Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 10. DECEMBRA 1964 Leto XVI. — Štev. 48 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
OB ANALIZAH DELA OBČINSKIH SKUPŠČIN:
Aktivnost in neaktivnost odbornikov in volivcev
Občinski odbori SZDL v pomurskih občinah so na nedavnih plenumih analizirali dosedanje delo občinskih skupščin. To naj bi bil nekakšen uvod v predvolilno dejavnost, saj vemo, da bomo v vseh štirih pomurskih občinah — kot tudi drugod — izvolili v marcu oziroma aprilu prihodnjega leta polovico novih odbornikov. Analize dela občinskih skupščin so dale vrsto ugotovitev o delu skupščin: ugodnih ocen kakor tudi nekaj pripomb ob katerih se je potrebno zamisliti. Poglejmo najprej dosedanjo strukturo občinskih skupščin. V Lendavi je na pr. 18 odbornikov delavcev, prav toliko kmetovalcev in kar 10 uslužbencev. V soboški skupščini je v občinskem zboru 10 uslužbencev (v zboru delovnih skupnosti 7) 2 delavca, 5 kmetov itd. Podobno je v radgonski občini. Kot komentar k temu dodajamo trditev iz lendavske analize:
—	Ustrezna sestava občinske skupščine je temeljni ne pa tudi edini pogoj za uspešno uresničevanje njenih funkcij in njenega nadaljnjega razvoja v samostojno in odgovorno delovno telo — Če smo že upoštevali pri kandidiranju načelo, da je v skupščini sestav, ki odgovarja ustvarjenemu dohodku v posamezni panogi, kar je vsekakor prav, ali vendarle ni bilo izvoljenih doslej v naše skupščine nekoliko preveč uslužbencev? To pa ni slučaj, temveč je naša značilnost!
Analize dajejo tudi prikaz o aktivnosti posameznih odbornikov v skupščinskih razpravah. Samo primerjava tega, da v soboški skupščini 15 odbornikov doslej še ni sodelovalo v razpravah, v radgonski 11, podobne podatke bi lahko navedli za ostali občini, pa nam še ne daje objektivne slike o resnični aktivnosti odbornikov. Vzroke za uspešno ali manj uspešno delo odbornikov je treba iskati tudi v sistemu našega dela in ne samo v osveščenosti občanov.
—	odbornikov. V eni izmed analiz o delu občinske skupščine je med drugim rečeno: — Vloge zborov volivcev se volivci vse premalo zavedajo in je verjetno v tem razlog, da udeležba na zborih volivcev ni zadovoljiva. To je tipično mehanična ocena problema, ki je res problem, saj se sko-
raj v nobeni naši občini ne moremo pohvaliti z veliko udeležbo na zborih volivcev. V soboški občini so na pr. na 128 zborih volivcev januarja letos »našteli« 5872 volivcev, kar bi bilo 14 odst. vseh volilnih upravičencev. Vemo pa, kako v takih primerih štejemo!
KDO SE PRAVZAPRAV
NE ZAVEDA POMENA
ZBOROV VOLIVCEV?
Popolnoma upravičeno lahko postavimo to vprašanje. Občinski statuti, ki se še pravzaprav niso niti ohladili od takrat, ko so jih sprejele naše skupščine, dajejo zborom volivcev več funkcij: da so javne tribune za izmenjavo stališč, opravljajo vlogo javne kontrole, imajo vlogo odločanja, volilno funkcijo itd.
Prikličimo si v spomin enega izmed zborov volivcev kjer koli v Pomurju. Fizično prisotnih je okrog 8 odstotkov volivcev, ki poslušajo na pr. obrazložitev predloga občinskega družbenega plana. Tretjina prisotnih ne posluša, tretjina ali še več skoraj ničesar ne razume. Sicer pa se tudi nočejo potruditi, da bi razumeli, saj vedo, da prav ničesar bistvenega (mišljeno
dobesedno) ne morejo spremeniti. Ali je potem takšen plan res volja občanov? Ali je upravičena bojazen, da nam bodo ljudje predlog »premalo« utemeljenega in dokončno pripravljenega plana razcefrali? Da bodo utemeljevali izključno svoje lokalne interese, ne da bi poskušali razumeti potrebe komune kot celote? Bodimo odkriti in priznajmo, da doslej še nihče z občin ni šel na zbor volivcev brez te predpostavke. Je taka bojazen upravičena, ali pa kaže na to kako birokratski so še pogostokrat naši postopki v odnosu do volivca, ki se je pač že nekoliko navadil tega, da misli nekdo na občini namesto njega. Oglejmo si še en primer, ki težko prenese kritiko in ki nam lahko prav tako daje vsaj delen odgovor na vprašanje: aktivnost volivca in odbornika. Mnogi zbori volivcev so sprejeli sklepe o krajevnem samoprispevku. Poleg tega so skupščine ob sprejemanju družbenega plana in proračuna določile nekaj sredstev tudi za funkcioniranje krajevnih skupnosti. Predlogi za finančna sredstva so vsebovali s strani krajevnih skupnosti »velike« številke (ali pa tudi ne). Na občini je bilo potem določeno nekoliko manj, v decembru pa lahko ugotavljamo, da posamezne krajevne skupnosti niso dobile niti polovico obljubljenih sredstev, pa čeprav je šlo le za 200 ali 400 tisoč dinarjev. Podobno je s sredstvi iz naslova krajevnega samoprispevka, ki bi pripadala izključno krajevni skupnosti, saj so volivci izglasovali krajevni samoprispevek za določen namen. Tu bi lahko govorili celo o kršenju zakonitosti. Vemo, da občinski družbeni plan ne more biti zgolj seštevek planov nižjih teritorialnih skupnosti in delovnih organizacij, toda prav tako nesmiselna in odbijajoča je miselnost, da lahko životari krajevna skupnost z nekaj tisočaki, ki jih bodo določili krajevni skupnosti na občini. Ne moremo trditi, da predlogi za sredstva, ki so jih dale krajevne skupnosti niso odraz življenjskih potreb občanov. Če so v nekem kraju predla-(Nadaljevanje na 2. strani)
RAZŠIRJENA SEJA KOMITEJA ZKS V LJUTOMERU
V ponedeljek popoldne se je sestal občinski komite ZKS v Ljutomeru na razširjeni seji. na kateri so razpravljali o nekaterih gospodarskih problemih v luči sklepov predkongresne volilne konference ZK. V uvodnem poročilu, ki ga je podal član komiteja Vlado Ferenc so bile poudarjene predvsem naloge komunistov pri izvajanju aktualnih vprašanj na področju gospodarstva. V razpravi so člani komiteja obravnavali med drugim tudi združevanje kmetijskih gospodarskih organizacij.
Podrobneje bomo o seji komiteja poročali v prihodnji številki.
Pogled v dvorano, kjer zaseda Vlil. kongres Zveze komun istov Jugoslavije
V BEOGRADU ZASEDA VIII. KONGRES ZKJ
Pogumno oceniti dosedanjo pot ter jo očistiti vseh ovir
V ponedeljek ob 9. uri dopoldne se je začel VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki mu prisostvuje 1302 delegatov, članov Centralnega komiteja ZKJ in članov Centralne revizijske komisije ter 29 delegacij komunističnih, delavskih in socialističnih partij ter naprednih gibanj. Kongres bo trajal predvidoma šest dni in bo končan v soboto popoldne.
Že pred deveto uro so delegati zasedli svoja mesta v dvorani, ki je največja in najlepša v Beogradu in spontano pozdravili prihod tovariša Tita, ki je tudi začel z delom VIII. kongresa. Na dnevnem redu prvega dne zasedanja kongresa sta bili poročili generalnega sekretarja ZKJ Josipa Broza Tita in pa poročilo Edvarda Kardelja o družbeno ekonomskih nalogah.
Tov. Tito je v svojem poročilu, ko je govoril o nekaterih pojavih v našem naglem razvoju, poudaril, da mora VIII. kongres biti kongres pogumnega, doslednega revolucionarnega čiščenja naše poti vsega tistega, kar nas še vedno vleče nazaj, vsega tistega, kar se boji nadaljnje krepitve vlo-
ge delovnega človeka na vseh področjih odločanja o družbenih vprašanjih. Tovariš Tito je v svojem poročilu obširno govoril o mednarodnih problemih, o politiki nevezanosti in opozoril, da je v današnjem svetu še mnogo nevarnosti za mir. Razpravljal je tudi o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in se pri tem posebej dotaknil kitajskih kritik ZKJ in o napadih na SZ. Govoril je tudi o vlogi Hruščova v demokratizaciji življenja v SZ in o njegovem pomembnem prispevku k ohranitvi miru.
Tov. Edvard Kardelj je govoreč o družbeno ekonomskih nalogah poudaril, da je neizogibna podlaga naše gospodarske politike v naslednjem obdobju vsekakor kritična analiza problemov, ki so se pokazali v dosedanjem materialnem in družbenem razvoju.
Kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je v svetovni javnosti posvečena zelo velika pozornost. Delo kongresa spremljajo številni poročevalci tujih časopisov in časopisnih agencij, velik del pa neposredno prenaša tudi jugoslovanska televizija.
Josip Broz — Tito bere poročilo
PREDVOLILNO POSVETOVANJE V MURSKI SOBOTI
Kandidiranje zadeva vseh občanov
Minulo soboto je bilo v Murski Soboti posvetovanje predstavnikov KO SZDL in političnega aktiva. Posvetovanje je sklical ObO SZDL Murska Sobota. Na posvetovanju so obširno razpravljali o političnih in kadrovskih pripravah na
skupščinske volitve.
Predsednica ObO SZDL tov. Sida Podlesek je uvodoma nanizala nekaj misli v zvezi s pripravami na volitve ter pri tem opozorila na stališče Zveznega odbora SZDL in na naloge, ki čakajo organizacije Socialistične zveze. Poudarila je, da je naš družbeni sistem dosegel tako stopnjo razvoja neposredne socialistične demokracije, zlasti v delovnih organizacijah, da omogoča široko izbiro kandidatov za odbornike in poslance občinske, republiške in zvezne skupščine. Zato je možno nadalje razvijati demokratičen postopek kandidiranja in uveljaviti načelo, da je kandidiranje zadeva vseh občanov. Pomembno vlogo pa morajo pri tem odigrati organizacije Socialistične zveze in ostale družbeno-politične organizacije ter organizirati najširno in čim bolj intenzivno politično aktivnost. S svojo aktivnostjo
morajo občanom omogočiti razpravljanje o kandidiranju ter jih seznanjati s kadrovskimi potrebami in kriteriji skupščin. S tem pripomorejo k dobri sestavi skupščin glede aktivnosti odbornikov in poslancev, kakor tudi glede strukturnih potreb skupščin po predstavnikih, ki poznajo osnovno problematiko s posameznih področjih gospodarstva ali družbenih služb. Izbira kandidatov naj bo torej čim bolj javna, upoštevati pa je treba ustavno načelo rotacije ter zagotoviti zadostno udeležbo mladine in žena, kakor tudi neposrednih proizvajalcev.
Na posvetovanju so poudarili, da je treba s pripravami začeti takoj ter najprej sklicati razširjene seje krajevnih organizacij Socialistične zveze in izdelati program predvolilne aktivnosti, nato pa sklicati širše politične sestanke, na katerih bi predlagali kandidate za odbornike in poslance. Si-
cer pa je zaželjeno, da o kandidatih za odbornike in poslance občani razpravljajo na vseh sestankih, ki bodo v tem času ter vse predloge evidentirajo in jih posredujejo ObO SZDL in volilni komisiji.
Na Kapeli prvi kandidati
Na javni tribuni so med prvimi evidentirali predloge za bodoče kandidate v občinsko skupščino. Predlagali so 4 kandidate, in to Antona Vambergerja, Ivana Kupljena, Franca Kšelo in Pepco Vambergerjevo. O dosedanjih odbornikih so na tribuni menili, da je bila zanje dvoletna mandatna doba prekratka.
V Negovi, Stogovcih in Vidmu so zahtevali, da v Socialistični zvezi razne ustrezne predloge organizirano spremljajo in evidentirajo, da bodo lahko izvolili za pomembnejše družbene dolžnosti občane,
ki ne bodo preobremenjeni s funkcijami, medtem ko so na tribuni v Radencih mnogo razpravljali o vprašanju enega ali več kandidatov in o vlogi bodočih poslancev in odbornikov. V Črnicih so izjavljali, da se z demokratizacijo kadrovanja v celoti strinjajo. Na vseh tribunah so govorili tudi o kandidatih za bodoče odbornike Socialistične zveze. Sklenili so, da bodo na vseh sestankih društev in organizacij, ki bodo prve dni decembra, zbirali in evidentirali predloge kandidatov.
IKA.
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
PO VAŠEM OKUSU — PO VAŠIH ŽELJAH — ZA VAŠE POTREBE, izbirajte med bogato zalogo metražnega blaga, lahke konfekcije, pletenin, trikotaže in perila — V POSLOVALNICI »SAMOIZBIRA«
VREME
      ZA ČAS OD 10. DO 20. DEC.
Približno od 11. do 16. dec. nestalno s pogostimi padavinami; sprva južno vreme z dežjem. sredi decembra zopet ohladitev s snegom. Po 16. decembru nekaj suhih in hladnih dni, 20. ali 21. decembra zopet sneg.	Dr. V. M.
SILVESTROVANJE — ZA BOGATO OBLOŽENO MIZO!
Zato pričakajte Novo leto 1965 v DOMU NA GORIČKEM V PETROVCIH. Rezervacije s konzumacijo 2.000 din po osebi. Rezervacije v Domu ali po telefonu — stalna zveza: Petrovci 8.
OD TEDNA
SPROSTITEV
MALOOBMEJNEGA
PROMETA S SOSEDNJO AVSTRIJO
V dneh od 18. do 27. nov. se je sestala v Gradcu mešana jugoslovansko-avstrijska komisija, ki je sprejela nekatere novosti, kar zadeva maloobmejni promet med obema sosednjima državama. Komisija je ugotovila, da se je število mejnih prehodov povečalo na obeh straneh ter da so jugoslovanski in avstrijski lokalni organi zelo uspešno sodelovali.
Po predlogu komisije naj bi povečali znesek, ki ga sme odnesti naš državljan čez mejo v enem mesecu od sedanjih 3500 na 5000 dinarjev. Komisija je soglašala tudi s tarifo za uporabo brodov na Muri, ki so jih določili lokalni organi, kakor tudi za popravilo broda pri Sladkem vrhu. V interesu prebivalstva ob meji so tudi sklenili, da bo vsaka stran zase proučila potrebe po tranzitnem prometu v okviru obmejnega prometa.
Vsi omenjeni predlogi bodo začeli veljati, ko jih bosta sprejeli in potrdili vladi.
VEDNO VEČ DRŽAV ZA SKLIC VS O KONGU
Zahtevi naj se sestane varnostni svet in razpravlja o ameriško-belgijski intervenciji v Kongu se je pridružilo zadnje dni še nekaj držav, tako je zdaj teh držav že 21. Predsednik VS se je pred dnevi posvetoval o tej zadevi z mnogimi znanimi politiki. V zvezi s Kongom se je sestalo zadnje dni tudi več afriških in azijskih držav, posebno udeleženke kairske konference.
PROCES NA DUNAJU
Na Dunaju poteka že dalj časa sodni proces proti bivšemu esesovcu Franzu Novaku. Nekateri poznavalci razmer sodijo, da bodo obtoženca verjetno oprostili ali pa bo dobil le malenkostno kazen, kajti številne priče dajejo nejasne in dvomljive izjave. Pred dunajskim sodiščem tudi toliko ne govorijo o tem, kaj se je godilo v Treblinki in drugih taboriščih temveč sprašujejo priče o povsem obrobnih zadevah: kakšne barve je bila Novakova obleka, je nosil kapo ali čelado? Vsega tega pa se priče ne spominjajo več podrobno, kar s pridom izkorišča tudi Novakov branilec.
