imena Načeta Merharja. Ko so se mu tovariši gasilci — celi rodovi, ki jih je vzgojil v disciplini, in požrtvovalnosti — zahvalili za vsestransko delovanje, se tudi mi pridružujemo z željo, naj gospod Nace po napornem delu še dolgo časa zdrav in vesel uživa sadove svojega dela. Ivan Podržaj, znani pustolovec iz Ljubljane, v New Yorku obsojen na dosmrtno ječo, išče svojo ženo Ljubljana, 12. februarja V ponedeljskem »Jutru« smo na kratko že poročali o novem poglavju, ki se začenja v karieri Ivana Podržaja, največjega pustolovca, kar jih je kdaj rodila slovenska zemlja. Ivan Podržaj, sin poštene ljubljanske rodbine — je bil, kakor znano, pred dobrimi petimi leti v New Yorku obsoien na dosmrtno ječo, češ, da je takoj po poroki umoril in oropal svojo ženo Agnezo Tuf-versonovo, te dni pa so ameriški listi prinesli novo presenetljivo novico Ivan Podržaj je bil na podlagi častne izjave, da Agneza Tufversonova še živi in da jo v teku 60 dni poišče, če ni umrla medtem, odkar je v ječi, izpuščen iz sloveče kaznilnice Sing-Sing in zdaj vsa Amerika napeto pričakuje, kako se bo zgodba razvijala da-Ue. Srečanje špijona s špijonko Po pravici se je ves svet začudil, da ameriška justica, ki je znana po svoji neizprosni strogosti, poizkuša takšen eksperiment s pustolovcem, k' je bil obtožen najbolj ostudnega zločina in ki so mu policijske uprave in sodišča na raznih koncih sveta izpričala celo vrsto kriminalnih podvigov. Novinarji obeh kontinentov ugibljejo kakšno bi utegnilo biti ozadje- tega senzacionalnega ukrepa, in nekateri listi so že našli razlago za to Tako poroča turinska »Staropa« iz nenavadnega vira da |t bil Ivan Podržaj poslan na ta svojevrstni dopust ker se je sodišče prepričalo da ie bil v službi angleške špijonaže Apneza Tufversonova — pa ameriška špijonka Ko so ameri:ka oblastva izvedela, da se Tufversonova ženi z angleškim špijonom ie m<-ia'a Agneza Tufversonova na višjo zapoved izginit' brez sledu, a še živi. Na bog ve č'ga zvr.šila hišno preiskavo pri niem. se je njegovo sta novanje v I.II dunajskem okraju izkazalo kot tipičen sadistični salon V elegantno opremljenem stanovaniu je din ob istem času pa ie tudi pri Srbsko-francoski banki v Beogradu dvignil SOoOOO din Nekaj časa je takrat žive: na Dunaju leta 193U pa se je vrnil v Beograd n tam od pri nekakšen oetab'issement astrologije in moderne gratologije« V resnic se v teh vedah m prav nič razpozna -n policija je pozneje ugotovila da je s svoio astrologijo 'n gratologiio sa mi.-spretnr markiral — "" _ \ Lepega dne ga je beograjski trgovec Simič prepoznal, nakar je izginil brez sledu. Pozneje so listi poročali o tem, da je v Kopenhagnu neki mladi lepotici Hansnovi izmamil 100.000 francoskih frankov in izginil v Ameriko. Tam je našel lepo izobraženo milijonarko Agnezo Tufversonovo io njegove pustolovščine so polagoma zrasle do vrha. Obsojenec na dopustu Sum proti njemu je v veliki meri podkrepila okoliščina, da je dva dni pred svojim potovanjem iz Nevv Yorka v neki lekarni kupil 200 britvic in veliko količino uspavalnih sredstev. Sodišče ga je spoznalo krivim, medtem ko je bila Suzana Fer-randova zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. Svetovna javnost nestrpno čaka, kako se bo končalo teh njegovih 60 svobodnih dni. Slike Dušana Petriča Ljubljana. 12. februarja Z vidnim zanimanjem opazujem prizadevanja gotovih ljubljanskih pridobitnikov, da skušajo dati svojim izložbam kar naj bolj okusno lice. Tu in tam se v izložbenem predelu pojavi celo kaka starinska umetni-na z izvirno pa tudi z novejšo patino. Nad vsakim takim pojavom občutim srčno radost, da prodira tudi v te kroge hotenje po \ likovni lepoti. Rad ti kak tak predel ogla- | dam večkrat. , .. -K . 'Ujtt A'. , «■ SCHICHTOV RADION dobro, blago Schichtovo milo, Iti med kuhanjem ij siru j i skupaj s kisikovimi mehurčki slcozi tkanine in odpravi vso nesnago. Perilo se kar sveti tako je čisto in belo. RADION BELINA! Petrlč Dušan: Lastna podoba (olje) Posebno veselje občutim, če opazim v izložbi resen poizkus mladega talenta na po-pnšču upodablia/oče umetnosti Naj opozorim vsakogar ki ga zanima slovenska umetnost na mladega slikar/a. ki razstavlja nekaj svojih del v izložbi tvrdke Ro-jina na Aleksandrovi cesti Razstavi/alec je triindvaisetletni Dušan Petrič. gojenec četrtega letnika umetnostne akademije v Pragi Pod silo razmer se ie nedavno vrnil v domovino m čaka — morda ne zaman — da st bo spet lahko vtnil v Prago dokončat št udi i Razstavljena dela so izbrana za javno raz-motrivan/e zelo okusno, žai da moti lesk Stekla prodornost barvnih odtenkov Kljub vi>emu temu takoi sj>oznaš resno slikarsko pojmo van /e palete m čopiča Nočem našte vati vrlin teh slik nai zadostuie vsakomur, ki ceni lepoto slovenske podobe. če zapi šem da ie Dušan Petrič eden onih redkih naših slikar /ev ki se zavedajo da mora slovenski! umetnost brsteti na ve/i tiste koreni ke katera nam je dala lurija Suhica Ne ho v škodo če povem da se te Dušan Petrič sam brez vsakih javnih podpor, povzpel do četrtega 'etnika shkarske akademije in da ie vsa ta 'eta okušal grenak kruh trpke živi teniške borbe kakršna je pač usoda revnega slovenskega študenta. Kljub vsemu ie še' za svojim hotenjem, se razvijaI in že dosegel lepe sadove učenja, da nam 'ahko pokaže dela, ki *o resnično zelo dobra m ie v njih toliko srčne topline m občutka takega občutka, ki ga premno-gokrai pogrešamo na različnih likovnih razstavah v Jakopičevem pmiljonu. Vem. da imamo v naši sredini še mecene ki so dostopni resni besedi pa tudi uvidevne čini tel je ki so že mnogokrat pokazali smisel za našo umetnost — Zato naj ne bo zaman, če v imenu mladega umetnika opozorim ljubitelje, naj temu talentu naklonijo kako naročilo ali pa poskrbe za kak odkup njegovih de', ki bo vsai toliko izdaten. da se Dušanu Petriču omogoči končati študij v Pragi E. JL STIN slikar-grafik. RADION pere sam! Zaradi nesrečne ljubezni v Savo Kranj. 12. februarja Danes ob 8. zjutraj so neščei v starem drevoredu začuli klice na oomoč. Zdelo se iim ie. da Drihaiajo klici od Maidičeve-ea kanala zato so Dostali Dozorni. če se kdo ne potaolia Zbralo se ie ob kanalu precel ljudi, vendar niso opazili nič sumljivega in si klicev niso mogli razlagati. V teku dopoldneva oa ie neki moški našel v starem drevoredu listič oaoiria. naoisan od neznanca Navedno ie bilo. da poide obupan v smrt To preprosto poslovilno pismo so spravili z zvezo z iutrniimi klici na oomoč in se ie utrdil sum da ie nekdo utonil Preskrbeli so si čoln in res so našli pod Grašičevo hišo utoolienca Ko so ga potegnili na suho. so ueotovili da ie to 241etni čevljarsko pomočnik Janez Perko iz Križ pri Tržiču. Zadeva ie takoi bila ooiasniena. Janez Perko ie prišel v nedelio v Kranj in se le takoi odpravil v gostilno »Nq oo-drtini« Ze nekai časa ie bil zaliublien v natakarico, zraven Da močno liubosumen. Obupan, ker natakarica ni vračala ljubezni. ie grozil da se bo obesil Močno se je napil in razgrajal Ob ool 14 uri s° ie odnravil v natakarično sobo Ko ie nekdo pohitel za niim ga ie že našel na zamiki, katero si ie bil nanravil z naramnic Obu-oanra le takoi rešil, vendar ie bil tako razburien da se ie z rešiteliem besno snnnadel Po končanem nretenu ie zapustil sostilno Kod ie nato taval vso nnč, 5o ni znano V iutm ie nato šel v Savo. — Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebava, se morejo preprečit] z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni. ki bolehajo na želodcu in krovih. pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi s njenim učinkom. Ogl reg. S. br. 30474-32._ Plaz s strehe je ubil Šolarja Vače, 12. februarja Ko so v petek hiteli otroci popoldan v šolo, sta bila med njimi tudi 14-letna Ra-zorškova Pavla in njen 7-letni bratec Lojze iz Zahriba štev. 1. Otroci so hiteli mimo Brenčetove hiše in ker je bila pot slaba, je deček zaostal. Ker dečka ni bilo iz šole domov, se je domačih polastila zla slutnja, če se otroku morda ni pripetila nezgoda. Iskali so ga vsepovsod in ga našli šele v soboto zjutraj zasutega pod snegom, ki je moral zdrknit, prav takrat s strehe, ko je deček hitel mimo Brenčetove hiše v šolo, in ga pokopal pod seboj. — Pogreb nesrečnega Lojzka je bil danes, v ponedeljek ob 10. Simfonični koncert Ljubljanske filharmonije Za svoj 14. simfonični koncert je ljub- | ljanska Filharmonija pridobila za vodstvo ' ravnatelja zagrebške opere, znamenitega i jugoslovenskega skladatelja Krešimira Baranoviča, čigar zasluge za razvoj hrvatske glasbe na simfoničnem in odrskem polju so znane in priznane ne le doma, temveč tudi v tujini. Ni presenečalo, da je zaradi tega bila v petek velika dvorana hotela Union polna kot redkokdaj Na£« občinstvo se je zanimalo za izvedbo koncerta samega, kakor za osebnost dirigenta in skladatelja, čigar orkestrska sui-ta iz baleta »Lectovo srce« je bila menda prv:ič izvajana v Ljubljani. Spored je bil sestavljen iz samih obsežnejših del. tako da je skoraj znatno prekoračil običajno dolžino simfoničnih koncertov Levji delež je imel, kot dandanes že skoraj na vsaki prireditvi elovanskib skladateljev, Peter Iljič Čajkovski, čigar V. simfonija je bila pred leti sicer že izvajana (svojčas jo je v Ljubljani prvi dirigiral Matej Hubad, kasneje operni ravnatelj Friderik Rukavina), vendar je njena življenjska sila tolikšna, da jo je lahko poslušati ne samo v presledku nekaj let. temveč tudi večkrat zapored NT jena notranja dinamika sicer peša od prvega do poslednjega stavka Kar je v prvem še pristno občutje, zlasti v tragičnosti. postane v zadnjem bolj navidezno, kakor da je Finale napravljen le iz dolžnosti do forme. Finale V. simfonije je še daleč od zaključnega stavka VI., kjer je skladatelj našel 9ebi edino primerno vsebinsko plat in njen izraz, medtem ko je v V. še neoseben in splošen, zato pa morda bolj zunanje učinkovit. Najjačji je izraz v prvem stavku, kjer se mestoma povzpne prav do dramatike in neposrednosti Najbolj govori k čustvom seveda drugi, lirični stavek Znamenita melodija v rogu (katero je prvi kornist prinesel z vso nežno spevnostjo in toplino, kakor ji gre) duet z oboo prehod teme v najbolj pojočo lego violončelov, obdano od arabesk pihal, vzpon prvega v vsem orkestru, večkratni zalet do skrajnih napetosti, pojava usodnega motiva iz prvega stavka, ki prepleta vso simfonijo in umirajoči zaključek (prvi klarinetist ga ie podal z vso možno in predstavljivo dinamično fineso to so momenti, ki dajo temu izlivu srčnih čuvstev potrebno zavzetnost Valček, ki sledi, je že ob robu banalnosti in težko vzdrži ^animanost. dasi ga ovijajo virtuozne in skakljajoče ornamental-ne figure v godalih Skoraj v posmehljivo obrnjena reminiscenca vodilnega motiva da je odstavku videz lahkotnosti, brezbrižnosti, kar je bil menda v smislu avtobiografske vsebine te simfonije skladateljev namen. Finale prehaja v bučnost, spomi-njajočo na Wagnerjev patos in je kljub umestnemu krajšanju še vedno predolg. Drugi del sporeda je imel za osrednjo točko Smetanovo »Vltavo« iz cikla »Moja domovina«, dobro znano, že prav mnogokrat iz-aiano skladbo tudi pri nas. kot okvir pa dve noviteti za Ljubljano: prvo. Matije Bravničarja »Belokiajinsko rapsodijo«. in drugo dirigentovo suito iz baleta »Leetovo srce« Kot domače delo je Brav-ničarjeva rapsodija, katere prva izvedba je bila lani v Parizu na simfoničnem koncertu jugoslovenske glasbe, lep doprinos nafii literaturi zlasti oni. ki se naslanja na folkloro. Skladatelj je okvirno uporabil široke snevno me'odij'0, kateri sledijo v neprisiljenem re "u razni karakterni momenti. po večini krajša razpoloženja, csnovana na narodnih motivih, ki so pri nas v Ljubljani skoroda neznani. Pestra, kontrastna instrumentaoija in živahna menjava tempa pripomore preko enoličnosti, neizbežne pri vseh skladbah ki jim je temelj narodna motivika, in preko formalnega pomanjkanja ki z izbrano temat;ko ne dovoljuje stoonjevania v smislu simfoničnega ustvarjanja. temveč le nanizavanje subjektivno bolj ali manj dopadljivih narodnih melodij. V smislu zadane naloge in naslova je >Be-lokrajinska rapsodija« dobro uspela skladba, ki zlasti računa na razumljivost ter ji zato učinek ne more izostati. V isto kategorijo sodi tudi Baranoviče-va suita k »Lectovemu srcu«, četudi je pokrajinsko motivika izbrana seveda drugod — dasi niti ne posebno daleč od belo-krajinske. Tudi tu se vrstijo prikazi, katerih nosilnost vsebuje narodni napevsam — v ugodni osvetlitvi, ki jo dovoljuje izraba sodobnega simfoničnega orkestra. Oba dela suite sta instrimen Urana bri-ljantno in dokazujeta izredno ve?čo roko. hkrati pa tudi tenkoslušno uho ter barvno iznajdljivost. Prav tako kot pri Bravni-čarjevi Belokratinski rapsodiji, je treba tudi pri Baranovičevi suiti iz »Lectovega srca* poudariti spretnost, s katero se ie skladatelj lotil naloge in jo rešil tako, da je postala folklora koncertno sprejemjiva. V tem pogedu sta oba imela lepe zglede v ruski glasbi okrog Musorgskega, koder je pravi izvor tovrstnih tvorb (Chopin ne sodi v to skupino.^ ker Je pri njem folklora šele diugi moment, podložen osebnosti. s!u-no kot pri čajkovskem). Uspeh obeh skladb domačih avtorjev tega večera je dokazal, da je ta način folklornega kom-poniranja dopadljiv in priljubljen ter dostopen tudi najširšim krogom. Dirigent in skladatelj Bravničar sta predela poleg zasluženega, navdušenega in viharnega priznanja tudi vence. Dirigent Krešimir Baranovič je krepka, moška osebnost, ki z velikim zanosom oblikuje izvedbo orkestra, jo vodi suvereno, vzorno, in z mahi, ki očitujejo prav toliko sile kot muzikalnega vzgona. Ni mu toliko do rafiniranih detajlov — izbrani spored tudi ni bil posebno bogat v tej smeri —, njegovo delo gre v velikih lokih, posebno poudarjale ritmično in dinamično napetost. Monumentalna dela mu uspejo, sodeč po tem koncertu, posebno dobro tn blisk, ki ga zahteva in zna dobiti od or^ kestra, je šel zlasti v prilog krepkim mestom. Ne da bi bil tog — prav nasprotno! gibko sledi melodični liniji. Ritem in dinamika sta nam prvo in njima se preda z naravnim temperamentom. Tako je pri-rodno, da se je najbolj razvnel v prvem in četrtem stavku simfonije, v višku Vita ve in pri svoji suiti. ki prav točno odraža to, zanj in morda še za mnogo hrvatskih glasbenikov bitno nastrojenje. Orkester mu je sledil prožno in v neproblematičnem muziciranju, ki pa je mestoma zahtevalo dosti virtuoznosti in ognjevitosti. Ljubljanska filharmonija je znova dokazala, da premore oboje in tako ae je njen 14. simfonični koncert častno priključil prejšnjim, s katerim ta orkester visoko drži umetniški nivo naše reproduk-tivne simfonične glasbe že peto leto. l. m. a. Gledališko pismo lz Beograda Beograd, konec januarja. Glavni del sezone je tako rekoč že zdavnaj na vrhuncu in novih velikih reči je komaj še pričakovati. Morebiti bodo dali februarja še kaj večjega in bolj zanimivega, toda celotna linija repertoarja se a tem ne bo dosti spremenila in tudi ne popravila. Kakor že zadnjih deset let, tudi leto« beograjska drama ni pokazala nobenega posebnega vzpona, nobenih odkritij in sen-zacij v umetniškem pogledu, razen Shake-spearjeve komedije »Kar hočete« v režiji znanega hrvatskega režiserja dr. Branka Gavelle. Vzrokov je več. Najvažnejši je menda ta, da se v beograjski drami, odnosno v upravi gledališča pogostoma menjajo voditelji, tako da ne utegnejo izvesti svojega programa. Kadar tak nov voditelj nastopi svoje mesto, daje po navadi lepe in vseobetajoče Izjave in obljube v časopisih, naposled pa se pokaže, da »obljube dolg delajo« in da od vsega obljubljenega ni bilo realiziranega nič ail skoraj nič. Stara pesem, ki se vleče že drugo desetletje ... Drugi vzrok je pa ta, da so danes nate gledališča sita birokratizma ln da ne morejo. tudi če bi hotela, izvesti podrobno svojih namenov, ker je državna kontrola, odnosno tisti uradnik, ki jo vrši, več kakor vsak intendant ali direktor drame, več kakor vsak umetniški vodja. 