Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. 47. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 20. maja 1909. Izhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje ra celo leto 14 K, za pol leta 7 K, za četrt leta 3-50 K, mesečno 1'20 K j za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4'80 K. Pasa naziia fttavllka IB v. Reklamacije io poštnine pr ut«. Nefrankirana plima i* «« sprt-(•atije. Bskoplsl it a» mmj«, laiuati. Ka.iUpaa petit-mtiea (Urina 81 ■■) u »krat SO Tin,, vilknt p« Leto XII NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana. — Za denarne pošiijatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravništvo •Bdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. IV I ID OKOil Vabimo Vas na ljudsHi shod ki bo v nedeljo, dne 23. maja ob pol 10. uri dopoldne na vrtu Narodnega doma i dnevnim redom: Jfovi davki. Proti namenom vlade Bienertha in Bilinskega, ki hoče ljudstvu navaliti več kakor sto milionov novih indirektnih davkov, ki hoče zvišati vozne cene na železnicah na škodo potnikom tretjega razreda, ki hoče podražiti tovorne tarife tako, da bi se zopet podražil premog, ki pa varuje kapitaliste io veleposestnike vsake žrtve za državne in deželne potrebščine, je treba mogočnega protesta. Pokazati morate, da niste pohlevne ovčice, ki se dajo brez glasu goniti v gospodarsko klavnico 1 Pridite torej vsi na shod, da bo impozantna Vaša manifestacija. Okrajni odbor jugoslovanske soc.-dem. stranke. Za kmete v Bosni in Hercegovini. Ponovno smo poročali o zadevi ogreke banke za Bosno in Hercegovino, katero bi bila morala Bienerthova vlada po soglasnem sklepu poslanske zbornice preprečiti, kateri pa je baron Burian dal koncesijo z izrecnim soglasjem Bienerthove vlade, kar smo dokazali z zadnjim dopisom, ki ga je Bienerth v tej zadevi poslal Burianu. Socialni de* ®okratje so v tej zadevi od vsega začetka zavzeli odločno stališče proti banki in ko je banka dobila koncesijo, tudi proti Bienerthovi vladi, in sicer ^ dveh razlogov: Prvič za to, ker je naj večja nevarnost, da pridejo bosenski kmetje, če se izvrši zemljiška odveza s privatno špekulacijo, v oderuške roke; drugič pa zato, ker je neznosno, da bi smela vlada, ki je izvrševalni organ, prezirati soglasen sklep zbornice. Zgodilo se je pa, da so se združile nemške •svobodomiselne. stranke s krščanskimi socialci, oboji pa ■ Poljaki, da rešijo Bienerthovo vlado. Najgršo vlogo igrajo krščanski socialci, ki so leta in leta skrajno demagogično rogovilili proti «judeo-toadžarom*, sedaj pa so pripravljeni, izročiti bodenske kmete nezaslišanemu madžarskemu izkoriščanju, le zato, da ne bi padel njihov ljubljenec Bienerth. Da naši čitatelji čim bolje spoznajo stališče •oaalnih demokratov v tej važni zadevi, objavljamo Se poglavitna izvajanja iz govorov, ki so jih imeli •ocialno - demokratični poslanci na zadnji seji aneksijskega odseka. Ti govori tudi zelo pojasnjujejo vso zadevo. Prvi je govoril poslanec Pernerstorfer, ki je nastopil proti trditvi finančnega ministra, da je vlada samostalen faktor. Po konštitucionalnih pojmih, ki veljajo v Avstriji,sta le parlament in krona faktorja zakonodajstva. Od obeh teh faktorjev je vlada odvisna. Kttdar izrazi parlament v kakšni stvari svojo voljo, kakor seje zgodilo v tej zadevi, ima vlada samo dve poti: Ali izvrši voljo parlamenta, ali pa, če soglaša tudi krona, da se volja parlamenta ne izvrši, ima razpustiti zbornico in z novimi volitvami vprašati ljudstvo za njegovo voljo. Pač je res, da so v Avstriji vlade doslej slabo odgovarjale,zahtevam parlamenta. Upati pa je, da se bo parlament boljin-bolj krepčal ter prisilil vlade, ki mu 'ne slede, da izvajajo posledice iz tega. BienerthOvti vFada pa v tem slučaju ni izvrševala posledic, temveč ^te je opotekala na vse strani. Izvedelo se je sedaj, da krona ne tiči za to rečjo. Treba se je torej vprašati, kako je mogoče, da se je izvršila nezaslišana reč, Sama brezskrbnost se ne more smatrati za vzrok. Seveda je nedvomno, da imata Bienerth in Bilinski čiste roke in tudi nimam nobenega povoda, da bi mislil kaj druzega o Burianu. Ampak vprašati se mora res, če ni čisto prosto podkupovanje vplivalo na ljudi, ki so potem zopet vplivali na skupnega finančnega ministra ... Krščanski socialci so v obupni situaciji; kajti veliki so postali v boju zoper «judeomadžare», do-čim se sedaj trudijo na vse pretege, da bi rešili sokrivo Bienerthovo vlado roko v roki z židi in mohamedanci. Socialnih demokratov pa ne vodijo nobeni dtugi oziri kakor interesi avstrijskega prebivalstva in bosensko-hercegovske dežele, katere zastopajo po svoji dolžnosti. Poslanec Daszynski je izvajal: Mrzlični poizkusi, rešiti vlado, niso vte-meljeni v stvari, temveč izvirajo iz strankarsko-političnih interesov. Krščansko-socialna stranka bi bila razglasila boj proti , če ne bi imela pred seboj Bienerthove vlade. Ta vlada v začetku ni vedela ničesar o stvari; ko je pa izvedela zanjo, se je izkazala preslabo, da bi bila izvrševala svojo dolžnost. Vsi člani odseka so bili složni v sodbi o stvari in nežnejše čuteča vlada bi bila gotovo izvajala posledice iz obsodbe. Pravi se, da je vlada bila preslabotna. Toda tudi naj-slabotnejša vlada ima orodje demisije v