DO TEDNA
MARJAN DOLINAR RECITIRAL NA UČITELJIŠČU IN GIMNAZIJI
V petek popoldne je dijake soboškega učiteljišča in gimnazije obiskal član Slovenskega narodnega gledališča iz Celja Marjan Dolinar, ki je dijakom recitiral zadnja Cankarjeva dela, ki jih je naš največji pisatelj napisal v času prve svetovne vojne. Dijaki so z zbranostjo poslušali recitatorja in si želijo še takih prireditev.
ZASTOPNIKI AVSTRIJSKE POTOVALNE AGENCIJE V RADENCIH
Pred kratkim je obiskala zdravilišče Radenska Slatina večja skupina uradnikov turističnih birojev iz Gradca, Dunaja, Salzburga in drugih večjih krajev sosednje Avstrije. Pod strokovnim vodstvom so si gostje ogledali zdraviliške ,gostinske in druge objekte zdravilišča, z namenom, da pridobljene vtise posredujejo njihovim turistom, ki prihajajo na zdravljenje, oziroma na oddih v naše zdravilišče. Na obiskovalce so napravili posebno ugoden vtis novi, nad vse sodobno urejeni zdraviliški dom, sodobni urejeni gostinski prostori v Radencih in moderen obrat proizvodnje mineralne vode v Boračevi. Potovanje, oziroma obisk je organizirala znana potovalna agencija »Steierbus« iz Gradca, ki ima v Avstriji podobno vlogo kot naš Kompas.
IKA.
Od komisije za varnost prometa pričakujemo več
Dokaj hiter razvoj prometa na cestah zahteva, da se za vse večjo varnost zanima čimveč družbenih organov. V prvi vrsti pa imajo to nalogo občinske komisije za varnost prometa. Ta obstaja tudi v Radgoni. V začetku tega leta je komisija sprejela dokaj obširen plan dela, ki pa je le delno realiziran. Po večjih podjetjih na radgonskem območju so bile ustanovljene podkomisije za varnost prometa, ki naj bi v svojem delovnem območju skrbele za brez hibnost vozil in pomagale odpravljati pomanjkljivosti ter dajati predloge za večjo varnost v prometu. Te komisije pa v tem letu niso dovolj zaživele, delno tudi zaradi pasivnosti občinske komisije.
Občinska komisija je pregledala celotno prometno signalizacijo na vseh cestah in predlagala odstranitev odnosno dopolnitev potrebnih prometnih znakov. Ta naloga pa je bila izvedena le delno.
Posamezni ukrepi so bili izvršeni tudi drugače kot je predlagala komisija. Prav zaradi tega koristniki javnih cest pogosto pridejo v nasprotje z varnostnimi organi, ki upoštevajo obstoječe, čeprav nepravilno postavljene prometne znake. V Radgoni že vse leto lahko opažamo, da je znak »Prepovedano zaustavljanje, parkiranje posebej urejeno postavljen v nasprotju s predpisi. Predlog je bil, da se dajo dodatne table, ki bi označevale dolžino prepovedi, toda predlog je ostal le na papirju, ker ni plačnika, ki bi tablo naroročil in plačal. Posebno kričeč primer je Gubčeva cesta, ki je stranski odcep ceste II. reda. Komisija je po daljši razpravi osvojila predlog naj se ta cesta iz smeri Apačke ceste zapre za ves avtomobilski promet. Promet naj bi bil dovoljen le kolesarjem in mopedistom.
Cestno podjetje v katerega pristojnost spada ta odcep ceste pa
ni upoštevalo predloga komisije; postavili so znak »enosmerna cesta« in tako zaprli pot vsem koristnikom ceste. Prav zaradi tega mora nešteto kolesarjev in mopedistov, ki prihajajo na delo, ali odhajajo na mejni prehod, narediti več kot kilometer daljšo pot po Apački cesti. Sredi te enosmerne Gubčeve ceste je vinska klet KK Radgona, do katere je tako tudi za kolesarja pot podaljšana za 1.5 km. Naslednji problem pa so vse ostale radgonske ulice, ki so vezane na cesto II. reda. Na teh še vedno pogrešamo ustrezne prometne znake. Postavljam vprašanje ali res ni nikjer sredstev za plačilo prometnik znakov, ali naj počakamo na nesrečo!
Vse kaže, da bo morala občinska komisija za varnost prometa poživeti svoje delo, saj ji to narekuje tudi okrog 100 prometnih nesreč v letu 1964 s 4 smrtnimi primeri.
Jože Kos
Prometna nesreča v Podgradu pri Radgoni
NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE V MURSKI SOBOTI
Kmečkemu zavarovanju več pozornosti
Prejšnji petek so odborniki občinske skupščine v Murski Soboti na svoji seji razpravljali o problemu splošnega in kmečkega zavarovanja, ter analizirali delo komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Murski Soboti, ki zajema vse štiri pomurske občine.
Iz poročila, ki so ga odborniki poslušali je bilo razvidno, da predstavlja največji problem zdravstvenega varstva v Pomurju kmečko zavarovanje, ki ne pokriva svojih izdatkov. V letošnjem letu je zguba daleč največja, tako beležijo do oktobra meseca 107 milijonov primanjkljaja, do konca leta pa predvidevajo, da bo zguba porasla na 140 milijonov. Od vseh štirih občin je največji
primanjkljaj v soboški občini in sicer okrog 76 milijonov, medtem ko je v lendavski nekoliko manjši, okrog 27 milijonov.
Nastalega primanjkljaja, v kmečkem zavarovanju, ne bodo mogle občine kriti same, zato je bilo na skupščini sklenjeno, da o nastalem položaju obvestijo republiške organe.
Koriščenje zdravstvenega
zavarovanja rednih zavarovancev presega obseg planiranih sredstev zaradi povečanja števila zaposlenih, epidemije tifusa in gripe v Murski Soboti, vendar računajo, da bodo lahko nastalo razliko pokrili iz rezervnega sklada s sredstvi iz prejšnjih let.
Nadalje so odborniki poslušali poročilo komisije za narodno obrambo. Skupščina je sprejela predlog komsije, da je potrebno zagotoviti za to dejavnost več sredstev, opremiti ekipe civilne zaščite, zagotoviti primerne prostore za vežbališče in drugo.
Na skupščini so razpravljali tudi o porabi sredstev za vzdrževanje cest v soboški občini Direktor komunalnega podjetja je poročal, da so bila sredstva za vzdrževanje cest minimalna, zaradi tega so bile tudi ceste temu primerno vzdrževane. Zgodilo se je, da na nekaterih odsekih ni bil skozi vse leto posut gramoz, kar so odborniki že na prejšnji seji omenjali in zahtevali obrazložitev od strani komunalnega podjetja. Sredstev za ceste je bilo 34 milijonov: s 24 milijonov za osebne dohodke, za material pa je ostalo samo 10 milijonov. V razpravi so odborniki ugotavljali, da gospodarske organizacije v občini kažejo premalo razumevanja za vzdrževanje cest, čeprav so pomembni koristniki cest.
Skupščina je priporočala komunalnemu in cestnemu podjetju, naj temeljito proučita, porabo sredstev, ki bodo predvidena za vzdrževanje cest.
Z letne konference SZDL v Moščancih
Aktivnost in neaktivnost odbornikov in volivcev
(Nadaljevanje s 1. strani)
gali, da krajevna skupnost uredi na pr. kopalnice ali kakšen manjši servis za zadovoljevanje osnovnih potreb občanov in da ne obravnavajo samo svojih cest, kar radi kritiziramo, to ni nobeno pretiravanje. Kot opravičilo, da krajevnim skupnostim ne dajemo več sredstev navajamo pač tiste potrebe, ki jih smatramo z občinskega vidika kot ključne. Če smo o upravičenosti takih teženj volivce prepričali nam dokazuje med drugim udeležba na zborih volivcev in končno tudi aktivnost odbornikov.
Precejšnjo vlogo pri zmanjševanju aktivnosti odbornikov občin. skupščin ima tudi uprav-
ni aparat občinskih skupščin, ki še vse prepogostokrat nastopa s tendenco odločevalca, namesto da bi to važno vlogo prepuščal skupščini ter dajal ob temeljitem študiju posameznih vprašanj, ki so predmet razprav, skupščini na voljo tudi več možnih rešitev. To je tista neuničljiva in vsevsiljiva tendenca odločanja o važnih zadevah s strani ad-
ministracije, ki za to ni poklicana in kar odbornika tako v skupščinski klopi, kot doma med volivci uspava in ga ne sili dovolj k temu, da bi bolj prizadevno soodločal.
Napačno pa bi bilo, če bi šli v predvolilne razprave z mnenjem, da bo uspeh zagotovljen samo z boljšo strukturo naših skupščin, čeprav nam ta ne more biti postran-
ska zadeva, pač pa je uspešnost dela skupščin odvisna veliko tudi od sistema dela, od našega pojmovanja demokratičnega odločanja volivcev. Barometer za to, če so naši postopki pravilni je udeležba na zborih volivcev. Ta barometer pa kaže danes bolj slabo kot dobro.
Juš Makovec VUČJA VAS
Tudi krajevna organizacija SZDL v Vučji vasi je imela pred kratkim letno konferenco. Poleg komunalnih zadev so obravnavali tudi nameravano gradnjo telovadnice in dvorane. Iz naslova krajevnega samoprispevka so doslej nabrali milijon dinarjev.
10 LET PUCONSKE SEPARACIJE
V Puconcih so praznovanje Dneva republike združili s praznovanjem 10-letnice Proizvodnje kremenčevega peska.
Ob ustanovitvi je ta kolektiv štel 80 članov, proizvodnja pa je znašala 5.000 ton filtriranega peska letno. Po desetih letih obratovanja zapo-
sluje podjetje 68 delavcev, proizvodnjo in realizacijo pa so petkrat povečali.
Ob Dnevu republike je kolektiv nagradil 24 delavcev, ki so v podjetju od ustanovitve, z zlatimi urami.
J. Šabjan
Zagotoviti dopolnilna sredstva občinam
Temeljni zakon in predloženi republiški zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti določa, da posamezne družbeno-politične skupnosti samostojno odrejajo višino svojih dohodkov v proračunih glede na vrsto teh dohodkov, ki so predvideni kot dohodek teh skupnosti. To odmerjanje s strani posamezne družbeno-politične skupnosti, posebno pa odmerjanje občine kot temeljne skupnosti pa mora biti v skladu z načeli, da te obveze ne vplivajo destimulativno na produktivnost in splošno na gospodarsko aktivnost občana ali organizacije.
Načelo na katerem temelji novi zakon o formiranju sredstev za splošno potrošnjo na vseh nivojih je torej gospodarska moč, razvitost proizvajalnih sil, višina novoustvar jenega dohodka. Ekonomska moč družbeno-politične skupnosti je odločujoča pri ocenitvi sposobnosti za zbiranje sredstev, ki so potrebna za pokrivanje potreb v občini, re. publiki in zvezi. Ta princip brez dvoma ugodno deluje v tej smeri, da razvija in pospešuje splošen gospodarski razvoj v posameznih komunah, ki si s povečano gospodarsko aktivnostjo povečujejo tudi družbeni standard.
Iz tega pa izhajajo tudi različne možnosti posameznih komun. Razporeditev proizvajalnih sil in razvitost posameznih ožjih političnih skupnosti je gledano z vidika širše skupnosti dokaj različna. Tako se v naši republiki, ako merimo razvitost po ustvarjenem narodnem dohodku, leta giblje v razponu od 107.000 din na prebivalca do 1,5 mili-
jona na prebivalca. Že ta pokazatelj. čeprav mu ne moremo pripisati naobjektivnejše odločanje o razvitosti, nam kaže na izredno različne materialne možnosti posamezne komune. Ako torej izhajamo iz sedanjega stanja glede proračunske potrošnje, ki bazira na gospodarski moči komune, lahko zaključimo, da bodo določene politične skupnosti nujno morale imeti v delitvi poseben položaj, da bi lahko pokrivale obveznosti, ki jim jih nalaga ustava. To možnost novi zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti tudi vsebuje.
Doslej se je ta različna sposobnost proračunske potrošnje regulirala preko okrajnih proračunov. Z novim zakonom to odpade in komune stopajo glede porazdelitve sredstev za splošno potrošnjo v neposredne odnose z republiškim proračunom. S to načelno spremembo, bo tudi lažje objektivizirati dosedanje stanje glede proračunske potrošnje.
Doslej je namreč na tem pod-področju vladala precejšnja različnost, ko so se ta sredstva prelivala preko okrajnih proračunov. Tako vidimo, da je tudi proračunska potrošnja na prebivalca zelo različna in se giblje od 26.000 din do 45.000 din, če primerjamo povprečja med štirimi okraji, še težja pa je situacija, ako to potrošnjo primerjamo med občinami, kjer se giblje v razponu od 20.000 do 120.000 dinarjev. Tak razpon je vsekakor prevelik, ne glede na to, da različna razvitost komune in njen položaj zahtevata tudi večja sredstva in da torej ne moremo govoriti o popolnem
izenačevanju, kar se tiče proračunske potrošnje.
Splošna potrošnja je eden izmed elementov delitve ustvarjenega narodnega dohodka. Ta potrošnja se formira in odreja torej v osnovni delitvi ND in na ravni, ki jo tako razvito gospodarstvo premore. Brez dvoma je, da se pri ocenjevanju osnovne delitve ND in s tem povezane splošne potrošnje obravnava povprečna gospodarska razvitost širše ekonomske skupnosti. Zato tudi obseg te proračunske potrošnje sloni na splošni — povprečni gospodarski razvitosti. Sedanje meje političnih skupnosti in njihova gospodarska moč torej niso v odrejanju obsega splošne potrošnje odločilne, temveč odločilna je ekonomska moč širše skupnosti.
Ako torej izhajamo iz te ugotovitve, nastane pri principu enakih obremenitev pri pokrivanju splošne potrošnje primanjkljaj v tistih družbeno političnih skupnostih, ki imajo gospodarstvo razvito pod tem povprečjem, na katerem sloni splošna potrošnja. To stanje pa povzroča zgolj politična meja teh družbeno-političnih skupnosti, ki jo pa v nobenem primeru ne moremo smatrati kot mejo neke zaprte ekonomske regije, ki naj predstavlja samostojno enoto tudi glede zagotovitve vseh potrebnih sredstev za tkzv. splošno potrošnjo. Kot primer vzamimo gospodarsko razvitost sedanjega področja mariborskega okraja, kjer znaša ND na prebivalca v povprečju 343.000 din, ki se pa po posameznih občinah giblje v razponu od 107.000 do 631.000 dinarjev na prebivalca.
Takšno stanje v posameznih družbeno-političnih skupnostih nujno zahteva dopolnilno financiranje splošne potrošnje, ki se realizira preko sistema delitve občina — republika. Zato se strinjam z amandmajem, ki sta ga podala odbor za družbeni plan in finance Republiškega zbora in začasni odbor za proračunski sistem organizacijsko-političnega zbora glede določil 42. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti in ki namesto besedila »ima pravico zahtevati« predlaga po modifikaciji besedilo »ima pravico do dopolnilnih sredstev in republiških sredstev«. Gre torej za vsebinsko razliko določila zakona, po katerem zagotavlja republiška dopolnilna sredstva občinam, ki po redni delitvi ne ustvarjajo zadostna sredstva za kritje z ustavo določenih nalog.