'En njegov kratki in suhoparni »ne« ovrže Torek, IS. ZL TH*. DomaČe vesti Se ena iz Prekmurja Gospod urednik! K nedeljski avtobusni zgodbici še eno kratko: Poštni avtobu* u Murske Sobote v Ro-gasevce je stalno polno zaseden ter do-naša poštni upravi prav lepe dohodke. Obilica letošnjega snega je ukinila popoldansko vožnjo. Jutrnje do sedaj ni motila, kar je vsekakor malo čudno. V petek 9. t. m. pa je nepričakovano izostala tudi jutrnja vožnja. V Rogaševcih je ta dan čakalo na avtobus kakih 25 do 30 potnikov, ki so bili klicani na sresko načelstvo. na sodnijo, ali pa so imeli druge važne opravke v Murski Soboti. Nekateri so prišli po dve uri daleč. A od nikoder ni bilo avtobusa ne šoferja. Ljudje so postajali nestrpni in so se razburjali. Sele služkinja iz bližnje gostilne jim je po jas nila. da avtobusa ne bo. ker je šofer prejšnji večer v gostilni izjavil, da porabi preveč bencina ter da zato zjutraj ne bo vozil. Tako so morali ljudje ostati v Rogašev-eib in se vrniti domov, ker jih zasebni podjetnik ne sme voziti, čeprav je bil pri volji Škode, ki je potnikom nastala, ker ae niso mogli po opravkih odpeljati v Mursko Soboto, seveda nihče ne bo povrnil A tudi poštna uprava utrpi denarno škodo, saj bi bili samo potniki iz Roga-ševc plačali blizu 1000 din na vožnji tja ln nazaj Prosimo poštno direkcijo, da napravi red. uvede dnevno zopet dvojno vožnjo v vsako smer ali pa odstopi progo zasebnemu podjetju, ki bi jo vsako prav rado prevzelo zaradi lepega zaslužka. Vam pa. gospod urednik, brž še tole na uho: Smo v skrajnem kotu Prekmurja. odrezani od sveta, edina zveza nam je avtobus. pa nam še ta zaradi udobnosti po-samenzikov takele zasvira. Kje drutrod bi vprašali: Kaj pravite? Mi pa pravimo: Napravite red v Prekmurju! čemer se je zrcali* pokojnicm Diagi značaj. Največjo skrb je posvečala vzgoji svojih otrok, ki jim je pripomogla do lepih položajev. Sin Ciril, naš aiani pianist, je profesor na glasbeni Soli v Beogradu. Poleg moža, ki uživa zasluženi pokoj, ln sina Cirila žalujejo za blago materjo Se trije sinovi ln dve hčerki. — Pri svojem sinu Maksu je po dolgem trpljenju umrla v Trbovljah ga. Antonija Rakova, v visoki starosti 83 let. Pogreb bo v sredo popoldne lz hiše žalosti v Pauerjevi koloniji. Naj bo pokojnima materama ohranjen lep spomin, žalujočim družinam naše sožalje. • Novi gTobOvi. V Loškem potoku Je umrl v najlepši moški dobi. star komaj 33 let, ugledni gostilničar g. Miroslav Ru» Zapustil je vdovo go. Lizo in dva otroka ter širok krog sorodstva. Uglednega pokojnika bodo ju tri ob 9 spremili k večnemu počitku. — V ljubljanski bolnišnici je umrla ga. Frančiška Kunstljeva, vdova po zvaničniku državnih železnic. Pogreb bo danes ob 15. na pokopališče v Dravlje. — V Aljaževi ulici št. 7 je umrl g Anton Pečnlk, železniški uradnik v pokoju Pogreb bo danes ob 14. — V Sedu na Vipavskem so 4. " t. m pokopali uglednega gospodarja g. Josipa Mrmoljo, m je dosegel visoko starost. Njegovi sorodniki in potomci žive tudi v Jugoslaviji. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Avtomobilski klub se Je preo*noval v zvezo. V nedeljo so se v Zagrebu zbrali deleeatie Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije lz vseh mest. kjer so bili sedeži sekcij, k Izredni glavni skupščini, ki je Imela nalogo, da Avtomobilski klub preosnuje v Zvezo avtomobilskih klubov kraljevine Jugoslavije. Po podrobni razpravi je skupščina odobrila nova pravila, ki določajo, da se bo sedež zveze vsaka tri leta menjal med Beogradom, Zagrebom in A švicarski kozmetični preparati so odlične kakovosti ln ■ nizkih cen. — Depot Parfumerija »VENUS«, Tyrševa 9 g • Akcija za rešitev AšKerčeve domačije. Poročali smo že, da se je pod okriljem šentpetrske moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Ljubljani osnoval poseben akcijski odbor, ki mu predseduje bivši narodni poslanec g. Rajko Turk in ki si je zastavil nalogo, da reši domačijo pokojnega Mihe Aškerca, brata velikega pesnika balad in romanc, v Velikem Sirju nad Rimskimi toplicami in s tem plemenitim dejanjem počasti pesnikov spomin. Akcijski odbor je izdelal podroben načrt, po katerem si v marcu ali na začetku aprila zamišlja nabiralni dan. ki naj bi se vršil po vseh večjih krajih Slovenije. Vsi posamezniki, ki bi bili pripravljeni sodelovati, a posebej še vsa nacionalna in kulturna društva se naprošajo, da se po dopisnici javijo predsedniku g. Rajku Turku v Ljubljani, Komenskega cesta, ali blagajniku akcijskega odbora, g. Zdravku Tomšetu v Ljubljani, Slomškova ulica 21. V kratkem bodo natisnjene položnice, odbor pa pripravlja tudi izvirno opremljeno spominsko knjigo, v kateri bodo vpisana Imena vseh darovalcev. Akcijski odbor upravičeno pričakuje, da bo vsa zavedna nacionalna javnost njegovo prizadevanje podprla iz vseh svojih moči. • Izpopolnitev zbirke belgijskih umetnin v muzeju kneza Pavla. V nedeljo dopoldne je bila v Muzeju kneza Pavla v Beogradu prisrčna svečanost, ko je belgijski poslanik na našem dvoru grof de Tiesi izročil muzeju zbirko del valonskih slikarjev, ki jih je poklonil naš častni generalni konzul v Liegeu g. Hoge. Slovesnosti so med drugimi prisostvovali minister prosvete dr. Boža Maksimovič, minister pravde dr Laza Markovič, rumunski, turški, grški poslanik in predstavniki ostalih poslanstev in še številni zastopniki naše javnosti. Belgijski poslanik grof de Tiesi je imel pri tej priliki kratek nagovor, njemu pa se je zahvalO minister prosvete Maksimovič in ga poprosil, naj sporoči hvaležnost jugoslovenskega naroda g. Hogeju, ki je že poprej daroval muzeju zbirko flamskih slikarjev, z zbii ko valonskih umetnikov pa je belgijski oddelek v muzeju izpopolnil na najodličnejši način. • Pogreb Ličarjeve mame. V nedeljo dopoldne se je zbralo v Trbovljah veliko število pogrebcev pred Ličarjevim domom, da spremijo skrbno in ljubečo ženo in mater gospo Nežo Ličarjevo na njeni zadnji poti Od svoje bivše članice in navdušene pevke so se poslovili združeni trgoboveljski pevski zbori z v srce segajočimi žalostinka-mi. Gospa Ličarjeva je umrla prav na dan 50 obletnice poroke, stara 71 let. Pridna ln delavna je pomagala svojemu možu, daleč po Sloveniji znanemu organistu, in otrokom do ustvaritve prijetnega doma ki je bil vselej v najbujnejšeni cvetju, v Ljubljano. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Ljubljano so na skupščini zastopali gg. predsednik Praprotnik, odvetnik dr. žužek in direktor dr. Pavlin. • Namesto venca na grob umrlega 8u-makovega očeta lz Kraplja pri Ljutomeru so darovali Družbi sv. Cirila in Metoda: dr. Pore kar Ciril, zdravnik. Senčar Ciril, trgovec, Sašel Gregor, notar, vsi v Ljutomeru, in Senčar Metod, trgovec v fitrigovi, vlak po 100 din; Drobnik Josip, pek v Ljutomeru, 20 din, skupaj 420 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Na slanikovem večeru v Ljutomeru so nabrali za Družbo sv. Cirila ln Metoda 293 din prostovoljnih prispevkov. Hvala! • Siromašen Invalid »če tovariše lz vojne. Janez Reven, kmečki posestnik z Do-bračevega pri žlreh nad škof,jo Loko, Je v svetovni vojni leta 1915. do 1918. služil pri 27. domobranskem polku. Dne 14. avgusta 1918 je nekje na Zgornjem Koroškem padel pod vojaški voz, da so ga morali z nevarnimi poškodbami prepeljati v bolnico v špital ob Dravi, kjer se je nekaj časa zdravil. Iz bolnišnice in iz vojske Je bil odpuščen pohabljen, posledice njegove nesreče, ki 30 trajale dolga leta brezuspešnega zdravljenja, so ga spravile ob vse premoženje. V svoji stiski je prosil od Instance do instance, da se mu prizna Invalidnina. a vse prizadevanje Je ostalo zaman, čeprav hrani vse dokumente. Zdaj se je odločil, da preko lista naprosi svoje bivše tovariše tz 27 domobranskega polka in jih poprosi, da bi pričali zanj Kdorkoli bi mu mogel pomagati, se naproša, da sporoči svoj naslov g. Antonu Erjavcu v Ljubljani, Lepodvorska ulica 9. • Proti ozeblinam se je izkazala sol Sv. Roka kot zelo dobra. 21ičico te soli razsto-pimo v vroči vodi v umivalniku ln 15 minut namakamo ozeble dele nog. Nato na-mažemo mesta, kjer so ozebline, z vazeli-nc ln jih ovijemo s platneno krpo. Bolečine takoj prenehajo. Če ponovimo ta postopek nekajkrat, bodo tudi nabrekline na ozeblinah popolnoma Izginile. Sol Sv. Roka dobite povsod. (—) • Pri kašlju lahko poizkušate Guajacol-^irup »Remedla« (Guajacol-Perdynamin) za odrasle ln otroke Dobite ga v vseh lekarnah S. br 2615 od 6. 2. 1940. (—) Iz L* # i ne Poslednja pot ge. Marte Fiellhove. V nedeljo popoldne so pokopali blago, trpečo gospo Marto Frelihovo, skrbečo in dobro mater gg. Emila, režiserja naše opere ter Evgena, stavca in znanega kulturnega delavca Pokojnica S' v svoji skromnosti nikdar ni udejstvovala v javnosti, pa so vendarle mnogi poznali njeno dobro srce. Kako priljubljena Je bila, je pričal mahoma vse načrte, potopi vse projekte, uniči vse sanje in želje režiserjev, igralcev ln direktorjev. Po navadi je tak kontrolor suhoparen uradnik, ki umetnosti ne samo ae razume, marveč nima z njo prav nobenega stika in jo tudi ne občuti. Zanj velja samo piedpis, uredba, zakon, paragraf To je prav plastično opisal bivši di rektor beograjske drame, znani književnik dr Ranko Mladenovič v svojem članku v reviji »XX. vek«, kjer pravi, da so morali odložiti premiero neke igre zaradi tega, kei brez kontrolorjevega dovoljenja (ki je zmerom zvezano z nekolikerimi akti) niso smeli kupiti odnosno naročiti para nekakšnih stiliziranih ali zgodovinskih copat! Umevno je, da se zaradi tega vsaka reč neskončno zavleče in da med temi kontrolorji ln med umetniškimi voditelji vlada nekakšna trajna vojna napetost. Z druge strani vpliva to na umetnike, da postanejo apatični ln da le »izvršujejo svojo dolžnost«, ker morajo, toda ne s tisto ljubeznijo ln vnetostjo, ki je vsaki umetnosti neogibno potrebna in brez katere nI umetniškega ustvarjanja. Teh in takih vzrokov je tedaj več ln so Imeli ln Se imajo občutne posledice: predvsem to, da prestolnlško gledališče ni postalo vodilno in vzorno za vsa ostala gledališča v državi. Tako smo doživeli, da hodijo vsa gledališča svojo pot, da celo, da Imajo pro-vincijska gledališča nove stvari znatno prej na repertoarju kakor centralno, pre-stolnišKo, in tudi to, da razna provincij-ska gledališča dajejo svoje posamezne predstave v boljši umetniški scenski realizaciji kakor prestolniško ... Izjemo dela le beograjska opera, ki se je pod vodstvom znanega mojstra, direktorja Matačiča zares povzpela na za vidno višino, medtem ko dale drama stvari, ki Jih je provinca ie zdavnaj pokazala svoji publiki..* * Novi upravnik g. Predlč (ki prav za prav m nov, ampak reakti,Iran) je dai časopisju dosti lepih obljub. Eno je realiziral prav uspežno; gostovanje dr Branka Gavelle. ki je postavil, kakor sem prej omenil, Shakesp ouejevo stvar »Dvan-ijsto noč ali Kar hočete«. Dr. Branko Gavella je režu>ei velikega evropskega formata in nedvomno najboljši Jugoslovanski režiser Ta njegova režija »Dvanajste noči« al sicer nova (na isti način Jo je dai v Zagrebu pred 15 leti), vendar je obnovljena ln v nekaterih niansah popravljena. Razkoš Je, ki ga raz sceno razsipa Gavellova režija, fascinira ln prevzame. Stvar Je žaret nenavadno uspelo zamišljena ln Izvedena, čeprav se človek ne more otresti vtisa, da stoji prav v tej režiji Gavella pod močnim vplivom Talrova. Vse je razgibano ln ži-vro, igralci ln kulise (ki Jih Igralci sami premikajo), linija ostane ves čas enotna ln stllska Skoda da naši igralci niso mogli povsem ln povsod slediti režiserjevi zamisli. Kljub temu pa so dali Izredne kreacije, ki so se zlivale v prekrasne celote. Vse kako je to ena Izmed najboljših Gavel-lovih režij, ki se je pokazal mojstra, pravega maga odrske umetnosti. Ta predstava se lahko mirne dude pokaže na vsakem evropskem odru. O drugih predstavah, če bodo kaj posebnega, bomo poročali ob koncu sezone. Rade Pregarc (Beograd). Zapiski Nova Številka »Obzorij«. Mariborska revija za leposlovje, umetnost in publicistiko »Obzorja« (urednik prof. dr. Vladimir Kralj) je s pravkar iziSlo prvo Številko nastopila tretji letnik. Na uvodnem mestu prinaša pesem Branka Rudolfa »Mesečina pozimi«. Jože Kerenfiid ob- n m p > nekaj sto ljudi. V slovo mo Ji zapeti pevci »Grafike« io »Sloge« pod vodstvom g. Premelča krasne žalostinke, ob grobu pa se je od plemenite pokojruce poslovil g Gvido Vitek, čigar besed« so prisotne ganile do solz. Grob so zasuli z neštetimi venci ln krasnimi šopki rož. ki jth je pokojnica tako ljubila. Blagi duši večni mir ln pokoj! u— G. Hugh Ruttledg«, znameniti raziskovalec Himalaje, ki Je vodil britanske ekspedicije na Mount Everest v letih 1933 ln 1936, bo pod okriljem Angleškega društva v Ljubljani predaval o Mount Evere-stu v ponedeljek 19. t. m ob 20 v frančiškanski dvorani. Predavanje, v katerem bo opisal organizacijo vzponov na Eveiest ter opisal vse težave, ki so združene s temi vaponi. ln vzroke! zakaj se kljub vestnim pripravam doslej Se ni posrečilo stopiti na vrh najvišje gore na svetu, bodo spremljale tudi številne skioptične slike Na izredno zanimivo predavanje že danes opozarjamo vse člane Angleškega društva in planince, ki jih zanimajo vzponi v nam neznanem gorskem svetu. OTROŠKI ZDRAVNIK dr. Luka Bezič zopet redno ordinira Turnograjaka 4/1. — Telefon 88-39 ■.iim^« Hc&le. Ob 11, 1&, 11. sijajna Italijanska komedija — ki Izredno dobro vsakomur ugaja Dodatek: POSLEDNJA MODA V TEHNIKOLOKU. — KINO MATICA, teL 21-84 I SAMO AE DANES PLES V DVORCU Samo Se danes ob 16., 19. in 21. uri. JE AN PIERRE AUMONT — MICHEL SIMON Kino Sloga, teL 27-30 Odlično francosko filmsko delo, ganljive vsebine ln vedrega razpoloženja. FIlm goboke ljubezni ln vernega prijateljstva POD PARIŠKIMI MOSTOVI Zabavna muzikalna komedija za smeh in veselje! Ob 16., 19. ln 21. uri ČARDAŠ-KAVALIRJI Gustav Frohlich ln Camllla Horn. — Za smeh. Ti bor Halmay in Husz&r Puffy. KINO UNION, Tel. 22-21 Občni zbor Šentjakobske krajevne organizacije JNS bo v četrtek 15. t m ob 20 uri v oosebni sobi gostilne Dri Lozariu I (Žitniku) v Rožni ulici z običajnim dnevnim redom Vse člane Driiatelie in somišljenike vabi odbor da se občneea zbora zanesllivo in točno udeleže. u— Važno opozorilo za rezervne oficirje! V sredo 14. L m. bo ob 20. v dvorani »Zvezde« važno predavanje za rezervne oficirje. V smislu naredbe komande dravske divlzijske oblasti Je udeležba na tem predavanju obvezna za vse rezervne oficirje glavnih rodov (pehote, topništva, konjenice, inženjerstva in letalstva. Pri vstopni Je oddati na osmlnko pole napisano Ime g vojaškim činom radi nadaljnje evidence vojne Oblasti. Pričetek predavanja bo točno ob dvajsetih. u— »Prešernov »Sonetni venec«, nleeo-vo orvotno besedilo, le uelasbil skladatell L. M. Skerjanec Delo ie naDisano za Det solistov, moški zbor ln veliki simfonični orkester. Prva Izvedba bo dne 26. t. m pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča Izvajali bodo: tenorist Franci, basist Be-tetto. tercet Sladollev-Jolič. Petrovčič Tone ln Roman, moški zbor Glasbene Matice ln orkester Ljubljanske Filharmonije. — Vstoonice bodo v oredDrodaH od četrtka dalje v knjigami Glasbene Matice (—) u— Razstava olj in plastik Inž arh Mitle Sviglla le odprta v Jakooičevem oaviljona vsak dan od 9 ure doooldne do 18. ure zvečer Razstava ie že na otvoritvi vzbudila mnogo zanimanja in oriznanla Občinstvo, ki si želi oeledati dela za vrednoten okras vsakršneea doma bo z razstavo Potovo zadovoljno Paviljon ie ves čas toolo kurlen. (—) o— Avtoprometna zadruga v Ljubljani Javlja cenj. občinstvu da od 13 februarja dalje zopet redno obratuje na progi Ljubljana — Celje. (—) o— »Mala ženska brez logike«. Zaradi nenadne obolelosti ge. Mlekuš-Pugl jeve. Je predstava preložena za teden dni. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. o— V okviru rednih tedenskih predavanj pri Sadjarski [„ vrtnarski podružnici Ljubljana I. bo v sredo 14. t. m ob 19 v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici zanimivo predavanje iz rastlinskega žlvljenjeslovstva Predaval bo g. viS. sod svetnik dr. Edvard Pajnič: O Udomačenju naših divjih rastlin na lepo tlčnem vrtu. Svoja Izvajanja bo g predavatelj pojasnjeval s skioptičnlmi slikami, razen tega pa tudi s primeri lz svojega herbarila Vstop prost. o— Društvo Meščanska šola In dom LJubljana—Vič se najtopleje zahvaljuje za podarjene podpore sledečim tvrdkam: Korn Teodor, Košenina Franc, Umek Ivan, Mrak Ivan ln Sedej Ivan Omenjene tvrdke so bile zaposlene pri zidavi novega meščan-sko-Solskega poslopja na Viču Podarjeni zneski se bodo porabili za siromašno šolsko mladino. u— Pagnnlni nI bil "»mo velik violi nist, nekaj časa je psa J tudi -skladbe izključno za kitaio. Več teh .skladb bomo slišali na koncertu ki ga bo Izvajal v ponedeljek 19. L m v mali fllharuionični dvorani g Stanko Prek. Vstopnice od srede dalje v knjigarna Glasbene Matice. (—) u— Kolo žen zadrugaru obvešča svoje članice, da bo v sredo 14. L m. ob 20. v glasbeni dvorani društva »Sloge« redni mesečni sestn^ok a predavanjem ?>r>e za drugarke na delu. Piedava ga. Milka Pihlarjeva. u— Skavtski kuharski tečai Zveze gospodinj se bo Dričel 2. aDrila Pristnibina za enkratni poset bo 5 din. Prijave do 28. marca (—) u— J NAD Jugoslavija. Danes ob 18. url bo v posvetovalnici sestanek narodno-obrumbne sekcije Vsi tovariši, ki se zanimajo za narodno-obrambno delo. naj se sestanka zanesljivo udeleže. Tajnik I. o— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 18. sestanek ženske sekcije. Načelnlca. u— VL natakarski ples v Ljubljani. Dne 15 februarja, v četrtek bo v veliki dvorani Kazine tradicionalni natakarski ples pod pokroviteljstvom predsednika Zveze združenj gostinskih poijetij dravske banovine g. Cirila Majcena. Za strokovno postrežbo. Izvrstno pijačo ter izbrana Jedila pri bifeju bo preskrbljeno. Igrala bo godba Merry-Boys. Plesno vodstvo mojster Jenko. V stranskih prostorih bar. Krasna dekoracija velike dvorane. Pričetek plesa ob 20.30. (—) u— Nesreče brez konca ln Kraja. Mastni reševalci so včeraj prepeljali v bolnišnico 29-letnega Karla Slugo, ključavničarja, stanujočega v Pohl novi ulici zaiposl- n pa je v železniški delavnici na glavnem kolodvoru. Pri delu se Je hudo opekel o životu, da je njegovo stanje prav resno. Huda nesreča se je pripetila 29-letni Angeli Erdanijevl s Kol ovca pri Kamn ku Nanjo se je zvrnil voz hlodov, ia je dobila prav hude podkodbe. V bolnišn co je moral tudi 15-letni sin magistra tnega uradnika Borut Goerazd iz. Verovškove ulice, ki si je pri smučanju zlomil nogo. u— popravljam«. V panedeljakl lz>tajl smo v poročilu o Občnem zboru Zdravniške zbornrce po pomoti navedli, da je o »Zdravniškem ves trnku«, ki ga izrra^ in ureja poseben konzorcij, poročaj primarij dr. Oton Welss. Vsak poznavalec zdravniškega stanu Je lahko sam razbral in popravil, da Je poročilo, ki je bilo z odobravanjem sprejeto na znanje podal ugiednd kirurg, primarij dr. Oton Baje. Zbor diplomiranih tehnikov je sklenafl združitev z udruženjem graditeljev in spremembo naziva diplom, tehnik v graditelj Javlja poglavje iz daljšega teksta z naslovom »Knnljetica« Cvetko Zagorski Je prispeval pesem »Pozdravi« ln aktualno pripovedno prozo z naslovom »Vojna« | Janko Samec je zastopan s sonetom i »Slovensko ljudstvo«. Prof dr Maks R o - j bič je pisec preglednega ln zanimivega članka »O bistvu filozofije«, ki tvori uvod v daljSi spis o filozofiji ln svetovnem nazoru želeti bi bilo, da bi avtor nadaljeval svoja filozofska razglabljanja, ki utegnejo spričo njegovega lahko razumljivega obravnavanja problemov ln prijetnega stila samo razširiti zanimanje za filozofijo. Ivan M o s n i k je pisec »Kronistovih zapiskov«. Iz knjige Luisa Adamiča »Moja Amerika« Je prevedeno nadaljnje zanimivo poglavje »Trideset milijonov Novoamerikan-cev«. Med poročili piše F. K. Kos o Jesenski umetnostni razstavi v Mariboru, med ocenami pa poroča dr. Anton S 1 o d n j a k o monografiji Mar je Boršnlk-Skerlakove »Aškerc«, dr. J. G 1 o n a r pa kritično razglablja zbirke: Božo Vodušek, »Odča-rani svet«; Igo Gruden, »Dvanajsta ura«; Jullus Slovvacki, »Oče okuženih« (prevod dr. Tlneta Debeljaka). Jaroslav Dolar poroča o knjigah Cankarjeve družbe ln o Vodnikovi pratikL Za novi letnik obetajo »Obzorja« zanimive prispevke lz peresa priznanih pisateljev, kakor so MiSko Kranjec, Ivan Potrč, Anton Ingolič, Anton Slodnjak, Ferdo Godina 1. dr. S posebnim zanimanjem lahko pričakujemo napovedano žalolgro dr. A. Novačana »Friderik Celjski«. Uredništvu revije Je tudi uspelo pridobiti sa sodelovanje večle število na-Sih znanih esejistov, publicistov ln literarnih kritikov. »Obzorja« potemtakem dostojno predstavljajo Maribor kot naše drugo kulturno središče ln se pridružujejo ostalim slovenskim kulturno pomenljivim re- vtfeat Ljubljana, 12. februarja Včeraj dopoldne je v dvorani restavracije »Pn šestici« zborovala v okviru 16. rednega občnega zbora ljubljanska sekcija Udruženja diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije. Pomembnemu zboru, ki bo zaradi sprejetih sklepov zabeležen v društveni kroniki kot važen mejnik, so prisostvovali številni člani in zastopniki povabljenih sorodnih strokovnih organizacij. V uvodnem nagovoru je predsednik g Kami! Hilbert pozdravil poleg novinarjev »Jutra« in »Slov Naroda« zastopnika glavne upra ve Udruženja diplomiranih tehnikov v Beo gradu g. Andjelovida. zastopnika Hrvatskega društva graditeljev gg Bermana in Riž-nerja zastopnika udruženj graditeljev v Ljubljani, stavbenika g Miroslava Zupana zastopnika zbornice za TOI v Ljubljani g. Travna in zastopnika organiziranih tehni kov. uslužbenih pri MOL g. Rozmana. Delovanje odbora je bilo v preteklem poslovnem letu prožno in iniciativno, če prav je delo trpelo zaradi splošnih izven društvenih razmer Tajniško poročilo, ki ga je prečital g Boris Race. našteva da je ime! odbor 21 rednih m 1 izredno sejo, da je tajništvo sprejelo 225 dopisov odposla lo pa 640 da je 137 članov preielo posebno okrožnico glede izpopolnitve kartoteke in imenika absolventov TSS v Liobljani Odbor pa se je zlast- trudi' da bi svojim brezposelnim članom preskrbe' službe in mu je to v nekaterih p^nierh zlasti v gradbeni stroki uspelo Že zaposljenim članom je skušal s posredovanji izboljšati njihov po-iožaj. V odnosu nasproti glavni upravi združenja v Beogradu je bilo najvažnejše delo na predlogu novega osnutka zakona o diplomiranih tehnikih ki je bil sprejet na skupščini m m. v Sarajevu in bo sedaj predložen merodajnim činiteljem Diference v stališču do novega osnitka so prišle najbolj do izraza v nazivu Medtem ko osnutek pred'nga naziv »tehnik« in ne »diplom tehnik« so bili Hrvati, in njim so se pridružili tudi Slovenci mnenja da bi bil umestnejš" naziv »graditeli«. Hrvatski dipl tehniki so storili še korak dalje in se združili z Udruženjem pooh'aščenih graditeljev v skupno organizacijo Tudi to pobudo je Ljtibljana pozdravila medtem ko so ostale sekcije v Beogradu Nišu Novem Sadu, Sarajevu Drvaru in Splitu zavzele odklonilno stališče. Orgiio^acija dipl teb^ov pa ima 5e en važen smoter Zc Jolga eta »od borbo za pripustitev absolventov TS.4 k študiju na naših domačih univerzah Doslej v tem pogledu ni za/namovala nobenega uspeha in tudi lansko protestno zborovanje v Zagrebu je bilo zaman Zanimivo pa je, da zakon o srednjih tehničnih šolah govori o sposobnost' dipl. tehnika da nndnljuje svoje študije na naših univerzah, da pa zavzema odklonilno stališče zakon o univerzah Argument proti pripustitvi bi naj bilo pomanjkanje sploš-ne izobrazbe za kar pravijo dipl tehniki, da je prazen izgovor, ker je ta razlika samo v verouku in mrtvih jezikih in pa v tem. da ima gimnazija 26, tehni "ka srednja šola pa 48 učnih ur tedensko. Ljubljanska sekc!ja Udruženja dipl. tehnikov je imela 601 člana in združuje tako v svojih vrstah okroglo 64°/» vseh doslej ab-solviranih tehnikov v Ljubljani (888). V zvezi z notranjo preureditvijo države se je reorganiziralo tudi udruženje v »Zvezo tehnikov kraljevine Jugoslavije«. Blagajniško poročilo in predlog novega proračuna je podal predsednik g. Kamil Hilbert. Precejšnje izdatke je imel odbor z nabavo inventarja, tiskovin, knjig in tako Je prišlo pri obračunu do deficita. Društvena imovina pa je vredna 9095 din. Novi proračun je uravnovešen. V imenu nadzornega odbor« je izjavil g. Jože Senk, da je našel pri pregledu odbo-rovega dela vse v najlepšem redu in je predlaga! odboru absolutorij. Predlog je bil soglasno sprejet. Po tej točki so pozdravili zborovalce zastopniki nato pa je prešel predsednik na najvažnejši predlog včerajšnjega zoborovanja: združitev diplomiranih tehnikov z graditelji. S tem predlogom je »družil tudi svoje obširno poročilo. Bilanca 161etnega delovanja udruženja v smislu predsednikovega poročila nikakor ni razveseljiva in ne more pokazati tistih uspehov, ki bi jih člaostvo želelo. Na par primerih je predsednik pokazal, kako obupen je položaj nekaterih članov v njihovih službah, pri tem pa je posebej podčrtal, da društvo pri svojih posredovanjih ni našlo razumevanja niti tam, kjer bi vsak pričakoval, da bodo pripravljeni zaščititi domačega človeka pred — tujcem. Izhod iz tega težkega položaja je, da diplomirani tehniki čim bol] ojačijo svoje vr^ ste in da se po vzoru zagrebških tovarišev tudi v Ljubljani združijo z Udruženjem graditeljev V boljšo zaščito diplomiranega tehnika predlaga tudi spremembo naziva v »graditelj«, da se s tem čim bolj potegne črta med tehniki s kvalifikacijo diplome in drugimi, ki si prisvajajo ta naziv, pa zato niso upravičeni Naziv graditelj je za dipl. tehnika predviden tudi po zakonu O vsem tem je odbor že razpravljal tudi z Udruženjem graditeljev, ki so luzijo pripravljeni izvesti. O tem važnem predlogu predsednika se je razvila obšii*a debata, v katero so s svojimi pomisleki ali z odobravanjem posegli g Ivič Ig!ič. Mozetič. Berman, Andie-lovič, Rižner in predsednik Hilbert Pri glasovanju je predlog prodrl skoraj s<>g!as-no Sklenjeno je bilo. da se reorganizacija izvede do konca marca, ko naj izredni občni zbor zaključi staro organizacijo in odpre novo dobo. ki naj bi bila uspešnejša. Do tega izrednega občnega zbora bo vodil Udruženje še naprej stari odbor Odnosi z beograjskimi tovariši, ki zaenkrat zaradi posebnih razmer v Srbiji ne morejo slediti taki reorganizaciji, bodo o6tah nespremenjeni, nova organizacija se bo trudila, da najde čim več skupnih točk za sodelovanje in tako zopet poveže vse absolvente srednjih tehničnih šol Jugoslavije v močno strokovno organizacijo z jasnimi smotri: pomagati našemu diplomiranemu tehniko do položaja, ki odgovarja njegovim kvalifikacijam, in zaščititi ga povsod, kjer je potreba. Po zaključnih besedah stavbenika g. Zupana. zastopnika glavne uprave g Amljo-loviča in predsednika Hiiberta je bil občni zbor v najboljšem razpoloženju končan. 69. zbor metliških gasilcev Metlika, 12. februarja V metliškem gradu se je zbrala ena izmed najstarejših gasilskih čet v Sloveniji k svojemu 69. občnemu zboru. Predsednik Ivan Malešič se je spominjal Nj Vel. kralja Petra H. ter pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Pozdravi! je častnega župnega starešino g. Franca Weisa. župno-ga podstarešino g. Jožeta Kremesca in župnega podtajnika g. Ignaca Štuparja Zboro-valci so nato izkazali tudi čast spominu umrlih tovari:ev Antonu Vrviščarju in Viktorju Lipeju. Zatem je predsednik orisal vso težo časa, a tudi odločno voljo vsega članstva, ki naj bi še v naprej vztrajalo pri svojem človekoljubnem opravilu, vselej pripravljeno na še večje žrtve, če jih bosta terjali nevarnost in domovina. Vsem sodelujočim je izrazil za trud iskreno zahvalo. Izčrpna poročila činiteljev so predočila vse uspehe, a tudi neuspehe v preteklem letu. Razveseljivo je dejstvo, da je članstvo prežeto z duhom, ki kaže krepak številčni in delovni porast in bo najlepši dokaz odločne volje, s katero bo četa vstopila v svojo 70. jubilejno leto. Izvoljen je bil stari odbor s predsednikom Ivanom Malešičem na čelu, tajnik pa je g. Drago Bitenc. Z Jesenic s— Smrtna kosa. Po daljši bolezni Je v 65. letu starosti umrla gospa Marija Go-rupova, soproga upokojenega železniškega uradnika ln mati štirih sinov, ki sodelujejo pri Sokolu in drugih narodnih in kulturnih organizacijah. Pogreb blage pokoj-nlce je bil v nedeljo popoldne. Pokojnico je spremila dolga vrsta sosedov, prijate-j ljev ln znancev. Zelo častno so bili zastopa | ni železničarji. Sokoli in člani narodnih ln prosvetnih društev. Bodi narodni ženi ohranjen lep spomin, svojcem pa naše iskreno sožalje! ■— Sokolsko društvo Jesenice priredi v sredo 14. t. m. ob 20. p rdavanje br. Ve-koslava Bučarja: »Kaj je nevtralnost«. Glede na aktualno vsebino predavanja se j pričakuje velika ude^žba sokolskih prt-i padnikov in občinstva. \ Iz Maribora &— Z«uuiju pot vzgieunega nacionalista. V I .i.mbuau so ob lzreuno Številnem spremstvu pukopau vrlega nart>urrjaka in zavednega. £>aAoua Julcka Kooiča mL Prea So-acan/um, kjer je bala njegova raku v oueta v Orno ia okrašena z venci, se je podlo v U s pnarCiuau be&euami starosta bi . i. umšek. Pekrski pevci so zapeli v po-sleunje slovo pretresljivi žaiosuatu. Blagi je oii dlan uprave nmouškega buiiu^t, cian sre&koga o^oora OJNS in ola-gajrnk Krnetijaae pooružmce. Vagleonemu kiii.ou^keiu.u narounjaku in plemenitemu puuvujniii.u oniaiuiiio svetal sputoiinl Zaiu-jot-uu naae gloooKo sožaije. a— Nova pravna Jie^tut branil ni ce, ki so Dna, KaKor smo že poročali, sprejeta na zauiiji oejr mariborskega mestnega sveta, je ac^aj liuaucno nnnit>ustvo oaobrno. a— UijasKi kuiiiuji v M«,v o tn ljubezen, znano Schil-ierjevo dramo, tx>do v kratkem upriiiarili v marib. gieuaiisču v Maiee vi režiji in Arbrecntovem prevodu. a— Oo»i-i>vanje Mi-kove^a gledališča v M^iiboiu. Preupi ouaja vstv^puic za Mra-kovo uageuijo j^tari Rinnjan« je še oa-nes pri »Putn.ku«, o>d sreae dalje pa pri glevialiSki blagajni. Ker je gostovanje Mrakove skup ji e v Narodnem gioOalšču enkratno, naj nJiče ne zamuui zamnive-ga večera v četrtek 15. t. m. a— Vztrajen dravski ziniaKi kopalec je Mariborčan g. Sto jan Grom. Skozi vso zimo se reuno vsak uan koplje v pravi. Svoje- srečo so porzkusin tuui drugi, pa niso vzdržali. Svojčas je bilo v Mariboru več taksnih vročekrvnežev, ki so si hodili hladit svojo kri v Dravo tudi čez zimo. Krvna vročina pa je očividno popustila. Le Stojan Grom pogumno biani čast mlade generacije »dravskih bobrov«. a— Opr°š£en.. Pred okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati bivši fram&ki občinski tajnik Vili Belšak zaradi obtožbe poneverbe. Vili Belšak, ki je bil razrešen svojega službovanja pod županovanjem sedanjega župana g. Ivana Petka, pa je bil oproščen vsake krivde m kazni. a— Trpke socialne prilike. Zgodilo se je, da si je v neki tuk. tvornici delavec sredi. dela zlomil roko. Dva mesca je revež boloval. Ko se je vrnil nazaj na delo, pa so mu rekli, da je otpuščen. Siromak je še danes brez dela. a— Smrtna nesreča. V marenberški us-njarni se je pripetila usodna nesreča, o kiteri smo že poročali in ki je doletela 52-letnega delavca Petra Pavliča. Transmi-sija ga je zajela in nekajkrat zavrtela. Pavlič, ki je imel prebite lobanjo in druge smrtonosne pošJkodbe, je včeraj umrl v mariborski bolnišnici. Glavna kclektura drž. razr, loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14, Javlja izid žrebanja z dne 12. februarja, V. razreda 39. kola: DIN 60.000.