Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat ; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredulštvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/s6. uri popoludne. %ev. 274. V Ljubljani, v ponedeljek 30. novembra 1891. Letnilt XIX. Gabilo na naročbo. S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 ., Vse leto Pol leta 15 gld. 8 ., četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec i „ 40 ., Upravništvo ,, Slovenca". Državni zbor. Z Dunaja, 28. novembra. Sol in tabak. Proračun fiuančnega ministerstva bil je danes dovršen. Zaradi delegacij pričeli ste se seji posla-Diške zbormee včeraj iu danes še le ob 1. uri popoldne. Glavna razprava vršila se je včeraj o soli. Rusinski poslanec Mandj^znvski priporočal je v posebni resoluciji, da naj bi se gališkim živinorejcem zastonj dajala solna voda iz treli Umošrijih studencev. Češki poslanec dr. Lan g je poudarjal, da kmetijstvo zaradi čedalje dražje soli zmirom bolj obožuje, ker ta davek tare najrevnejše ljudstvo, ter vprašuje, ali se vlada pogaja z ogersko državo zaradi znižanja solne cene. Tudi priporoča, da naj bi vlada ravno tako, kakor tabak, tudi sol prodajala sama. Ravno to je priporočal Seliszewski, ki je •tožil, da se sol večjidel podražuje vsled posrednih prodajalcev. Dr. Wildauer je priporočal prošnje solni-ških delavcev in uradnikov za ravnopravnost z drugimi uradniki. Minister Steinbach mu je odgovarjal, da se to vprašanje razpravlja in že skoro tudi reši. Glede znižanja solne cene rekel je minister, da so se zaradi tega že pričele nove razprave z ogersko vlado, ki bodo vsaj pokazale, kaj je v tej zadevi sploh mogoče doseči. Gled6 prodaje soli je pripoznaval, da je treba v tej zadevi temeljitih prememb, ali njemu se dozdeva, da bi se to ne doseglo po napravi državnih prodajalnic, kakoršne so trafike za tabak, ampak po osnovi posebnih zadrug, ki bi skrbele za prodajo soli, kakoršne so se ustanovile v Galiciji. Suess je grajal, da v našo državo iz vnanjih dežel prihaja za poldrugi milijon goldinarjev postranskih kemičuih izdelkov, ki so velike važnosti za poljedelstvo, kar bi ne bilo treba, ko bi se domači izdelki bolj izkoriščali. Konečno govoril je še poročevalec Wielo-wiejski o resolucijah, ki priporočajo vladi, da naj se zuiža cena soli zlasti za živino, katero naj vlada po gotovi ceni razdeli živinorejcem po razmeri glav. Vladi bi odšlo vsled takega znižanja kakih 3 milijonov goldinarjev, ki bi jih pa državno gospodarstvo pridobilo na drugi strani. Sploh se nam zdi, da bi bilo za splošno korist veliko bolje, ko bi se moglo od vlade doseči znižanje solne cene, kakor če bi obveljal Plenerjev predlog. Od cenejše soli imeli bi vsi državljani od najbogatejšega do najrevnejšega jednakomeren dobiček, ki bi bil za vsakega prebivalca veliko zdat-nejši, kakor predlog Plenerjev, ki bi koristil le nekaterim, in še njim ne v posebni meri. Razven soli je bil včeraj rešen tudi še proračun tabaka, o katerem je poročal poslanec S u kije. Govorila sta o tej reči StOhr, ki je priporočal ustanovitev nove tovarne za tabak v Miesu, in Gessman, ki je zahteval, da naj se bolje skrbi za stare delavce, trafikantom pa dovoli počitek ob nedeljah. Takse in pristojbine. V današnji seji prišle so na vrsto takse in pristojbine, o katerih so se čule razne pritožbe. Nitsche je tožil, da pri eksekucijah vsled civilnih pravd, pri katerih je udeleženih več strank, iztirju-jejo pristojbine od vsake stranke posebej, dasi nekatere ne vedo, da je že vse poplačano. Polzhofer je želel preustroja vojaške takse, ki naj se pobira še le od ljudij, ki imajo 450 gld. letnih dohodkov, in sicer po 3 gld. na leto. Ce ima kdo 4000 gld. dohodkov, naj plačuje 100 gld., z večjimi dohodki pa še več. Podlaszevvski je tožil, da se dostikrat previsoke pristojbine odraerjujejo pri zapuščinah. Kaiser pa je predlagal, da naj se te pristojbine prenarede s posebnim zakonom tako, da bo od malih plačevati manj od večjih pa več odstotkov. Puss je v obširnem govoru razpravljal igranje pri konjskih dirkah, Menger pa se je pritoževal da morajo nekateri časniki od lepoznanskih prilog plačevati poseben davek. Minister Steinbach je Fussu odgovarjal, da vlada o dogodkih pri konjskih dirkah na Dunaju, katerih je omenjal govornik, nima drugih uradnih naznanil, kakor kar je razglasil Jokey-klub. Državno pravdništvo je reč preiskovalo, pa ni našlo menda nič kaznjivega. Mala loterija, ki je prišla zatem na vrsto, dala je poslancu Roserju povod k 29. govoru za odpravo tega bedastega" davka, kakor ga je imenoval. Našteval je osebe, ki so nesrečne postale vsled male loterije, našteval države, ki so odpravile te nenravne izsesovalnice ubogega ljudstva, prečital pismo neke nesrečne žene, ki je vsled loterije, v katero je strastno stavljal njen mož, s peterimi otroci prišla v pomanjkanje, in konečno priporočal, da naj vlada že skoraj odpravi Drušba sv. Mohorja v ljubljanski škofiji leta 1891. (Konec.) Podnormalno število imajo: St. F a r e 1891 1890 147 Dole pri Litiji ............3 7 3-8 148 Hotie..........37 43 149 Loški Potok.......3-7 3-8 150 Rovte...........3 7 42 151 Šmartno pri Litiji.....3 7 3 5 152 St. Vid pri Vipavi..........3 7 3-5 153 Iban . . ........36 46 154 Radovica........36 17 155 Rateče na Gorenjskem .... 