Glede višine potrebnih dopolnilnih sredstev pa težko postavljamo neke instrumente, s katerimi bi avtomatično ta sredstva razdeljevali. Tukaj bo potrebno te potrebe oceniti posebej. Različen položaj posamezne družbeno-politične skupnosti zahteva tudi primerne odločitve. Mnenja sem, da v novem sistemu ne bi smelo priti do tako različnih pogojev in možnosti glede proračunske potrošnje med posameznimi komunami, in da je potrebno vsaj kar se
tiče družbenih služb doseči določeno enakost na področju republike.
Posebno težko bo izstopal problem pri občinah, ki bodo na dopolnilnem financiranju, glede zagotovitve sredstev za negospodarske investicije. Mislim, da v nobenem primeru ne sme kot načelo veljati, da tiste komune, ki ne zagotavljajo zadostnih sredstev v svojih proračunih in so navezane na dopolnilna sredstva, ne bi imele nobenih možnosti v zagotovitvi sredstev za nujne investicije v družbenih službah in nujnih komunalnih objektih. Tako načelo bi prizadelo ravno tista področja, ki že doslej niso mogla razvijati posameznih družbenih služb in zagotavljati potrebne pogoje za delo. Ne smemo pozabiti, da razvito gospodarstvo v komuni lahko pomembno prispeva mimo proračunskih sredstev k reševanju komunalnih potreb. Tako je v vsakem primeru teh možnosti zelo malo ali nič v komuni z manj razvitim gospodarstvom in je torej zadeve tem nujnejše reševati z viri od drugod.
Zato tudi sprejeti zakon o financiranju družbeno-političnih skupnosti zagotavlja dopolnilna sredstva tistim občinam, ki s svojimi dohodki po redni delitvi ne morejo kriti vseh potreb in nalog, ki so jim naložene z ustavo.
Janez Lanščak
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
50% POPUST PRI NAKUPU MOŠKIH SRAJC »MURA« v naših poslovalnicah »VESNA« in »ZARJA« na Titovi cesti v M. Soboti. — Izkoristite ugodno priložnost za nakup kvalitetnih srajc »Mura«!
2
POMURSKI VESTNIK, 10. december 1964
S KONFERENCE ZM OBČINE LENDAVA
Že zdavnaj preživele navade
V nedeljo je bila v Lendavi letna konferenca mladinske organizacije občine, kateri so poleg delegatov vaških in tovarniških aktivov prisostvovali še predsednik občine Ivan Horvat, republiški poslanec Jože Kolarič, član predsedstva CK ZMS Emil Rojc in drugi predstavniki družbeno političnih organizacij občine.
Mladina lendavske občine je v času od lanske konference od časa do časa preživljala kritične trenutke. Ko so analizirali kadrovsko rast članstva. so ugotovili, da v občini še mnogo mladine ni organizirane. Lahko bi organizirali vsaj šest novih aktivov, uspelo jim je ustanoviti le tri. Kljub temu se število članstva bistveno ni izpremenilo, ker so morali nekatere aktive zaradi absolutne pasivnosti razpustiti; tako v Hotizi, Trnju in INLO. V nekaterih aktivih je v drugi polovici leta število članstva občutno padlo zaradi odhoda v šole, industrijska središča in na sezonsko delo v tujini.
V procesu vzgoje so se največ posluževali seminarjev — za vodstva aktivov in za člane organov upravljanja v delovnih organizacijah. Kot najvažnejša oblika vzgoje so bile šole za življenje v posameznih aktivih. Organizirali so tudi mladinsko politično šolo, ki bi naj mlade seznanila z osnovami družbeno političnega ekonomskega znanja. Šolo je uspešno končalo 24 slušateljev. Idejno vzgojno delo v osnovnih šolah ni zajelo tiste širine kot bi jo lahko. Samoupravni odnosi, ki so osnovni
poudarek šolske reforme, se še niso uveljavili. Pojavi zapostavljanja, različnega tretiranja so še vedno na dnevnem redu nekaterih učiteljev. Mladinske ure bi naj bile oblika povezovanja mladega človeka z družbeno sredino in dopolnilo k pomanjkljivemu učnemu programu. V večini so se bolj slabo uveljavile in če so, velikokrat vsebina ure ni v skladu z namenom.
Mladina v gospodarskih organizacijah se še vedno ne uveljavlja dovolj. Tudi sama organizacija je premalo storila za novo zaposlene. V organih upravljanja se skoraj niso uveljavili, prispevali so le k udeležbi.
Mladina lendavske občine je sodelovala v dveh brigadah. V okrajno brigado delavsko-kmečke mladine se je vključilo sedem mladincev, v brigado »Bratov Polančičev« se je vključilo 19 mladink in mladincev — srednješolcev. V tej aktivnosti mladina lendavske občine ni opravila svoje naloge, saj je število udeležencev na delovnih akcijah izredno nizko.
Uvodni referat je orisal tudi dosedanje težnje in uspehe v socialistični vzgoji mladine, hkrati je ugotovil, da v
učnovzgojnem procesu prenekaterikrat pedagoške metode ne ustrezajo današnjemu času. Odnosi med učenci, dijaki in vzgojitelji niso vedno najboljši. Pa ne samo po krivdi »malopridnih« učencev! Med razpravo na nedeljski (Nadaljevanje na 6. strani)
V novo zimo —  v novi obleki in novem plašču!
PRODAJNI SERVIS
LJUBLJANA - MARIBOR
Drobiž, ki ni samo drobiž
Soboške ceste so uspeli do neke mere urediti, promet je stekel po starem, vendar bi bilo potrebno na križiščih označiti prehode za pešce. Vsak dan smo lahko priča, kako se zdaj z leve, zdaj z desne strani pločnika ljudje zaganjajo na cestišče v zmedenosti, ker ne vedo kje naj prečkajo cestišče, pri tem pa se izpostavljajo nevarnosti.
V novem bifeju v Murski je oprema (stoli, mize) na videz še nova, vendar se je precej žensk pritoževalo, da so si na stolih strgale nogavice, saj prav na prednji strani stolov gledajo iz lesa precej veliki žeblji, ki bi jih kazalo spraviti na svoje mesto.
Za praznik republike so v Lendavi odprli nov obrat mariborskega podjetja »Primat«. Na sliki: Pogled v novo proizvodno dvorano.
IZREDNO ZNIŽANE CENE
za avtobusne prevoze in izlete delovnih kolektivov in šolske mladine!
Kompasovi moderni turistični avtobusi so znani po svojem udobju in zato je potovanje z njimi prijetno ob vsakem letnem času. Informacije — ponudbe — naročila:
KOMPAS
M. SOBOTA — G. RADGONA CELJE — MARIBOR.
Že se bližajo prazniki ... Že tudi vi razmišljate o darilu? Vaša odločitev bo najboljša, če se boste odločili za lepo in hkrati tudi koristno darilo
—	Knjige
—	Nalivna peresa
—	Albumi
—	Spominske knjige
—	gramofoni s ploščami
—	Instrumenti — glasbila
so vam na volji v veliki izbiri in za ugoden nakup v »DOBRI KNJIGI« M. Sobota
Rehabilitacija in zaposlevanje invalidov
Na pobudo okrajne stalne konferece za rehabilitacijo in zaposlevanje invalidov je bilo na KZSZ v Murski Soboti te dni posvetovanje o rehabilitaciji in zaposlevanju invalidov v Pomurju, katerega so se udeležili tudi zastopniki republiškega zavoda za socialno zavarovanje, republiške in okrajne stalne konference za rehabilitacijo in zaposlevanje invalidov.
Posvetovanje je pokazalo, da se je v Pomurju doslej po vprašanju zaposlevanja in rehabilitacije invalidov sorazmerno malo delalo. Različne službe, ki so delale na tem vprašanju, so delovale neenotno, zaradi česar so bili doseženi le minimalni uspehi. Tako stanje nam narekuje, da se problema lotimo s širšega vidika, predvsem pa, da spremenimo odnose in stališča do tega vprašanja. Pri zaposlevanju in rehabilitaciji invalidov v Pomurju nastajajo objektvine in subjektivne težave. Kot objektivne težave nastopajo odvišna delovna sila, sorazmerno malo število delovnih mest za zaposlitev invalidov, oddaljenost od delovnih mest, neodgovarjajoče prometne zveze itd. Kot subjektivne težave smatramo službe, ki so dolžne ukvarjati se z zaposlevanjem in rehabilitacijo invalidov, vendar odrejajo zato le drugorazreden kader, ki
dela le toliko, da formalno zadovolji potrebne ali pa še tega ne. Mnogo invalidov je tudi takih, ki se ne želijo, zaposliti ali se rehabilitirati, ker poseduje nekaj zemlje in jim je ugodneje dobivati kakršnokoli nadomestilo. Čestokrat se rehabilitacija izkoristi zgolj zaradi ugodnejše upokojitve, delovne organizacije se pa tudi branijo zaposlevati invalide. Posebnost predstavlja tudi preskromna strokovnost pri delu na tem področju ,ki ima za posledico vrsto ponesrečenih zaposlitev, odnosno rehabilitacij. Iz tega sledi, da trošimo že dalj časa v namene zaposlevanja in rehabilitacije invalidov občutna sredstva, medtem ko je učinek majhen.
Zaposlevanje invalidov, ki ga izvaja zavod za zaposlevanje delavcev v Murski Soboti poteka zelo počasi. Največje težave čestokrat povzročajo delovne organizacije, ki kažejo premalo razumevanja. Posamezne odgovorne osebe zavzemajo dokaj čudna stališča, kadar se pojavi vprašanje zaposlitve invalidne osebe. Bilo bi sicer, nepravično, če bi vse delavne organizacije postavili v isti okvir, kajti so nekatere izjeme.
Po statističnih podatkih zavoda za zaposlevanje delavcev je bilo v zadnjih dveh letih skupaj prijavljenih 172 inva-
lidnih oseb, med katerimi pa so v glavnem mali posestniki, tako da njihov življenjski obstoj ni preveč ogrožen. Drugi zopet imajo nižjo invalidnost in premajhno invalidnino in niso zainteresirani za redno zaposlitev. Prav zaradi teh se je število evidentiranih oseb v lanskem prvem polletju zmanjšalo za 121 oseb. Od ostalih 51 invalidov, se je v drugem polletju lanskega leta zmanjšalo število za 18 oseb. V letošnjem letu pa znaša število brezposelnih invalidov v mesecu januarju 38, v mesecu septembru pa 24. Anketa, v kateri je sodelovalo od 21 anketiranih 19 gospodarskih organizacij (sodelovali nista MTT Ljutomer in Slatinsko podjetje Radenci), naj bi pokazala kako je z zaposlevanjem invalidov. V delovnih organizacijah je zaposlenih 200 invalidnih oseb, med temi ima Ločilka v Murski Soboti od vseh zaposlenih 37,1 odst. invalidov, Tehnostroj Ljutomer 6,3 odst. Dežnikarna Lendava 4,5 odst., Mura M. Sobota 4,2 odst. Sorazmerno ima največ zaposlenih invalidov Tehnostroj Ljutomer, medtem ko Agroservis v Soboti, ki je slično podjetje, nima niti enega invalida. Anketa je tudi pokazala, da so delovne organizacije premalo načrtno pripravljale delovna mesta za zaposlevanje invalidov, kar nam pove tudi podatek, da je samo 8 delovnih organizacij bilo mnenja, da ima primerna delovna mesta za zaposlitev invalidnih oseb.
Prvo posvetovanje o rehabilitaciji in zaposlevanju invalidov v Pomurju je bilo uspešno, saj je bila razprava sproščena in objetivna, hkrati pa je nakazala smernice za odločnejše reševanje zaposlevanja invalidov. Seveda pa bo pri tem potrebno še več prizadevnosti in razumevanja vseh odgovornih činiteljev.
Pregled volilnih enot, v katerih traja     mandat odbornikom občine G. Radgona
VOLILNE ENOTE ZA VOLITVE ODBORNIKOV V OBČINSKI ZBOR
14.	volilna enota — Radenci, Šratovci — Milan Korek.
15.	volilna enota — Hrastje Mota, Rački vrh, Rihtarovci, Turjanci, Turjanski vrh, Hraš. vrh — Puhan Stefan.
16.	volilna enota — Boračeva, Janžev vrh, Kobiljščak, Melanjski vrh, Žrnova — Rihtarič Jakob.
17.	volilna enota — Kapelski vrh, Kocjan, Paričjak, Radenski vrh, Sp. Kocjan, Zg. Kocjan — Kirič Lojzka.
18.	volilna enota — Kupetinci, Murski vrh, Murščak, Stanetinci — Šalamun Matej.
19.	volilna enota Dragotinci, Rožički vrh, Selišči, Slaptinci — Štelcl Jože.
20.	volilna enota — Biserjane, Blaguš, Čakova, Jamna, Okoslavci, Videm — Kraner Janez.
21.	volilna enota — Mali Moravcščak, Grabšinci, Kokolanjščak, Terbegovci, Stara gora, Ženik, 2ihlava — Vuk Ivan.
22.	volilna enota — Brezje, Gaberenc, Galušak, Kočki vrh, Kraljevci, Kutinci, Sovjak — Bolkovič Feliks.
23.	volilna enota — Grabonoš, Ivanjski vrh, Očeslavci, Sp. Ivanjci — Klemenčič Karel.
24.	volilna enota — Lokavci, Kunova, Negova, Radvenci — Pintarič Janez.
25.	volilna enota — G. Ivanjci, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjševski vrh, Rodmočci, Stavešinci, Stavešinski vrh — Rajdič Franc.
B. VOLILNE ENOTE ZA VOLITVE ODBORNIKOV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
I.	v skupini gospodarstva
a)	prva podskupina
3. volilna enota — Elrad, Borovo, Peko, Povrtnina, Pomurski tisk, Tobačna tovarna, Tobak, Koteks, Odpad, Intertrans, Gruda, Petrol, Kino, Mlekopromet, Servisi stanovanjske skupnosti — Škof Vladimir.
5.	volilna enota — Elektro- gospodarstvo Maribor okilica, Gradbeno podjetje Kolbl Jakob, Pelc Jože.
6.	volilna enota — Opekama, Cestno nadzorstvo, ŽTP, PTT, Narodna banka, Komunalna banka Kuhar Albin.
b)	druga podskupina
3.	volilna enota — Kmetijska zadruga — poslovna enota Apače — Flandija Marjan.
4.	volilna enota Kmetijska zadruga — poslovna enota Radenci Lukač Franc.
5.	volilna enota Kmetijska zadruga — poslovna enota Videm ob Ščavnici — Černel Stanko.
6.	volilna enota Kmetijska zadruga — poslovna enota Ivanjci — Negova — Zupan Alojz.
II.	v skupini prosvete in kulture
1. volilna enota — Vse šole na območju občine — Miholič Anica, Peterka Silva.
III.	vskupini zdravstva in soc varstva
1. volilna enota — Delovne organizacije na področju zdravstva in socialnih služb — Toplak — Ostan dr. Majda, Paldauf Milica.
Tudi letos je bil — kakor je že tradicija — Miklavžev sejem v Soboti zelo živahen. Več tisoč ljudi je od jutra do poznega popoldneva izbiralo, kupovalo, pa tudi barantalo, kakor je pač navada na sejmih.
Na rokavu Mure pri kolišču »Bobri«
Radenci v perspektivi
V radenskem zdravilišču predvidevajo v prihodnjem letu za 22. odst. več nočitev kot letos. Proizvodnja naj bi se povečala za 7. izvoz pa za 22 odst. Pri nočitvah računajo predvsem na večji dotok tujih gostov. V prihodnjih letih nameravajo v Radencih dograditi tudi že začeto restavracijo in urediti toplarno. Potrebno bi bilo nadalje izvesti kanalizacijo, v kolikor pa bodo pogoji, računajo tudi
na obnovo enega izmed proizvodnih obratov.