— Št. 22794 54670 DIN 50.000.— št. 66586 DIN 40.000.— Št. 73190 DIN 30.000.— Št. 706. 24709 DIN 20.000,— št 35249 52750 66096 DIN 16 000.— Št. 4000. 24694 DIN 12.000.— Št. 7278 68609 78475 93755 PO DIN 10 000 — 3745 14730 24496 25552 50354 63747 69238 78171 81639 83483 97209 PO DIN 8.000.— 1759 5843 5877 6972 11081 17972 20708 40277 50713 51388 62209 68S94 73967 91922 92733 57655 59127 84081 97136 14319 14969 54925 57482 93512 98093 PO DIN 6 000,— 0346 9839 18443 22801 23448 36486 37520 40304 41641 48160 53458 60922 63405 81351 82724 85221 89090 93159 95556 PO DIN 5.000.— 2453 17397 20801 20876 45050 45137 49559 53*528 55845 62797 63006 64674 70888 73275 77426 78870 83056 88103 90760 93277 93723 97540 PO DIN 4 000.— 690 930 5077 15506 16634 28237 29190 30074 31503 34946 35342 36718 40053 43385 43727 45247 46136 53623 57154 57165 57735 57935 63567 64644 64673 65185 66810 67312 68387 73530 73554 75027 80119 85505 85737 90473 91847 93250 97759 98313 98920 99553 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—<. Ker so bili dobitki javljenl telefonično, eventuelna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo v torek 18. t. m. Vsi oni, ki so zadeli v koiekturi »Vrelec ■reče« lahko denar takoj dvignejo. Kupujte srečke drž. razredne loterije v glavni domači koiekturi »VRELEC SREČE« — ker se Vam sedaj nudi največja prilika, da v kratkem času zadenete kak večji dobitek. Srečke se bodo prodajale, dokler bo trajala zaloga. Priporoča se Vam vsem dnrnnča Uolelrfnra drž. rnrr. Interne „V R E L E C SREČE" Alojzij Planlnšek, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14. Na Dravflfcem pOJJa Ja g***. Domačijo posestnika Franca Kunstaka 1s Spodnje Jablane pri Clrkovcih je zajel ogenj. Kunstetk je oškodovan za vmfco ti-soč&lcov« a— K°šagki Sokoli so fcnedl v nedeljo občni zbor, na katerem Je bila Izvoljena sledeča uprava: Lojze Ferš starosta, Dragan Pajnkovič namestnik, Ivan Homer načelnik, Viktor Herič namestnik, Vida Ribarič načelnica, L. Korenova namestnica, Lipe Izlaker tajnik. Janko Eferl blagajnik, Kurt Hope prosvetar. Ivo Ribarič matrikar. Odiborniki: prof. Struna, Salda, De Cortl, Vaupotič, Bračko, Švarc ln Si-bric. V nadzornem odboru so dr. Kovačič, prof. Degen in štunn. a— Razburljiv incident se je pripetil v nekem tukajšnjem nočnem lokalu. Vesela druščina se je zabavala do rane ure ln napravila precej mastno ceho. Ko pa je bilo treba poravnati račun, je sledilo razgrajanje. Steklenice in kozarci so frčali po zraku. Mir je vzpostavila šele policija. Iz Celja e— Učiteljsko zborovanje. Srecko društvo JUU v Celju je zborovalo v soboto v poslopju I drž narodne šole Po oo-zdravnih besedah predsednika e Frania Roša ie počastilo spomin nepozabnega tovariša a. Franca Krainca. ki ie deloval dolgo vrsto let zelo uspešno na celiski okoliški šoli in zapustil svoie oosestvo na Polulah Družbi sv Cirila in Metoda ter si <-ako Dostavil naileoši soornenik Nato so 'borovalci obravnavali organizacijske zadeve Učitelistvo se čednlie boli okleDa svoie stanovske organizacije, ki odločno in dosledno zastooa interese učitelistva. Uveliavlia se ootrpba čim večie ooveza-nosti med člani, društvom in sekciio. ki zahteva veliko delavnost vsega članstva Zborovalci so kritično obravnavali ored-loge in zahteve k finančnemu zakonu ter ooudariali. da je izpolnitev teh zahtev zares nuina Zimska akriia odreka učiteljic za obmeine šole. o kateri 1e poročala šolska upraviteliica v p. gdč. Ivanka Zu-Danč'"čeva. ie zelo lepo uspela. To dokazujejo pisma in zahvale šolskega upravitelja in otrek v Novi cerkvi v Halozah, kamor so bila darila Doslana Ga Angela Vodetova iz Liubliane ie Dredavala o socialnem Doložaiu žene in učiteljice ter o njenem odnosu do sredine, v kateri živi in dela Prikazala ie zaDOstavlienost žene v socialnem in oolitičnem ooeledu ter Doudarila ootrebo. da se žena s svoiim delom in enakovrednostjo bori za enakopravnost Sresko društvo JUU v Cel ju bo zborovalo v anrilu z drueimi učiteliskimi društvi v Trbovliah. e— Novi grobovi. V soboto so umrli: na Cesti na grad v starosti 79 let vdova do maloriu in lastnica trafike na Glavnem trgu ?a Mariia Dpbelakova. roi Kovacse-va v Ipavčevi ulici v starosti 85 let vdova po sodnem uradniku Uršula Panovičeva. v Zavodni 801etna vdova no poštnem zvaničniku ga. Ana Kuharieva. na Polulah v starosti 76 let vdova po železniškem zvaničniku ga. Marija Pavčnikova in v Lokrovcu 411etni posestnik Franc Veter-nik. V Gledališki ulici je umrl včeraj v starosta 65 let m'zarski moister in hišn' posetnik g. Martin Pernovšek: pogreb bo v sredo ob 15.30. V bolnišnici ie umrla v soboto 451etna Marija Repnikova z Brega Dri Polzeli, v nedeljo pa 651etna preužit-karica Mariia Zalokarieva iz Košnice pri Slivnici. Pokoinim blag spomin, svojcem iskreno sožalie! e— Naraščanje brezposelnosti Statistika celjske borze dela izkazuie močno naraščanje brezposelnosti v zadnjih tednih Dne 10. t. m. ie bilo Dri celiski borzi d*>la v ra?v;dnici 1028 brezposelnih (866 moških in 162 žensk) na^pmti 849 f704 moškim in 145 ženskam) dne 31 lanuaria. e— Na peči se je ponesrečil. Ko je ležal 831etni občinski revež Rok Verk pri Sv Petru na Medvedovem selu na močno zakurieni kmečki peči in tam zaspal, se ie hudo opekel po hrbtu. e—»Cigan baron«. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo jutri ob 20. v gledališču slovito Straussovo opereto »Cigan baron«. Predstava ie za abonma. Iz Gornje Radgone gr— Himen. Poročila sta se gdč Rozi Degnova, zasebna uradnica v Gornji Radgoni, in g. Ivan Osredkar, knjigovodja v Mežici. Sokolskemu paru iskrene čestitke v « m <•• v w drama Torek, 13.: zaprto. Sreda 14.: Na prisojni strani Red B. četrtek, 15.: Praznik cvetočih češenj. Red četrtek. Helga Krog. nordijska pisateljica Jf ustvarila veseloigro »Nf prisojni strani* prijetno delo v katerem se menjavata ve-drost in resnost. Zakonska kriza, razburjenje v rodbinskem krogu in hanpy-end po mnogih zapletljajih, tvorijo ljubeznivo. 1 ah kotno in igralsko zanimivo dejanje. Igrali bodo Kralj, Mira Danilova. Vida Tuvanova, Polonca Juvanova. Daneš Jan. Terman. Režiser prof. šest. Predstava v sredo bo za Red B. OPERA Torek. 13.: zaprto. Sreda, 14 • Rusalka. Red sreda. Četrtek 15.: Lumpacius Vagabundus Red A. V sredo se bo ponovila pesniško lepa Dvofakova opera »Rusalka«, ki spada po liričnem, v bajko odmaknjenem sižeju in po bogati, iz mehke slovanske duše porojeni glasbi med najlepša dela srvetovne literature. Našo uprizoritev sta izredno tenkočutno pripravila šef,režiser Debevec in dirigent Niko štritof, v naslovni partiji pa se je zlasti izkazala naša mlada pevka Heybalova. princa poje Franci, povodnega moža Lupša, čarovnico Kogejeva, dočim bo knežno tokrat pela Vidalijeva. »Lumpacius Vagabundus« je delo predvsem zabavnega značaja saj je njegovo osnovno dejanje znano že kot najboljša Nestroyeva komedija, ki se je v tej obliki ohranila do današnjega dne. Za našo uprizoritev pa je zgodbo še predelal in priredil Niko štritof, ki je vse delo še bogato prepletel z domiselno glasbo ln dovtipni-mi kupleti. Glavne vloge so v rokah naših najpopularnejših igralcev Zupana, M. Sancina, Janka in Pečka. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek 13.: zaprto. Sreda. 14.: Cigan baron, Gostovanje v Celju. Četrtek 15.: Stari Rimljan. Gostovanje Mrakove družine. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 14.: Cigan baron. Gostovanje mariborskega gledališča. Gospodarstvo Državni denarni zavodi in financiranje države I Leta 1935 je bila izdana uredba o pre- i vedbl Državne hipotekarne banke, Poštne ' hranilnice ln Priviligirane agrarne banke v pristojnost finančnega ministra z namenom, da se državni denarni zavodi v večji meri pritegnejo k financiranju države. V zvezi s politiko centralizacije denarnih sredstev v državnih denarnih zavodih, ki se je dosledno Izvajala v poznejših letih, so se razpoložljiva sredstva državnih denarnih zavodov znatno povečala. Znaten del teh sredstev se je porabil za investicijske ln druge potrebe države. To financiranje se je vršilo deloma na ta način, da so državni denarni zavodi prevzemali novo Izdane državne obveznice (zlasti 5% srednjeročne obveznice za Izvajanje javnih del v višini 1 milijarde din ln v zadnjem letu tudi 670 obveznice lz 4 milljardnega posojila za javna dela in narodno obrambo). Na drugi strani pa so državni denarni zavodi dajali državi neposredno kredite za razne državne investicije. Vse to je Imelo za posledico, da se Je pri državnih denarnih zavodih naglo dvigal predvsem portfelj vrednostnih papirjev, ki se Je pri Narodni banki, Državni hipotekami banki ln Poštni hranilnici v petih letih 1934 do 1939 dvignil od 636 na 3123 milijonov din, kakor je to razvidno lz naslednje primerjave (v milijonih din): Portfelj vrednostnih papirjev Nar. Poštna banka DHB hran. skupaj 1934 135 209 292 636 1935 180 382 336 898 1936 283 481 519 1282 1937 398 824 756 1978 1938 516 1322 948 2786 1939 679 1472 972 S12S V prvem letu novega režima, to je v letu 1935 je znašal prirastek vrednostnih papirjev pri omenjenih treh denarnih zavodih 262 milijonov din, naslednje leto 384 milijonov din, leta 1937 696 milijonov din. leta 1938 je dosegel celo 808 milijonov din, lani pa je znašal le 337 milijonov dm. Kakor rečeno, se je financiranje države vršilo tudi neposredno z dajanjem kreditov državnim ustanovam. Dolg državnih ustanov pri Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici se je v zadnjih letih gibal takole (v milijonih din): 1934 1935 1936 1937 1938 1939 DHB PoStna hran. skupaj 531 926 1457 654 1071 1725 579 1298 1877 669 1241 1910 757 1283 2040 779 1451 2230 Dolg države pri Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici se je v zadnjih petih letih povečal od 1457 na 2230 milijonov din. V tej zvezi je treba še omeniti, da Ima država pri obeh denarnih zavodih tudi dobroimetja. Koliko znaša dobro-Imetje države in njenih ustanov na številnih čekovnih računih pri Poštni hranilnici, ni posebej izkazano. Državna hipotekama banka pa izkazuje v bilanci za preteklo leto za 150 milijonov din naložb države na raznih tekočih računih. V zadnjih petih letih se je torej portfelj vrednostnih papirjev pri državnih denarnih zavodih poveCaJ v celoti za 2487 milijonov, neposredni dolg države pri Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici pa Je narasel za 773 milijonov, kar da »kupaj 3200 milijonov. Od tega zneska, ki so ga državni denarni zavodi v zadnjih petih letih dali po večini neposredno ali posredno na razpolago državi, pa bl bilo treba odšteti one, že emitirane državne vrednostne papirje, ta so jih državni zavodi odkupili na trgu v zvezi z intervencijami zaradi očuvanja tečajev državnih papirjev ln v zvezi z nakupom teh papirjev za razne rezervne fonde. V gornjem znesku ni vštet neposredni dolg države pri Narodni banki. Ta dolg se je v zadnjih letih gibal na skoro nespremenjeni višini okrog 2 in četrt milijarde din, ob koncu lanskega leta pa se je v zvezi s prevzemom državnih blagajniških zapisov za naroc.no obrambo ln bonov za narodno obrambo povečal na 3626 milijonov. Po izkazu Narodne banke od konca januarja t. L je znašal dolg države na podlagi blagajniških zapisov za narodno obrambo (ki bodo Izplačani iz dobička pri valorizaciji zlata) in n p podlagi prevzetih bonov za narodno obrambo skupaj 1439 milijonov din, poleg tega pa znaša stari dolg 2233 milijonov din. Znatno zmanjšanje našega klirinškega dolga v Italiji in Rumuniji Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje v prvi četrtini februarja prav občutno zmanjšanje našega klirinškega dolga v Italiji, in sicer za 21 milijonov din. tako da se ie saldo zmanjšal od 68.2 na 47.2 milijona din. V znatni meri se je zmanjšal tudi saldo našega klirinškega dolga v Rumuniji, in sicer od 27.3 na 15.4 milijona din, nadalje saldo našega klirinškega dolga nasproti bivši Poljski od 26.9 na 18.9 milijona din ter saldo našega klirinškega dolga v Madžarski od 23.3 na 27.2 milijona din. Povečal pa se je saldo našega dolga v Slovaški od 1.7 na 3.1 milijona din. Naš klirinški dolg v Turčiji, ki je v prejšnjem tednu nazadoval od 6 milijonov na komaj 84.000 din, se je zopet povečal na 325.000 din. V kliringu s Francijo smo bili še 31. januarja dolžni 0.3 milijona din; ta saldo je sedaj likvidiran ln se je pojavil saldo naših terjatev v višini 0.7 milijona dm. Med aktivnimi kliringi zaznamuje klirlng z Nemčijo povečanje salda naših terjatev od 6.57 na 7.15 milijona mark (v prejšnjem tednu se je saldo zmanjšal za skoro 2 milijona mark), saldo naših terjatev v Ce-ško-Moravski pa se je zmanjšal od 70.8 na 56.0 milijona Kč. Gosfv**ar$ke vesti = Nov predsednik posvetovalnega odbora za gozdne proizvode. Prejšnji teden je bila v Beogradu seja posvetovalnega odbora za gozdne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na tej seji so razpravljali predvsem o položaju našega lesnega gospodarstva v zvezi z zasedanjem jugoslovensko-nemškega odbora za ies, ki se je pričelo 10. t. m. na Bledu. Predsednik posvetovalnega odbora za gozdno proizvode pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obraoovič se je pri tej priliki zahvalil za zaupanje ln 1e prosil za razrešitev Odbor je izrekel dr. Obradoviču zahvalo za sodelovanje, na kai je bil za predsednika izvoljen dosedanji podpredsednik odbora inž. Milan Manojlevič načelnik ministrstva za gozdove ln rudnike. — Novi predsednik odbora je te dni v »Vremenu« objavil daljši članek o našem lanskem izvozu lesa, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja prekomernega izkoriščanja ln devastiranja naših gozdov. Da bi se tako devastiianje preprečilo so bih Iznešeni predlogi za omejitev izvoza. Taki ukrepi pa ne morejo dovesti do cilja, ker se z omejevanjem izvoza ne da regulirati produkcija in gospodarstvo v gozdovih. Omejitev izvoza bi ustvarila možnost za dalekosežne špekulacije na škodo producentov ln gozdnih posestnikov. Inž. Manojlevič opozarja v tej zvezi na slabe izkušenje v najbližnji preteklosti z orehovino. Prepoved izvoza orehovih plohov je povzročila padec cen. Pri nizkih cenah so blago pokupili špekulanti. Malemu številu teh špekulantov je uspelo, da je bila ukinjena prepoved, nakar so pri izvozu dosegli ogromne dobičke, škodo je trpel le produ-cent ln gozdni posestnik. Vrhu tega je treba upoštevati, da se največ lesa iz naše države izvaža iz državnih gozdov. Iz gozdov Imovinskih občin in velikih privatnih gozdnih posestnikov. Le manjši del mehkega lesa izvira o1 manjših privatnih gozdnih posestnikov iz Slovenije. Največ se deva-stirajo gozdovi .ara, kjer gozdna administracija ne more tega preprečiti, ker nima zaslombe v političnih upravnih oblastih. Dokler se gozdni prestopki opro^čaio se ne more preprečiti brezpravno sekanje gozdov (zlasti v Bosni). Sestanek Jugosloven.