36 3 1 156 Unec....................3 6 3 1 157 Vače..........36 37 158 Duplje.........3-5 28 159 Ljubno.........35 34 160 Trnje..........3-5 19 161 Vrabče.........35 22 162 Budanje.........34 39 163 Kresnice..................3 4 3 2 164 Logatec.........34 2 9 165 Razdrto . . .'.....3 4 8 8 166 Struge.........34 3-0 167 St. Vid pri Cirknici..........3 4 2-5 168 Brezovec..................3 3 5 3 I St. F a r e 1891 1890 169 Sv. Gora .........3*3 2-3 170 Moravče....................3 3 2-6 171 Naklo............3-3 42 172 Vrh pri Vinici ...... . 3 3 17 173 Zali Log.........3 3 3 3 174 Zlato Polje........3-3 2-8 175 Dolenja Vas.......3-2 2 9 176 Ig........................3 2 3-3 177 Sv. Jakob........3*2 2-9 178 St. Janž.........3*2 P7 179 Javor pri Smariji......3*2 2 8 180 Sv. Helena................3 2 2-9 181 Sv. Peter na Notranjskem ... 3 2 3'1 182 Šmarije.........3-2 32 183 Smihel pri Rud.......3-2 1-6 184 Ustje.........-3 2 3 5 185 Zagradec........3-2 2-0 186 Št. Jurij pri Kranju.....3-1 3 2 187 Žužemberk........31 30 188 Boštanj.........3 0 19 189 Cirknica.........3-0 2*8 190 Col..........3-0 2-8 191 Kropa...............3 0 3 0 192 Metlika.........8-0 19 193 Mirna ®'2 TI 194 Št. Jurij pri Smariju .... O I"J 195 Stara Oselica.......3*0 2 5 196 Stari Trg pri Ložu..........3 0 2 8 197 Valta Vas................3 0 3 0 198 ViDica..................30 26 199 Vrhpolje.........3*0 32 St. Fare 1891 1890 200 Banja Loka.......2 9 21 201 Cerklje na Gorenjskem .... 2 9 3-1 202 Kostanjevica..............2 9 2'3 203 Dobrepolje........2*8 25 204 Borovnica................2 7 3 1 205 Brdo..........2-7 30 206 Krka....................2 7 2 7 207 Polica.........2-7 23 208 Semič . ........2-7 2.3 209 Šmarjeta........27 1-9 210 Sv. Trojica pri Cirknici ... 2-7 2 2 211 Zgornji Tuhinj......2 7 21 212 Hreuovice........2 6 17 213 Nevlje.........2-6 2-9 214 Mengeš..................2 6 2 6 215 Polhov Gradec............2 6 3 6 216 Prečina.........2'6 22 217 Rob..........2-6 2-5 218 Mirna Peč........2 5 2 4 219 Podgrad.........25 2*0 220 Sodražica........25 24 221 Stopiče..................2 5 2 6 222 Zatičina.........25 25 223 Vel. Dolina........2 5 1-8 224 Grahovo.........24 2 5 225 Mokronog........24 23 226 Planina pri Vipavi.....2 4 81 227 Slap..........2-4 2-4 228 Ambrus . . '.......2*8 2 1 229 Sv. Ivan ua Notranjskem ... 2-3 ? 230 Krašnja.........2 3 18 loterijo. Obračal se je tudi do prebivalstva s prošnjo, da naj bo pametnejše, kakor je vlada iu d« .naj trdo zasluženih krajcarjev ;ne ojosi dr. fL*uege«, da je bilo med govoPuilse vpisanih nrifaaj »poslano«*, ki se niso bili oglasili k besedi in še niso vedeli, da so vpisani. Zgodilo se je to proti njih volji, samo da bi bil dr. Menger izbran za glavnega govornika. Pri dotični volitvi bilo je tudi oddanih več listkov, kakor je bilo vpisanih govornikov. L u eg e r je želel zvedeti, ali bode predsedništvo tudi to reč grajalo, kakor je grajalo Schneiderja? Včeraj pojasnoval je dr. Smolka to zadevo, rekši, da je bil predsedništvu izročen listek, ua katerem je bilo zapisanih 20 govornikov. To ni nič novega, ker se je ravno tako ravnalo prejšnja leta. Pii volitvi glavnega govornika bil je res en listek več oddan, ali le po neki pomoti, ne pa iz slabega namena. Zato predsedništvo nima nobenega vzroka grajati to reč. Dr. Lueger je hotel o tem že včeraj govoriti, ali predsednik mu je rekel, da po opravilnem redu to ne gre, in da je le dovoljeno staviti predlog, ali naj se prične razprava o kakem odgovoru ali ne. Koncem današnje seje stavil je Lueger ta predlog, ki je bil pa odklonjen s 56 glasovi proti 48. Zbornica bila je toraj komaj še sklepčna; Večina poslancev je bila že odšla, ker je bila ura že četrt na šest, za peto uro pa je bilo napovedano ogledovanje tehnologičnega muzeja, za šesto pa delegacijski obed pri cesarju. Prihodnja seja bo v torek 1. decembra; na dnevnem redu je trgovinsko ministerstvo. Istrska volitev. Dne 26. t. m. zvečer oddajal se je v legati-macijskem odseku referat o Laginjevi volitvi. Kakor je ta volitev iu njena osoda pomenljiva za nas, tako zanimivo je bilo že določevanje poročevalca. Unela se je precej s početka debata in je dr. Weber zahteval, da se oddd referat članu poljskega kluba. Temu sta se protivila Zurkau in Wie- i der^perg, prvi naglašujoč, da je za ta referat treba znanja hrvaščine in italijanščine, drugi, da je naj-pripravnejša oseba poročevalec o Vergottinijevi volitvi, ker razmere pozna in je ono volitev hitro rešil in se je njegovo poročilo odlikovalo po izredni objektivnosti. Naposled se je določilo glasovanje po listkih. Glasovalo se je štirikrat. Prvo in drugo glasovanje ni bilo popolnoma pravilno. Tretje in četrto kazalo je na vsacega kandidata (dr. Ferjančiča in Eug. Abrahamoviča) po 10 glasov. Odločil jo naposled žreb za Abrahamoviča. Pristavljati smemo, da se nam zdi, da poročilo vkljub temu ni prišlo v nasprotne roke. Drugi predmet je bilo poročilo o volitvi dalmatinskega poslanca dr. Mazovčiča. Tu se je pokazalo, da se je v občini Derniš, katera voli 39 vo- lilnih mož, nezakonito postopalo, ker se je od okoli 5000 davkoplačevalcev dopustilo v volitvi namesto •dve 4tw|)feie vseh davkoplačevalcev samo 1300. Ker je vtAtafe dr. lUaovčiča neenatna,pričakovati