Sedemletni plan predvideva povečanje turističnega prometa za 121 odst. V načrtu je tudi gradnja hotela s sto posteljami in dietične restavracije, gradnjo kopališča z elektroterapijo in vodovod. Med proizvodnimi obrati naj bi bil rekonstruiran obrat Petanjci. Vsa ta dela bi stala predvidoma okrog 3 milijarde dinarjev.
Kolišče „ B o b r i “ pretesno
Pred dvema mesecema je bilo dograjeno v namene turizma in rekreacije. Mnogi so takrat podvomili v uspeh te edinstveno urejene turistične točke v Pomurju. Daleč od glavne ceste, slaba dovozna cesta in še in še so naštevali pomanjkljivosti, ki naj bi onemogočile uspeh »Bobrov«.
Kljub vsemu pa je iz dneva v dan na kolišču več gostov, posebno ob sobotah in nedeljah. Gostov je celo toliko, da so postali gostinski prostori pretesni. Ploščad ob stavbi je sicer ostajala prazna, toda. kdo bo v mrazu sedel na ploščadi!
Tako je ploščad, ki meri okrog 72 kvadratnih metrov v
nekaj dneh dobila stene in streho — zgradili so dvorano za približno sto novih gostov. Vsaj za nekaj časa bo tako prostora na kolišču dovolj. S tem seveda kolišče ne bo izgubilo za kopalce tako potrebne ploščadi, saj nameravajo zgraditi novo. Dogovarjajo se tudi z Zavodom za spomeniško varstvo, ki bo odkupil mlin na Muri, katerega bi sindikalna podružnica črensovske kmetijske zadruge postavila v bližini kolišča, sam mlin pa preuredila v bar. Torej, lahko pričakujemo, da bo tako kolišče »Bobri« na rokavu Mure v Dolnji Bistrici postalo pravo majhno turistično središče Dolinskega.	J. Šabjan
POMURSKI VESTNIK, 10. december 1964
3
RAZSTAVA SLIKARJEV AMATERJEV LJUTOMERA IN MURSKE SOBOTE
PESTROST V TEHNIKAH
Za Dan republike je bila v Ljutomeru s kratko slovesnostjo odprta prva skupna razstava likovnih umetnikov amaterjev iz Ljutomera in M. Sobote. Predstavnika obeh likovnih sekcij sta v kratkih govorih izrazila željo, da bi bilo takih skupnih razstav več in da bi se sodelovanje slikarjev amaterjev obeh pomurskih občin še bolj poglobilo. Tako lahko že kmalu po novem letu pričakujemo podobno razstavo v Murski Soboti. Razstava je bila v prostorih, ki za take prireditve niso ravno primerni, vendar so se predstavniki Ljutomerskega kluba potrudili, da so v teh skromnih prostorih improvizirali malo galerijo, kar jim je do neke mere tudi uspelo. Vendar razvoj te kulturne dejavnosti, ki se je zelo razmaknila, kaže potrebo po novih ali pa vsaj za take in podobne prireditve adaptiranih prostorih. In o tem bi bilo potrebno že zdaj razmišljati. Razstava je pokazala napredek, saj smo poleg olj, ki so nekak klasičen material za amaterje, srečali še več različnih in zelo zanimivih tehnik. Tako bo morda prav ta razstava nekaka prelomnica, ki bo vzpodbudila k sodelovanju še mnoge druge ustvarjalce — amaterje, ki se izražajo v drugih materialih. Večina avtorjev ustvarja le realistično, le pri Veberiču in Titanu vidimo, da iščeta svoj izraz v abstrakciji.
ROPOŠA — poštar s paleto — se nam je predstavil z dvema slikama: »Tihožitje«, ki je barvno zelo občutna slika in pa »Študija«, v kateri te kvalitete nekam izginejo. Neko osvežitev med oljnatimi slikami predstavljajo risbe s peresom avtorja MAKOTERJA. V risbah se čuti močno doživljanje narave. Najbolj zanimiva je risba »Žene s knjigo«. Prav tako nekaj novega na takih razstavah nam predstavljajo skrajno zanimiva in skrbno ustvarjena dela KRALJA. Ta ustvarjalec lepi slamo na črno podlago. Efekti so močni, vendar škoda, da av-
tor ni iskal lastnih motivov, tako da nekatera njegova dela delujejo celo kičasto (jeleni in in podobno). PLEVEL se je tokrat predstavil le z eno sliko, ki pa je barvno zelo zanimiva. BENCIK razstavlja več del, ki ga pa kažejo zelo nestalnega in prav zato lahko sklepamo, ali ni avtor delal po že naslikanih predlogah.
Po svoje zanimive so tudi slike LASIČA in pa ŽIŽKA vendar škoda, da oba avtorja delata po predlogah. BEZNEC je starejši slikar iz Murske Sobote, ki je zvest svojemu stilu in ga ne motijo spremembe svojih kolegov. Ostaja zvest svojemu načinu izražanja in iskreno slika to kar doživlja ob pogledu na konkretne stvari v naravi. Stilno je podoben »naivnim« umetnikom visokih kvalitet in prav zato lahko tega avtorja tako visoko cenimo Posebno pozornost vzbuja njegova slika »Žetev«, ki ima vse značilnosti slik »naivnih« slikarjev. Tu avtor dobesedno s čopičem opisuje nek prizor, v tem primeru žetev, z izredno ljubeznijo in doslednostjo, kar pri umetnikih danes skoraj več ne zasledimo. Tudi ostala njegova dela so ustvarjena z izredno ljubeznijo in skrbnostjo. Tako lahko njegova dela smatramo za najbolj specifična na tej razstavi.
SAGADIN je avtor, ki prikaže s svojimi tremi olji že veliko slikarskega znanja. Njegov pristop k ustvarjanju je razumski, vendar nikakor ne moremo reči, da so dela nedoživeta. Prav nasprotno doživetje je v vseh delih izredno močno. Njegova slika »Poletje v Prekmurju«, je v vseh ozirih najmočnejše delo na tej razstavi. Tudi ostali dve deli kvalitetno mnogo ne zaostajata.
TITAN se nam je predstavil zopet s svojimi izrezankami. Avtor kaže izreden posluh za ljudske motive. Mnogokrat ga inspirirajo vzorci na starih »skrinjah«, kar pa predstavlja kvaliteto posebne vrste. Na razstavi vidimo še eno njegovo zanimivo plastiko
v glini — »Ironija« (kubizem) Dela VEBERICA kažejo neko razdvojenost saj predstavlja dve stilno različni sliki. Vendar s svojim delom »Čolni« kaže izreden slikarski temperament. (Morda avtor ni ravno najbolj posrečeno izbral sliki za razstavo!) ČERVEK — tudi pri tem ustvarjalcu se čuti močna dvojnost ne toliko stilna kot kvalitetna. »Tihožitje« in »Konja« sta si tako različna, da bi težko govorili o enem avtorju. Morda je temu kriva tudi časovna razlika nastanka obeh del. Poleg teh dveh slik razstavlja še dve plastiki v lesu: plastiko »Kopalka«, ki je delana z izredno ljubeznijo in že z nekim znanjem oblikovanja v lesu.
L. Logar
NOVI KLUBSKI PROSTORI V VERŽEJU
Socialistična zveza v Veržeju je uredila lani v domu kulture klubske prostore. V kratkem pa nameravajo urediti klub v novem gasilskem domu kjer imajo na razpolago večje prostore, ki bodo služili ostalim množičnim organizacijam.
Z razstave likovnih amaterjev v Ljutomeru
      USPEH MLADIH LIKOVNIH
    UMETNIKOV POMURJA
V počastitev Dneva republike je OK ZMS Maribor pripravil v Slovenj Gradcu razstavo z naslovom »Likovna umetnost mladih«. Razstave se je udeležilo tudi 5 mladih likovnih ustvarjalcev iz Pomurja (Huzjan, Starc in Sepeši z gimnazije ter Korošec in Kovač z učiteljišča). Udeležba pomurskih likovnikov je bila uspešna, saj sta kar dva prejela nagradi za svoje delo. Tretjo nagrado je prejel za tempero »Osamljena« Zdenko Huzjan, peto nagrado za akvarel »Ob močvirju« pa Vladimir Korošec.	-ez-
Po razstavi „Prlekija v objektivuʻʻ
Foto kino klub v Ljutomeru je — kot smo že poročali — organiziral pred Dnevom republike prvo razstavo fotografij. Razstavljalo je 50 fotoamaterjev, razstavljenih pa je bilo nad 400 fotografij in barvnih diapozitivov ter 8 kratkometražnih barvnih filmov.
Prva tovrstna razstava je pokazala, da bi bilo potrebno v bodoče organizirati več podobnih razstav ter k sodelovanju pritegniti čim več mladih fotoamaterjev. Razstavo si je ogledalo čez 5.000 ljudi, kar nedvomno potrjuje, da je naletela prva razstava ljutomerskih fotoamaterjev na precejšen odmev med ljubitelji fotografije.
Posebna komisija, ki je ocenila razstavljene fotografije, je dala naslednje ocene: pri pionirjih je dosegla najboljšo oceno slika »Jesen v gozdu« foto krožka Veržej, drugo mesto je prisodila fotografiji »Ribič« avtorja Bojana Feuša iz Ljutomera, tretje mesto pa sliki »Ozadje v Ljutomeru« Romana Labe iz Ljutomera. Med razstavljenimi slikami mladincev je dosegla najboljšo oceno slika »Storž« Janeza Ferenca iz Veržeja, drugoocenjena je bila slika »Breze« Mira Benčika iz Ljutomera, tretje mesto pa so prisodili sliki »Grb«, katere avtor je foto krožek ljutomerske gimnazije.
Prvo mesto med starejšimi člani fotokluba je prisodila komisija fotografiji »Jutro na dvorišču« — avtorja Franca Strelca iz Ljutomera, drugo mesto gre sliki »Narcise v Prlekiji« avtorja Mirana Zemljiča in tretje mesto fotografiji »Pri grozdu« avtorja Franca Štrakla iz Ljutomera. Najboljša dela sosednjih klubov so bila: »Jutranja paša« Smiljana Pušenjaka iz Rijeke, »Mirna ulica« Ivana Dvoršaka iz Maribora, »Tabor na vodi« Petra Lešnika iz Maribora, »Na ladijskem pramcu« Ivana Vučkiča iz M. Sobote, »Grad v Račah« Alfonza Stajnka iz Rač, »Dekle je po vodo šlo« Dragiše Modrinjaka iz Maribora ter »Brez vetra« Simona Tiheca iz Maribora.
Za najboljša dela bodo prejeli posamezni avtorji praktična darila, vsi razstavljalci pa lične diplome.
Mnogo prireditev za Dan republike
CENTRALNA PROSLAVA V MARTJANCIH
Krajevni komite Zveze mladine v Martjancih je organiziral centralno proslavo v počastitev Dneva republike v zadružnem domu v Martjancih. Na proslavi, ki je bila bogata na kulturnem programu, so sodelovali skoraj vsi mladinski aktivi tega območja.	tc.
FILOVCI
V soboto zvečer je filovski vaški aktiv Zveze mladine organiziral skupaj s tamkajšnjim otroškim vrtcem proslavo v počastitev Dneva republike. Vaščani, ki so dvorano vaškega doma napolnili do zadnjega kotička, so z zadovoljstvom zapuščali dvorano, posebno so bili veseli točk. ki so jih prispevali njihovi malčki.	-tc.
PETROVCI
Na predvečer praznika so v Petrovcih sprejeli 53 cicibanov v pionirsko organizacijo, ob tem pa je ostala šolska mladina pripravila za svoje nove člane bogat kulturni program. V nedeljo popoldne pa je šolska mladina skupaj z vaško mladino pripravila proslavo v počastitev Dneva republike za ostale vaščane. Na proslavi so sodelovali recitatorji, pevski zbor. in šolska mladina še s krajšimi partizanskimi igricami.
-tc.
ČRENSOVCI
Ob Dnevu republike so v Črensovcih imeli proslavo, ki sta jo pripravila šolska in vaška mladina. Popoldne je bila daljša proslava za šolsko mladino, ki je tem bolj pomembna, ker so sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. Tako
se je povečal pionirski odred na šoli za 42 novih mladih članov. Zvečer pa je na proslavi, ki je bila za ostale vaščane, nastopila še folklorna skupina mladinskega aktiva Črensovci. ki je bila šele letos ustanovljena.	-tc.
BOGOJINA
V nedeljo zvečer je vaška mladina Bogojine skupaj s šolsko mladino in prosvetnim društvom pripravila daljšo svečanost ob Dnevu republike. Vaščani so dvorano prosvetnega društva napolnili do zadnjega kotička. Po proslavi so si še ogledali ruski film Človekova usoda.	-tc.
FOKOVCI
Dan republike so počastili tudi učenci osnovne šole Fokovci s krajšim kulturnim programom. Po uvodnem govoru so nastopili z recitacijami, pevskimi točkami ter krajšimi prizorčki. Nastopil je tudi šolski pevski zbor pod vodstvom tov. Albertove. Po proslavi je bila majhna svečanost, kjer so bili učenci prvega razreda sprejeti v pionirsko organizacijo. Na predvečer praznika pa so ob kresu peli partizanske pesmi.
  LUTKOVNI SEMINAR
DPD Svoboda Murska Sobota bo v prihodnjih dneh organizirala seminar za vodje lutkovnih krožkov. Seminar bo namenjen popularizaciji te vrste umetnosti, udeležili pase ga bodo vodje krožkov na osemletkah soboške občine.
-ez-
Franc Strelec: Jutro na dvorišču
PRIPRAVLJAJO SE ZA JELKOVANJA
Člani društva prijateljev mladine, predstavniki zveze teh društev in zastopniki osemletk lendavske občine so minulo soboto na skupni seji razpravljali o organizaciji letošnjega jelkovanja.
Kljub nekaterim kritikam na lanskoletno jelkovanje, so ugotovili, da praznik Novega
leta, prihod Dedka Mraza že dolgo ni samo stvar otrok. Na seji so bili mnenja, da je tudi letos potrebna zavzetost vseh za organizacijo jelkovanja.
Računajo, da bodo v ta namen zbrali poldrugi milijon dinarjev sredstev za celotno občino.	J. Šabjan
Z LETNE KONFERENCE AKTIVA ZMS ČRENSOVCI
Delavna le folklorna skupina
Na letni konferenci vaškega aktiva Zveze mladine v Črensovcih so mladinci dokaj kritično ocenili svoje delo v tem letu. Ugotovili so, da jim v minulem letu politična šola in šola za življenje nista uspeli, ker se je mladina navduševala za te oblike izobraževanja le v začetku, potem pa je sčasoma zainteresiranost mladih splahnela.
Kritično so ocenili tudi prostovoljne delovne akcije mladih. ki so jih imeli v tem letu. Ugotovili so, da je 500 ur, ki jih je prispevala mladina pri gradnji nove šole, ki bo še letos dograjena, in za urejevanje pločnikov ob cesti, zdaleč premalo.
Za uspešno delo so pohvalili le folklorno skupino, ki je bila letos ustanovljena in se je v tako kratkem času naučila vrsto plesov in z gostovanjem dosegla lepe in razveseljive pohvale. Ob koncu so še sklenili, da bodo v prihodnjem letu skušali popraviti vse dosedanje pomanjkljivosti in da bodo s prosto-
voljnim delom več sodelovali, prav tako pa tudi na kulturno zabavnem področju. tc.
Bralci-bralcem v presojo
POBALINSKA OBJESTNOST
V torek dne 24. nov. je zvečer nekaj po sedmi uri skupina mladih malopridnežev fizično napadla delavca Tovarne mesnih izdelkov in njegovo ženo, ko sta se vračala po Mladinski ulici v Murski Soboti domov. Brez vsakega povoda so ju vrgli s koles in ju grobo pretepli, tako da sta morala iskati zdravniško pomoč. Pred nekaj dnevi se je pripetilo nekaj podobnega na Bakovski cesti.