«ko nemškega stalnega gospe«*«i ■ kega odbora bo šele v začetku marca. Poročali smo že o bližnjem sestanku iugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki bi se moral po prvotnih predlogih sestati že sredi februarja. pa Je naše »lada predlagala od- ložitev za teden dni Zdai Da poročalo iz Beograda da bo sestanek Sele v začetku marca. Na tem sestanku se bo razpravljalo. kakor ie znano, o vprašaniih. ki so v zvezi z vkliučitvilo češko-moravskega orotektorata v nemško carinsko Dodročje — Načrt za znatno razširjenje bombažnih kultur v Južni Srbiji. Te dni smo poročali o predlogu kmetijskega ministrstva za povišanje minimalne odkupne cene za bombaž od 16 na 26 din za kg z motivacijo, da se da Izdatnejše povečanje bombažnih kultur doseči le tedaj, če se proizvajalcem ponudi ugodna cena. Lani je bilo z bombažem zasejano v naši državi 5450 ha in je znašal pridelek bombažnih vlaken 1,239.000 kg, kar predstavlja le okrog 3,5% našega enoletnega uvoza bombaža in bombažne preje odnosno 6% uvoza samega bombaža (uvoz bombaža ln preje je znašal lani 30.3, predlanskim 35.6, leta 1937 pa 39.1 milijona kg). Po beograjskih Informacijah je namen, povečati z bombažem posejano površino na 30.000 ha, pri čemer bi dosegli pridelek 7 milijonov kg, kar predstavlja 20% normalnega uvoza bombaža in preje odnosno 35% uvoza samega bombaža. Ta bombaž naj bi se pridelal v okolici Strumice, ln sicer po načrtu, ki ga je predložila nedavno v Beogradu osnovana družba »Jugo-pamuk« d. d., pri kateri je udeležen nemški kapital. Ta družba bi izvedla potrebne ukrepe za boljšanje kakovosti našega bombaža. b Delovni odbor Jugoslovensko-britan- ske trgovinske zbornice v Zagrebu je imel pretekli petek pod predsedstvom bivšega ministra g. Ivana Mohoriča sejo, na kateri je razpravljal o težkočah pri uvozu blaga v zvezi z angleško ulokadno kontrolo ln o bližnjih trgovinskih pogajanjih z Anglijo. — Boljša oskrba naSe usnjarske industrije s težkimi govejimi kožami. 2e od lanske spomladi občuti naša usniarska in-dustriia Domanikanie težkih eoveiih kož. ker ie Narodna banka omeiila dodelitev deviz za uvoz teh kož Z izbruhom svetovne voine se le situaciia še poostrila, v zadnlem času Da se ie bistveno zboljšala. ker sedal eoveio živino v velikem številu koliemo doma in Izvažamo le meso Naše klavnice imaio v zadniem času zaradi do-večania klania goveie živine dnevno 3 vagone goveiih kož več neeo Drei. kar zadostuje za kritie Dotrebe naše usniarske industrije in obrti in 1e uvoz težkih govejih kož sedai nenotreben Ko smo lani občutili veliko Domanikanie težkih goveiih kož ie bil izdan Dredois. da se izvoz telečjih kož vrši na oodlagi k^moenzaciie z uvozom težkih goveiih kož. Ker Da smo sedai dovoli Dreskrblieni s težkimi gove-iimi kožami. Dredlagaio zainteresirani eo-soodarski krogi, da se ukine obvezni uvoz goveiih kož v kompenzacijo za izvožene telečie ko?e. Devize, ki iih dobimo od izvoza telečiih kož pa se lahko porabijo za druge namene. — v trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: M. Sumak, eksport jajc ln perutnine v Ljutomeru; Elizabeta Peterka, trgovina s platnom v Ljubljani. Pri tvrdki »Produkta«, tovarni za kis in kemične proizvode, družbi z o. z. Je vpisano povišanje glavnice od 180.000 na 200.000 din. — Dobave, etab mornarice kr. Jugorta-vij v Zemunu sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo heliografov, do 22. t. m. pa za dobavo plinskega in gorilnega olja. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo brodske verige, kovnega železa, vijakov in okovja lz rrvedi, železnih in bakrenih že-bljev, kravjega usnja, konoplje in lanenega platna. — Llc»taclje. Dne 16. t. m. bo pri vojno-»anitetnem zavodu v Zemunu licitacija za obavo 400 zdravniških plaSčev. 19. t. m. za. dobavo hidrofllne gaze, 22. t. m. za dobavo okovja, vijakov ln žebljev 6. marca za dobavo gumi rane ga platna in 7. marca za dobavo čiste vata. 12. feton^rjn Na Jugoskrvenskih borzah notlrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se nudtli v Zagreto« po 31.25 v Beogradu pa Je bil promet po 31.25. Na beograjski borzi so se nudili bolgarski klirinški češki po 93, v Zagrebu pa po 96. Tečaji na svobodnem trgu se nadnr lje ravnajo po tečaju 55 dtn za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je b*-k> za Vojno škodo pri čvrsti tendenci povpraševanje po 427 (v Beogradu Je bil promet po 428.25 — 428.75). Zaključki pa so bili zabeleženi v 7% investicijskem po-sojiOu po 99.50 (v Beogradu po 98.75), v delnicah Trboveljske po 240 — 243 in ▼ delnicah Sečerana Osijek po 156. Devize LJubljana. OficMnl tečaji: London 175.70 — 178.90, Pariz 99.30 — 101.60, New Tork 4425 — 4485, Curih 995—1005. Amsterdam 2351 — 2389. Bruselj 745 _ 757. Tečaji na sv°b°/0 dalm. agrarne 71.50 — 72 (72 — 72.50), 6»/, šumske 70 — 71, 7»/e lnvest., 98.50 den., (98.75), 7°/e Sellgman 101 den., 7«/0 Blair 89.50 bl., (90), 8% Blair 97 den., Narodna banka 7450 den., (7500), PAB 197 den. (197.50). Blagovna tržišča žito -f- Novosadska blagovna borza (12. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala. Društvo stanovanjskih najemnikov Ljubljana. 12. februarja Apel, ki ga je poslalo društvo vsem stanovanjskim najemnikom v dnev-ukih, ni ostal brez odziva. Doslej se je prijavilo že lepo število članov in to najbolje kaže. kako potrebno je bilo oživeti to društvo. Marsikdo danes še s skepso gleda na delo društva in odlaga svoj pristop z izgovorom, da je že dovolj društev in da mora itak že plačevati preveč članarine Toda članarina je tako minimalna. 12 dm letno, da da:eč zaostaja za koristmi, ki jih že in ki jih bodo uživali stanovanjski najemniki takrat, ko bo imelo društvo številno članstvo. V teku 14 dni je društvo obravnavalo že več konkretnih primerov, ko so se najemniki znašli v stiski in iskali nasvetov. Društvo jim je dalo potrebne nasvete in je tudi samo posredovalo za odklonitev nevšečnosti. Da bo pomoč članom še bolj uspešna je bil na zadnji seji osnovan pravni odbor, v katerem so zastopani juristi in praktiki, ki bodo obravnavali vsa stanovanjska vprašanja. Vse, ki se obračajo na društvo pa opozarjamo na to, naj predložijo ob intervenciji kratko pismeno predstavko. Le na ta način bo mogoče vsak predmet voditi do uspeha po vseh inštančnih poteh. Kraljevska banska uprava je povabila zastopnika društva v anketo za gradbo zaklonišč proti napadom iz zraka. Ankete se je udeležil predsednik, ki je tam zastopal interese stanovanjskih najemnikov. Odločno je odklonil predlog hišnih posestnikov, naj bi tudi stanovanjski najemniki prispevali h gradnji zaklonišč. V anketi je sodelovala še Inženirska zbornica. Društvo bančnih zave dov, Mestna občina in obe društvi hišnih lastnikov. Pričakujemo, da bodo oblastva upoštevala upravičeno odklonilno stališče stanovanjskih najemnikov in s tem preprečila še težji materialni položaj stanovanjskih najemnikov. V odboru za pobija-nie draginje sodeluje društvo z dvema članoma. Kakor je iz poročila razvidno, je odbor pridno na delu in je pričakovati v najkrajšem času tudi objave rezultatov o delu tega odbora, ki ima sicer nehvaležno, toda zelo koristno nalogo. Na eni prihodnjih sej bo društvo razpravljalo tudi o zakonu o etažni lastnini. Ta način gradnje se je z velikim uspehom že uveljavil v drugih mestih. Cas bi torej bil, da se tudi pri nas omogoči ta način gradnje, kar bi vsekakor ugodno vplivalo na stanovanjske raz-mere. Društvo bo sestavljalo tudi svoj arhiv, ki bo vseboval vse liste in reviie ter tudi vso strokovno literaturo. V ta namen bo naprosilo uredništva za dostavo listov, ki bodo na razpolago članom. Radi važnih vprašanj, ki se vsak čas pojavljajo, je bil na seji 9. t. m. sprejet sklep, da bodo seje vsakih 14 dni. Društvo opozarja stanovanjske najemnike, da so poslovni lokali v Ljubljani — Wolfova ulica 10 in apelira nanje, da takoj prijavijo svoj pristop. 24 m dolg kit ujet Pariz, 12. febr. AA. (Havas). Iz Quin-pera javljajo, da so tamkajšnji ribiči ujeli 24 m dolgega kita. Katastrofa italijanskega potniškega letala Rim. 12. febr. AA. (Štefani). Poštno letalo, ki je letelo na progi Rim — Brindisi, je padlo v Kalabriji na tla in se razbilo. Posadka in štirje potniki, med katerimi je bil tudi senator de Franoo, so se ubili. Železniška nesreča v Italiji Rim, 12. febr. AA. (Havas). Brzovlak lz Rima je blizu Pise skočil s tira. "Jbitfh Je bilo 5 oseb, 25 pa ranjenih? Do nesreče je prišlo zaradi pretirane brzine. Italijanski kraljevski par, ki se mudi v svoji prestolnici San Rosore zraven Pise, je takoj po MfNtt&L obiskal ranjence v boiničnlcafr. »JUTCtOt 5L 35. 6 Torek, 18. IL 1040. A N E K D O T A Ko je pesnik grof Platen v Erlangenu študiral, je nekoč zavoljo nekega dragega perzijskega slovarja zašel v dolg. »Veš kaj, popij pač vsak dan merico piva manj,« mu je svetoval njegov prijatelj Doderlein. Pesnik, ki so mu bili vsi robati užitki zoprni, je odgovoril nevoljno: »Saj vendar veš, da ne pijem piva!« Nato Doderlein z razorožljivo logiko: »Ali ti nisem vedno pravil, da pij pivo, Platen ?! Ce bi ga pil, bi svoj slovar sedaj lahko plačal!« Bombniki iz Amerike v Evropi Byrd na Južnem tečaju Byrdova antarktična odprava poroča, da plove njena matična ladja »Bear« v pasu skladnega ledu zapadno od Rossove pre- | grade. V Mali Ameriki, slovitem Byrdovem stalnem taborišču v Antarktidi, so postavili na kopno 33 mož, ki naj bi v naslednjih 14 mesecih preiskali notranjost dežele. »Bear« sam pa bo v oddaljenosti kakšnih 1000 milj osnoval drugo taborišče, iz katerega naj bi raziskovali nove predele an- ' tarktične celine. Admiral Byrd je na kro- ; vu »Beara«. Motorna ladja »North Star« je na poti do Valparaisa, kjer se bo založila z novimi zalogami. Potopljena tovorna ladja Psraka v času desetih minut Razcvet poročne industrije v Arizoni — Kapela na letališču Angleške namere An^icojvi ust »Star« predlaga, naj bi se po sedanji vojni osnovala posebna mednarod-zračna mornarica z 20 tisoč bombniki. Naloga te mornarice bi obstojala v tem, da bi bdela nad Nemčijo, če bi se hotela zopet oborožiti. Stroške za to mornarico bo morala nositi Nemčija. Nadalje piše angleški list, da bo treba po vojni izgnati vse vodilne funkcionarje sedanjega režima iz Nemčije. Ko bo to storjeno, se bo osnovala demokratična vlada iz nemških državljanov, ki so bili pred pred sedanjo vojno dokazano nasprotni nar. soc. režimu. V provincah bodo delovali nemško govoreči Angleži in Francozi kot svetovalci pokrajinskih oblasti. Odpravljene bodo vse tvornice orožja in streliva, letalstva, ladjedelnice za gradnjo podmornic, bojne ladje in razdejana bodo vsa pomorska oporišča. Nemčija bo morala poleg tega plačevati 10 odstotkov svojega letnega proračuna na račun reparacij. Angleži so izgubili v pomorski vojni prošll teden eno svojih najmodernejših transportnih ladij »Beaveburm«, ki je bila na poti iz Kanade na Angleško Anglija v snežnem viharju Kakor znano, sta naročili Anglija in Francija v Zedlnjenih državah ogromne množine najmodernejših bombnikov. Prvo serijo letal tipa »Lochead« so nedavno izkrcali v nekem angleškem pristanišču Sovjetski vojaki s padali O znanih ruskih četah s padali poroča dopisnik turinske »Stampe« Italo Zinga-relli, da imajo navado pristajati na finskem ozemlju ponoči. Pred letalom, ki vozi skakalca s padalom, gre vsakokrat izvidniško letalo. Njegov pilot da,je z raketno pištolo skakalcu znamenje, da se pripravi za odskok. Neposredno nato spusti majhno padalo s svetilom, ki za nekoliko minut osvetli približno kvadratni kilome- s ter zemeljskih tal. če se izkaže, da je I ozemlje za odskok primerno, tedaj poleti letalo s skakačem do izvidniškega letala in skakač odskoči. Zingarelli pravi, da na ta način doslej niso pristajali pripadniki redne ruske vojske, temveč le poedini teroristi. Finske smuške patrulje pa jih zelo pogostoma ujamejo. Običajno nosijo ti teroristi finske uniforme in če jih Finci zalotijo v njih, jih najprvo strogo zaslišijo, potem pa ustrele. Smrt Edvarda Fuchsa V starosti 70 let je umrl v Parizu avtor svetovnoznane »Zgodovine nravov« (Sitten-geschichte) Eduard Fuchs. Njegovo delo, ki sestoji lz treh knjig in iz treh dopolnilnih del, se nahaja večinoma v strokovnih knjižicah in v lasti zasebnih učenjakov ter ljubiteljev umetnosti. Fuchs pa ni bil samo kulturni zgodovinar, bil je tudi lastnik največje zbirke Daumierjevih originalnih risb. Te risbe so mu omogočile, da je preživel večer svojega življenja v Parizu in da ni občutil tegobe bede, ki tare druge emigrante. 7ooo uniform ameriškega zbiratelja Mr. Garner iz New Yorka zbira že več let različne uniforme. Doslej je spravil skupaj 7000 različnih uniform, katere je prodal nekemu ameriškemu milijonarju za tri in pol milijona naše veljave. Jeklene kabine na angleških ladjah Po vzgledu, ki ga je dalo mesto Yuma, si skuša sedaj cela vrsta večjih in manjših krajev v Arizoni dvigniti dohodke z brzimi porokami. Yuma si je z njimi povečalo svoje letne dohodke za 200.000 dolarjev in to miče seveda tudi druge kraje. Uredili so si prave »poročevalne stroje«. Kraji, skozi katere gredo transkontinental-ne ceste, pozdravljajo avtomobiliste z velikanskimi, električno razsvetljenimi lepaki z napisi, kakor: »Poroke v desetih minutah!«, »Poročno dovoljenje in poroko izvršimo med tem, ko počakate!