rokah. Včasi je demisija vlade naravnost vprašanje časti. Avstrijska vlada je slabo izvršila svojo stvar; to pa zato, ker je birokratična vlada, ker ima službo, ne pa mnenja, ker se v parlamentu ne more vko-reniniti. Ce bodo krščanski socialci zopet odprli usta proti judeomadžarom, jih bomo spomnili na agrarno banko in ožigosali njihovo politično hinavščino. Do Bienerthove vlade ne čutim sovraštva, ampak smili se mi. Obžalovati se pa mora, da se da ta parlament, ki predstavlja moči tridesetih milionov prebivalstva, v nič devati od te vlade. Kaj bo pomagalo, če se popači prava volja tega odseka, le da se reši vlada? Izšla bo vlada vendar oslabljena iz odseka, ker vsi čutijo, da se je tukaj s s oglašanjem vlade nekaj storilo proti volji parlamenta, če odsek misli, da je moja resolucija preostra, naj vendar opomnim, da je treba ostrih inštrumentov, če se hoče izvršiti operacija, Vladi ne bo nič koristilo, če se bo dolgo mučila s topim nožem. Ce vam ne ugaja izraz, da je vlada grobo prekršila svojo dolžnost, lahko pra- vite, da je to storila iz slabosti. Ampak zdi se mi, da bi bilo to še hujše za vlado. Ta vlada je menda najslabša, kar jih je Avstrija imela v zadnjih letih, ker brez potrebe korumpira parlament. Mi smo izkazali ljudstvu in parlamentu koristno službo, ko smo stvar obesili na veliki zvon in pokazali, da parlament nima volje, mirno prenašati staro uničujoče gospodarstvo v Bosni in Hercegovini... Na seji je govoril tudi poslanec dr. Adler, čigar znameniti govor objavimo prihodnjič. Odsevi in ... sunki iz Trsta. V Trstu, sredi maja. Stopamo v volilno borbo. 13. junija se vrše volitve v mestni svet, odnosno deželni zbor tržaški. Delavstvu je odkazanih po novi volilni postavi 20 mandatov od 80. Dvaintrideset tisoč proletarcev voli 20 poslancev, devet tisoč meščanov voli 60 poslancev. V mestu se postavijo kot kandidati tudi jugoslovanski socialni demokratje skupno z italijanskimi. Strogo mednarodno in v znamenju razrednega boja nastopi mednarodna socialna demokracija v Trstu proti italijansko-nacionalai kliki na Velikem trgu in proti slovensko-narodnjakarski kliki v Narodnem Domu. Razredni boj zavednih trpinov proti koristolovskemu, šovinističnemu narodnjaškemu meščanstvu, to je geslo v tem boju, to je naš prapor. Italijanski nacionalci nimajo programa; njih geslo je: sovraštvo do Slovencev. Slovenski narodnjakarji nimajo programa: njih geslo je: Sovraštvo do Italijanov, Lahov, regni-kolov i. t d. Med ta ostudna in nečloveška načela pa stopa tržaško zavedno delavstvo obeh narodnosti z jasnim programom, z začrtano potjo. Zavedno delavstvo hoče narodni mir in gmotno korist splošnega ljudstva. Zahteva od občine in dežele zidanje delavskih snažnih, zdravih stanovanj; zahteva narodno enakopravnost; zahteva municipalizaeijo občinskih podjetij. (Tramvajska družba, mestna razsvetljava, popravljanje mestnega tlaka, pitna voda, vse mora mesto prevzeti v lastno režijo v korist vsemu prebivalstvu, ne pa v korist bogatim zasebnikom in kapitalističnim družbam.) Občina mora ustanoviti posredovalnico dela in zavarovanje proti dolgotrajni brezposelnosti; občina mora skrbeti za zdrava šolska poslopja, za enakopravnost vsem narodom pri ustanavljanju šol; občina mora skrbeti za bolnišnico za otroke in za sirote. Občina ne sme obstojati le v korist zasebnikom, kakor je bila to tendenca dosedaj, temveč v korist splofinosti. Ko pa pride slučaj, da interesi splošnosti nasprotujejo delavstvu, se bodo delavski zastopniki z vso vnemo zavzeli rajši za specifični interes delavstva. Z delavstvom in za delavstvo 1 To je v kratkih potezah program socialno-demokratično stranke; to bo naloga delavskih zastopnikov, da izvojujejo. Slovenski narod v Trstu je revnejši nego italijanski, slovenski narod bo imel od tega zastopstva narodne in socialne koristi; narodne in socialne ugodnosti. Vsako odvračanje slovenskega naroda v Trstu od te poti, ki ima mednarodno in razredno podlago, je smatrati za narodno izda-jalstvo in tudi za izdajalstvo delavskih koristi. Vsi tisti, ki bodo agitirali proti naši stranki, proti našim predlaganim možem, proti našemu programu, ne morejo biti nič druzega, nego zavedni ali nezavedni narodni sleparji, sleparji delavstva, vzdrževalci krivice proti pravici, zrne* deni sanjači ali zavedni koristolovca. Delavci! Vaša sveta dolžnoit je, da se primete dela za svoje koristi; sleherni izmed vas mora postati v teh dneh agilen agitator ter mora delovati z vso vnemo v prospeh sebi in naroda za internacionalno socialno demokracijo, za lepšo in boljšo bodočnost človeštva za reveže proti bogatim in qjih nesrečnim zagovornikom. Tsi na krov! In slavili bomo spet novo zmago, I nov korak naprej v osamosvojitvi iz bede in iz sužnjosti, v katerem delavstvo vseh narodov ječi, in iž katerega se hoče, se mora — rešiti! Na delo! V boj 1 Zagorski delavci! V nedeljo, dne 23. maja t- 1. ob pol 3. uri popoldne bo v dvorani gospoda Mihelčiča velik delavski shod s dnevnim redom: 1. Novi davki. 