imamo razveljavile nje te volitve, o čemer se bode odsek IbllDečtK) »zrekel v bodoči seji. Pleneč Predlog. Dftvbarski odsek imel je danes ob 11. uri do-poldnfe sejo, && toi »bil Sfcbral poročevalca za Ple-nerjev rpredtag. Poslanec a m a f je oporekal, da bi se predlog Plenerjev in Pattai-jev združila in s tem njuna rešitev odložila za nedoločen čas. Ker Plener in Patfcai nista v davkarskem odseku, bilo je sklenjeno, povabiti nju k prihodnji seji, da odseku razložita svoje misli. Prebiraje slovenske časnike imel sem že dostikrat priliko prepričati se, da slabe sodbe in obsodbe veliko pogosteje kakor iz slabe volje prihajajo iz — nevednosti in slabe ali pomanjkljive po-učitve. Nedavno sem to dokazoval pri „Edinostr glede vinorejskega odseka, danes nahajam enako napako v „Slov. Narodu", ki v članku o Plener-jevem predlogu piše, da ga je bil stavil Plener že pred dvema letoma, ko je bil še opozijonalec. To ni res; Plener je stavil svoj predlog letos dne 11. junija v budgetnem odseku, ki ga je rešil in razposlal s poročilom svojim z dne 26. junija 1891. Ce hoče kak list resnico pisati, mora prva njegova skrb biti, da si pridobi zanesljivih poročevalcev in pravih poročil. »Matica Slovenska." 90. odborova seja v sredo dne 25. nov. 1891. I. (Konec.) Za letošnjo leto je doslej vplačalo udnino 1721 letnikov. Od zadnje odborove seje je pristopilo društvu na novo 77 društvenikov, in sicer 1 ustanovnik (izmed letnikov) in pa 76 letnikov, namreč: A) Kot ustanovnik: Dr. Glančnik Jernej, odvetnik v Mariboru. B) Kot letniki: 1. Bajec Jakob, ekspozit v Šmihelu. 2. Bralno društvo na Ovenu. 3. Bralno društvo v Kostanjevici. 4. Coriary Anton, učitelj v Podkloštru. 5. čenčič Josip, c. kr. brz. načelnik v Pazinu. 6. černelč Fr , učitelj v Crešnjevcu. 7. Čitalnica narodna v Glinjah na Koroškem. 8. Dr. Dereaui Julij, deželni okrajni zdravnik v Kamniku. 9. Derganc Mate, trgovec in posestnik na Baniji. 10. Dermastja Ivan, bogoslovec v Gorici. 11. Dukič Franc, c. kr. okrajni sodnik v Bolcu. 12. Ferjančič Franc, kaplan v Trnovem. 13. Fiscber Andrej, kaplan v Šoštajnu. 14. Frančiškanski samostan v Karlovcu. 15. Gabrijelčič Mih., c. kr. okrajni sodnik v Podgradu. 16. Golotnik Fr., zasebnik v Mariboru. 17. G. Fr., dijak v Gradcu. 18. Grašek Janko, trgovec in posestnik v Kamniku. 19. Hočevar Anton mL, UBnjar v Novem Mestu. 20. Jakončič Anton, zasebni uradnik v Gorici. 21. Jelene Vatroslav, trgovec in posestnik v Karlovcu. 22. dr. Kadlec Karol, tajnik „Nar. divadla" v Pragi. 23. Kajzel Peregrin, trgovec in mestni odbornik v Ljubljani. 24. Kenda Ivan, učitelj pri sv. Luciji. 25. Kette Mate, trgovec v &wtovcb. $6. &Mk Jakob, kapelan v Šoštanju. 27. Rokole Stanjo, v6ky Avgust, c. kr. geometer v Št. Petru. 35. Lapajne Karolina, trgovka in posestnica v Idriji. 36. Lapusch Josip, trgovski poslovodja v Logatcu. 37. Lesjak J., učitelj v Rušah. 38. Ljubša Matija, c. kr. kazn. duhovnik v Karlovi. 39. M. J., dijak v Ljubljani. 40. Mladič Ivan, uradnik v c. kr. finančnem ministerstvu na Dunaju. 41. Možek Marija, posestnikova soproga v Gradcu. 42. Nemaničlvan, administrator na Vrbu nad Idrijo. 43. Nessler Matija, župnik v Galiciji na Koroškem. 44. Obrtni učenci v Gradcu. 45. Okoren Martin, marker v Novem Mestu. 46. Opeka Mihael, stud. tbeol. v Rimu. 47. Pavlmič Marko, posestnik v Ptuju. 48. Pečenko Franc, občinski tajnik v Bolcu. 49. Pintar Anton, trgovec v Kamniku. 50. Pirtošek Davorin, bogoslovec v Mari-. boru. 51. Piši Ivan, učitelj v Sevnici. 52. Plevaneč Ivan, župnik v Soteski. 53. Pogačnik Alojzij, trgovec in posestnik v Cirknici. 54. Primožič Matej, c. kr. sodnijski pristav v Podgradu. 55. Pukmeister Jakob, učitelj v Vitanju. 56. Rajčevič Franc, kapelan na Brezovici. 57. Rodošek Anton, župnik pri Sv. Martinu. 58. Rozman Floriian, učitelj v Krškem. 59. Seebacher Jakob, vikar v Apačah. 60. Sila Svitoslav, učitelj v Rodiku. 61. pl. Sladovič Simon, lekar v Nov. Mestu. 62. Stanič Jos., odvetnik v Tolminu 63. Stare Julij, tovarnar in posestnik v Kamniku. 64. Stiasuy Ludovik, učitelj v Kamniku. 65. Šajn Anton, zasebnik na Baniji. 66. Šola narodna v Gornjem Gradu. 67. Šorli Matija, c. kr. višji poštni oskrbuik v Ljubljani. 68. Štingl Franc, kapelan v Svečah. 69. Toman Ivan, kapelan v Gornj. Gradu. 70. Trošt Ivan, vodja car. urada v Korminu. 71. Vintar Josip, kaplan v Št. Lenartu na Koroškem. 72. Vošnjak Ivan, veleposestnik v Šoštajnu. 73. Wessner Josipina, učiteljica pri Sv. Miklavžu. 74. Zalaznik Viktor, c. kr. poštar v Št. Petru. 75. Zupančič Dragotin, knjigovodja v Št. Petru. 76. Žagar Josip, kaplan v Starem Trgu pri Poljanah. Politični pregvled. V Ljubljani, 30. novembra. Mladočehi. V mladočeškem klubu si zmernejši člani jako prizadevajo, da bi se ob priliki sporazumeli s Poljaki. Tudi Poljaki niso nasprotni zvezi s Mladočehi, samo da žel^, naj se rusofilsKi elementi izbacnejo iz mladočeškega kluba. Tega se pa klub ne upa skleniti, ker se boji, da bodo potem Vašaty in tovariši začeli silno agitacijo proti klubu. Vašaty že tako ruje proti zmernejšim tovarišem v klubu. Nedavno je predlagal pasivno politiko, dobro vedoč, da večina s tem predlogom ne bode zadovoljna. Št. F a r e 1891 1890 Št. F a r e 231 Prem......... . 2 3 1-9 288 Rakitna......... 232 Cerklie na Dolenjskem . . . . 