Menimo, da je to zelo žalostno, predvsem pa zelo zaskrbljujoče in za tako surovost in izprijenost ne moremo najti nikakega opravičila. Predvsem starši šolarjev in dijakov, ki se vračajo zvečer iz šole, smo zelo zaprepaščeni nad takimi dejanji in v strahu, da se danes ali jutri ne
bo kaj takega ali še hujšega primerilo sinu ali hčerki.
Vsled tega apeliramo na pristojne, da takemu pobalinstvu enkrat za vselej napravijo konec. Zlasti je potrebno
tudi ulice izven mestnega središča primerno razsvetliti oziroma nadomestiti pokvarjene žarnice, saj se ti malopridneži skrivajo in napadajo v temi. Potruditi se pa tudi moramo, da take objestneže izsledimo in jih s primernimi kaznimi odvrnemo od njihovega početja.	Občan
Morda tudi po nagrajevanju
So tudi cestarji plačani po očinku? Najbrže ne! Kajti potem bi moral cestar, ki regira cesto iz Hrastja — Mota do Vučje vasi najbrže stradati saj je njegov del ceste tak, da se mopedistu in kolesarju kar ježijo lasje, ko zaide v njegov rajon. Ostri gramoz je potresen kar vprek ceste ki ga avtomobili pridno rinejo na robove ceste. Svojevrstna je cesta tik pred Radenci,
kjer je vrli cestar nasipal v dolžini kakšnih dvajsetih metrov tako debelo plast gramoza da se zdi, kot da voziš po rečni strugi. Začuda pa je cesta od Vučje vasi do Križevec takšna, kot da bi se peljal po asfaltu. Pa dobi ta cestar več denarja kot tisti okrog Hrastja — Mota? Če merimo in delimo dohodek po delu. bi ga vsekakor zaslužil.
-rko
VIDETI PARIZ IN UMRETI
Včasih, ko so bila v navadi še romanja je moral biti velik hec. Pešačiti od nas v daljni Kelmorajn je pomenilo vsaj toliko kot pet olimpijskih maratonov skupaj. No, kasneje, ko so si ljudje omislili železnico je bilo romanje v kakšen Rim že prava igračka, pa tudi Lurd je bil takorekoč na dosegljaj roke. Toda romarji so si znali pomagati in ni iz trte izvita tista zgodbica o ženici, ki se je odpravila na romanje pa ni in ni hotela sedeti v kupeju, temveč je stalno merila korake iz enega v drugi konec vagona. Seveda, ko pa se je zaobljubila, da bo šla na božjo
pot peš!
Romanje pri nas Slovencih je takorekoč tradicija, prilagojeno času. Tudi cilji naših romanjev so se nekoliko spremenili. Saj se je spremenil na primer tudi Lurd. kjer stoji že čez dva tisoč hotelov in ki so jih menda postavili za kaj drugega kot za žebranje. Tako nekako je tudi med nekdanjimi in današnjimi romarji tolikšna razlika kot med hiparionom, davnim prednikom konja lisičje velikosti in s štirimi prsti, ter današnjim konjem.
Odločil se je tako Pepek, in še nekateri drugi so mu pritegnili, da pogledajo kako in
kaj je po romarskih poteh. Delavski svet se je takoj strinjal, da odobri tistih 140 tisočakov, ki naj bi bili za popotnico (včasih takega odobrenja niso rabili, ko še svet ni težil k enotni kompliciranosti). Resnici na ljubo bodi povedano, da naši romarji niso šli v noben Lurd, kajti so že zdavnaj obračunali z misticizmom, pač pa jih je pot vodila naravnost v Pariz! Treba je namreč pogledati kako imajo ti kampeljci, Francozi, urejene trgovine!
Kako in kaj je bilo vmes ne vemo. Pričakujemo lahko le to, da sedaj po naših mestecih in vaseh, recimo naj-
prej v Radgoni, trgovine ne bodo prav nič več zaostajale za pariškimi.
Ob koncu te zgodbice bi lahko povzeli še dober nauk. Zakaj ne bi poslali delegacije filovskih lončarjev na Japonsko. vemo namreč, da izdelujejo tamkaj prvovrsten porcelan. (Nameraval sem navesti še kaj podobnih primerov pa sem ugotovil, da ne bom odkril nič novega, kajti naši kmetijci so bili že na Danskem, v Ameriki itd.) Toplo pa lahko priporočamo vsem delavskim svetom, naj take podvige molče podpirajo še naprej in če imajo kjerkoli težave, da kdo ne bi hotel na romanje, naj dajo oglas v časopisje. Se bo že kdo javil. Treba je doseči množičnost!
Torej, nikar prelomiti s tradicijo!	J
S svečane akademije v Murski Soboti
4
POMURSKI VESTNIK. 10. decembra 1964
Z LETNE SKUPŠČINE PZ V MURSKI SOBOTI
Delovni dan za Center pri Gradu
V sredo prejšnji teden je bila redna letna skupščina Počitniške zveze v Murski Soboti, katere so se udeležili nekateri društveni delavci in predstavniki IO PZ okraja Maribor,
Iz referata je bilo razvidno, da je v soboški občini PZ včlanjenih 300 članov, ki delajo v 8 družinah. V prvi vr-
sti so te družine na srednjih šolah, a v gospodarskih organizacijah obstoja počitniška zveza samo v Muri in Agroservisu. Ugotovitve, da se število članstva v sedanjih letih ni povečalo so zaskrbljujoče, saj se je po drugi strani število šolske mladine zelo zvišalo.
Bolj sistematično in programsko delo PZ v prihodnje bo ena osnovnih nalog, prav tako povečavanje števila članov. Z propagandnim delom (predavanja, diafilmi, krajši izleti) bo potrebno v bodoče prodreti v gospodarske organizacije in mladim proizvajalcem prikazati namen organizacije v katero naj bi se v prihodnje vključevala delavska mladina v večjem številu.
Prihodnje leto se bo aktivnost organizacije PZ ocenjevala po tem, koliko članov družine bo prehodilo pomursko pot. Najpomembnejši sklep skupščine pa je bil, da bo naslednje leto moral vsak član PZ prispevati delovni dan za izgradnjo rekreacijskega centra pri Gradu, ki bo predstavljal prvi tovrstni turistični kraj na Goričkem. Turistični delavci pri Gradu imajo v načrtu urediti kopališče in camping prostor.
Za najboljše delo v organizaciji PZ je skupščina nagradila družino na učiteljišču, ki je prejela 10 tisoč din nagrade. Članom PZ v Agroservisu pa so dovolili, da lahko v sezoni prihodnje leto koristijo šotore brezplačno.
Občni zbori RK v teku
V programih lokalni problemi
V soboški občini deluje 37 krajevnih organizacij RK, ki so že v novembru pričele z izvedbo občnih zborov, na katerih člani razpravljajo o delu organizacije in
sprejema programe dela za naslednje obdobje. Ravno pri sprejemanju programov je včasih pomanjkljivost organizacije, da so ti izdelani formalno in niso odraz lokalne problematike, saj bi s točno analizo potreb bile akcije uspešnejše.
V prihodnjem letu naj bi organizacija RK imela kot osrednjo torišče dela pospeševanje službe prve pomoči in organizacijo manjših asanacij.
Na vseh zborih je predmet razprave krvodajalstva, vendar ugotavljajo, da se je tej akciji zadnje čase posveča premalo pozornosti. Ni redek primer, da so se darovalci krvi prijavili polnoštevilno, ko pa je prišel čas odvzema krvi pa se jih je odzvalo le malo. Naloga članov Rdečega križa je, da v bodoče posvečajo pozornosti več k krvodajalski akciji in spodbudno vplivajo na ostalo prebivalstvo, ker le na ta način se bo mreža darovalcev krvi povečala.
Po sedanjih podatkih, so bili uspešno izvedeni zbori v Bakovcih, Bodoncih, Petrovcih in Čepincih, kjer so bili programi skrbno pripravljeni in bo po pričakovanju tudi delo v prihodnje uspešnejše.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
Društvo prijateljev mladine v Križevcih je na nedavnem občnem zboru ugotavljalo, da se je v zadnjem času močno razpaslo med mladino pijančevanje. Zato so se zavzemali za to, naj v gostilnah mladoletnikom ne bi dajali alkoholnih pijač. Obravnavali so tudi kako živijo pastirčki, ki jih je v križevskem okolišu precej.
PODMLADKARJI BI SE RADI VKLJUČILI V REPUBLIŠKO TEKMOVANJE
V nedeljo je bil občni zbor organizacije RK v Gornji Bistrici. Za uvod so Podmladkarji pripravili kulturni program in ga uspešno tudi izvedli. Svojo dosedanjo aktivnost želijo Podmladkarji še povečati in se vključiti v republiško tekmovanje podmladkarjev.
Zadnje čase precej razpravljamo o cenah. V neki soboški gostilni dobiš sendvič s sirom za 100 din, v drugi pa lahko za isto ceno dobiš celo dva.
Mala kronika
Rodile so: Jug Gizela iz Šulinec — dečka, Kocan Ana iz Dolnjega Lakoša — deklico, Kerec Ida iz Cankove — dečka, Savel Irena iz Vučje Gomile — deklico, Nemčič Marjeta iz Lemerja — deklico, Lapoši Emilija iz Kroga — dečka, Gavrič Anica iz Strehovec — dečka, Kovačič Terezija iz Paričnjaka — dečka, Horvat Terezija iz G. Črnec — deklico, Bokan Helena iz Otovec — dečka, Slavic Marija iz Dokležovja — deklico, Lovrenčič Marija iz Rakičana —dečka, Kerčmar Elfrida iz G. Petrovec — dečka, Mihalič Marija iz Turjanskega vrha — deklico, Lipič Nežka iz Radenec — dečka, Bukovec Olga iz Tropovec — deklico, Vogrinčič Irma iz Doline — deklico, Mohap Helena iz Nuskove — dečka, Jakiža Helena iz Šalovec — dečka, Steiner Marija iz Melanjskega vrha — deklico, Horvat Marjana iz M. Sobote — dečka, Horvat Terezija iz Srednje Bistrice — deklico, Bratuš Zorica iz M. Sobote — deklico, Šarkanj Irena iz Nuskove — deklico, Horvat Marjeta iz Černelavec — deklico, Vidonja Terezija iz Rakičana — dečka, Gibičar Vera iz M. Sobote — deklico, Lepoša Nežka iz Lucove — deklico, Koler Justina iz Sotine — dečka, Cener Albina iz Lemerja — deklico, Gumilar Gizela iz Grada — dečka, Horvat Gizela iz Krplivnika — dečka.
Poredoš Emilija iz Filovec — deklico, Lukač Rozika iz Bakovec
—	dečka, Marič Gizela iz Fokovec
—	deklico, Lebar Marija iz Treh mlinov — dečka, Gomboši Sidonija iz Šalovec — dečka, Lanjšček Irma iz Moravec — dečka, Hari Zorka iz Dolenec — deklico, Lopič Helena iz Ljubljane — deklico, Bukovec Helena iz Negove — dečka, Manko Jelka iz Radgone
—	deklico, Petrovič Irma iz Sebeborec — deklico.
POROKE
Poročili so se: Smej Stefan, zidar iz Ocinja in Sinko Gizela, šivilja iz Skakovec, Šantavec Jože absolvent elektroteh. fakultete iz M. Sobote in Lendoro Štefanija, učiteljica iz Maribora.
SMRTI
Umrli so: Fujs Marija iz Tišine, stara 48 let, Šeruga Jože iz Murske Sobote, star 42 let, Šnidarič Alojz iz Stare ceste, star 63 let, Sobočan Cvetka iz Lipe, stara 1 mesec, Gerkeš Stefan iz Dolgovaških goric, star 66 let, Pozeb Franc iz Murske Sobote, star 64 let. Cigan Stefan iz Srednje Bistrice, star 42 let, Göoha Ludvik iz Genterovec, star 3 mesece, Štivan Viktor iz Veščice, star 54 let. Šneler Miran, mehanik iz M. Sobote, star 31 let. Banfi Ludvik, upokojenec iz Veščice, star 69 let.
Mladina že uspešno dela
Osrednja točka razprave na občinski konferenci zveze mladine v Radgoni je bilo delo in življenje mladine.
Predsednica občinske skupščine je v razpravi poudarila,
NOVA TELOVADNICA V BOGOJINI
Mladina osnovne šole v Bogojini je že vrsto let pogrešala telovadnico. Telovadne ure so imeli v enem izmed razredov, ki je bil še v minulem šolskem letu prost. Z letošnjim šolskim letom pa je zaseden tudi ta razred, tako da je vodstvo šole moralo misliti na nov prostor, ki bo služil za telovadnico. Skupaj s krajevno skupnostjo Bogojina so se domenili, da bodo telovadnico uredili v stari osnovni šoli. Sedaj so končana vsa dela pri urejanju in računajo, da bodo imeli telovadbo v novi telovadnici že pred novim letom. Ureditvena dela pa znašajo blizu 800 tisoč dinarjev.
Ta prostor pa ne bo rabila samo šolska mladina, pač pa ga bodo uporabljali tudi za razne šolske proslave in šolske kino predstave.	-tc.
KLJUČAROVCI
Na nedavnem sestanku Socialistične zveze v Ključarovcih so se občani tega kraja pogovarjali o povečanju števila članov organizacije ter o urejanju vaških cest, pri čemer so ugotavljali, da se krajevni samoprispevek ne izvaja dosledno.
da je mladina v radgonski občini dosegla vidne uspehe na vseh področjih dela. Na konferenci so govorili o odhajanju kmečke mladine v industrijo in v zvezi s tem o perspektivah kmečke mladine v socialističnem in privatnem sektorju kmetijstva. Negativno so ocenili odhod mladih ljudi v sosednjo Avstrijo. Zanje bi bilo mnogo bolje, če bi se zaposlevali doma. ker so pogoji na domačih delovnih mestih povsem drugačni, kakor v Avstriji. Na konferenci so razpravljali tudi o izobraževanju mladih ljudi, o odnosih med vajenci in kvalificiranimi delavci, o zaščiti pri delu ter o delavskem in družbenem samoupravljanju.
      NEUTRUDLJIVI 75-LETNIK
 JANKO ŠTUHEC
Na Murščaku nad Murskim poljem se je pred 75 leti rodil v zavedni kmečki družini vsemu Pomurju znan javni delavec in napredni kmetovalec Janko Štuhec. Navzlic visokim letom je telesno in duševno čvrst in veder. Se vedno je aktiven.
Je predsednik krajevnega odbora Socialistične zveze, podpredsednik poravnalnega sveta, član upravnega odbora upokojencev. Zveze borcev, upravnega odbora za kmečko zavarovanje in skupščine komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Ves čas je bil predsednik krajevnega ljudskega, oziroma krajevnega odbora, sedaj pa je član krajevne skupnosti. Od leta 1945 do 1962 je sodeloval v okrajnih odborih Radgona, Ljutomer in Murska Sobota. Skoraj vsak dan je na poti ali v Radgono, Radence, Kapelo ali Mursko Soboto, pa tudi svojega dela doma ne zanemarja.
»V domačem kraju sem imel največ uspeha pri cestah, vodovodu in šoli. Največje težave pa pri obvezni oddaji živil in pri davkih. Vendar smo vse dobro zvozili«, razlaga smehljaje neutrudljivi Janko. »Zato smo tudi kot najboljši davkoplačevalci v občini dobili dovoljenje in materialno pomoč za gradnjo šole in vodovoda«.