2. N. D. O. in socialna demokracija. Poročal bo sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. Važnost dnevnega reda je tako umevna, da je ni treba posebej povdarjati. Na shod so vabljeni tudi vsi nasprotniki. Sklicatelji. Agrarno-socialno vprašanje na France-ikeB in pri nas. Dalje. Stoječ na dejanski podlagi se je velika večina zastopnikov francoskega strankarskega zbora izrekla za važnost pridobitve kmeta za socialno-demokra-tično stranko ter se je bavila s tem, kako kmeta pridobiti in organizirati. Rešiti je lahko vprašanje za kmečke delavce in kolone, proti katerim je zavzemati docela isto stališče kakor proti mezdnemu fabričnemu delavcu sploh. V njihovem interesu je, da preidejo produktivna sredstva velikega posestva v last kmečkega delavstva, kakor pri veliki industriji. Ali na Francoskem je od približno 6 milionov kmetov le 890.000 pravega kmečkega delavstva. Gre torej bolj za vprašanje, kako pridobiti malega kmeta v socialno-demokratično stranko, to je onega, ki sam s svojo družino obdeluje zemljo z orodjem in ki pridobiva toliko, da si ohrani eksistenco, torej katerega dohodek je tak približno, kakor dohodek mezdnega fabričnega delavca. Konštatiralo se je na zbora, da je ekonomični položaj malega kaseta na Francoskem manj ngoden, nego oni fabričnega mezdnega delavca. Hali kmet ima zase bolj idravo življenje in mnogovrstno gibanje v prirodi. Način qjegoyega življenja pa je mnogo slabši nego mestnega delavca. Konštatiralo se je, da velika večina francoskega kmeta eksistira le, ker se mnogo slabše oblači nego mezdni delavec, ker mnogo slabše je nego mezdni delavec in ker si ne more privoščiti ob prostem času najmanjše zabave in razvedrila. Po drugi strani se je tudi ugotovilo, da mali kmet ni tako reakcionaren, kakor se navadno misli. Zbor se je posebno oziral na revolucionarni nastop malega kmeta ob novi dobi, ko je tel v boj za staro pravdo, in je posebno konštatiral nastop malega kmeta za časa francoske revolucije, kjer je razkosal z revolucionarno silo veliko bogastva francoskih plemenitašev po graščinah. Naloga socialno-demokratične stranke je torej, buditi to revolucionarno zavest kmeta, kazati mu veliko izkoriščanje po veleposestvu pa posebno po veliki trgovini, ki kmetu naravnost krade plod njegovega dela, niža ceno pridelkov po različnih deželah na ikodo kmeta in draži ceno onih potreb-Ičin, ki jih kmet v dotični deželi potrebne. To je: kjer mali kmet prideluje žito, v tistem kraju niža velika trgovina ceno žita, kjer pa prideluje vino in ni žita, tam pa niža ceno vina in draži ceno žita, fokn da mali kmet prodaja v ceno svoje pridelke in kupuje drago svoja živila. Kratko rečeno: veletrgovina najbolj slači malega posestnika. Kadar se kmet zavč, da so veletrgovina, velika industrija, birokratizem in hierarhija, z eno besedo: kapitalizem, združeni, da nižajo ceno mezdnega dela fabričnega delavca tako kakor dela malega kmeta, potem uvidi skupni interes in skupni cilj socialno-demokratične stranke. Kakor je bojni klic delavstva: delavstvo vsega sveta, združi se v boju proti zlorabi kapitalizma, polasti se produktivnih sredstev, da bodeš ti, delavstvo, samo določevalo ceno svojemu delu, tako mora tudi enak krik priti iz vrst malega kmeta po enotni svetovni organizaciji, ki naj združena z delavsko organizacijo razdere izkoriščanje veleposestva in veletrgovine, ki je enako na škodo fabričnemu delavstvu kakor kmečkemu prebivalstvu, obenem pa še energičneje stremi za tem, da razdere veleposestvo. Torej vse revolucionarno stremljenje, vsi končni cilji delavstva in malega kmeta so isti, le način organizacije mora biti drug. Kakor je delavstva združenega po stotinah in tisočinah v enem fabričnem kraju in je prva njegova bojna organizacija strokovna, tako mora biti organizacija malega kmeta v prvi vrsti zadružna: boj potom zadružništva proti izkoriščanju po veletrgovini pri prodaji, boj proti njemu pri nakupovanju potrebščin, združevanje tam, kjer so pri-rodni odnošaji ugodni za združeno delo in obratovanje. Naša slovenska zemlja je v primeri z drugimi revna, gorata in skoro nikjer ne dovoli tvoritve velikega posestva. Slovenski mali kmet si pomaga le, ako bo intenzivnejše obdeloval svojo zemljo in se združil pri nakupovanju in pri prodaji. Socialno-demokratična stranka na Slovenskem dobi v velezanimivi debati francoskega strankinega zbora in v njegovih sklepih prav trdno oporo za svoje nastopanje za bodočnost. To je: 1.) revolu-cionirati kmeta proti izkoriščanju po veletrgovini in proti veleposestvu; 2.) organizirati zadružno in pripravljati ga za kolektivno delo. Konec prih. Politični odsevi. * Bienerthova vlada je, če niso vsa znamenja slepilna, v hudi zagati. cZmaga>, ki jo je doživela v aneksijskem odseku, je taka, da se ne sme pre-pogostoma ponoviti, sicer mora Bienerthov kabinet umreti za samimi zmagami. Ogrska agrarna banka bo delala vladi še sitnosti v zbornici vsled nujnega predloga, ki ga je vložil dr. Šušteršič. Stvar je tako pikantna kakor kaviar. V odseku je hotel stari lisjak Geli man n nadmodriti opozicijo, češ, da je odsek zaključil posvetovanje in da je stvar s tem končana. Napravil je svoje najbolj nedolžno lice, pa je vprašal, po katerem paragrafu poslovnika naj bi se zbornici poročalo o odsekovih sklepih. Ko se mu je dokazalo, da odsek lahko tudi brez naloga vlaga predloge in resolucije, pa jeGefimannova kompanija sklenila zavleči stvar s tem, da bi se o banki poročalo šele tedaj, kadar