«. Glavni vzrok za ta nenadni razcvet poročne industrije v Arizoni je menda v tem, da so v sosedni Kaliforniji izdali zakon, po katerem se nobena dvojica ne more poročiti prej nego v treh dneh po prijavi in preden ne odide na zdravniški pregled. Dvojice, ki se jim iz tega ali onega razloga bolj mudi, uhajajo zato na majhen skok v Arizono, se tam poroče in se vračajo v Kalifornijo kot zakonske dvojice. Pa tudi iz drugih ameriških držav prihajajo nagle ln s formalnostmi neobtežene poroke željne dvojice v Arizono. Yuma je bila prvo mesto, ki je odkrilo možnost dobre kupčije s porokami. Nje župan, si je dal na urad postaviti napis: »Zupan, ki izvršuje poroke. Brezplačne Idealna nevesta V Italiji prevladuje naziranje, da bodi nevesta stara napol toliko kakor ženin in še sedem let zraven. Idealna nevesta tridesetletnega moža je torej tista, ki šteje 22 let. Posnetek hiše v Viborgu, ki so Jo sovjetske bombe porušile več nego do polovice Blizzard, kakršnega ne pomni)a ze od konca preteklega stoletja informacije glede porok«, število poročnih dovoljenj, ki jih sedaj mesečno izdaja, znaša več nego 1200, prej pa jih je bilo komaj 50. Toda slava in kupčije Yume niso dale spati drugim arizonskim krajem. Mestece Salome je obesilo ogromen plakat z dve pedi visokimi črkami: »Najhitrejša in najcenejša poročna služba na Zapadu!« Wickenburg je postavil ob svoji vhodni cesti 10 pedi visoko srce iz rdečih, belih in zelenih žarnic z napisom: »Poroke vse ure — dnevna in nočna služba«. DrugI kraji, kakor Tempee, Meisa. Quartsite in Tuxom oglašujejo v dnevnikih: »Poroke štiri in dvajset ur na dan!« Celo za neučakane dvojice, ki prihajajo z letali, da bi ne izgubile nobene minute, so poskrbeli. Na letališču v Phoenixu so uredili »poročno kapelo« nalašč za zaljubljene parčke, ki se tam lahko poroče, med tem ko si letalo obnavlja zalogo kuriva. Vsa procedura ne traja več nego 5 do 6 minut. Potem ni čudno, da mnogi ameriški zakoni tudi ne trajajo dosti dlje . . . Anglija Je oborožila svoje trgovinske ladje ne saino s topovi proti sovražnim napadom ampak jih je tudi opremila s posebnimi | jeklenimi kabinami za kapitane Bombni učinek v Viborgu Angleška cenzura je šele sedaj dovolila objaviti podrobnosti o silnem snežnem viharju, ki je divjal pred dnevi preko vse dežele in kakršnega tam ne pomnijo že od konca preteklega stoletja. Posebno težko so bile prizadete železnice. Sneg je za-medel 2400 km prog, zakril popolnoma desetine vlakov ln povzročil do 5 m visoke žamete. železniške uprave so morale postaviti v službo 314 snežnih plugov, da so očistili proge. Najslabše je bilo pri Beattocku na zapadni obali, kjer je Istočasno zamedlo Sest osebnih in tri tovorne vlake. Na stotine vojakov in železničarjev je moralo kopati po več ur z dveh strani, da so izkopali vlake in ljudi v njih. Ob angleško-škotski meji je bila večina mest blokirana, stotine vasi so bile odrezane od vsakega dovoza živil in premoga. Poedine vojaške oddelke na Škotskem so morali s pomočjo letal zalagati z živežem. Tudi v marsikaterem mestu Je zmanjkalo premoga, mleka ln celo kruha. Avtomobilski promet med Londonom ln Manche-strom je bil mogoč samo s 60 km dolgim ovinkom. Prezračevanje betonskih utrdb ce še ne veš* zdaj izveš: da je finska naselbina Summa izbrisana z zemlje. V teku sovjetskih napadov so bile vse hiše porušene in kraj je danes spremenjen samo še v kup razvalin; da je bil bivši finski odpravnik poslov v Moskvi Vereker imenovan za poslanika finske republike pri londonski vladi; da se tudi v Rumuniji na kmetih čuti veliko pomanjkanje petroleja. da so v češko-moravskem prptektoratu prišli v obtok bankovci po 5 Kč in po 1. Kč. Bankovci nosijo napis ČSR. ker so bili pripravljeni že pred več nego letom dni; da je umrl bivši ameriški poslanik v Berlinu Dodd. Po poklicu je bil zgodovinar ln je učakal 70 let; da je lastnik neke trgovine v Filadelfiji v bližini visokega spomenika zavaroval svoje podjetje proti možnosti, da bi mu spomenik porušil trgovino; da imajo v Ameriki rdečelaske svoje društvo, ki ščiti njih koristi; da je ameriški Rdeči križ poslal na Poljsko 350 sodov ribjega olja, ki ga bodo razdelili med poljsko prebivalstvo; da se vrši te dni v Franciji popis vseh Dseb moškega spola od 14. do 17. leta; da traja morska vožnja od Stockholma do Tallina zaraai zaledenelega morja zdaj celih osem dni; da je obhajal duhovnik Silvestro Natalia v Chietiju te dni svoj 100. rojstni dan, obenem pa je imel svojo demantno mašo. Papež mu je ob tej priložnosti podelil svoj posebni blagoslov; da so našli v San Andresu v Columbiji zlat zaklad starih novcev, ki ga cenijo na 300 milijonov dolarjev; da je našel neki kočijaž v Santl Marghe-riti Ligure biserno ogrlico neke Američanke, vredno milijon lir. Najdbo je po policiji Izročil lastnici v San Remu in je prejel za to odgovarjajočo nagrado; da Je švicarska vlada Izgnala bivšega sovjetskega tajnika pri Društvu narodov, Sokolina. Zapustiti mora švicarsko ozemlje še ta mesec; da ima švicarski general pravico, odrediti evakuacijo prebivalstva iz vseh krajev, ki se mu zdijo potrebni za vojaško obrambo države; da morajo šolski otroci na Dunaju zbirati kosti in jih prinesti vsak teden na določen dan v šolo. Nemški inženirji pozvani iz Turčije domov Turška vlada v Ankari je pozvala okoli sto nemških inženirjev in tehnikov, ki so bili zaposleni pri gradnji dveh podmornic za turško mornarico, naj v teku 48 ur za- , pustijo turško državno ozemlje. Delo bodo i nadaljevali zdaj z domačimi močmi. 1 »Mojster, ali ste prepričani, da se bova na način prej naučila smučanja?« (»Marc Aurelio«) 'S A K DAN ENA V betonskih utrdbah Siegfriedove obrambne črte imajo posebne priprave za prezračevanje, ki dovajajo vojakom svežega zraka. Slika nam kaže takšno pripravo v obratu MICHEL ^fiVACO: 36 Juan iiOMAN. »Če si plačan, izgini!« je rekel on Juan. »Spravi se!...« Bel-Argent je pokimal, stopil h Klotarju de Ponthusu in se mu globoko priklonil. »Gospod Ponthuški,« je dejal, »jaz sem eden tistih dveh malopridnežev, ki sta vas pred blizu tremi tedni napadla v tej hiši...« »Spoznam te,« je rekel Klotar. »Kaj hočeš?« »Povedati vam, da vas nisem sunil jaz! Pod milim nebom bi bil mogel storiti kaj takega, izza; hrbta pa nikoli! Poterne, gospod Zan Poterne vam i je zadal rano, ki naj bi vas bila ubila in ki ste jo tako hitro preboleli! Videti je, da imate dušo prikovano k telesu.« »In kaj dela tvoj malopridni pajdaš?« »Mrtev je, gospod. Ta španski plemič ga je po vseh predpisih poslal na oni svet. »Prav. Torej lahko greš.« »Ne, gospod. Še nekaj vam imam povedati. S tem, da vam je poizkusil upihniti luč življenja, je Žan Poterne storil svojo dolžnost kot poštenjak ...« »Pošten nepošten j ak, si hotel reči. Kakšno dolžnost?« »Vraga, saj je bil najet, da vas ubije!« »Najet? Od koga?« je osupnil Klotar, ki si to-j likšne hudobije ni mogel zamisliti. I »Od koga?« je ponovil Bel-Argent. »Povem vam, gospod de Ponthus. Povem vam ...« Bel-Argent je padel na kolena in nadaljeval: »Usmilite se me, gospod Življenje, ki ga živim, mi ni po duši. Prežati na popotnike in napadati ljudi, ki mi niso storili nič žalega, me je vedno navdajalo s studom, ki ga ne more nič več premagovati. Ne morem več, gospod de Ponthus! Zdaj, ko je Poterne mrtev, sem prost. Ta me je držal, gospod, pretepal me je. Rad bi postal svoboden kakor vsi drugi ljudje; in kadar ne bom imel kaj jesti, se mi tisti kruh vsaj ne bo zdel krvav in grenak ..« »Kako se ti more zdeti kruh, ki ga ne boš imel, krvav in grenak?« je poiogljivo vprašal Corentin in sklonil svojo čapljasto postavo nad klatežem. Bel-Argent je vstal, hladno premeril Corentina in rekel: »Glavo stavim, da ni pravi!« Jakomin je pobledel, zaripnil, si srdito poškilil na nos in za vpil: »Tak kdo? Kdo ni pravi, te vprašam?« Bel-Argent mu je obrnil hrbet. »Gospod Ponthuški,« je dejal, »vi me lahko rešite vsega tega krvavega gorja. Vi lahko napravite iz mene človeka, zakaj v očeh vam berem, da vam ne manjka ne poguma ne dobrote.« »Rade volje,« je rekel Ponthus ki mu je šel siromakov obup do živega. »Samo kako?« »S tem, da me vzamete v službo. Zvest vam bom v dobrih in slabih dneh.« »Posebno v dobrih,« je rekel Corentin. »Žile si odprem za vas, kadar boste v nevarnosti,« je nadaljeval Bel-Argent. »Se rajši boš pa lizal ostanke v steklenicah,« je dejal Corentin. Bel-Argent se je obrnil k nasprotniku: »Zdaj vem: papirnat je!« »Kdo, gromska strela? Kdo?« je vzrojil Corentin in zaripnil kakor rak. »Nu dovolj,« je rekel Klotar de Ponthus. »Bel-Argent, sprejmem te v službo. Bodi priden in zvest, pa bom skušal napraviti iz tebe človeka, zakaj zdi se mi, da še nisi docela pokvarjen. Toda povedati mi moraš ime tistega, ki mi streže po življenju in plačuje mojo kri, ko sam nima poguma, da bi mi stopil nasproti.« »Povem vam ga, gospod, ko pride trenutek. Za zdaj se vam samo iz srca zahvalim. Ne, nisem docela pokvarjen, dokazal vam bom. da ne...« »Ho. ho,« je dejal Corentin, »to se bo kmalu videlo .. « »Kaj sebo videlo?« »Kakšno srce imaš v prsih. Če ga želiš pokazati, ti rad pom?gam.« »Jaz bom pa tebi pomagal, da si odrežeš...« je začel Bel-Argent. »Kaj?« je zatulil Corentin. »S le tedaj bom verjel, da je pravi, ko ti ga odiežem in nasr.dim na bodalo. Vse dotlej bom prepričan, da je iz papirja!« To rekši se je Bel-Argent ponosno vstopil tri korrke z? novega gospodarja. V tem je Corentin obvezal Juanu Tenoriu roko in dejal: »V treh dneh bo zaceljena, gospod. Ali ne bi bil trenutek primeren, da se premislite in se vrnete v Seviljo?« Don Juan je že nekaj minut iskal načina, kako bi častno zapustil prizornico. Ko je slišal služabni-kovo vprašanje, je kot dovršen igralec s svojim najbolj presunjenim glasom vzkliknil: »Ne, Jakomin, vrl sluga mojega pokojnega očeta! Ne vrnem se v Seviljo! Tja pojdem, kamor me kliče usoda. Za ljubeznijo, čeprav v smrt. Žive duše ne bom imel razen tebe, da mi zatisneš oči...« Pri teh besedah so se mu ulile solze... Ihte je krenil proti vratom, vedoč, da tako ni smešen, ampak ganljiv. Odhajal je, ne premaganec v dvoboju, temveč premaganec v ljubezni... Čez trenutek je Klotar Ponthuški začul s ceste topot dveh konj: Juan Tenorio in Jakomin Corentin sta dirjala proti severu... v Pariz! Tedaj je stopil k Leonori in se priklonil, molče, s tisto plahostjo, ki ga je delala tako mikavnega. Ko se je vzravnal, so se njune oči srečale. Nekaj trenutkov mu je zrla v obraz, kakor da mu izkuša pretehtati dušo. »Gospod Ponthuški,« je izpregovorila, »plemiču, kakršen ste vi, se z besedami ne morem dovolj zahvaliti, a verjemite, da me je vaš nastop globoko ganil. Molila bom za vas, in če me bo oče vprašal, kako sem se upala sama na to dolgo pot, mu po-rečem, da sem prav storila, ker je Bog v svoji milosti poslal vas na mojo pot...« Prvi odmevi pobude JNS Radikali In demokrati v načela sprejemajo predloge JNS za tesnejše sodelovanje opozicije Beograjski Mstl posvečajo predlogu Ju-jcsiovenske nacionalne stranke za tesnej-Ae sodelovanje celokupne opozicije veliko pozornost ter objavljajo že tudi prve izjave predstavnikov radikalne tn demokratske stranke. Pod velikim naslovom »G. Trifunovič smatra, da je potrebno zbiranje političnih sil, zato bodo radikali vzeli predlog JNS v pretres«, poroča »Politika«, da so novinarji v Nišu vprašali g. Trifu-noviča, ko se je vrnil s svoje konference s predsednikom stranke g. Stanojevičem, kaj misli o predlogu JNS. G. Trifunovič je odgovoril: »Da, pri meni so bili gg. Banjanln. dir. Andjelinovič in dr. Kramer to so izrazili svoje mišljenje ter željo za ožjim sodelovanjem opozicijskih strank. Vsi smatramo, da je potrebno zbiranje političnih sil in ne njihovo razbijanje. Zato bomo vsa 3tališča premotrili.« V nedeljski številki poroča > Politika«, da bodo kompetentni forumi demokratske in radikalne stranke sklepali o predlogu JNS. Odločitve pa ne bo še tako hitro. Znano je, da se med predsednikom vlade Cvetkov.čem tn šefom radikalne stranke vodijo diskretni razgovori o zbiranju vseh radikalov. Dokler ti razgovori ne bodo končani, radikali ne bodo pristopili k razpravi o predlogih, ki so prišli s strani JNS. Član Izvršnega odbora demokratske sti-anke g. Milan Grol je dal o predlogu JNS obširno načelno izjavo beograjskim listam. Gg. Kramer, Banjanin in Andjelinovič so sprožili izmenjavo misli z opozicijskimi strankami, s katerimi so sodelovali pri decembrskih volitvah 1. 1938. Ta izmenjava misli se nanaša na situacijo, na stališča opozicijskih strank in na njihovo sodelovanje, v tem pogledu so podali tudi formalen predlog. »Z njimi smo se razgo-varjald gg. Boža Markovič, Božidar Vla- jič in jaz. Seveda ne moremo Se ničesar meritornega reči, dokler stvari ne obravnavamo z g. Davidovlčem v glavnem odboru. Za sedaj lahko rečemo samo eno: Dejstvo, da je JNS sprejela narodni sporazum in da je to cenovno narodno in državno vprašanje bistvenega pomena, odklanja v veliki meti druga politična merila v odnošajih med političnimi skupinami, /udi sama Zbira trojice delegatov gg. Banj anina, Kramerja in Andjelinoviča dokazuje, kaj je danes glavna stvar ta kateri motivi morajo biti odločilni.« »Danes — je nadaljeval g. Grol — ko se konkretno postavlja zahteva po koncentraciji kot osnovi za vlado, se dosledno postavlja seveda tudi koncentracija kot osnova za opoEtcdjo. Načelo sile na eni strani nalaga ustvaritev sile na drugi strani. Demokratska stranka je že pred mescem razpravljala o teh stvareh. Takrat je bilo izraženo mišljenje, da bi bil znak velike lahkomiselnosti in neuvidevnosti političnih strank, če bi v današnjih prilikah šle v volitve izključno v težnji, da za sobe dobijo čim večje število mandatov. Danes želi narod jasne in visoko dvignjene načelne in moralne zastave Volilci se ne vežejo več na strankarske odpadnike. Danes je na vrsti zbiranje v načelno izgrajenih okvirih. Tehnični sporazum za stranke opozicije v volilnih okrožjih ni težak. Toda enostavna koalicija kot način skupnega nastopa pri volitvah ni dovoljna. V tem pogledu je bila Izmenjava misli z delegati JNS posebno koristna. Razvoj na najbolj občutnih točkah nacionalnega terena zahteva zbiranje tn vzpareditev političnih sil, kar že samo po sebi prinaša pomirjenje in ojačenje vere, da se bodo vsa naša tako težka vprašanja ipak obvladala na razumen način. Skupina bivšega bana dr. Puca V Ljubljani obstoja §e h prejšnjih političnih časov mala radikalna skupina, ki jo vodi bivši minister dr. Niko Zupanič. Ta skupina je ostala ves čas v tesni zvezi z glavnim odborom Narodno radikalne stranke. V zadnjem času je bivši petomajski ban dr Puc v obliki posebnega političnega društva »Slovenska beseda« ustanovil skupino, ki je nekaj časa poskušala najti stike s takratnim šefom JRZ dr. Milanom Sto-jadinovičem Pozneje se je ta družba predstavljala kot skupina Narodno radikalne stranke. Njeno glasilo »Slovenska beseda« je bilo ustavljeno, tik pred decembrskimi volitvami pa je zopet dobilo dovoljenje, da izhaja in je začelo srdito borbo proti opoziciji v Sloveniji. Iz tega kroga so bili zlasti proti JNS razširjeni razni pamfleti. Za volitve so dr. Puc in tovariši izdali parolo abstinence. Glavni odbor Narodno radikalne stranke je smatral, da so s tem pretrgali vsako zvezo s stranko. Nekaj časa je potem društvo »Slovenska beseda« poudarjalo svoje nestrankarstvo. Ko pa je vstopil v vlado dr. I^aza Markovič si je skupina dr Puca dala obeležje njegove sku- : pine. Toda medtem so se med dr. Mar- kovičem In glavnim odborom NRS nasprot-stva zaostrila ter je glavni odbor proglasil, da dr. Markoviča ne smatra več za svojega člana. Ko je nedavno dr. Markovič sklical v Beogradu znano konferenco in sestavil svoj posebni akcijski odbor je dal izvoliti v ta odbor tudi predstavnike dr. Pu-cove skupine. Toda ti so podali v časopisju izjavo, da te funkcije ne sprejmejo. Ko se je zadnje čase pokazalo, da stopa Glavni odbor Narodno radikalne stranke močno v ospredje, je dr. Pucova skupina zopet odkrila svoje staro 'radikalsko srce. V februarski številki »Slovenske besede« so z debelimi črkami objavili poseben članek g. Miše Trifunoviča v katerem so samo pozabili odstaviti, da je — ponatisnjen iz božične številke »Politike«. Objavili so tudi fotografiji gg. Ace Stanojeviča in Miše Trifunoviča, s posebnim inseratom pa so vzeli v svoje roke vpisovanje radikalov. To nalogo so izročili poslovnemu oddelku »Slovenske besede«, njenemu upravništvu. Sedaj javljajo, da je odpotoval dr. Puc v Beograd »na konferenco z glavnim odborom, da pretresa vprašanje radikalne stranke v Sloveniji.