2-2 1-4 263 Toplice......... 233 Sv. Križ pri Litiji . . . . . 2-2 24 264 Sv. Duh......... 234 Stranje........ . 2-2 8*8 265 Hitoje.......... . . 235 Suhorija........ . 2-2 1-2 266 R*kia........... 236 Bela Cerkev...... . 2-1 1-1 267 Suhorje......... 237 Bučka ........ . 2-1 1-5 268 Smihel p. Nad. Selu..... 238 Gozd......... . 2-1 2-8 269 Koštma......... 239 1-6 270 Trebelno........ 240 Št. Peter pri Rudolfovem . . 2-1 1-6 271 Draga......... 241 Špitalič........ 2-8 272 242 Škocijan pri Dobr..... . 2-1 3-2 273 Kuežak . . ....... 243 Trnovo ........ . 2-1 1-6 274 Polštoik......... 244 Zagorje pri Savi..... . 2-1 2'0 275 Kfiževo pri Kostanjevici . . . 245 Čatež pri Krškem . . . . 2-0 2'3 276 Stari Trg p. Polj...... 246 Leskovec....... . 2-0 1-7 277 Zelittlje ......... 247 Leskovica....... . 2-0 1-0 278 Prtffiskovo...... . . . . 248 Radeče na Dolenjskem . . . 2-0 21 279 Pdljanice........ 249 Senožeče....... . 2-0 1*9 280 250 Vreme ....'... . 20 2-2 251 Erzelj......... . 1-8 2-1 Dekanije. 252 Fara pri Kostelju..... . 18 1-2 Št. D e k a n i j e 253 Preserje....... . 1-8 P8 254 Št. Rupert...... . 18 1*7 Nadnormalno število. 255 Sv. Trojica na Dolenjskem . 1-8 1*6 256 Brusnice....... 1'5 1 Radovljica........ 257 Kopanj....... . 1-7 1*4 2 258 Smihel pri Žužemberku . 1-7 10 3 Ljubljana ...... . 259 Preloka....... . 1-7 rr 4 Kftftj .......... 260 Zagorje na Notranjskem : . 1-7 1-6 5 Idtij*......... 261 Podzemelj....... . 1-6 12 6 Katdtiik......... 1891 1890 16 2-0 1-6 1-5 1-5 1-5 1 5 15 1-2 1-2 11 11 1-0 1-0 0-3 00 5-35 4-89 4-74 1'5 1-2 1-6 1-3 l'S 1-5 13 1 6 1-2 1 9 1-2 0-0 M 1-0 10 0'6 0-4 00 1891 1890 506 4-98 4 26 4-48 4-58 415 Št. Dekani je 1891 1890 7 Vipava.........4*12 412 8 Vrhnika......... 4*10 405 9 Moravče.........3 93 3 52 Podnormalno število. 10 Cirknica......... 3 65 3 15 11 Šmarije.........360 3-38 12 Litija..........348 314 13 Ribnica.........340 3.15 14 Postojina........329 257 15 Trebnje......... 2-95 2*72 16 Rudolfovo........ 2-84 2-46 17 Semič ..........255 199 18 Leskovec ..........2-36 1-99 19 Trnovo.........1-68 142 Leta 1890 je štela ljubljanska škofija 18.863 udov. letos pa 20.721, torej 1863 Več. Lani je bilo povprečno ali normalno število cele škofije 3 42°/0, letos 3'81°/0. Prav za prav je povprečno število ljubljanske škofije 4 40o/o, ker šematizem šteje celih 76.050 prebivalcev več kakor jih je v resnici po zadnjem ljudskem popisu. Želeti bi bilo, da bi se vdbder enkrat škofijska statistika kolikor toliko vje-mala z uradno, da bi be bil tolik mloček. Najboljša prilika je letos, ko se je vršilo novo štetje. — NajveŠ-udov imajo Bevke 201°/o, najmanj Golo 0 0%• Nad1-normalno Število ima 146 fara, podnormalno 136; Klub se pa ni upal predloga odkloniti, temveč se te izrekel, da naj se stvar izroči shodu zaupnikov. Ce bode shod zaupnikov se izrekel proti pasivni politiki, bode Vašatj z nekaterimi tovariši izstopil iz kluba, ostavil državni zbor in začel agitovati proti mladočeškim poslancem, ki še ostanejo na Dunaju Ce se to zgodi, bodo Mladočehi prisiljeni pridružiti se desnici na Dunaju. Dom& bodo imeli seveda ne prijetnosti, ali upati je, da se narod ne bode da zapeljati po Vašatyju. Občinske volitve v Brnu se bližajo. Da bodo tudi letos nemški liberalci zmagali, o tem ni dvomiti. V tem liberalnem mestu je volilni cenzus tako visok, da češki mali obrtniki niti volilne pravice za mestni zbor nimajo. Sicer pa tudi nemški volilci nimajo dosti govoriti. Kandidate postavi neki nemško-liberal ni odbor po svoji volji, potem pa policija nabere podpise za volilni oklic. Nato pridejo volitve in vsi nemški volilci pouižuo oddajo glasove svojim nemškim kandidatom. Imenovani nemško-libe-ralni odbor je v Brnu, odkar ljudje pomnijo, in se sam popolnjuje. Nemški nacijonalci so že včasih grajali to navado in priporočali, da bi kandidate postavili na volilnih shodih, ali kadar pridejo volitve, pa vendar lepo ubogajo ta odbor. VBsamJ® iMar©, Francija. V Parizu se je te dni osnovala katoliška banka „Le Credit" z nominalno glavnico 40 milijonov frankov. V sejni dvorani te banke visi podoba papeževa. Grška. Neki grški list ve povedati, da so se vršila pogajanja mej Rusijo, Francijo in Grško, da se poslednja pridruži rusko-francoski zvezi. Ko bi prišlo do vojne, bode Grška Rusiji in Franciji pridružila se s svojo mornarico in postavila na bojišče 100.000 vojakov. Zato jej bodo pa pri sklepanju miru dali Kreto, Epir in južni del Makedonije. To so najbrž le grške želje. Da bi se Grška pridružila ruskofran-coski zvezi, je že radi te^a dvomljivo, ker se taka zveza dosedaj najbrž še ui sklenila. Portugalsko. Kakor se govori, bode odstopilo vse portugalsko ministerstvo. Sostavo nove vlade bi pa baje prevzel sedanji miniser notranjih stvarij Senhor Lopo Vaz. B9lgija. Belgijska liberalna stranka je begala posebno delavce z agitacijami za občno volilno pravico. Kako malo resno je pa bilo tem gospodom za občno volilno pravico, izvemo iz poročila glavnega sveta liberalne lige. V tem poročilu se pravi, da občna volilna pravica ne ugaja za Belgijo. Po tem takem se je z agitacijami hotelo le vladi delati neprijetnosti. Brazilija. Železnice ob ustaji v Braziliji sta bila dala razdreti admirala Vaudenkolk in Oustodio do Mello. da bi