pride aneksijski zakon sploh na vrsto. To je bilo zelo prebrisano in Gefimannovci so bili prepričani, da je zdaj njih ljubljeni Bienerth rešen. In glej — čez ta lepi račun napravlja Šušteršičev predlog križ. Pa prav Šušteršičev! Kako malo časa je minilo, odkar so bili naši klerikalci in dunajski krščanski socialci kakor politični dvojčki. In zdaj mora biti ravno Šušteršič tisti, ki pljuje Gefimannu v skledo. Seveda — velika tragedija to ni in dolgo ne bo treba čakati, pa bo staro prijateljstvo zopet vzcvetelo v polni slavi. * Proti finančnemu načrtu se dviga opozicija od vseh strani — to je očividno. Ampak meščanska opozicija ima svoj poseben pomen. Gospdda se ne jezi, da hočejo obdavčiti pivo in žganje tako kakor ni obdavčeno nikjer, ampak hudujejo se le, da hoče država pobirati davke, ki bi jih radi kar naravnost od dežel jemali. Proti indirektnim davkom sploh nastopa šarilo socialna demokracija, vse druge stranke pa stoje čvrsto na stališču dosedanjega davčnega zistema, ki naklada bremena revežem, pa se izogiblje vsakemu obremevanju bogatinov. Med opozicijo meščanskih strank in socialne demokracije je torej treba dobro razlikovati. * Tudi ib mestno kurijo na Štajerskem, ki ima dne 24. t m. volitve v deželni zbor, so socialni demokratje sklenili, postaviti v nekaterih okrajih kandidate, in sicer: Gradec predmestja: so-drugi Josip Pongratz, Franc Radar, Mihael Kolleger, Avgust Lind n er. 4. mestni okraj (Eggenberg, Andritz L t. d.) Josip Stametz. 12. mestni okraj (Bruck, Aflenz, Marijino Celje i. t. d.) Ljudevit B e er in Josip Pongratz. 13. (Ljubno, Trofaiach i. t d.) Vincenc Muchitsch in Ivan Zwanzgar. 14. okraj (Judenburg in Knittelfeld) Ivan Kleindienst. * Koreipondenoa «Magyar Tndosite«, ki ima tesne zveze s Košutom, je v soboto objavila komunike, ki je povzročil veliko pozornost. Vodstvo ne-odvišnjaške stranke, bolje rečeno Košut, nastopa v tej izjavi energično, skoraj strastno proti Justhu. Komunike pravi: (Posamezni člani neodvišnjaške stranke prirejajo tuintam manjše in večje sestanke. Strankino vodstvo ni nikoli odobravalo takih priredb, temveč jih smatra s stališča enotnosti stranke za nevarne. Sklicati strankino konferenco je sedaj nepotrebno.* Neodvišnjaško glasilo «Magyarorszag» ni tega komunikeja niti natisnilo, nasprotno pa piše, da ne more nihče poslancem prepovedati sestankov in pogovarjanja o položaju. * V klubn neodviinjaike itranke je bilo zaradi komunikeja veliko razburjenje. Apponyi je izkušal člane pomiriti in je naglašal, da se ne sme poglobljevati jarek, ki je med neodvišnjaki in med strankami, stoječimi na podlagi pogodbe iz leta 1867. Deiider Nagy je odgovoril, da brezna ne razširja neodvišnjaška stranka, ampak sedeminšest-desetarji, ki bi radi razcepili neodvišnjake. * Jmtbovi pristali zahtevajo, naj se skliče strankina konferenca. Svoje politične zahteve so sestavili tako: 1. Vlado mora prevzeti neodvišnjaška stranka. 2. Samo stalna banka se mora ustanoviti do leta 1911. 3. Do leta 1917 se mora izvesti samostaino carinsko področje. 4. Volilna reforma se ima izvesti brezpluralitete. 5. Vojaška vprašanja se odlože na nedoločen čas. Glede na volilno reformo se Ju st h in Hollo ne vjemata popolnoma. Justh zahteva splošno in enako volilno pravico brez pridržkov, Hollo pa •nacionalne garancije*, torej tako popačenje volilne reforme, da nemadžarski narodi ne bi mogli priti do svojih pravic. * Rešitev ogrskih homatij mora zanimati avstrijsko prebivalstvo, zakaj posledice madžarskih zahtev zadenejo tudi Avstrijo, in sicer pred vsem v gospodarskem oziru. Ogrska samostalna banka ne pomeni le tega, da Madžari lahko nastavijo svoje ravnateljstvo, da izdajo svoje papirje, ampak tudi to, da izgube avstrijski papirji na Ogrskem svojo brezpogojno vrednost, kar mora naravno vplivati na cane na Ogrskem in v Avstriji. Madžari pa zahtevajo tudi samostaino carinsko področje; med Avstrijo in Ogrsko bi imela nastati popolna carinska meja. Že v sedanji pogodbi je gospodarsko razmerje med Avstrijo in Ogrsko urejeno popolnoma s kapitalističnega in veleposestniškega stališča. Delavstvo in sploh občinstvo, Id konsu-mira, ima od tega že dovolj škode. To bi se še poslabšalo, če bi morali plačevati carino ne le za živino, ki prihaja iz Rusije, ampak tudi za meso in za moko, ki pride z Ogrskega. Poleg gospodarskih posledic so pa tudi še droge, ki morajo zanimati avstrijsko prebivalstvo, zakaj ni ga naroda v Avstriji, ki bi ne imel rojakov na Ogrskem. Čimbolj so loči Ogrska od Avstrije, tembolj se pa izročajo nemadžarski narodi Madžarom na milost in nemilost, zlasti dokler se tam ne izvrši pravična volilna reforma. Avstrijsko prebivalstvo mora torej zahtevati od svoje vlade, da pazi na ogrske dogodke in da porabi ves svoj upiiv za varstvo avstrijskih interesov. V področje avstrijskih interesov spada tudi ogrska volilna reforma in dosedanja brezbrižnost avstrijske vlade v tej zadevi zasluži najstrožjo grajo. * 0 razmerah na Ogrskem se poroča, da je Košut skoraj popolnoma izgubil vodstvo neodvišnjaške stranke in da sta zdaj Justh in — Polon yi na krmilu. Ge odgovarja to resnici, so pričakovati zopet ostri boji, o katerih je težko ugibati, kako bi se rešili. Dr. Wekerle je, kakor poroča Magyar Orszag, sestavil načrt za razjasnitev položaja, ki bi obsegal sledeče programne točke: 1. Privilegij skupne avstro-ogrske banke bi se podaljšal začasno za 2 do 3 leta. 2. Neodvišnjaška stranka bi dobila še en do dva ministrska sedeža poleg sedanjih dveh. 3. Vojaški izdatki bi se povišali, zato pa bi se dovolile nekatere koncesije v vprašanju službenega jezika, zastav in grbov. 