« ežke Pogajanja med radikali Včeraj se je vrnil iz Niša v Beograd prvi podpredsednik glavnega odbora NRS g. Mi.ša Trifunovič. V Nišu je imel ponovne sestanke s predsednikom stranke g. Aco Stanojevičem. Vest, da se je z g. Stanojevičem sestal tudi predsednik vlade g. Cvetkovič, ni bila točna. G Cvetkovič se je po banovinsk' konferenci JRZ za mo-ravsko banovino vrnil v Beograd. Pač pa je bil predsednik Cvetkovič pri Aci Stanojeviču pretekli torek in mu je, kakor smo že takrat poročali, predložil glede akcije za združitev radikalov nove predloge Aca Stanojevič ga je takrat naprosil, naj poda te predloge pismeno, nakar bo glavni odbor NRS o njih razpravljal. Izgledi!. da se to še ni zgodilo. V političnih krogih zatrjujejo, da so imeli sobotni in nedeljski sestanki gg. Stanojeviča in Trifunoviča odločilen pomen in da le treba v najkrajšem času računati z razčiščenjem odnosov med glavnim odborom in g. Cvetkovičem. Prosvetni minister v Ljubljani Včeraj se je mudil v Ljubljani minister prosvete g. Boža Maksimovič, prišel je po svojo rodbino, ki je bivala nekaj časa na Gorenjskem. V Ljubljani se je minister Maksimovič sestal z dr. Korošcem. Popoldne je obiskal bana dr. Natlačena ter Je sprejel tudi rektorja univerze dr. Slaviča in. dekana medicinske fakultete dr. Kan-skega. Minister prenočuje v Ljubljani ln se bo vrnil v Beograd z brzovlakom ob 5. zjutraj. Priprave za finančni sporazum Iz Beograda poročajo, da se je včeraj vrnil tja iz Zagreba finančni minister dr. Šutej Z njim sta prispela ban dr. šubašič in podban dr Krbek Smatra se, da je njun prihod v zvezi s pripravami za izvedbo hr-vatsko-srbskega sporazuma tudi na finančnem polju, ker nastopi s prvim aprilom novo finančno leto. Nov član državnega sveta Kakor poročajo iz Beograda je bil postavljen za člana državnega sveta (najvišjega upravnega sodišča) član vodstva JRZ in bivši narodni poslanec odvetnik dr. Andrej Veble. Novemu državnemu svetniku so bila v službeno dobo všteta vsa njegova koncipientska in advokatska leta. Izjave ministra dr. Kreka V nedeljo je govoril na shodu JRZ na Jesenicah minister dr. Miha Krek. Ostro Je nastopil proti vestem o krizi v JRZ ter jih je označil za izmišljene in zlobne, ki imajo edini namen zanesti nied pristaše JRZ zmedenost in vznemirjenost. Dejal je, da se te vesti širijo iz znane levičarske kuhinje v Beogradu. O krizi ali celo likvidaciji JRZ ni govora. Nasprotno, stranka se po- steno in odkritosrčno trudi, da čim bolj razširi krog svojih pristašev Stranka odločno vztraja na svojem državnopolitičnem programu, ki zahteva, nai se najprej preuredi vsa država, tako kakor se je to zgodilo s Hrvatsko, in se šele nato razpišejo volitve. Z ozirom na vesti, da je vlada odobrila tudi že zakon o zborovanju Ml zelo vesten in sposoben orožnik in Jo ▼est o njegovi tragični smrti izzvala sploA-do sočutje. ŠPORT Prve skakalne tekme na Javorniku Ob udeležbi 50 tekmovalcev in velikem zanimanju občinstva Na Javorniku so bile v nedeljo popoldne na novo zgrajeni skakalnici, v katero je marsikaj žuljev vložila tudi ljubljanska Ilirija, prve skakalne tekme, na katerih Je startalo nič manj kakor 50 tekmovalcev. Za prireditev je vladalo na Javorniku, pa tudi na Jesenicah veliko zanimanje in se je okoli skakalnice zbralo najmanj 400 gledalcev. Prireditev je torej v polni meri dosegla svoj glavni namen, to Je, imela je velik propagandni uspeh. Javornlška mladina Je že vsa navdušena, kako bo sledila vzgledom nedeljskih velikih in malih mojstrov na smučeh po zraku. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije, ln sicer senlorje, juniorje in mladino. Med seniorji, kjer Jfh Je startalo 9, Je bil prvi IUrijan Franc Prlbošek s 146.7 točke ln skokoma na 23.5 in 24 m, naslednja mesta pa so zasedli: 2. Kavalar Vinko (Ilirija) 133.8, 3. Gradišnik Fedor (SPD Celje) 132, 4. Legat Pavel (I) 129.4, 5. Potočnik Alojz (Smk Ljubljana) 124.6. V kategoriji junlorjev, kjer Je bilo 19 tekmovalcev, je to nedeljo že drugič Hlrl- Jan Janko Mežlk ■ 147 J točke ln dvema skokoma na 23 ln 23.5 m s precejšnjim nar-skokom zmagal nad svojim »večnim« rir valom Leonom Bukovnikom, članom Bratstva s Jesenic, ki Je mogel s skokoma na 21.5 ln 22.5 m zbrati samo 143.1 točke. Naslednja mesta so zavzeli: 3. Polda Janez (D-Mojstrana) 141.6, 4. Brun Berti (Br.) 137.8, 5. Gregori Leopold (I) 135.8, 6. Kor-deS Stane (Br) 135.5, 7. Rožič Jane« CD 132J to 8. Javornik Ivo (LJ) 130.7. Med mladino, kjer je bila konkurenca 22 tekmujočih najhujša, so bili podrobni rezultati naslednji: L Dollnar Albin (I) 136.7 (21.5, 22), 2. Urbas Kondl (Br) 134.9, S. Rožič Jože (I) 132.1, 4. Krznarlč Pavel (D. M.) 131.1, 5. Erlah Franc 130.3, 6. Petrič Janez 128.1, 7. Mežlk Jože (vsi trije I) 127,8 to 8. Dovžan Srečko (D-M) 123.8. Prireditev je trajala dobro uro ln pol, vse več pa Je bilo treba časa za ureditev skakalnice, ker Je sneg v noči od sobote na nedeljo globoko pomrznil to Je bilo treba nanesti to steptatl precej novega. še nekaj odmevov z atletskega zbora Kako bo v atletiki v bodoče pri nas, bo morala pokazati šele bodočnost Občni zbor Slovenske atletske zveze, ki je postala naslednica dosedanjega atletskega podsaveza, spada v vrsto novih odločitev, ki jih obsega splošna reorganizacija športa pri nas. Sedaj smo se nekako po sili prilik morali osamosvojiti kakor drugod tudi že v skoro vseh vrstah športa. Plodovi teh sprememb so razne nove zveze, ki bodo sedaj same vedrlle to oblačile na športnem nebu Slovenije. Kako se bo v praksi obneslo, vse to je zaenkrat drugo vprašanje in je bolje, da prognoz ne stavljamo preveč rožnato. Pogoj novega življenja bi bila sloga, pa je žal nI povsod, zato ne moremo gledati na vse to presnav-Ijanje kar slepo optimistično. Poročali smo, da je bil parlament slovenskih lahkoatle-tov dosti buren m Je trajal skoro ves dan. In vendar se razen ustanovitve zveze, ki se je s spremembo pravil enostavno prekrstila lz podsaveza to nekaterih res važnih sklepov ni napravilo bogvekaj pozitivnega za vso atletiko — ko pa so bile debate tako zelo raztegnjene to kaj malo načelne. Geom. Cerne bi kot predsednik podsaveza lahko vodil zbor nekoliko bolj avtoritativno, da se ne bi tako dolgo zavleklo. 2e j samo o poročilu verifikacijskega odbora • je trajala debata nad 3 ure, dokler niso I priznali med ostalimi pravice glasu tudi ; suspendiranim klubom Iliriji in maribor-f skima Maratonu ter železničarju, ki so sicer poravnali svoje obveznosti, vendar po krivdi stare uprave nekaj prepozno. V tej razpravi Je padlo dokaj tudi hudih očitkov na račun dela uprave, predvsem na njeno denarno poslovanje. Odborniki so svoja poročila dosti zgostili in so podali sliko razmer v podsavezu pregledno. Vsi so tožili nad slabimi časi, ko ni nikjer potrebnih sredstev — potreb pa Je nešteto. Tudi k poročilu revizorjev Je bilo treba, še pojasnil s strani uprave za nekatere ugotovljene nedostatke, zaradi česar je bila tudi predlagana to kasneje sprejeta le raa-rešnica s pridržkom, da se manjkajoče aH nepopolno uredi to popravi. To je malce nesolidna slika dosedanjega dela — pa pustimo, sedaj Je obljubljeno, da bo boljše. S spremembo pravil je dejansko prenehal obstojati podsavez, ki ga je nasledila sedanja zveza kot avtonomna vrhovna organizacija za vso Slovenijo. V njenem prvem odboru žal pogrešamo dokaj znanih preizkušenih imen, ki bi bili sedaj bolj kakor kdaj prej potrebni pri delu. Odbor s predsednikom geom. Cernetom na čelu je naslednji: podpreds. Fine, Inž. Lah to Clm-perman, ta j. Zupančič in Roth, blag. Spat, teh. ref. prof. žorga Fric, gospodar Ga-beršek ta odborniki: Stok, Vahtar, Gradišnik, žorga A., Jeglič, Knez, Kolenc, Ce-rar, Inž. Kumar, Beranek, Pleteršek, Dob-nik, dr. Jetmar to Natlačen, revizorji pa Sancto D., Hlade, Campa. Za zastopnike nove zveze v vrhovnem atletskem saveza pa so bili po bojnem glasovanju z osebnimi replikami izbrani gg. Fine, Pleteršek to Starešina. Nova uprava Je v preostalem delu občnega zbora že prevzela v Izvršitev Se nekatere več aH manj važne sklepe, tako glede organizacije dela, članarine, nekaterih Se spornih vprašanj in podobno. Za službeno glasilo je bilo izbrano za zvezo tudi »Jutro«. Slučajnosti za zaključek že v poznih večernih urah pa je reševal samo še okrnjeni parlament. Da le ne bo ostal takšen tudi pri novem delu! Umor orožnika v Spodnji Hudinji Domneva, da je morilec znani razbojnik Josip Hace Celje, 12. februarja V Spodnji Hudinji pri Celju se je pripetil nocoj umor, ki je izzval med prebivalstvom veliko razburjenje in to tembolj, ker obstoja vsa verjetnost, da je morilec znani razbojnik Josip Hace. Žrtev umora je postal orožniški podnarednik Ivan Meden. Nocoj okrog 18.45 sta orožniški podnarednik Ivan Meden in kaplar Fran Mavko zasledovala neznanega moškega, ki je bil osumljen tatvine kolesa. Sled je vodila v Spodnjo Hudinjo k hiši Andreja Glušiča, v kateri ima pekovski mojster Avgust Bel-cer svojo pekarno. V kletnem stanovanju te hiše stanujeta dva dalmatinska krošnjarja. Ko sta orožnika opazila, da je krenil zasledovani neznanec v to hišo. se je postavil kaplar Mavko pod oknom na cesti, dočim je podnarednik Meden stopil okrog hiše, da bi pogledal za neznancem. Opazil ga je t sobi obeh dalmatinskih krošnjarjev ter je stopil za njim. Ko ga je vprašal, kdo je, mu je neznanec odgovoril: — Ja sam Dalmatinac. V naslednjem trenutku je neznanec ugasnil svečo in v temi oddal proti orožniške-mu podnaredniku Medenu šest strelov iz revolverja kalibra 9 mm. Več krogel je zadelo podnarednika Medena v prsi, tako da se je na mestu zgrudil v krvi. Na strele je takoj priskočil kaplar Mavko in oddal iz svoje službene puške več strelov proti neznancu, ki pa je v tem trenutku že razbil šipo na malem oknu in pobegnil skozi okno na cesto. Očitno je zadet, ker so v snegu krvavi sledovi. Kaplat Mavko je še skočil za njim in oddal še več strelov, vendar pa ga ni zadel in je neznanec pobegnil. Kap-larja Mavka je ena krogla oplazila tik pod desnim očesom. Morilec je pustil v sobi svoj klobuk in aktovko, v kateri je bilo nekaj ženskega i perila, brivski aparat in razne drobnarije. Športnikom sveta! Olimpijska tiskovna služba pri pri-rediteljskcm odboru za XIL olimpiado v Helsinkih je razposlala te dni naslednji poziv vsem športnikom sveta: Leta 1938. je bila Ftosld po mednarodnem olimpijskem odboru poverjena izvedba XII. olimpijskih iger v Helsinkih, v prestolnici republike. Z veseljem je finski narod sprejel to častno nalogo to brez strahu pred žrtvami se je povsod lotil pripravljalnih del. Jeseni 1939. smo v njih napredovali že tako daleč, da je bila uspešna izvedba teh iger zagotovljena. Srečni in polni zaupanja smo se pripravljali, da bomo sprejeli športnike vsega sveta. Ko je lansko jesen Izbruhnila evropska vojna, je bila Finska še zmerom odločena, da bo nadaljevala priprave za olimpijske igre. Bili smo mnenja, da je treba tudi v vojnem času visoko dvigniti idejo olimpijskih iger, ker v znamenju miru to bratstva združuje narode na zemlji. Da, smatrali smo celo za svojo dolžnost, da bi te Igre pripravili v trenutku, ko Je bil pomen tega ideala največji. Saj smo preko vsega tega kmalu potem, ko smo prejeli mandat za njihovo izvedbo, izbrali naslednje geslo: Olimpijske Igre 1940 naj bodo slavje, ki bo v ljudeh to narodih ojačilo željo po medsebojnem razumevanju to ostalo kot Ideal miru nad svetom, ki je ves prežet sporov to nezaupanja. Niti leto dni nI bilo več do mirovne otvoritve tega slavja, ko je boljševistična Rusija prelomila svojo pogodbo s Finsko ter usmerila svoj nepričakovani ln brutalni napad na naš mirovni narod. Svoje morilske namene je pokazala takoj s tem, da je bombardirala olimpijsko mesto, morila žene ta otroke lz strojnic ta pokazala svoj pravi namen, da hoče našo samostojnost uničiti s krvjo ta ognjem. Finski narod Je zdaj v orožju, da M branil neodvisnost svoje države. Nafia prizadevanja lz mirne dobe so stopila v ozadje ta vse sile smo zastavili, da bomo ohranili pravico svobode, ono pravico, da bi smeli živeti v svobodni domovtaL Ta mah Finska ne pošilja več nobenih olimpijskih obvestil v svet. Toda priredi-teljskl odbor se je sestal, da pošlje ta poziv športnikom vseh držav. Pozivamo športne tovariše ta športnike v vseh delih sveta, naj se v tem trenutku spomnijo Finske, one dežele, ki JI Je bila poverjena Izvedba XII. olimpijskih Iger, dežele, ki si je z naporom vseh sil prizadevala, da bi to častno nalogo izvršila čim bolje, ta ki je bila zdaj nenadoma napadena od vele-sile-brutalno ln brez vsake upravičenosti. Ce mislite na Finsko, ne pozabite, da sočutje sveta ni močno dovolj, da bi pomagalo narodu v boju proti sili, ki je 50krat večja kakor njegova. __ Ali je ta objava prlredlteljskega odbora XH. olimpijskih Iger zadnja? Na vaa, športniki vsega sveta, je zdaj, ali bo odgovor na to vprašanje pritrdilen ali ne! (Poziv so podpisali v imenu prireditelj-skega odbora predsednik J. W. Rangell ter trije podpredsedniki.) Razpis medklubske tekme v smukp z medna-_ ""rodno udeležbo z Mecesnovega vrha nad Planico SK Ilirija priredi v nedeljo dne 18. t. m. medklubsko tekmo v smuku z mednarodno udeležbo, ta sicer na novo zgrajeni progi t Mecesnovega vrha. Dolžina proge 3500 m, višinska razlika 580 m. Prijave je treba poslati najkasneje do 17. t- m. na SK Ilirija, Rateče-Planica. Start bo ob 10.30. Dostop na progo ob 100 m skakalnici. Proga za trening Je dnevno odprta. Razglasitev rezultatov bo ob 12. v domn SK Ilirije. Mednarodni konkurenci dobijo prvi Štirje plasirani častna darila. Najboljši jugoslovenski tekmovalec prejme častno darilo. Obenem bo tudi klubsko prvenstvo v alpski kombinaciji, ta sicer, v nedeljo 18. t. m. dopoldne smuk, popoldne ob 15. pa slalom. Članom drugih klubov Je nastop v lomu Izvin konkurence dovoljen. Polovična vožnja Je dovoljena na železnicah za udeležence na tekmovanju za div žavno prvenstvo v stafetnem smuškem toku 4x10 km, ki bo v okolici Maribora, odnosno pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Omenjena prireditev bo v priredbi ISSK Maribora v nedeljo 18. t. m. Medklubske skakalne tekme v Kamnika. V nedeljo, 18. t. mu ob pol 15. bo SK Kamnik na svoji skakalnici v Kamnika Izvedel velike medklubske skakalne tekme. Na prireditev vabi tekmovalce, opozarja pa nanjo tudi občinstvo. SK Jadran. Drevi ob 20. obvezen sestanek za vse Igralce v klubski sobi gostilne Soklič-Trnovo, Pred Konjušnico. Prosimo polnoštevllne udeležbe. SK Ilirija (tajništvo). Drevi ob 20M redna plenarna seja upravnega odbora. —1 Lahkoatletska sekcija. Drevi ob 18.15 V klubskem lokalu nad kavarno Evropo obvezen članski sestanek. Predava g. načel* nik prof. Dobovšek o temi: »Priprava lalx koatleta na sezono«. Tajnik, MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par sa besedo. Ulit A.