Med okupacijo je bil med prvimi aktivisti v Murščaku in leta 1944 prvi sekretar osvobodilne fronte. Tudi v stari Jugoslaviji je bil napreden politični delavec. Udejstvoval se je tudi kot kulturni delavec in publicist. Leta 1912 je napisal in izdal knjigo Slovenska narodna mladina, ki je imela za takratno dobo pomemben narodno obrambni značaj na severni meji. Kot izobražen kmet (končal je 5 razredov gimnazije, vinarsko sadjarsko šolo itd.), je poučeval tudi na kmetijsko nadaljevalnih šolah. Premalo je prostora, da bi našteli vse vrline našega jubilanta. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je bil odlikovan z redom dela III. stopnje in z redom za zasluge za narod s srebrnim vencem. Jubilantu čestitamo z željo, da bi ostal tako veder še dolga leta med nami	IKA
V Dolini so pred kratkim po desetih letih le izkopali obcestne jareke (Foto: Šabjan)
Z USTANOVNEGA OBČNEGA ZBORA RK PINCE-VAS
Ne samo delitev pomoči
Nedavno je bil v Pince-vasi ustanovni občni zbor krajevne-organizacije Rdečega križa. V tej vasi je organizacije RK delovala že pred leti, toda zadnja štiri leta je popolnoma zamrla, ker se je vsa dejavnost omejevala le na tisto nekajkrat letno podeljevanje oblek. To vsekakor ni bil in ne more biti osnovni element te člove-
koljubne organizacije in kot tak ni dajal krajevni organizaciji motiva za aktivno delovanje. Po aktivnem delu te organizacije kličejo številni socialni problemi, mlečne kuhinje in zdravstvena prosveta.
Na ustanovnem občnem zboru so vaščani Pinc izrazili željo prav po zdravstveni prosveti. Želijo si čim več zdravstvenih predavanj. Tako na občnem zboru, bodo vaščani napolnili dvorano tudi ob predavanjih saj jim je občinska organizacija RK Lendava pripravljena v sodelovanju z delavsko univerzo vedno ustreči.
Poslednje slovo z letališča
Z »Olimpio« v smrt
V torek, 1. decembra je bil še praznični dan. Soboški letalci so ga izkoristili za strokovno izpopolnjevanje v letenju. Zbrali so se na letališču in motorna vleka je nekajkrat potegnila jadralno letalo znamke »Olimpia« v višave. Na pilotski sedež se je privezal tudi letalec M. Šneler, dolgoletni znanec sinjih višin in že izkušen jadralec. Motorno letalo ga je potegnilo do višine 500 m, ko je »Olimpia« prosto zaplavala.
Nenadoma se je od letala odtrgalo krilce, tako pravijo
očividci. Kot so pozneje ugotovili, je bilo to krilce desnega krila. Letalo je pričelo v blagem loku zavijati in vse je kazalo, da se bo nezgoda srečno končala. Toda z višine petdesetih metrov je začelo letalo strmo padati. Pilot Miran Šneler je sicer odvrgel kabino, toda za odskok je bilo premalo časa — nekaj sto metrov jugovzhodno od letališča je z »Olimpio« vred treščil na njivo. Posledice so bile najhujše. Miran nikoli več ne bo letel.	J. Šabjan
Miran Šneler
Pregled volilnih enot, kjer poteče mandat odbornikom občinske skupščine Lendava
1.	MATIJA KOREN, predsednik občinskega odbora SZDL Lendava.
2.	FRANJO BOBOVEC, pred. org. kadrovske komisije pri ObO SZDL Lendava.
3.	JANEZ DOMINKO, org. sekretar občinskega komiteja ZKS.
4.	DRAGO PAHOR, tajnik občinskega odbora ZB.
5.	ALOJZ AUGUŠTIN, sekretar občinskega komiteja ZMS Lendava.
6.	LUDVIK BRATKOVIČ, predsednik občinskega sindikalnega sveta, republiški poslanec.
7.	JOŽE HAJDINJAK, član Izvršnega odbora ObO SZDL Lendava.
8.	OLGA OŠLAJ, podpredsednik občinske skupščine.
9.	ALEKSANDER VARGA, sekretar občinskega odbora SZDL Lendava.
10.	FRANC HAJOŠ, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri ObO SZDL Lendava.
11.	BRANKO MERNIK, član Izvršnega odbora občinskega odbora SZDL.
12.	JOŽE GAL, član Okrajnega odbora SZDL Maribor.
13.	JOŽE FEHER, član občinskega komiteja ZKS Lendava.
Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Lendava objavlja volilne enote, kjer bo v aprilu 1965 potekel mandat odbornikom občinske skupščine.
Občinski zbor
1. Volilna enota, ki obsega naselja: Banica, Pince, Pince marof in Dolina, poteče mandat Janezu Palu.
3. Volilna enota, ki obsega naselja: Petišovci in Trimlini, poteče mandat Jožefu Bogaru.
5. Volilna enota obsega naselje
Dolga vas, poteče mandat Janezu Banutaiu.
7. Volilna enota obsega mesta Lendava in to Partizansko ulico od št. 1 — 66, Gregorčičevo ulico, Ozko ulico, Prešernovo ulico, Zupančičevo ulico, Spodnjo ulico, Vodno ulico in Mlinsko ulico, poteče mandat Francu Bobovcu.
9. Volilna enota obsega naselja Mostje in Banuta, poteče mandat Alojzu Antolinu.
11. Volilna enota obsega naselja 2itkovce in Strehovci, poteče mandat Ivanu Vargi.
13. Volilna enota obsega naselje Kobilje, poteče mandat Stefanu Gjereku.
15. Volilna enota obsega naselje Gaberje, poteče mandat Jožefu Bernjaku.
17. Volilna enota obsega naselje Hotiza, poteče mandat Ivanu Horvatu.
19. Volilna enota, ki obsega naselja Mala Polana in Brezovica, poteče mandat Jožefu Vuku.
21. Volilna enota, ki obsega naselje Odranci od hišne štev. 171 do konca, poteče mandat Martinu Balažiču.
23. Volilna enota, ki obsega naselja: Trnje in 2ižki, poteče mandat Jožefu Horvatu.
25. Volilna enota obsega naselje Srednje Bistrica, poteče mandat Ignacu Utroši.
27. Volilna enota, ki obsega naselje Gomilica, poteče mandat Štefanu Zveru.
29. Volilna enota, ki obsega naselje Renkovci, poteče mandat Francu Pucku.
ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI
Prva podskupina
1. volilna enota obsega delovno organizacijo Proizvodnja nafte Lendava, ekonomska enota Strojni obrat, poteče mandat Jožefu Jelenu.
3. volilna enota obsega delovno organizacijo Proizvodnje nafte Lendava, ekonomska enota »Metanol« in gradbeni obrat, poteče mandat Jožefu Zelku.
5. volilna enota obsega delovno organizacijo Proizvodnje nafte Lendava, ekonomska enota »Uprava«, poteče mandat Anici Sekereš.
7. volilna enota obsega delovno organizacijo Tovarne dežnikov in pletenin Lendava, poteče mandat Elizabeti Zver.
9. volilna enota obsega delovno organizacijo »Planika«, obrat Planika Turnišče, poteče mandat Štefanu Zadravcu.
11. volilna enota obsega delovne organizacije:
a)	Trg. podjetje »Univerzal« Lendava
b)	Gostinsko podjetje »Park« Lendava
c)	»Varteks«, prodajalna Lendava
č) »Peko«, prodajalna Lendava
d)	»Jedinstvo«, prodajalna Lendava
e)	»Planika«, prodajalna Lendava
f)	»Borovo«, prodajalna Lendava
g)	»Pomurski tisk«, prodajalna »Vesna« Lendava
h)	»Odpad«, Lendava
i)	»Tobos«, Lendava
j)	»Tobačna tovarna« Ljubljana Trafika Lendava
l)	Železniško transportno podjetje Lendava
k)	»Tobak« Trafika Lendava
m)	PTT Lendava, Turnišče, Dobrovnik in Črensovci
n)	»Klavnica« Lendava
o)	Trgovsko podjetje »Ravenka« prodajalna Črensovci. Trnje, Odranci, Gornja Bistrica. Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica, poteče mandat Ka-
relu Šoštarecu.
13. molilna enota obsega delovne organizacije:
a) Stanovanjska skupnost Len-
dava
b)	NB podružnica Lendava
c)	KB podružnica Lendava
č) Opekarna Dobrovnik
d)	Vse obrtnike in obrtne delavce na območju matičnega okoliša Lendava in KU Čentiba
e)	Elektro-Maribor okolica, obrat Lendava
f)	Cestno podjetje Maribor, nadzorstvo Lendava, poteče
mandat Veri Valenčič.
Druga podskupina
15.volilna enota obsega kmetijsko organizacijo KZ Lendava, poslovno enoto Lendava, ter člane kmetijske zadruge na območju te poslovne enote, poteče mandat Francu Koštricu.
17. volilna enota obsega kmetijsko organizacijo KZ Lendava, poslovno enoto Hotiza, ter člane KZ na območju naselij Velika Polana. Mala Polana in Brezovica, poteče mandat Jožefu Kelencu.
19.) volilna enota obsega kmetijsko organizacijo KZ Lendava, poslovno enoto Dobrovnik, ter člane KZ na območju naselij Dobrovnik, Strehovci, Kobilje. Žitkovci, Kamovci, Genterovci, Radmožanci, Mostje in Banuta, poteče mandat Stefanu Miholiču.
21. volilna enota obsega kmetijsko organizacijo KZ Črensovci in člane KZ na območju naselil G. Bistrica, Srednja Bistrica in Dolnja Bistrica, poteče mandat Francu Novaku.
Skupina prosvete in kulture
l. volilna enota obsega delovne organizacije:
a)	Osnovna šola Lendava I
b)	Vajenska šola Lendava
c)	Tehnična srednja šola Lendava
č) Osnovna šola Dobrovnik
d)	Otroški vrtec Dobrovnik, poteče mandat Emeriki Gr-
zej.
3. volilna enota obsega delovne organizacije:
a)	Osnovna šola Kobilje
b)	Osnovna šola Turnišče
c)	Osnovna šola Velika Polana, poteče mandat Pavlu Berdenu.
Skupina zdravstvo in socialno varstvo:
1.	volilna enota obsega delovne organizacije:
a)	Zdravstveni dom Lendava
b)	Lekarna Lendava
c)	Komunalni zavod za socialno zavarovanje, podružnica Lendava, poteče mandat Antonič dr. Jožetu.
Skupina delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih
2.	volilna enota obsega delovno skupnost:
a)	Občinsko sodišče Lendava
b)	Občinski odbor SZDL Lendava
c)	Občinski komite ZKS Lendava
č) Občinski komite ZMS Lendava
d)	Občinski sindikalni svet Lendava
e)	Občinski odbor RK Lendava
f)	Občinski odbor ZVVI in ZROP Lendava
g)	Zavod za zaposlovanje delavcev, izpostava Lendava, poteče mandat Janezu Dominku.
Za občinsko volilno komisijo
Predsednik
MATIJA KOREN
Pregled volilnih enot, kjer poteče odbornikom obč. skupščine Ljutomer mandat
Volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Ljutomer objavlja volilne enote, kjer bo v aprilu 1965 potekel mandat odbornikom občinske skupščine, da bi mogle družbeno-politične organizacije, samoupravni organi in zbori volilcev začeti priprave volitve.
OBČINSKI ZBOR:
V	1. Volilni enoti, ki obsega naselja: Cezanjevci, Branoslavci, Vogričevci, Zg. Kamenščak, Vida-novci, poteče mandat Stanislavu Tarči.
V	2. volilni enoti, ki obsega naselja Stara cesta, Mekotnjak, Desnjak, poteče mandat Jožetu Tigeliju.
V	5. volilni enoti, ki obsega naselja Kuršinci, Sitarovci, Precetinci, Drakovci, poteče mandat Ludviku Vrbnjaku.
V	8. volilni enoti, ki obsega naselja Stara Nova vas, Dobrava in Bunčani, poteče mandat Jožetu Slaviču.
V	9. volilni enoti, ki obsega naselja Lukavci, Ključarovci, poteče mandat Jožetu Fošnerju.
V	11. volilni enoti, ki obsega naselja Križevci, Boreči in Iljaševci, poteče mandat Rudiju Svenšeku.
V	14. volilni enoti, ki obsega naselja Babinci in Noršinci, poteče mandat Janezu Kranjcu.
V	16. volilni enoti, ki obsega naselja Cven, poteče mandat Francu Frasu.
V	17. volilni enoti, ki obsega naselja Razkrižje, Šafarsko in Gibina, poteče mandat Tereziji Tompa.
V	19. volilni enoti, ki obsega naselja Stročja vaš, Pristava in Presika, poteče mandat Franju Cimermanu.
V	21. volilni enoti, ki obsega naselja Jeruzalem, Plešivica, Železne dveri, Gresovščak, Cuber in
POMURSKI VESTNIK, 10. decembra 1964
5
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 13. decembera
8.00 Mladinska radijska igra, Anton Ingolič: Tajno društvo PGC; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 10.00 Še pomnite, tovariši . . .
Maks Gašparič: Studenci novih moči; 10.30 »Slava delu . . .«; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 13.30 Za našo vas; 13.50 Na kmečki peči; 14.00 Danes opoldne; 17.30 Radijska igra Vasja Ocvirek: Pridi po ogrlico; 17.58 Igrajo veliki orkestri; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 22.10 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK. 14. decembra
8.55	Za mlade radovedneže Dragutin Horkić: Dečki — iznajditelji; 9.25 Iz narodne zakladnice;
10.35	Naš podlistek: H. Taner: Minuta pred dvanajsto; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Ing. Milan Rovan: Sklepi republiškega posvetovanja sadjarskih strokovnjakov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Lepe melodije; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena Križanka št. 5; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 20.00 Prenos zaključnega koncerta nagrajenih zborov s festivala v Beogradu; 22.10 Nočni akordi.
TOREK, 15. decembra
8.05	Nastopajo Veseli planšarji in Trio Rudija Bardorferja z vokalnim sekstetom bratov Pleško;
8.25	Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo, Svet onkraj Mure; 9.25 Odlomki iz opere Carmen 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Zorc: Kooperacijska reja živine za meso; 12.15 Dalmatinske narodne pesmi; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo, Umetnik ledene dobe; 14.35 Pet minut za novo pesmico, Karel Pahor Konjički; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Predstavljamo Vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra, Jacques Constant: General Frederic; 22.10 Plesna glasba.
SREDA, 16. decembra
8.55	Pisan svet pravljic in zgodb, Janez Švajcar: Rena iz kleti; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Janez Gorišič: Uspeh s pridelkom topinamburja; 12.15 Trio Avgusta Stanka; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, Svet onkraj Mure; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Naš razgovor; 20.20 Igra Ljubljanski jazz ansambel; 20.40 Giuseppe Verdi: Othello 22.10 Godala in zabavni zbori.
ČETRTEK, 17. decembra
8.05	Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo, Umetnik ledene dobe; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!
12.05	kmetijski nasveti — Ing. Dušan Terčelj: Kako moramo negovati vino letošnje letine; 12.15 Čez hrib in dol; 14.05 Naši solisti v popularnih operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; .18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas — Pesniki realizma; 22.10 S popevkami po svetu.
PETEK, 18. decembra
8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Množenje lesnih okrasnih rastlin z grebeničenjem;
14.05	Radijska šola za nižjo stopnjo, Pojte z nami otroci; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 18.45 Kulturna kronika; 20.30 Tedenski zunanje politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Za ljubitelje jazza.
SOBOTA. 19. decembra
8.05	Vokalni kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov;
8.25	V tričetrtinskem taktu; 8.55 Radijska šola za nižjo . stopnjo, Pojte z nami otroci; 9.45 Četrt ure s hammond orglami; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!