4. Izdelal bi se nov volilni zakon. 5. Sestavila bi se nova koalicija za izvršitev tega programa. Glasila neodvišnjaške stranke izrekajo, da bi bila ta stranka pripravljena sprejeti vse pogoje, na noben način pa ne podaljšanja bančnega privilegija. Tudi je nemogoče, da bi se ohranila koalicija. To se pravi: Nevdvišnjaška stranka bi rada popoloma sama prišla h koritu. Ampak sedaj bo to težko. * Na Finskem so bile pred kratkim volitve za deželni zbor, ki je bil svoj čas po carjevem nalogu razpuščen. Kolikor se more doslej presoditi, so dobili socialni demokratje . . . 156.000 Švedi.................... 80.000 Starofinci.............. 109.500 Mladofinci................61*500 agrarci.................. 30.800 krščanski socialci .... 9.700 glasov. Po tem rezultatu bi štel bodoči deželni zbor približno 75 socialnih demokratov, 24 Švedov, 52 Starofineev, 29 Mladoflncev, 25 agrarcev, 5 krščanskih socialcev. Udeležba pri volitvah je bila vzlic slabim vremenskim in prometnim razmeram jako velika. Tudi žene so se udeležile volitev ikoro polnoštevilno. Domače vesti. — AH je to sodnljskl prooes, kar se vodi v Zagrebu pod tem imenom proti srbskim «veleizdajalcem. t Tako se mora vprašati vsak, kdor zasleduje tragikomedijo pred zagrebškim deželnim sodiščem. Sedaj ima tudi avstrijski državni zbor priliko, da pogleda nekoliko za kulise Rauchovega pravosodja. Poslanec Masarykjev petek vložil svoj nujni predlog zaradi tega procesa in iz vte-meljevanja se dobi prav jasna slika tega tendenčnega političnega preganjanja. Ko je prišlo v javnost, da misli Masaryk vložiti predlog, Je znani dr. Frank, ki podpira pod masko najradikalnejšega opozicionalca vsako vlado, Rauchovo pa še posebno, poslal na Dunaj nekakšen smešen protest, češ, da je ta proces notranja hrvatska zadeva. Frank je pač tako čeden značaj, da bi s slastjo videl obešati 53 Srbov, če bi le količkaj služilo njegovim političnim namenom, ki so večinoma tako politični, da se dajo eskomptirati v gotovem denarju. Na Frankove proteste se avstrijski parla- mest seveda ne ozira in tudi predsednik je kon-štatiral, da je zbornica popolnoma kompetentna, baviti se s to rečjo. Masaryk je v petek samo začel utemeljevati svoj predlog, končal pa je svoj govor včeraj. Na zadnji seji je v glavnem povedal to: Obtožnica zatrjuje, da je bila «veliko-srbska propaganda* razširjena tudi na slovenskem ozemlju v Avstriji in da sta pri tem prizadeta tudi slovenska poslanca Hribar in dr. Krek. V obtožnici se nadalje zatrjuje, da podpira to revolucionarno gibanje moralno, zlasti pa gmotno dinastija Kara-gjorgjevičev. Vse evropsko časopisje obscja ta proces. Predvsem je jako čudno sestavljen senat, ki razpravlja o tem procesu: Predsednik. Tara-bocchia se nahaja radi pijančevanja v disciplinarni preiskavi, enega izmed votantov se javno dolži najostudnejših' stvari, preiskovalnemu sodniku pa očitajo, da je bil v Varaždinu agent provocateur in preiskovalni sodnik obenem, Zapisniki o preiskavi so ponarejeni in če se pretresa stvarne dokaze, ki se jih navaja, se zdi, kakor da bi bil človek v kakšnem etnografskem ali historičnem muzeju. Sodniki razpravljajo pri vsaki priliki o etnografskih in historičnih reminiscencah, a svedoki morajo pobijati te njihove nazore. Vsakemu posameznemu obtožencu očitajo; da je propagiral srbstvo in izkušajo dokazati, da rfa. Hrvatskem sploh ni Srbov. — Propagiranje srbstva proglašajo kot cerimen laesae maiestatis* (hudodelstvo razžaljenja veličanstva). Nobenih dokazov ni za obtožbo radi veleizdajniške revolucionarne agitacije, vrhutega pa so še vse priče nezanesljive. Eden izmed prič je morilec, ki še ni odsedel svoje kazni, drugi je pravkar prišel iz 18 mesečne ječe, tretji pa je sam sebe lahko poškodoval, da bi mogel pričati proti obtožencem. Sodniki in svedoki so pristaši Frankove stranke, ki ne priznava Srbov. Način, kako se vodi razprava, dokazuje, da temelji vsa stvar na slabi politični tendenci. — Klerikalna lojalnost se je zopet sijajno izkazala ob volitvah za pokojninski zavod privatnih uradnikov, ki so se vršile v nedeljo v Trstu. V •Slovenskem Narodu* in v «Slovencu> so se čitale zadnji čas notice, v katerih so se vabili službo-dajalci in službojemalci, naj vpošljejo nepopisane glasovnice nekakšnemu.liberalno-klerikalnemu odbora. Ker je že stara navada, da pozabljajo naši liberalci in klerikalci na vsa politična aasprotja, kadar gre za podobne volitve, se nismo nič čudih in se nismo niti ozirali na te notice. Naenkrat se je pa pokazalo, da stvar le ni tako nedolžna, ampak da tiči v njej prav dozorela klerikalna lopovščina. V Trstu se je bil namreč sestavil nekakšen volilni odbor za te volitve, ki je imel nalogo, postaviti kandidate, ozirajoč se na to, da pripadajo člani pokojninskega zavoda najrazličnejšim strankam. V imenu ljubljanskih klerikalcev se je obrnil ravnatelj Škerbinc