odvrnila pozornost od gibanj mornarice. Fonseco je pa vendar slutil, kaj se pripravlja in dal zapreti generala Simeao, admirala Vanden-kolka in več nju prijateljev. Sedaj je prevzel admiral Mello poveljništvo največje brazilijske vojne ladije in se je z drugimi ladijami postavil pred glavno mesto pripravljen za boj. Ko je Fonseca videl., da so topovi obrnjeni v mesto, se je odpovedal. O generalu Peixotu se pa poroča, da je jako omikan mož, pa ne baš značajen. Lani je cesarju obetal zvestobo, za hrbtom se pa razgovarjal s Fonseco. Po ustavi bi se sedaj moral dati voliti za predsednika. Če pa tega ne bode storil, temveč bode protiustavno vladal, je pričakovati nove vstaje. Vstaši v južnih pokrajinah se baje še neso razšli. jKitaj. V Kitaj u je baje resna vstaja. Vstaši so baje že vzeli mesta Havijang v šinkinski pokrajini in se sedaj bližajo Pekingu. Izvirni dopisi. Iz florenje Istre, 27. novembra. Kako globoko človek propade, kateremu je narodnost nad vse, in kako žalostno ondi, kjer se ljudje dajo premagati od strasti, je obžalovanja vreden dokaz zapadna Istra. Prijatelj, duhovnik, mi piše: Taljani v O. in drugod so tako razkačeni, da bi nas najraje vtopili v žlici vode. Ne smem ne v Koper, ne v Oprtelj. ne v Pomjan, ne v Momj., odprta mi je samo ena stran proti železnici — Buzetu. Dan za dnevom pišem tožbe in prijave, naše ljudi kar napadajo po cestah ob belem dnevu. Na dan sv. Martina so šli štirje iz T. v Motovun skozi Oprtelj plačat davke. Napadli so jih, ko so se vračali. Eden naših je imel revolver ter dva zadel. Napisali smo tri tožbe na c. kr. namestništvo. Tukajšnji krčmar mi je pravil: Ko je pretekli mesec blizu prej navedenega mestica O. kupil vino, da so mu povedali demači, kako so nekateri fanatični Italijani na moč surovi. Ondotni gospod duhovni pomočnik Rev . . ., rodom Istrijan, je bil v trdi noči klican, češ, da potrebujejo njegove pomoči. Misleč, da je kdo nevarno bolan, se hitro napravi, in ko stopi skozi vrata, zakrohotajo se mu taljanski potepuhu in ga zasmehujejo. Ne morem zapisati besed, katere so govorili ti suroveži. Trikrat tužna Istra! nadnormalno 9 dekanij, podnormalno 10. Napredovalo je letos 187 fara, nazadovalo 67, in 26 jih ima enako relativno število kakor leta 1890. — Ali je pač letos naša slavna družba, naš ponos, naša nada že dosegla vrhunec? Bode li še prekoračila to ogromno število ? Odgovor na to vprašanje naj si dajo čaštiti, neutrudljivi gospodje poverjeniki. Menim pa, da ne bode nič manj truda stalo družbo ohraniti pri tem visokem številu, kakor ga je stalo, tako visoko jo povzdigniti. Nadejamo se, da vsej v nekaterih farah, dalo se bode število udov pomnožiti, v drugih pa ohraniti, zlasti ker slavni odbor za leto 1892 obeta zares vabljive knjiga: 1) »Šmarnice naše ljube Gospe," spisal J. Volčič; 2) »Jeruzalemski romar," spisal Dr. F. Lampe; 3) »Naše škodljive rastline," popisal grof M. Oilenšek: 4) »Domači zdravnik," po Koelppovi metodi; 5) * Večeftiice; 6) Koledar. Nadalje za prihodnja leta obetajo nam se »Velike zgodbe sv. pisma," katere spisuje Dr. F. Lampe, t$h se posebno veselimo in jih težko pričakujemo. 'Z ozit>«m M toke pfiltieroe knjige ne bede težavo o čtetitim poverjenikom ljudstvo navduševati za družbo, ntt bojimo se, da >bi število nazadovalo. V to po-'Otogaj Bog! Puščavto ik ped 6. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. novembra. (Dnevni red) seji občinskega sveta Ijubljan-v torek 1. dan decembra 1891, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Obljube meščanov. III. Volitev dveh članov mestnega šolskega sveta na dobo 6 let. IV. Policijskega odseka poročilo a) o patrijotičnega deželnega pomočnega društva prošnji, da se mu prepusti o vojnem času mestna bolnica za silo; b) o kožedirca jubljanskega prošnji za določitev pristojbine od onih vjetih psov, kateri se vrnejo gospodarjem po naročilu magistratovem; c) o mestnega zastopnika Antona Kleina samostalnem predlogu glede skladišča za drva. V. Stavbinskega odseka poročilo: a) o nekem prizivu v stavbinskih stvareh; b) o določitvi stavbinskih črt in cest na zidanje deželne bolnice zemljišču; c) o deželnega odbora zahtevi glede gradnje kanala od projektovane nove deželne bolnišnica; č) o določitvi stavbinske črte ti bolnišnici; d) o Dečmana Antona ponudbi glede odkupa sveta za novo cesto na Poljanah. VI. Poročilo odseka za olepšavo mesta glede vredbe prostora okoli gledališča in podaljšanja tovorne (Tržaške državne) ceste do Marije-Terezije ceste. VII. Personalia. (Katol. tiskovnemu društvu) daroval je častiti g. Rok M e r č u n , katehet dekliških šol uršulinskih v Ljubljani, dva velika cekina, za kar mu odbor izreka najtoplejo zahvalo. (Tretji shod konservativnega obrtnega društva) je bil včeraj primerno dobro obiskan. Predsedoval je g. Škrbinc, poročal pa g. Regali najprej o »Spomenici na slavni deželni odbor", da bi se omejila konkurenca deželne posilne delavnice nasproti malim obrtnikom v Ljubljani. Ker se je o tej zadevi že večkrat razpravljalo, bila je spomenica brez ugovora soglasno sprejeta. Dalje je poročal g. Regali o novem postavnem predlogu za posvečevanje nedelj in praznikov. Poročevalec je to važno zadevo vsestransko pojasnil. Debate sta se udeležila gg. Šturm in Pollak, ki sta iz svoje izkušnje doma in po svetu dokazovala, pa imajo drugod še ostrejše postave, ne da bi pri tem trpela obrtnija in sploh blagostanje obrtnikov. Na to je bila spre- j jeta peticija na državni zbor v tem smislu, daj kmalu ! napravi postavo o nedeljskem posvečevanju. S tem i je bil dnevni red končan in seja skleuena. Razgo-varjali so se se pa še med seboj o Plener-Pattai-jevem predlogu za znižanje obrtniškega davka in odboru naročili, naj pazljivo sledi tej za obrtnike važni zadevi in naj pravočasno ukrene potrebne korake. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo relo-luciji jutri. (frotraj.) Vsled vrtnega drevja je zadnje dni Ljubljanica jako narasla in bi bila gotovo zopet poplavila ljubljansko barje, da ni nehalo deževati. Iz Planine »e nam poroča, da j« dnti 38. t. ra. todomer kazal 2 76 m. nad dormalnim stanjem Unice, ko je poplavila vso -dolino od Mlinov in Gr-čarj«v«a. Veslirji ie pripravljajo čolne za prevajanje ljudi. Ako se n« tjaSni, imeli bodo veslarji j bode zmanjkalo. (Umrl) je v soboto v Gradcu finančni proku-rator g. dr. Josip Sajiz star 72 let, rodom Ljubljančan. (Tatvina.) Iz Planine na Notranjskem se nam poroča, da je dne 27. t. m. neznan uzmovič na ta-mošnji pošti ukradel 136 gld. denarja, in sicer je odnesel le papirnat denar, srebro je pustil. To je v kratkem druga večja tatvina. Bati se je, da bodo sedaj na zimo klateži, katerih je vse živo po veliki cesti, še drzneje stezali dolge prste po »ljudskem". (Izpred sodišča.) Gospod Ivan Okorn, učitelj v Preddvora, poslal je vredništvu »Slov. Nar." vsled znanih neosnovanih napadov v člankih z dne 19. in 21. oktobra t. 1. nastopna stvarna popravka: P. n. vredništvo »Slov. Naroda" Ljubljana. Temeljem § 19. tisk. zak. zahtevam, da z ozirom na Vaš uvodni članek z dne 19. oktobra t. I. »Skof Missia in učitelj Okorn" priobčite na prvem mestu Vašega lista nastopni popravek. Ni res, da se kažem nemškutarskega prepričanja ali privrženca nemškemu »Schulvereinu". Ni res, da sem prijatelj nemškega »Schulver-eina". Ni res, da sem napravil kako okornost in da sem »zagazil" v disciplinarno preiskavo. Ni res, da sem jaz kak »nemškutarsk kandidat". Resnici na ljubo moram dostaviti, da nisem učibil nikakega dejanja, katero bi dalo komu pravico, imenovati me »nemškutarja". Pač pa sem se vsikdar kazal poštenega Slovenca, ker sem, odkar sem učitelj, član »Slovenskega učiteljskega društva" in so-trudnik »Učiteljskega Tovariša", kar spričuje lanski imenik slednjega lista. Tudi nimam povoda zamol-čati, da me je nekdo zatožil pri slavnem šolskem svetu, da sem pred par leti nekega otroka tepel itd., kar pa je popolnoma izmišljeno. Nadalje zahtevam, da priobčite v Vašem listu z ozirom na Vašo notico med domačimi stvarmi z dne 22. oktobra t. I.: »Resnica torej gola resnica!" nastopni daljni popravek. Ni res, da sem član prostomavtarskega »šul-ferajna". Ni res, da sem po nemškutarski učiteljeva! v Postojini in da sem bil v vednem prepiru s tedaj-nim postojinskim katehetom. Jaz nisem bil nikdar član kakega nemškega društva in sem svoj učiteljski posel opravljal vedno strogo tako, kakor je zahtevala slavna učna oblast, kar spričujejo moja spričevala, j V Preddvoru, dud 24. oktobra 1891. | Ivan Okorn, voditelj dvorazr. ljudski šoli v Preddvoru. Ker se je vredništvo branilo, ta popravka sprejeti, tožil je vreduika g. Josipa Nolli-ja radi prestopka § 21. tisk. zakona. V petek vršila se je o tem pri m. dg. okrajnem sodišču v Ljubljani glavna razprava. Sodnik bil je gospod sodni adjunkt Hiti, obtožitelja zastopal je g. dr. Suš ter šič, a obtoženca pooblaščenec g. dr. Majaron. Slednji zagovarjal je obtoženca, trdeč, da ni bil zavezan popravkov sprejeti, češ, da popravka nista stvarna, ker obsegata nove trditve, ki niso v dotiki s trditvami popravljenih člankov. Povdarjal je g. dr. Majaron dalje, da se smejo popravljati le trditve dogodkov, ne pa druge trditve in da se v popravljenih člankih niso trdili glede g. Okorna dogodki, marveč se je le izrekla sodba o g. Okornu, kar pa se popravljati ne sme. Temu nasproti dokazoval je g. dr. Šušteršič, da sta zadevna popravka popolnoma stvarna v vsakem oziru. Zakon nikakor ne zahteva, da mora popravek sestajati iz zgolj negacij, marveč dopušča tudi nove trditve, ki so sposobne, spodbiti trditve popravljenega članka. Skliceval se je v tem oziru na razsodbo c. kr. deželnega sodišča dunajskega, ki je sporno vprašanje rešilo popolnoma v navedenem smislu. Skliceval se je g. dr. Šušteršič na smoter zakona, ki je ta, dati prizadetemu priložnost, rflhz-bilitovati se proti neresničnim trditvam lista nasproti 6i ta tel jem ravno tistega lista, in da «e ta smoter s samo negacijo ne da doseči, ker 8bWa negacija ne napravi na občinstvo nikakega Vtisa. Popravljati se stoejo vse dejanjske trdi t te. Pobijal je tedaj g. zastopnik obtožitelja mnenje, da se smejo popravljati le trditve dogodkov, in označil je to mnenje kot pravnopomotno. Avtentični nemSki tekst § 19. tisk. zakona rabi izraz »That-ttft&gn", In ta izrez vzeti je r MNrtta ^omettta be- sede. „Thatsache" je vse, kar ni izvajanje, sklepanje. „Thatsache" je tedaj isto tako zgodovinski dogodek, kakor tudi lastnost ali kako druga okol-nost. Izključena je v popravku le polemika, in to hoče reči določilo zakona, da se