12.05	Kmetijski nasveti — Ing. Jaka Forjan: Reja prašičev v kooperaciji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zbor Primorskih študentov 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino;
17.35	Pesmi in plesi iz Jugoslavije; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 »Modrostni zob«; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Sobota: Slovan 0:1 (0:0)
V zadnji prvenstveni tekmi SNL jesenskega dela sta se v Murski Soboti srečali vodeči Slovan iz Ljubljane in domača Sobota. Tekma se je končala z zmago Slovana z rezultatom 0:1 (0:0).
Po začetnih obojestranskih napadih je iniciativo prevzela Sobota, ki je bila v prvem polčasu v rahli terenski
premoči. V tem delu smo videli nekaj lepih strelov na vrata Slovana, vendar so vsi ostali plen zelo dobrega vratarja Novaka.
V drugem polčasu so imeli več od igre igralci Slovana, ki so izvedli več nevarnih napadov. V 52. minuti bi gostje lahko prišli v vodstvo. Srednji napadalec Oblak se je namreč sam znašel pred vratarjem Baučarjem, vendar je streljal mimo gola. V protinapadu je imela najlepšo priložnost za gol Sobota. Na gol streljana žoga pa je zadela vratnico in se odbila v polje. Pritekel je Maučec, vendar je iz neposredne bližine z glavo streljal mimo gola. Usodna za Soboto je bila 68. minuta, ko so gostje dosegli edini gol tekme. Srednji krilec Nikič je izvajal prosti strel z kakih 25 metrov. Domači so oklevali in niso postavili živega zidu. Močan strel, prepočasno reagiranje vratarja Baučarja in žoga se je nepričakovano znašla v mreži. Zatem si je sicer Sobota še prizadevala, rezultat izenačiti, vendar je bila solidna obramba Slovana vedno na mestu. Tekmo je zelo dobro vodil Blekač iz Šoštanja.
DVAKRAT 3:0 ZA SOBOTO
Tekmovalna komisija pri NZS je razpravljala o prekinjenih tekmah SNL med Soboto in Hrastnikom (2:1) ter Delamarisom in Soboto (1:3) ter obe tekmi registrirala z rezultatom 3:0 p. f. za Soboto.	—
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
DELAMARIS : SOBOTA 0:1 (0:1)
V	zaostali prvenstveni tekmi slovenske mladinske nogometne lige so mladinci Sobote gostovali v Kopru, kjer so se pomerili z mladinskim moštvom Delamarisa. Zmagali so mladinci Sobote z rezultatom 1:0 in golom, ki ga je dosegel Koblencer. V prvem polČasu je bila Sobota tehnično in terensko boljša, medtem ko je bila v drugem polčasu igra enakovredna.
V	prvenstveni tekmi slovenske mladinske lige sta se ekipi Sobote in Slovana razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (2:2). Tekma je bila zelo zanimiva in borbena, kar velja zlasti za prvi polčas, ko so bili doseženi vsi štirje zadetki. Za Soboto sta bila uspešna Kukanja in Martinuzi. Sodil je Pavlič iz Celja.
Priznanje
telesnovzgojnim
delavcem
V Murski Soboti je bila te dni svečana seja ObZTK, na kateri so na predlog okrajne zveze Partizan Maribor podelili plakete najzaslužnejšim telesnovzgojnim delavcem v društvih Partizan občine Murska Sobota. Svečanosti so poleg članov ObZTK Murska Sobota prisostvovali tudi predstavniki OZTP in okrajne zveze Partizan Maribor. Svečano sejo je otvoril predsednik ObZTK M. Sobota tov. Firm, nato pa je spregovoril sekretar OZTK Maribor tov. Bebular. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih 12 plaket za dolgoletno delo v TVD Partizan, od tega 2 zlati, 4 srebrne ter 6 bronastih. Zlati plaketi sta prejela Ciril Tručl in Franc Flegar, oba iz Murske Sobote. Srebrne plakete so prejeli: Anton Bolkovič in Franc Skledar iz Rakičana ter Jožica Rojko in Zoltan Kučan iz Cankove. Bronaste plakete pa so podelili naslednjim telesnovzgojnim delavcem: Dragici Berlot iz Murske Sobote, Petru Šraju iz Beltinec, Drago Baniču iz Rakičana, ter Anici Požegar, Albinu Rodežu in Stefanu Vučaku iz Puconec.
Zaključni prizor s telovadnega večera v Murski Soboti
Telovadni večer v Murski Soboti
TVD Partizan Murska Sobota je v počastitev dneva republike organiziral v domu Partizana telovadni večer, na katerem je nastopilo preko 300 nastopajočih začenši pri cicibanih preko pionirjev, pionirk, mladincev, mladink in članov. V skrbno pripravljenem programu, ki je vseboval skupno 12 točk, so najmlajši prikazali delo po oddelkih v telovadnici v zimskem času, medtem ko so mladinci, mladinke in člani izvedli vaje v parterju, dvovišinski bradlji, na krogih ter preskoku čez mizo. Poleg tega so nastopili tudi judoisti in prikazali šolo padanja in metalno tehniko juda. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja najzasluženejšim športnim delavcem v društvu. Telovadni večer je ob polno nabiti dvoraii zelo dobro uspel, saj je poleg množičnega nastopa najmlajših prikazal tudi nekaj kvaltetnih vaj. To pa hkrati kaže, da vlada tudi za telovadbo veliko zanimanje med mladino in da so obstoječi prostori že pretesni. Poleg te-
ga pa lahko s ponosom ugotavljamo, da imamo v naraščajoči mladini nekaj izrednih talentov, ki se bodo lahko ob vestnem strokovnem delu razvili v dobre telovadce.
ROKOMETNI TURNIR V BELTINCIH
Priznanje rokometašem Beltinec
V počastitev dneva republike je bil v nedeljo v Beltincih tradicionalni rokometni turnir v organizaciji domačega TVD Partizan. Na turnirju so sodelovali: član republiške rokometne lige Branik iz Maribora, reprezentanca Pomurja ter Beltinec. Zmagovalec turnirja so postali rokometaši Beltinec, ki so premagali oba nasprotnika ter tako potrdili uspeh, ki so ga dosegli v jesenskem delu prvenstva v štajerski rokometni ligi. Največje presenečenje na turnirju je vsekakor pripravila
reprezentanca Pomurja, ki je nepričakovano premagala Branika ter zasedla drugo mesto, Branik pa šele tretje.
BELTINCI : BRANIK 14:12 (7:7)
BRANIK : POMURJE 14:15 (4:7)
BELTINCI : POMURJE 23:14 (13:4)
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V BADMINTONU
Uspeh tekmovalcev SŠTV
V počastitev Dneva republike je bilo v Ljubljani sedmo republiško prvenstvo v badmintonu, na katerem so nastopili vsi najboljši tekmovalci Slovenije, med njimi tudi 7 tekmovalcev in tekmovalk iz Murske Sobote. Letošnje tekmovanje je bilo zelo kvalitetno, saj so na prvenstvu lahko nastopili samo povabljeni. Čeprav so vsa prva mesta zasedli igralci Olimpije, kot je bilo pričakovati, saj imajo za seboj vrsto mednarodnih tekmovanj, so se mladi igralci SŠTV vendarle močno zoperstavljali in dosegli zadovoljive rezultate. V tekmovanju mladink je bila najuspešnejša Zadravčeva, ki je zasedla 7. mesto, kar je nedvom no lep uspeh. Kaučičeva je bila
10, Hornova pa 11. V tekmovanju članov je Titan zasedel 13. mesto, Gerič 14., Ficko 17. ter Topolinjak 18. mesto, kar prav tako predstavlja doslej največji uspeh. V tekmovanju parov so dvojice Titan — Gerič in Topolinjak — Ficko zasedli 5.—8. mesto med člani, Kaučič — Zadravec pa 5. mesto ter Horn — Baša 6. mesto med članicami. V konkurenci mešanih parov so se tekmovalci SŠTV iz Murske Sobote uvrstili na 8.—16. mesto. Zaradi premajhnega števila prijavljencev za tekmovanje starejših članov, je to odpadlo in tako lanskoletni republiški prvak v tej konkurenci Titan iz Murske Sobote ni mogel braniti naslova.
NOGOMETNI TURNIR V LJUTOMERU
Zmagovalec Nafta
Športni klub »Tehnostroj« Ljutomer« je v počastitev 29. novembra — dneva republike organiziral nogometni turnir, na katerem so nastopili: Nafta iz Lendave in Grafičar iz Murske Sobote kot člana slovenske conske lige — vzhod, Bakovci kot član pomurske nogometne lige ter prvak občinske nogometne lige Murska Sobota »Tehnostroj« kot domačin. Zmagovalec turnirja so postali nogometaši Nafte iz Lendave, ki so v predtekmovanju premagali Tehnostroj z rezultatom 4:0 (4:0) ter v finalu Grafičarja z rezultatom 2:0 (0:0). Moštvo Grafičarja je v predtekmovanju premagalo Bakovce z rezultatom 6:2 (3:1). V borbi za tretje mesto so Bakovci premagali Tehnostroj z rezultatom 1:0. Zmagovalna enajstorica Nafte je prejela prehodni pokal ter pokal v trajno last. Prav tako sta prejeli pokala v trajno last ekipi Grafičarja in Bakovec, kot
KOŠARKARSKI TURNIR V MURSKI SOBOTI
PRVO MESTO ZA MARIBOR
Strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti je v počastitev Dneva republike organiziral tradicionalni košarkarski turnir, na katerem so nastopile ekipe Maribora, Sobote in Akademika. Prvo mesto so zasedli košarkarji Maribora, ki so premagali oba nasprotnika. Drugi so bili košarkarji Partizana Sobote in tretji Akademika.
Rezultati:
Akademik : Sobota 37:57
Maribor : Sobota 121:74
Maribor : Akademik 67:51
Tabela
Maribor	2	2 0	0	188:125	4
Sobota	2	1 0	1	131:158	2
Akademik	2	0 0	2	88:124	0
TELOVADNI VEČER V RADENCIH
V počastitev dneva republike je priredilo TVD Partizan Radenci v novi telovadnici telovadni večer, na katerem je sodelovalo z izbranim sporedom, ki je obsegal 14 točk. 160 pri-
padnikov	društva	od	cicibanov do
članov. Cicibani so prikazali otroške igre, pionirji so nastopili s prostimi vajami s palicami, ki bodo na sporedu na okrajnem festivalu ter z vajami na blazinah. Pionirke so izvedle vajo z zastavicami ter nastopile na gredi in krogih. Mladinci so prikazali nekaj vaj na drogu, mladinke pa na dvovišinski bradlji. Člani društva pa so se pomerili v košarki z izbrano ekipo iz M. Sobote, v kateri so zmagali gostje.
ESŠ ZMAGOVALEC TURNIRJA
Strokovni odbor za hokej na travi pri ObZTK v Murski Soboti je v počastitev 15 letnice hokeja v Sloveniji, organiziral v Murski Soboti hokejski turnir, nakaterem so sodelovala tri moštva in sicer: Slovan iz Ljubljane ter ESŠ in SŠTV iz Murske Sobote. Na turnirju je zasluženo zmagala ESŠ, ki je oba nasprotnika odpravila z visokim rezultatom. Drugo mesto je zasedel Slovan iz Ljubljane, ki je s tesnim rezultatom premagal SŠTV. Turnir je bil obenem tudi priložnost, na katerem so pomurski sodniki polagali praktične izpite za republiške hokejske sodnike. Od sodnikov sta turnirju prisostvovala znana sodnika iz Zagreba, Karlovič in Sarčevič. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Slovan : SŠTV 1:0, ESŠ : Slovan 5:0, SŠTV : ESŠ 1:6.
Tabela
ESŠ	2	2 0	0	11:1	4
Slovan	2	1 0	1	1:5	2
SŠTV	2	0 0	2	1:7	2
SREDNJEŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA ŽE V PRVEM KOLU DERBI
Pričelo se je tekmovanje v srednješolski košarkarski ligi, kjer nastopa 5 moških ekip in sicer: ESŠ, Elan, Sloga, SŠTV, SKŠ Rakičan ter 4 ekipe v ženski konkurenci: ESŠ, Elan, Sloga in SK Rakičan.
Najzanimivejše srečanje v prvem kolu je bilo vsekakor derby srečanje med kandidatoma za prvo mesto med ESŠ in Elanom v moški konkurenci, ki se je končalo z zmago Elana. Zanimivo je bilo tudi srečanje med Slogo in SŠTV, kjer je zmagala SŠTV. V ženski konkurenci je bilo odigrano le eno srečanje in sicer med ESŠ in Elanom, srečanje se je končalo z visoko zmago ESŠ, ki je tudi najresnejši kandidat za prvo mesto.
Rezultati:
Moški: I. kolo:
Sloga : SŠTV 40:54 (11:27)
ESŠ : Elan 42:52 (20:20)
Ženske: I. kolo:
ESŠ : Elan 41:12 (12:6)
druga oziroma tretje uvrščena ekipa na turnirju. Turnir je uspel, za kar gre priznanje organizatorju športnemu klubu »Tehnostroj«, odslej pa naj bi postal tradicionalen, vsakoletni turnir.

Športna razstava novoustanovljenega športnega društva ŠD Gojenec iz M. Sobote
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V CELJU
Lep uspeh lendavskih pionirjev
Predzadnjo nedeljo je bil v Celju republiški turnir v namiznem tenisu za pionirje in pionirke, katerega so se udeležili tudi tekmovalci TVD Partizan Lendava in sicer: Šimonka, Šimonič F., Šimonič J., ter Frančeškin. V ekipnem tekmovanju so se od 20 nastopajočih ekip uvrstili po zmagah nad Kemičarjem (Hrastnik) 5:1, Rudarjem (Ilirija) 5:3 ter Celjem 5:2 v finale, kjer so klonili rutinirani ekipi Odreda iz Ljubljane s 5:0. Kljub visokemu rezultatu v finalu so bile igre vendarle zanimive. Med ekipnim tekmovanjem je Frančeškin premagal Kurenta (Kemičar), ki je na turnirju v Mariboru zasedel 4. mesto. Šimonka pa je premagal Mravljo (Celje), ki je v končnem plasmanu zasedel drugo mesto. V tekmovanju posameznikov je bi! Frančeškin 3—4. Šimonka pa 5. 
Pri dvojicah sta Frančeškin in Šimonič J. ponovila uspeh iz Maribora in zasedla tretje mesto, Šimonka in Šimonič F. pa četrto mesto.	
Kljub izredno lepemu uspehu lendavskih pionirjev, je še vedno precejšnja razlika med Lendavčani in najboljšimi pionirji v Sloveniji. Ta razlika pa se da v krat-
OBČNI ZBOR PD NA SŠTV V PRETEKLEM LETU IZREDNO DELAVNI
Te dni je bil na SŠTV V M. Soboti četrti letni občni zbor počitniške družine, na katerem so pregledali delo v preteklem letu ter sprejeli bogat program za prihodnje leto.
Po poročilo predsednice tov. Zadravčeve in diskusije je bilo ugotoviti, da je bila počitniška družina na SŠTV v preteklem letu izredno delavna. Organizirala je več izletov v bližnje in oddaljene kraje ter izvedla več najrazličnejših pohodov po pomurski in slovenski trasverzali. Tako so izvedli pohod po Pomurski poti, Kovačev pohod, Lackov pohod, pohod po slovenski transverzali od Slovenskih goric do Logarske doline ter od Solčave do Tržiča in druge. Organizirali in izvedli so več izletov kot v Bukovniško jezero, Negovsko jezero, Plitvička jezera, Škocjanske jame, Blagoš-ko jezero, v Budimpešti itd., ter izvedli več kolesarskih poti. Skupno so torej opravili 9 pohodov, 7 kolesarskih poti, 4 taborjenja in 3 izlete. Poleg tega so sodelovali pri organizaciji piknika v Ljutomeru ter pomagali drugim srednjim šolam pri izvedbi pohodov.