do tega odbora z željo, da bi se volilni odbor izrekel za izločitev kranjske dežele iz tržaškega zavoda in da bi se Kranjski prepustili trije mandati. Njegovi želji se je ugodilo s pogojem da mora biti po en kandidat od liberalne, klerikalne in socialno-demokratične stranke. To je gospod Škerbinc sprejel in •e je odpeljal v Ljubljano. V Trst je naznanil tri imena. Tržaški odbor je bil tako previden, da je vprašal tudi socialno-demokratično stranko v Ljubljani za njenega kandidata in se mu je brzojavno naznanilo ime sodruga Cobala. A glej — všker-binčevem naznanilu ni bilo sodruga Čohala in sploh se v Ljubljani nihče ni obrnil do socialno-demokratične stranke radi kandidature. Kako se pravi temu? V Trstu obljubujejo, da se postavijo kandidatje od vseh strank, potem pa postavijo kandidate po svoji ▼olji, ne da bi le vprašali socialno demokracijo! To se pravi, da so hoteli oslepariti socialne demokrate in če je poslanec sodrug Pagnini dejal gospodu Škerbinc u, da je tako ravnanje nelojalno in nesramno, je zastopnik klerikalcev »lišal le resnico. Naenkrat so potem klerikalci priporočali kranjskim članom, naj se ne udeleže teh volitev «zaradi Čudnega postopanja Tržačanov*. Ce bi bili klerikalni poštenjakoviči povedali resnico, bi bili elani spoznali, da je bilo le njihovo ravnanje »čudno». In to «čudno* ravnanje si bo treba Upomniti za bodočnost. — Boj proti kobilicam na Krasa. »Kroatische Korrespondenz* poroča, da je poljedelsko ministrstvo dovolilo 100.000 K kot podporo za uničevanje kobilic na Goriškem, posebno na Krasu. Isti «*t piše, da namerava vlada kupiti 5000 puranov Qa Hrvatskem in v Dalmaciji ter jih po jako nizkih cenah izročiti Kraševcem, češ, da so se purani izkazali kot izvrstne pokončevalce kobilic. Omenjeni “*t pripoveduje tudi, kako so Kraševci prepričali Eljedelsko ministrstvo o nesreči, ki jim preti od nilic ter je nagnili do zgoraj navedene podpore. Poslali da so namreč poljedelskemu ministrstvu več *«H>jev, v katerih so se nahajale večje kepe zemlje * travo vred, na katerih se je nahajalo vse polno kobilic. Tako so izračunali, da jih je prišlo na štiriiaški *eter 180. Kakor rečeno, vse to pravi cKroatucho Korrespondenz*. . *— Smrt vilod padca pod bldkljem. V Ogleju P ,2#YOzil D0ki kolesar iz Gfradeža v krčmarja J os. ■jtteana. Ta je padel ter se pri padcu tako poško* <*oval, da je čez nekaj časa v velikih bolečinah Baje li je pretresel tudi možgane. — Smrtna neireSa. Pri delu ob kanalu v Tržiču je udaril velik kamen delavca A. Kampusa v prsi. Kampus je vsled udarca umrl. Tržiški delavoi! V nedeljo, dne 23. maja ob 3. ari popoldne Vas vabimo na ljudski shod ki bo v gostilniških prostorih gosp. Kavčiča z dnevnim redom: Protest proti novim davkom- Poročevalec sodrug ETBIN KRISTAN iz Ljubljane. Delavci! Skrbite za mnogoštevilno udeležbo, da bo Vaš shod mogočna manifestacija proti napadu na Vaše gospodarsko življenje. Sklicatelji. Lesni delavci v Ljubljani imajo na praznik, v četrtek, dne 20. maja ob 9. uri dopoldan pri „Levu“ na Marije Terezije cesti shod. Tovariši 1 skrbite za popolno udeležbo. Štrajk v češkem premogarskem revirju, V petek je ustavilo v Miešu v Karl-šahti 13 80 ljud delo. V soboto se jim je pridružilo še 1098 mož. Vzrok tej ustavitvi dela je, razglas direkcije zapadno-češke premogarske družbe, da se zniža 15,/* doklada na 5 %• Direkcija je sedaj delavcem ponudila teh 5'/o nazaj, če se zavežejo, da tekom treh let ne bodo nobene zahteve glede zvišanja mezde vložili. Zadnje vešti. Državni zbor. Konierenca načelnikov. Dunaj, 19. maja. Splošno začudenje je obudila včeraj po končani seji klubskih načelnikov vest, da zbornica za sedaj ne bo* imela več seje, temveč da se prihodnja seja naznani pismeno. Pravi se, da ima biti prihodnja seja dne 2. junija. Na dnevnem redu ostane pač še prvo čitanje finančnega načrta; vendar se pa lahko smatra, da je ta načrt že pokopan. Seja klubskih načelnikov se je vršila pod vodstvom predsednika Pattaia. Navzoč je bil tudi ministrski predsednik baron Bienerth. Določiti se je imel delovni program za bližnjo dobo. Dr. Pattai je povdarjal, da je treba pospešiti posvetovanje proračunskega odseka, v zbornici pa prvo čitanje finančnih predlog. V ta namen je nujno potrebno, da se odloži Šušteršičev nujni predlog o bosenski agrarni banki. Poslanec Seitz je vprašal Bienertha, če imajo vladne stranke namen, nastopiti za finančne predloge, zakaj čuje se, da je tudi med Poljaki, Nemci in kršč. socialci veliko nasprotje proti tem predlogom. Bienerth je dejal, da vlada pozdravlja dejstvo, da namerava proračunski odsek pospešiti svoje delo; vztrajati pa mora na tem, da se finančne predloge, ki so vložene v zbornici, čimprej rešijo vsaj v prvem čitanju, da se morejo odkazati odseku. G hiari (nemški nac.) je izjavljal, da je povsem nemogoče, da bi proračunski odsek končal svoje posvetovanje do binkošti. Gessmann je lomil kopje, da se morajo spraviti finančne predloge na vsak način čimprej na dnevni red, čeprav se krščanski socialci ne strinjajo popolnoma ž njimi. Šušteršič je zahteval, da se obravnava njegov nujni predlog. Pripravljen je pa, če je treba zaradi proračunskega odseka, da vzame svoj nujni predlog nazaj, pa ga vloži zopet po binkoštih. Bienerth