popravek more dotikati le dejanjskih trditev članka. Konečno je g. dr. Šušteršič pristavil, da je popolnoma umevno, da se „Slov. Narod" brani, sprejeti popravek, kateremu je dokazano, da so vse dotične trditve „Narodove" bile popolnoma neosnovane. A tu se ne gre za to, kaj da je „Slov. Narodu" prilično ali ne-prilično, tu ne gre za pravico; g. Okorn ima po postavi pravico, zahtevati, da se objavita sporna popravka iu tedaj naj se v smislu zakona ugodi obtožbi iu obsodi vrednik v smislu § 21. tisk. zak. Konečno objavi sodnik razsodbo, da se obtoženi vrednik obtožbe oprosti, ker popravka nista stvarna, ker so se v popravljenih člankih navedle le lastnosti g. Okorna in ue dogodki, in ker je gosp. Okorn zahteval, da se sprejme več v list, nego je potrebno bilo. Zastopnik obtožiteljev prijavi zoper to razsodbo takoj priziv. Konečno besedo bode torej imelo c. kr. deželno sodišče v Ljubljani. Ob enem bila je včeraj tudi nzprava radi obtožbe gospoda kanonika Kluna v slični zadevi. Ker se je pa med razpravo pokazalo, da zatoženi vreduik ni prejel dotičnega popravka g. kanonika, umaknil je obtožiteljev zastopnik dr. Šušteršič obtožbo. (Imenovanje.) Kot učitelji na obrtnih nadaljevalnih šolah so od naučnega miuisterstva stalno potrjeni gg. Pr. Papa, nadučitelj v Škofji Loki, Ivan Pezdič in Jurij Režek, oba učitelja v Kranju. (Družbe sv. Cirila iu Metoda) ženske podružnice v Št. Juriju ob južni že eznici 8. t. m. za stalno izvoljeno načelništvo je : Prvomestnica g. Antoniia Kavčič, zapisuikarica gdč. A. Rti p s c h I, blagajničarica gdč. Antonija Kavčič; namestnice so: g. Nežika P i s a n e c , gdč. T. Praunseis in gdč. Dragotinka I p a v i c. Družbenic ima podružnica 73, in sicer 1 pokroviteljico, 5 ustanovnic, 53 letnic in 14 podpornic. Naj nova podružnica vrlo deluje za vero in narod. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Akademično društvo »Slovenija") na Dunaju priredi v četrtek, dne 3. decembra t. 1., svojo tretjo redno zborovo sejo v zimskem tečaju 1891/92 s sledečim vsporedom : 1. Citanje zapisnika. 2. Poro-č.io odborovo. 3. Poročilo slavnostuega odseka. 4. Poročilo knjižnične komisije. 5. Berilo: »Slovenski abiturijenti leta 1891", govori * * 6. Slučajnosti. Lokal; Kastner's Restauration „Zum Magistrat", I., Lichtenfellstrasse, 3. Začetek ob polu 8. uri zvečer. K obilnei udeležbi vabi ODBOR. (Bralno društvo v Kostanjevici) priredi dne 8. iteceinora t. I. v svojih društvenih prostorih »Prešrnnv koncert" s prav zanimivim vsporedom iu s sodelovanjem svojega moškega iu mešanega zbora. K istemu se vabijo najuljudneje vsi ud|e. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Pristop imajo tudi neudje proti vstopnini, iu sicer za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld. Raznoterosti. — Anarhistična reklama. V Parizu v zadnjem času niso bili več dobro obiskovani shodi auarhistov. Prireditelji so si zato izmislili Dosebno sredstvo, da bi privabili več poslušalcev. Razglasili so namreč, da vsak udeleženec na shodu dobi skledo goveje juhe. To ie izdalo, precej pri prvem shodu je bilo pričujočih na 4000 oseb, večinoma delavcev brez dela z ženami in otroci. Vsak je dobil skledo juhe, vmes so pa za kratek čas poslušali govore vročokrvnih anarhistov. — Zopet novo agitacijsko sredstvo. V Ljubljani je pri mestnih volitvah že znano, le da namesto juhe vlada „golaš" po 10 kr. — Nenravne podobe. Dne 1. septembra je bil na Dunaju pri porotni sodbi Julij Kohn (Žid) obsojen na mesec ostre ječe, ker je nedorasli mladini razkazoval nenravne fotografiie. — Kdo bo pa kazuoval one, ki so na novem ljublianskem gledišču nenravne kipe izpostavili na očiteu kraj, kjer jih bo tudi nedorasla mladina ogledovala? — Prodajanje duš v Indiji. Kak sad donaša Indom angleška kultura, o tem spričujejo nastopna fakta: Pri okupaciji v Pendžabu prodajali so ženske po 20 — 40 rupijev, sedaj veljajo pa 60 do 300 rupijev. Zaradi te visoke cene očetje dobro branijo svoje hčere, da jih dražje prodajajo. Dekle, 15 — 20 letua, z dobrimi zobmi, velja do 400 rupijev. Ni se čuditi, da se pri teh lepih (!) kupčijah Angleži boje, da bi mračna Rusija te „civilizacije" in teh »rajskih" razmer ne skazila s svojim »barbarstvom". — Z e u i u iu nevesta stara še-le — 2 0 5 let. Pač morda že od Matuzalemovih časov ni bilo take poroke, kakor se je nedavno vršila v Atlantu, glavuem mestu amerikanske države Georgia. Srečni žeuin je bil Hiram Lester, mladenič, ki je doživel samo 124 pomladij, in nevesta, ki je bila dražestna gospodičina Mariia Morselej, v cvetju svojih 81 poletij. Hiram se je seznanil s svojo nevesto v mestni delavski hiši, kjer je bila ta nadzornica. — Poroka se je vršila v velikem gledališču (poročenca namreč nista katoličana), in radovednih ljudij se je toliko nabralo, da se je vse trlo v velikih prostorih vkljub temu, da je praktični prireditelj svatbe zahteval k tej izredni slovesnosti vstopnine — 25 centimov. — Pač res, da starost ne varuje pred norostio. ifeie^FiMBit Dunaj, 29. novembra. Baroninja Wai-deck, soproga nadvode Henrika, je danes popoldne umrla za pljučnico. Dunaj, 30. novembra. Nadvojvoda Henrik je danes zjutraj ob polu devetih umrl. Nadvojvoda se je ločil s sveta, ne da bi se še bil kaj zavedel Umirati je začel ob petih. Cesar