- davka ca vsak oglas ln enkratno pn •tojblno Din S.— za Slfro al) dajanje naslovov plavajo oni. Id IftAeJ'. llužb. Najmanjši tnrach ta enkratno objavo oglasa l>in 12.—. Dopisi ln ženitve m zaračunajo po Din 2.— ta vsako besedo. Din 3.— davku eb v&ak oglap tn enkratno pristojbino Din 5. za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostal) oglasi se zaračunajo p« Din I.— za besedo. Din 3.— davka Ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5. za Slfro al) dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Sluibodobi Šteparico prvovrstno, spreimem. — Slatnar, Levčeva 8. 3074-1 Natakarico mlajšo, čedne zunnajosti, prikupljivo, lahko tudi začetnico, po možnosti z znanjem nekai nemščine, sprei-■le boljša gostilna v Ljub ljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3067-1 Postrežnica dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3059-1 Železostrugarja samostojnega m enega elek-trovarilca, kateri ie obenem ključavničar, — spreimem takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Splošno strojno ključavničarstvo«. 3064-1 Prodajalko iščem za avtomatski buffet ki zna pripraviti in aranžirati mrzla jedila. Ponudbe na Josip Smerdel, Sušak Priložiti sliko spričeval. in prepise 3051-1 Hišnika sposobnega, za vrtnarska dela, sprejmem takoj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 3085 ' Več pletilcev katere bi izvežbali na novih cotton stroiih, sprejmemo takoj. — Tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje 18. 3086-1 Trgov, pomočnico starejšo moč. verzlrano v man uf akt url in modni stroki res dobro pro dajalko ter poznavalko jlaga sprejmem s 1. aprilom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Za nesljlva moč« 2992-1 NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitaciji- energično odklonite, gre za Vaše zdravje! Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo tužno vest, da je naša mama, stara mama, tašča, gospa RAK ANTONIJA danes zjutraj mirno v Gospodu zaspala Pogreb drage pokojnice bo v sredo. 14. februarja iz hiše žalosti, Loke 394, na tukajšnje pokopališče. Trbovlje, 12. februarja 1940. ŽALUJOČI OSTALI Krojača samostojnega, samo prvovrstno moč, ki bi prevzel v delo žensko konfekcijo, iščem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Stalno delo ž. k.« 3079-1 Dobro šteparico sprejmem takoj. I. Krnaič, Bleiweisova cesta 48. 3081-1 Knjigarniške pomočnike(ce) po možnosti z znanjem enega tujega Jezika ln tuje književnosti iščemo Ponudbe s prepisi spričeval ter zahtevki plače je poslati na knjigarno F Pelikan Beograd. Kr. Milana ulica 6. 2740-1 Kavarniško kuharico k- ie v tej stroki popolnoma verzirana, iščem. Poleg tega mora biti inteligentna, simpatična poiava. poštena in pri delu hitra in čista. Ponudbe i navedbo višine mesečne plače kakor tudi z vsemi ostalimi pogoji, s točnim naslovom poslati do 25 n. 1940 na ogl odd. Jutra pod šifro »Kavarni ška kuharica«. 2657 1 Slutbe išče Gospodična s perfektnim znanjem nemškega lezika želi službo k otrokom. Nastop takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3061-2 Knjigovodja - bilancist z dolgoletno prakso v kreditnih in nabavlialnih zadrugah, z znanjem lezikov in vseh pisarniških del, išče stalno zaposlitev. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen in zanesljiv«. 3071-2 Poslovodja - knjigovodja odlično prakso, zaupna sila, izurjen, sposoben tr govec, gre z aprilom samo k dobri firmi. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod šifro »Služba v Ljubljani«. 3057-2 Trgovski pomočnik mlaiia, izuriena moč, išče službo, najraie mesto skladiščnika ali inkasanta, tudi portirja. Službo lahko nastopi takoj. Poštenost sigur na. Ponudbe na naslov: Tomažič Ivan, Krensice 34. 3053-2 Vajenci (ke) Učenko za trgovino na deželi — iščem, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 3065-44 Kupim Železen rezervoai dobro ohranajen, vsebine j do 4 kub. m kupimo. Ponudbe z navedbo oblike na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rezervoar«. 3076-7 Izpraznite podstrešja! Staro železo, kovine, staro gumo. najboljše plača »Me-talia«, Gosposvetska c. 16. Telefon 32-88. 3078-7 Trgovski lokal opremljen z vsem sodobnim komlortom nov takoj oddam. Informacl Je pri hlSnlku TyrSeva cesta 47-b 2938-19 ZBU3& S3 s Ardie motor 125 ccm skoro nov. z električno hupo in svetilko, z dvema izpuhoma ter pl.ičnno takso za I. 1940 v odličnem sta mu. poceni naprodaj. — Šmartinska cesta 16. 3063-10 Kupim hišo v okolici Ljubljane za okoli 150.000 din, stanovanjsko hišo v mestu Ljubljani do 1 milijona din Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »O. F.« 3069-20 Stavbno parcelo za enodružinsko vilo v Ljubliani s 3000 kv. m ograienega in z drevjem za saienega vrta, s krasnim razgledom, po din 40 za 1 kv. m proda Društvo hišnih posestnikov. Ljubliana, Salendrova 6. 3066-20 Malo posestvo z gospodarskim poslopjem, prodam. — Stepančič Jože, Škofljica. 3058-20 Lep arondiran vinograd > cepljenimi trtami, zasajen leta 1922/1923 prodam z gospodarskim poslopjem, kletjo, vinsko posodo, letni pridelek 30 hI in lepo sobo v Seienicah pri Čatežu pri Veliki Loki za 45.000 din. Poiasnila daie M;hael Orna-hen y Višnji gori. 2777-20 12 L Pohištvo za stanovanje. trgovske opreme in hotele, dobite naihitreie v naivečn zalogi pohištva: spalnice, kuhinj ske oprave, posamezne oma re in postelie vseh velikosti žičnih vložkov in mo drocev Sprejmemo vsa na ročila po predloženih načrtih Spreiemamo tudi v račun smrekov in bukov les, event ga tudi kupimo Se priporočamo »SAVA«, mizarstvo Prediamska 32. trgovin? pohištva. M:kloši-čeva cesta, nasproti sodišča 3002 12 Dvosob. stanovanje oddam 1. marca. Sv. Krii 71, poleg Kunovaria. 3082-21 Hranilno knjižico ali državne vrednostne pa pirie za cca 18.000 din bi kupil na obroke Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »1000 din mesečno«. 3052 If- Komfortno stanovanje krasno, 2 sob s kabinetom in prit'klinami, sončna lega v centru mesta, oddam 1. maia Ponudbe na ogl odd. lutra pod šifro »Komfortno maj«. 3080-21 vmTWT.fi m Opremljeno sobo čisto, oddam samo solidni gospodični. Reslieva 26/11. desno. 3070-23 Malo sobico novo opremljeno, poseben vhod. kopalnica, oddam takoj boliši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3062 23 Sostanovalko sprejmem 15. februarja ali 1 marca v enosobno sta novanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2556-23 Solnčno sobo | fj čisto, zračno. « centru, • posebnim vhodom, oddam v Ciril • Metodovi ulici it. 19/1. a. desno. Sv. Jožef. 3056-2a Malo čedno sobico oddam dvema gospodičnama z vso zelo dobro oskrbo po 550 din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3060-23 Sobe išče Sobo p ramo, prijazno, svetlo, najrajši s prebrano za svojo hčerko, ne predaleč od centra, išče za takoj ali poznejši čas veliko odsotna, poštena ln mirna Šivilja. Reflektlra samo na stalno sobo. — Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Prijazna soba«. 2858-23a ragotenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjih cenah CERNE juvelir Ljubljana. Wolfova ollca KLIS t JE ENO v&CBAJVf* iugograma tfPUMASIP/3 * *5vtlef«1a na dežel* VOJNIK. Sokolsko društvo ln njegov drama taki odaek sta nam preskrbela prav prijetno zabavo s komedijo »Zadrega nad zadrego«, ki spada med najboljše komedije na naših podeželskih odrih. To tudi dokazuje dejstvo, da je bila dvorana nabito polna, kakor ie dolgo ne. Menda bo temu vzrok tudi, da že dolgo časa ni bilo nobene večje uprizoritve. 2e začetek igre je po- kazal veliko razigranost igralcev, čeprav Je bilo med njimi nekaj lakih, ki so slavili svojo kiatno predstavo Režiser g. Gore-čan Je vložil v režijo igre precej tru,a. kar se je videlo v posameznih delih igre zelo dobro, ker igra zahteva na nekaterih mestih celih Igralcev Tudi brzina igranja se je vedno bolj stopnjevala, kar je bilo edino na mestu za dober uspeh Igralci so vsi izpolnili svoje dolžnosti do vloge same in so vanjo vložili precej truda Maske so ustrezale vlogam in prav tako je bila ludi scenerija primerna. Komedija je doživeia pri gledalcih popoln uspeh kar so posebuo dokazali s ploskanjem sredi posamez.;i-Lh prizorov. Sokolskemu eiruStvu čestitamo k tako uspeli prireditvi, obenem pa želimo, da bi nas še večkrat presenetilo s podobnimi komedijami. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na: Kregar Anton, trgovina, Kamnik, 3072-29 Venecijanko >esene ln železne ali samo železne dele kupim. Ponudbe z opisom ln ceno na F. Golja. Pre-serje pri Ljubljani. 2859-29 LIPSKI POMLADNI S0% popusta na nemftklh železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZVANICN1 BIRO LAJPC1-6KOG SAJMA BEOGRAD. Knez MJhajiova S3/L SEJEM 1940 od J.-8. marca ln častni zastopniki Ing. G. TONNIES. Ljubljana. Tjrfceva 33 — Telefon £~t-iii JOSIP BEZJAR — Maribor, (iosposka ul. 25. Telefon £0-97 Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do 13. februarja 1940 Gospodična j i lastnim jtanovaniem. želi spoznati starejšega situira-nega gospoda, ki bi li pomagal kupiti nekai pohištva Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pomagam«. 3075-24 Ženitve Gospodična želi poročiti stalnega usluž benca. starega od 25 let naprej, vdovci z enim otro kom niso izključeni. Slika zaželiena (se vrne) Samo neanonimne dopise ns ogl odd lutra pod šifro »Po mlad 1940«. 3077 2" 023BH3S55 Inteligentno osebo ki bi mi na detektivski na čin pripomogla do nekih informacij v Liubljani — iščem Honorar po dogo voru Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Nenevarno«. 3055 31 Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo kleparskega dela za novogradnjo stanovanjskih hifi na vogalu Nunske ln Muzejske ulice v LJubljani. — Ponudbe je vložiti do dne 19. februarja 1940. Vsi razpisni podatki sc interesentom na razpolago, vpogled ln nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva ul. 5/TL v sobi št. 221 od 12. t. m. dalje. V Ljubljani, dne 11. februarja 1940. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠCENCE V LJUBLJANI. Prostore velike, suhe in svetle, z in dustriiskim tokom, oddam za čisto obrt. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3068 ' t Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana Po dolgi mučni bolezni nas je zapustil naš srčnoljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod ANTON PEČNIK ŽEL. URADNIK V POKOJU previden s sv. zakramenti. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 13. februarja 1940, ob 2. uri popoldne, iz hiše žalosti Aljaževa ul. št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 14. februarja 1940, ob pol 7. v farni cerkvi Sv. Frančiška. Ljubljana, Zagreb, Split, Beograd, Šmartno v Rožni dolini, dne 11. februarja 1940. Žalujoča soproga z otroci in ostalo sorodstvo v- -i!**«.-- • •••ev.. 1 v™* mS /REMOG KOKS - DRVA nudi 1. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba orezhibna Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemične čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — SvetlohkalniC' Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da nas Je po daljši težki bolezni za vedno zapustil naš ljubtjeiu mož, dobri atek, sin, brat, svak in nečak, gospod Miroslav Rus gostilničar danes zjutraj, previden s tolažili svete vere. v starosti komaj 33 let. Nepozabnega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo, dne 14. t. m. cb 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Loškem potoku na farno pokopališče k Sv. Barbari na Taboru. Prosimo tihega sožalja. LOŠKI POTOK — LJUBLJANA — KOČEVJE, dne 12. februarja 1940. LIZI, roj. KLEMM — žena; SONJA in ADI — otroka; FRANJO — lesni industr. in IVANA RUS — starša, s svojo rodbino; PAVEL, rev. gozdar v pokoju in ELIZABETA KLEMM — tast in tašča, in ostalo sorodstvo. RS ■ -"-v • . V-"t . ■ NAJSLAJŠA tn NAJBOLJŠA krepilna pijača je BERMET—VINO ČRNINA LZ FRLSKE UOKfL Sremski Karlovo — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski tiar lovci — Fruška gora. | G. Th. Rotman | SAMBO IN PETER POTUJETA 75 »Aj, aj!« je zastokal Jumbobumbo in se z obema rokama prijel za boleči konec telesa, kajti zdelo se mu ie, da mora biti ves razbit. Nato je jel zmerjati kakor sraka; a Peter in Sambo ga nista razumela ker nista znala njegovega jezika. In tako je vse ujedanje nesrečnega črnca bore malo zaleglo! ZAHVALA Za številne izraze sožalja ob bridki izgubi nepozabnega dragega pokojnika NEMEC VIKTORJA VIŠJEGA SOD. OF1CIJALA V POK. izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se čč. sestram Zavetišča Sv. Jožefa za požrtvovalno postrežbo v njegovih zadnjih urah. prijateljem obiskovalcem, vsem darovalcem krasnega cvetja, šišenskemu Sokolu, pevcem šišenske Čitalnice za ganljivo petje, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 15. februarja 1940, ob 8. uri pri glavnem oltarju cerkve Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 12. februar ja 1940. Žalujoče družine: NEMEC, LISEC, ŽNIDARCIC, LOGAR in KOSTIČ. Umrla nam je naša dobra ljubljena mama, stara mama ln sestra. eospa KUNSTELJ FRANČIŠKA VDOVA PO ZVANICNIKU DB2. ŽELEZNICE prevldena s tolažili sv. vere. Pogreb pokojne bo v torek, dne 13. februarja 1940 ob 4. url popoldne iz mrliške veže splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče v Dravlje. V LJUBLJANI, dne 11. februarja 1940. 2ALUJOČE HČERKE IN OSTALI :. " -C v ■ Naznanjamo v globoki žalosti, da smo dne 4. t. m. pokopali v Selu na Vipavskem našega dobrega očeta, tasta, deda ln pradeda, gospoda Josipa Mermolja Obenem izrekamo vsem, ki so nam na katerikoli način stali na strani in lajšali bol ter pokojnika tako častno spremili na njegovi zadnji poti, najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo domačim pevcem za ganljivo petje. Bog plačaj! Selo na Vipavskem, Ljubljana, Zagreb, Beograd. Žalujoče rodbine: MERMOLJA, PETAN, BOVCON, BAVČAR Vsem tovariftem Triglavanom sporočamo tužno vest, da je preminul naš starešina ln soustanovitelj našega društva, gospod Josip Kovač SODNI NADSVETNIK V POKOJU Dragega starefiino bo ohranila celokupna trigla-vanska družina v najčastnejšem spominu. V MARIBORU, dne 10. februarja 1940. Odluor starešinskega društva JAD Triglav Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Viranu — Za Narodno uskarno d d. kot uskainarja Fran Jeran — Za maerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.