je povedal, da je dobila vlada načrt za bosansko nstavo Sele pred par dnevi od skupnega finančnega ministrstva. Govorili so še Pergelt, Battaglia in Pattai. Na to se je sklenilo, da se z današnjo sejo zaključi predbinkoštno zasedanje. Proračunski odsek bi imel tudi med počitnicami seje. Masarykov nnjnl predlog. Dnnaj, 19. maja. Včeraj je Masaryk v zbornici nadaljeval utemeljevanje svojega nujnega predloga zaradi «vele-izdajniškega* procesa v Zagrebu. Iznačil je to razpravo pot političen proces in optima forma, Id se je umetno konstruiral. Kritiziral je znane Friedjun-gove članke. Nemški nacionalec S yl ves ter je govoril proti nujnosti. Ivaniševič (dalra. Hrvat) je imenoval zagrebški proces sramoto za Hrvatsko. Mayr (kršč. soc.) je dejal, da sedanji trenotek ni primeren, da bi avstrijska zbornica posegala v proces. Biankini je imenoval Mayrova izvajanja brezsrčna in zatajitev evropske civilizacije. Baron Bienerth je dejal, da so Masarykovi dokazi nejasni in da se imajo v Avstriji samo sodišča baviti s takimi vprašanji. Markhl (nemški nar.) je govoril proti temu predlogu. NSmec je izjavil, da bodo socialni demokratje glasovali za predlog. V enakem zmislu sta govorila Boljak (Srb) in soc. dem. Pernerstorf er. Potem so sledili popravku Za nujnost je glasovalo 167, prCti pa 132 poslancev. Potrebne */i večine torej ni bilo, značilno pa je, da je predlog dobil znatno absolutno večino. * ■ed Staro- in Hladočehi. Praga, 18. maja. Izvrševalni odbor staročeške stranke je izdal obvestilo, da se stranka ne smatra več vezane po kompromisu z Mladočehi, ker da so poslednji tekom zadnjih dveh let večkrat ravnali proti duhu kompromisa. Novi finski deielnl ibor. Peterburg, 19. maja. Zasedanje novega finskega deželnega zbora se otvori danes. Nova zbornica je tudi opozici-onalna. Od 200 poslancev je 85 socialnih demokratov, 65 Mladofincev in Švedov. Ogrska krlsa. Budimpešta, 19. maja. Košut noče več ostati v sedanji provizorični lastnosti na čelu trgovinskega ministrstva. Misli se, da dobi v tem slučaju od cesarja nalog, naj prevzame akcijo za razjasnitev položaja. Svetovno agrarno zvezo hočejo ustanoviti madžarski agrarci. Zveza bi bila mednarodna, sestavljena iz odposlancev vseh večjih gospodarskih deželnih društev in poljedelskih korporacij važnejših agrarnih držav. Sklepe vsakoletnih shodov bi predlagali posameznim vladam in parlamentom. Sedež svetovne zveze bi bil — Budimpešta, kjer bi se nahajala osrednja pisarna in knjižnica. Izdajali bi mednarodno revijo. — Stvar je bosa, dokler je za agrarce egoizem vodilno načelo. In kako naj bi bilo drugače? Veleizdajnlikl proces v Zagreba. Zagreb, 18. maja. Z ozirom na Masaryko» nujni predlog in govor v državnem zboru je podal predsednik sodišča Tarabocchia danes pred začetkom razprave tole bahato izjavo: »Nedostojni napadi proti temu sodnemu senatu, osobito proti moji osebi kot predsedniku, ki so se storili pod zaščito imunitete v avstrijskem državnem zboru in ki so vstanu napraviti vtis, kakor da bi se hotelo ta sodbeni senat terorizirati in v očeh javnega mnenja ponižati, bodo našli odgovor zakonitim potom, za kar so nujni koraki od merodajnega mesta že storjeni, kar dajem zaradi pomirjenja na znanje.> Podobno izjavo so objavile tudi uradne »Narodne Novine*. Štajerske deielnosborske volitve. Gradec, 18. maja. V slovenskih okrajih so bili iz kmečkih občin izvoljeni: V sodnem okraju Šoštanj, Slovenji Gradec, Marenberg: dr. Karol Verstovšek z 1036 glasovi, liberalec Božič je dobil 395 glasov, v sodnem okraju Celje, Vransko, Gornji Grad, Laško: dr. Ivan Benkovič in Alojzij Terglav, v sodnem okraju Brežice, Sevnica, Kozje: dr. Fran Jankovič, v sod. okrajih Slov. Bistrica, Konjice: Peter Novak, posestnik, v sod. okraju Maribor, St. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer: Franc Robič in Ivan Roškar, v sodnom okraju Rogatec, Šmarje: Jakob Vrečko, kmet na Ponikvi. Iz 17. okraja še ni bil do večera znan definitivni resultat. Najbrže bo ožja volitev. V Ljubljanico je padel v pondeljek popoldne na Sv. Petra nasipu osemletni šolski učenec Ernest Rus. Ko je Pollakov usnjarski pomočnik Viljem 3othe to opazil, je skočil pri tovarni čez zid ter utel v vodo po potapljajočega se dečka. Deček , e bil že nezavesten in le še par minut, pa bi )ila rešitev prišla prepozno. Sodrngll Kdor želi napredek naše stranke, ne sme nikdar pozabiti, da je časopisje najvažnejše orožje v našem boju. Vsak napredek našega časopisja je napredek naše stranke, vsak korak, ki ga more zaznamovati naše časopisje, nas približuje delavskim, socialno-demokratičnim ciljem. Razširjajte torej neumorno «Rdeči Prapor*, pridobivajte mu nove naročnike, zahtevajte ga po vseh javnih lokalih, v katere zahajate! Ako bo «Rdeči Prapor* krepak in velik, se poveča in utrdi Vaš vpliv na javnost »Rdeči Prapor* je Vaš glas, skrbite torej, da se bo slišal v vedno širših krogih! Vse, kar storite za svoje glasilo, ste storili zase, za svoj napredek, za svojo korist Agitator za strankino glasilo mora biti vsak posamezni sodrug 1 Sodragi, sotaiSljuttl! &$•*{«,{ kifini 1« IrifBi«, KJcr ji n uzpotag* VaSc ,w,.a=w juh, pupK«, Niške cene! Velika snknena salogal Priporočljiva slovenska trgovina za moiko tu ionsko