poprašal včeraj pozno zvečer in danes zjutraj zgodaj o nadvojvodovem zdravja, ravno tako tudi vse nadvojvodinje. — Mrtvo truplo baroni nje Waideck se je po noči prepeljalo v palačo nadvojvode Rainerja in začasno položilo na mrtvaški oder- — Posebna izdaja „Wiener Zeitung" naglasa, da vsa cesarska rodbina močno žaluje zaradi nepričakovane smrti nadvojvode Henrika, ki je temvečja, ker je h kratu umrla tudi njegova soproga baroninja Waideck. To, da sta se hkratu pripetila tako žalostna dogodka, mora povečati žalost Vseh sočuvstvujočih src. Posebno na Tirolskem bodo obžalovali smrt nadvojvode, kajti pospeševal je vsako ob-čnokoristno delo v tej deželi in pri vsaki elementarni nezgodi skazoval dobrote. Trupli nadvojvode Henrika in njegove soproge prepeljali so v Bolzanj in dovoljenjem cesarjevim skupno položili v nadvojvodsko rakvo. Rim, 28. novembra. Bovio je vsled zad-njik izjav ministra neke prijateljske države zahteval, naj se hitro obravnava o cerkveno-političnih interpelacijah in Evropi naznani, naj se vnanje države ne vtikajo v rimsko vprašanje. V navzočnosti Budinijevi je izrazil Nieotera, da so nemogoče od Bovia omenjene izjave. 2? Piccoli-jeva tinktura za želodec Ig afcS" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- -gg bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ona steklenici 10 kr. (300—2461 T ta J v i. 27. novembra. Pri Mali&u: Dr Kuftler; Haber, potovalec; Schwarz, Bleyer, Rachlitz, Walamin, trgovci, z Dunaja. — Gerlach s soprogo iz Ljubljane. — Boskovitz iz Budimpešte, -- Fuchs, potovalec, iz Brna. — Schiffler, trgoves, iz Vsetina. — Roch-litz, trgovee, iz Hamburga. — Roingruber iz Monakovega. Pri Stori u: Kohn, tagovec, in Weisz, z Dunaja. — Udwarnsky; ženijski stotnik, iz Trsta. — Stieger iz Celja. — Moline iz Tržiča. — Segala z Rakeka. — Perutz' tovarnar, iz Prage. — Vitez Schwarz, c. kr. okr. glavar , iz Novega Mesta. — Podboj, uradnik, iz Kamnika. — Bohm iz Ljubljane — Trogar, trgovee, iz Gradca. Verovšek, trgovee, iz Trebnjega. Wolf, trgovec, iz Londona. Pri Juinem kolodvoru: Seidlinger in Glasser z Dunaja. — Spechten in Mauser iz Schiirdinga. Pri avstrijskem caru: Kollenz iz Gradea. — Primožič, mizar, iz Žirov. Pri bavarskem dvoru: Rzjina iz Dobrove. — Peyder, trgovec, iz Mengša. — Hofgartner iz Beljaka. VremeiiHkdi * porodil o. o Stanje V * t (r r Vreme > i-1 53 3 opazovanja zrakomeru T mm toplomera pa Celziju 28 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zve«. 735.6 736 9 737'4 4-8 5-2 36 3 sl. vzh D oblačno n 000 | 7. u. zjut. 15 2. u. pop. | 9. u. zvee. 725 7 734-0 734.6 32 5 4 42 sl. vzh. n ti oblačno n 0'00 srednja temperatura obeh dni 4'5", in 3'4°, oziroma za 25° nad normalom. „Lorenc Dek!" 4" Kdor piše anonimni pisma je ali strahopetec ali pa bedak. Za „Vas" velja baje oboje. Vun z besedo! Njen mož. Osem otlliltovnlnili kolnju! Priznano najboljše ročne harmonike dobč se pri Ivanu N. Trimmel-u na DUNAJI, VII., Kaiserstrasse 74, postajališče tramwaya, črta proti dvorcu. (24—20) Največja zaloga muzikalnega orodja, zanesljiv izdelek, nizke cene. Ceniki zastonj. Prodaja vina. Župnik na Riulali blizu Samobora ima po nizki ceni naprodaj mm svojega in cerkvenega levili a-* Stjepan Mrakužič, župnik (1479) 2-2 iiii Budah pri Sninoboru, 13 u n a j 8 k a T> o r x a. Dn6 30. novembra. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 3%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta.....107 Papirna renta 5%, davka prosta .... 101 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1002 Kred tne akcije, 160 gld........272 London, 10 funtov stri..............117 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100.........57 90 gld. 90 „ 90 kr. 70 „ SO „ 85 „ 75 85 35 59 85 Dn6 28. novembra. Ogerska zlata renta 4%.......102 gld. 95 kr. Ogerska papirna renta o%......100 4% državno srečke 1. 1854., 250 gld. . . 133 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 145 Državne srečke 1. 1864., 100 gld. .... 178 Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/«* 100 Kreditne srečke, 100 gld.......183 St. Genois srečke, 40 gld.......61 65 75 75 20 25 Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 „ 30 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......19 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........59 . — .. Windiscbgraezove srečke, 20 gld..........51 . 75 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 141 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2750 „ 75 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ... 78 „ 50 „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 13 „ Laških lir 100 ....................45 „ 50 „ imenjarnična delniška .1.HJ1IUU11 družba na DimajU' jllllJlIVUll L> WolIzeile števJ 10# Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Razna naročila Izvršč se iinjtočueje. Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gallike proplnaoijske zadolžnioe. 4'/> % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 4",% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10* premijo. * Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnica njene. i§®,®#® goldinarjev se more dobiti s promeso iz 1864.1., ki velja cela 4'/j gld., polovica 2V, gld in 50 kr. kolek. IV Žrebanje dne I. decembra!-»e