blago pri 62-87 sv. Cirilu in Metodu Cjtiljiu, liigtrjrie ali« 1. Strokovni pregled. Pekovski pomočniki ljubljanski so 15. aprila na svojem občnem zboru sprejeli sledečo resolucijo: Slavna c. kr. deželna vlada se poživlja, naj končno prepove mlinarjem, napolnjevati vreče z obsegom ICO kg moke, in sicer iz enostavnega razloga, ker je 100 kg preveliko breme za enega človeka. Pekovski pomočniki moramo sedaj nositi po 100 kg na svojih hrbtih, in to po noči, ko smo utrujeni od bdenja in našega inače zelo napornega nočnega dela. — Dobro bi sedaj bilo, da bi se pekom pridružili trgovski uslužbenci in hlapci v špecerijskih trgovinah, da bi se res končno ta stvar definitivno uredila. Ni prav, da se poklicane oblasti tako malo brigajo za tako važno zahtevo delavcev-trpinov! Konsnmno dr nit to za Ljubljano in okolico, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani otvori 21., oziroma 22. maja svojo drugo pro-d ajalno, in sicer v Vodmatu, v Bohoričevih ulicah, kjer je sedaj trgovina Dragotina Grila. Opozarja se zato sedaj vse delavce Vodmata, Zelene jame in Most, oziroma Kolodvorskega okraja, da se vpišejo takoj v «Konsumno društvo za Ljubljano in okolico*. Vpisnina znaša eno krono, delež 20 kron. Pristopi se lahko v prodajalnah, oziroma pri zaupnikih in pa v pisarni v Šelenburgovih ulicah štev. 6/11. Dopisi* Zagorje ob Savi. Občinski tajnik Kerschnigg, false Keršnik, posnema Dolfeta. Se pred pol letom se je milo pritoževal črez Tomo Koprivca, da ga ne pusti do korita pri liberalni posojilnici. Sokoli so bili takrat pri njem divjaki. Tako je tožil svojim sosedom. V času, ko so imeli Sokoli veselico na vrtu gospe Weinbergerjeve, je dejal: Ta sokolska zverina ne da celo noč miru; še spati ne morem; to so hujši kakor divjaki.* Vsaka beseda, ki je prihajala iz njegovih ust, je bila psovka za Slovence. Radi tega se povprašujejo danes po Zagorju, če je mogoče, da je postal Kerschnigg res voditelj slovenskih liberalcev, ali pa kakor sam pravi N. D. O. Zvedeli smo od zanesljive strani, da sta gospoda Weinberger in Kerschnigg v velikem strahu, da se pri prihodnjih občinskih volitvah vto-pita v svoji lastni bahariji. Gospod Kerschnigg pa se hoče rešiti v omenjeno posojilnico; ima že zagotovljeno, da bode računovodja posojilnice in hišnik Sokolskega doma, če se mu posreči spraviti pomembno organizacijo na narodnjaški podlagi na noge. Da je to pri naših narodnjakih vse dobro, je razumljivo; saj se tudi sami podpišejo hudiču, če le kaj nese. Ali ni res, Mihče? Umetnost in književnost. •Vojna in socialna demokracija.* Gena 30 vin. Pod tem naslovom je izdala »Delavska tiskovna družba v Ljubljani* zelo poučno brošuro, v kateri so uvrščeni govori dr. Adlerja, S eit z a, Rennerja, dr. Soukupain Daszynskega. Našla čitateljem priporočamo, da se oziralo na take tvrdke, ki inserlrajo v našem listn. Zahtevajta po vseh gostilnah, kavarnah In v brivnicah WT i Prati Kavarna ,Unione‘ v Trstu ulica Gaserma in Torre Blanca se priporoča. Katinka Widmayer trgovina pri ,Solncu‘ za vodo Pogačarjev trg priporoča svojo veliko zalogo 45—13 perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, 1.1. d. Vezenje umetnik cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče' vedno v zalogi. Specialiteta za delavce: Celollold-ovratniki, prsa in manšete. m Nizke cene mm— Milko Krapeš urar in trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepDih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošč« s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto! 52—26 1 2 P letni velik JJsscc uspeh! ^ 52-24 Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano ===== želodčno tinkturo lekarna Piccolija Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. L Toi zaloga N-t- Gosp. gostilni slavnemu občinst 7 zagrebi : deško 62—46 ga: nažlč | piva pri Ljubljani, j ■« ? Carjem in p. n. 3 vu priporočam ško ln i pivo : p J« j&odnifd Materi velijo znmoaljivO'potovati * rSimonJT ~ vSjubtfani 'tiakoorstnaC^jtunUa [g! m i i I 'i Krasno 'pomladansko zalogo modnega blaga za gospode In dame priporoča: Ljubljana Hestnl trg štev. 19. 104—61 i afflaaaEliglieiieligliaiaiaifflMiMg GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove nlice štev. 9, 24-19 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in 'tih—ir— dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. ■■ J. Grobelnik, ubij ana Ker sem oddal trgovino na debelo, uljudno sporočam, da sem znatno povečal svojo manufakturno trgovino na drobno, prod škofijo štev« 1« Lepe novosti za damske obleke in bluze. Schrollovi šifoni. Cisto platno. Namizno perilo in robci. 10—11 Nakupil sem osebno na Dunaju, Brnu po brezkonkurenčnih cenah sukno za moške obleke in površnike £e od K 2’— naprej do naj* finejših vrst. Velika zaloga preprog, zaves, garnitur in odej. Predno nakupite letnega blaga, blagovolite si ogledati mojo veliko, na novo založeno zalogo In pa zahtevajte nzorce. — Prepričali se boste, da kupite ceno in dobro 1 ilška družba združenih pivova Telefon fttev. i08. v Cjubljani Telefon itev. 108. priporoča »roje Izborno pivo v sodcih ln steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠlSKI. 59-14 MaiaMj i* »djeverni uradnik Fran Iziti« Tiska Iv. Pl« Lampret v Kranj««