Na občnem zboru so sprejeli bogat program dela, ki med drugim predvideva tudi organizacijo več piknikov, tesno sodelovanje z drugimi šolami, smučarski pohod po Pomurski poti, več kolesarskih izletov, med njimi tudi v Avstrijo in Madžarsko ter spust po Muri in Dravi. Počitniška družina na SŠTV tesno sodeluje z ostalimi organizacijami in društvi na šoli, kot so aktiv ZMS, športno društvo, šolska zadruga itd.
kem času nadoknaditi, vendar še z resnejšim in intenzivnejšim treningom. Ti rezultati pa naj bodo vzpodbuda mladim tekmovalcem za bodoče delo.	S. K.
MOČAN ODPOR LENDAVSKIH PIONIRJEV
V nedeljo je bil v Lendavi prijateljski dvoboj v namiznem tenisu med pionirskima ekipama Lendave in najboljšo slovensko ekipo Odreda iz Ljubljane. Po lepih in ogorčenih borbah so zmagali gostje s tesnim rezultatom 5:4. S tem so pionirji Lendave zopet dokazali, da spadajo med najboljše pionirje v Sloveniji. Med pionirji Lendave je bil najboljši Franc Simonič, ki je zabeležil dve zmagi, pri gostih
pa drugouvrščeni z nedavnega republiškega prvenstva Brzin, ki je premagal vse nasprotnike. Tekmovanje si Te ogledalo veliko število gledalcev, kar kaže, da vlada med mladino v Lendavi precejšnje zanimanje za namizni tenis. Za svoje uspehe se imajo pionirji Lendave zahvaliti odličnim pogojem za trening ter vsestranski pomoči ObZTK Lendava in TVD Partizan ter neumornemu trenerju ing. Stefanu Klemenčiču.
V predtekmi sta se v prijateljskem srečanju pomerili ekipi Gojenca iz Murske Sobote in Lendave. V srečanju prvih ekip je zmagala Lendava z rezultatom 5:2 v srečanju drugih ekip pa je zmagal Gojenec z rezultatom 5:3. Ekipi Lendave in Gojenca že nekaj,, časa pridno trenirata in se pripravljata na bližnje ekipno prvenstvo Pomurja, ki se bo pričelo 6 decembra.
POMURSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
GOJENEC, MURA ALI LENDAVA?
V nedeljo se je pričelo tretje pomursko prvenstvo v namiznem tenisu, v kateri ligi nastopa tokrat 9 ekip in sicer: Gojenec I, Gojenec II, Mura, Lendava, Elan, Polet, ESŠ, Gradis, Radenci. Jesenski del prvenstva se bo odvijal v treh turnirjih, na vsakem bodo odigrana tri kola. Prvi turnir je bil v Murski Soboti, drugi bo v Lendavi in tretji v Radencih. Prvo kolo ni prineslo posebnih presenečenj, saj so favoriti pobrali vse možne točke. Čeprav so bila odigrana le prva tri kola že lahko rečemo, da se bo borba za prvo mesto vodila med tremi ekipami in sicer Gojencem, Muro in Lendavo. Omenimo še naj, da tokrat v pomurski ligi nastopata dva novinca in sicer Gojenec II ter Gradis iz Bistrice.
Rezultati:
I. kolo:
ESŠ : Gradis 5:1 Gojenec II : Gojenec I 2:5 Polet : Mura 0:5 Elan : Radenci 5:0 Lendava prosta II. kolo:
Mura : Elan 5:3 Gojenec : Polet 5:0 Gradis : Gojenec II 0:5 Lendava : ESŠ 5:0 Radenci prosti m. kolo:
Gojenec II : Lendava 1:5 Polet : Gradis 0:5 Eelan : Gojenec I 0:5 Radenci : Mura 0:5 ESŠ prosta
Po tretjem kolu vodi na tabeli Gojenec I pred Muro, oba imata po 6 točk, Ledava 4 itd.
PROSIMO VSE SODELAVCE, KI SO V LETU 1964 OBJAVILI V POMURSKEM VESTNIKU, NÉPÚJSÁGU ALI RADIU MURSKA SOBOTA SVOJE PRISPEVKE, DA DO 31. DECEMBRA 1964 DVIGNEJO HONORAR PRI BLAGAJNI ČZP »POMURSKI TISK«, MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA 1. PO TEM DNEVU HONORARJEV ZA LETO 1964 NE BOMO IZPLAČEVALI.
v
Že zdavnaj preživele navade
(Nadaljevanje s 3. strani)
konferenci so obravnavali tudi probleme mladine z vasi. Za to ni primernih dopolnilnih izobraževalnih institucij, kulturno življenje pa je do kraja zanemarjeno. Po vaseh sicer obstojajo TV-klubi, toda to so samo sobe s televizorji in nič več. Prav tako se mladina z vasi vse premalo vključuje v delo krajevnih skupnosti, premalo sodeluje s SZDL in drugimi vaškimi družbeno političnimi organizacijami.
O vlogi in pokazani aktivnosti mladih odbornikov in članov organov upravljanja v delovnih organizacijah so govo-
rili tudi gostje. Ugotovili so, da ti niti v občinski skupščini, niti v organih upravljanja podjetij niso bili dovolj aktivni. Sami odborniki so mnenja, da se na razprave v skupščini niso mogli dovolj pripraviti, ker je pač delo v skupščini za vsakega novega odbornika težko, če je prepuščen sam sebi.
Tudi gospodarske organizacije ne skrbijo dovolj za mlade člane upravljanja. Zadovoljujejo se s tem, da jih izvolijo, kakor da je vsak mladinec že po končani šoli seznanjen z osnovnim znanjem ekonomike in vlogo delavskega upravljanja.	J. Šabjan
POMURSKA ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA NASTOPA ŠEST MOŠTEV
Pričelo se je prvenstvo v pomurski zimski košarkarski ligi, kjer nastopa šest ekip in sicer: Sobota A in Sobota B, Old boys, Puconci, Rakičan in Radenci. Doslej je bilo odigrano prvo kolo, ki pa ni prineslo posebnih presenečenj. Najzanimivejše je bilo srečanje med lanskoletnim pomurskim prvakom Old boysem in Puconci, ki se je končalo z zmago Old boysa ter med Rakičanom in Soboto B, katero se je v regularnem času končalo neodločeno, v podaljšku pa je zmagal Rakičan. Ker pa se je ugotovilo, da ni bil v redu voden zapisnik tekme, bo tekma ponovljena. V ostali tekmi je Sobota premagala Radence. Rezultati I. kola:
Radenci : Sobota A 43:72 Old boys : Puconci 46:36 Rakičan : Sobota B 58:56
BELTINCI B JESENSKI PRVAK
Končano Je bilo prvenstvo jesenskega dela v občinski rokometni ligi za člane. Prvak je zasluženo postala ekipa Beltinec B, ki ni doživela niti enega poraza. Drugo mesto je zasedla ekipa Elana, tretje pa Sloga. Lanskoletni član vzhodne okrajne rokometne lige Agroservis je tokrat zasedel šele četrto mesto, čeprav je
na začetku veljal za favorita. Peto in šesto mesto pa je pripadlo ekipama Rakičana in ESŠ B, ki sta bili nekoliko slabši od ostalih ekip.
Tabela jesenskega dela Beltinci B 5 5 0 0 114:57 10 Sloga	5 3 0 2 104:79	6
Elan	5	4	0	1	83:55	8
Agroservis	5	2	0	3	67:90	4
Rakičan	5	1	0	4	71:96	2
ESŠ B	5	0	0	5	60:122	0
KNJIGA — poceni, lepo in koristno darilo.
—	Tudi za vaš družinski praznik
—	Tudi za Dedka Mraza
—	Tudi za Novo leto

Zato izkoristite ugodno priložnost OD 1. DO 15. DECEMBRA 1964
VELIKA RAZPRODAJA KNJIG
Z UGODNIM POPUSTOM
—	v Knjigarni in papirnici »Dobra knjiga« v Murski Soboti
—	v Knjigarni in papirnici »Vesna« v Lendavi
—	v Knjigarni in papirnici v Ljutomeru
—	v Knjigarni in papirnici v Gornji Radgoni
6
POMURSKI VESTNIK, 10. december 1964
AKTUALNO
Registracija motornih vozil
Skupščina občine Murska Sobota — ODSEK ZA NOTRANJE ZADEVE obvešča vse lastnike motornih vozil na občinskem območju, da bo letno podaljševanje registracije motornih vozil v dneh od 10. do 31. dec. 1964 — za leto 1965 za vsa vozila, ne glede na to, kdaj so bila registrirana za leto 1964 — po naslednjem vrstnem redu:
Avtomobili z registrsko oznako MS:
10.	decembra	1964	—	od	10-04	do 11-60
11.	decembra	1964	—	od	11-61	do 14-00
12.	decembra	1964	—	od	14-01	do 16-17
14.	decembra	1964	—	od	16-17	do 18-00
15.	decembra	1964	—	od	18-01	do 21-00
16.	decembra	1964	—	od	21-01	do 24-00
17.	decembra	1964	—	od	24-01	do 25-50
Avtomobili z registrsko oznako MB:
18.	decembra	1964	—	od	124-00	do	125-30
19.	decembra	1964	—	od	116-51	do	118-00
21.	decembra 1964 — od 141-21 naprej
Motorna kolesa z registrsko oznako MS:
22.	decembra	1964	—	od	10-003	do	10-250
23.	decembra	1964 —	od	10-251	do	10-450
24.	decembra	1964 —	od	10450	do	10-650
25.	decembra 1964 — od 10-650 naprej
Motorna kolesa z registrsko oznako MB:
26.	decembra 1964 — od 19-061 do 19-200 28. decembra 1964 — od 20-061 naprej
Podaljševanje registracije za priklopnike bo istočasno s podaljševanjem registracije za tovorne avtomobile.
Za tiste, ki zaradi upravičenih razlogov ne bodo mogli opraviti registracije po določeni razvrstitvi, bo podaljševanje registracije še 29., 30. in 31. dec. 1964.
Podaljševanje bo v pisarni prometnega referenta v Murski Soboti (prostori bivše pošte) po navedeni razvrstitvi od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Tiskovine za podaljšanje registracije je potrebno izpolniti s pisalnim strojem. Prošnji za podaljšanje registracije, ki jo vložite v dveh izvodih, je potrebno priložiti odrezek o plačani cestni pristojbini, potrdilo o zavarovanju za vozila v lasti družbenega sektorja in takso 700 din za avtomobile oziroma takso 400 din za motoma kolesa.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 11. decembra — Danijel Sobota, 12. decembra — Aljoša Nedelja, 13. decembra — Lucija Ponedeljek, 14. decembra — Dušan Torek, 15. decembra — Kristina Sreda, 16. decembra — Albin Četrtek, 17. decembra — Lazar
  dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MUR. SOBOTA
11.	decembra — dr. Gregorčeva
12.	decembra — dr. Rousova
13.	decembra — dr. Rousova
14.	decembra — dr. Gruškovnjak
15.	decembra — dr. Mejačeva
16.	decembra — dr. Gregorčeva
17.	decembra — dr. Gruškovnjak
KINO
KRI2EVCI PRI LJUTOMERU — 12. in 13. decembra italijanski kinemaskopski film: MAŠČEVANJE VIKINGOV«. 16. decembra sovjetski film: »LEGENDA O SIBIRSKI ZEMLJI«.
VERŽEJ — 12. in 13. decembra angleški barvni kinemaskopski film: »MAŠČEVALEC DRAKUT« 17. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »PLAVI ANGEL«.
ŠALOVCI — 12. in 13. decembra slovenski film: »SAMORASTNIKI«.
ČRENSOVCI — 12. in 13. decembra slovenski film: »V ZNAKU ZORA«.
LJUTOMER — 12. in 13 decembra ameriški barvni film: »ALMO« II. del 16. in 17. decembra italijanski film: »CIOCIARA«.
LENDAVA — 11. do 13 decembra ameriški vistavisionski film: »TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČINA«. 15. in 16. decembra nemški film: »NISEM JAZ KAZANOVA«.
GORNJA RADGONA — 12. in 13. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »ZAKONSKI VRTILJAK«. 16. decembra angleški vistavisionski film: »BILO JIH JE SEDEM«.
Splošna bolnica M. Sobota
razpisuje javno dražbo za prodajo
odpadne hrane - pomij
Javna dražba bo 11. dec. 1964 ob 10. uri v prostorih ekonomata Splošne bolnice.
UPRAVA
SLATINA RADENCI — 12. in 13. decembra ameriški barvni film: »RIO BRAVO.« 17. decembra jugoslovanski film: »NE POSEGAJ V SREČO«.
MURSKA SOBOTA — 11. in 13. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »JUPITER-JEVA LJUBICA«. 12. in 13. decembra Jugoslovanska kinoteka — ameriški film: »FRANKENSTEIN«. (13. dec. samo ob 10. uri). 14. in 15. decembra ruski film: »BITKA NA VOLGI« 16. in 17. decembra jugoslovanski film »IZ OČI V OČI«.
BUČKOVCI — 12. in 13. decembra španski film: »KARMEN IZ GRANADE«.
BELTINCI — 12. in 13. decembra ruski film: »IVANOVO DETINSTVO«.
DELAVSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA: Film »Mati poslušaj mojo pesem«. Predstave: 10. decembra ob 17. uri v Bogojini in ob 20. uri v Filovcih; 11. decembra ob 17. uri v Brezovcih in ob 20. uri v Zenkovcih; 12. decembra ob 17. uri v Bratoncih in ob 20. uri v Dokležovju; 13. decembra ob 15. uri v Kuzmi, ob 17.15 v Petrovcih in ob 20. uri v Mačkovcih. Film »Na divji Zapad«. Predstave: 11. decembra ob 20. uri v Šalemancih; 13. decembra ob 15. uri v Martinju in ob 20. uri v Križevcih.
PRODAM
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam v Moravcih. Informacije: Gregorčičeva 5, Murska Sobota.
M-873
POHIŠTVO za samsko sobo prodam poceni. Prešernova 12, Murska Sobota.
M-875
GOZD v Iljaševcih, 63 arov, v Borejcih 1.97 ha, prodam zaradi selitve. Karel Kočar, Križevci pri Ljutomeru št. 38.
M-878
HIŠO, zidano, s hlevom, takoj vseljivo, 1 oral vinograda in sadovnjaka v najlepši rodnosti, deset minu od Cmureškega mostu in avtobusne postaje, zaradi bolezni prodam. Vprašati: Šeško, Ruše 53, pri Mariboru.
M-879
MOTORNO KOLO »NSU — Prima III«, v odličnem stanju, ugodno prodam. Mirko Serec, Glavni trg 13, Ljutomer.
M-871
KUHINJSKO KREDENCO, mizo, štiri stole, lado za premog, radio aparat »Triglav« z gramofonom ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
GOZD v Motvarjevcih poceni prodam. Vprašati pri Vendelu Ma-gyarju v Motvarjevcih 101, p. Prosenjakovci.
M-000
ŠAROTAR — drobilec z železnimi klapači, v dobrem stanju, na motorni pogon, prodam. Josip Kranjec, Ivanovci 47.
M-000
ENONADSTROPNO HIŠO, novo zgrajeno, tudi s podstrešnimi sobami in gospodarskim poslopjem, primerno za obrtnika (mehanika ali električarja) po ugodni ceni prodam. Edmund Recek, Grad 193.
M-863
HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje prodam. Aleksander Kutuša, Gorica 60, p. Puconci.
M-868
SVOJO HIŠO, katera je za razdreti, v Cankarjevi ul. Št. 7, prodam. Javna dražba bo 13. decembra 1964 ob 10. uri. Točnejše podatke dobite pri Elizabeti Vidačič, Kranjčeva 28, Lendava.	M.-881
HIŠO, DVOSTANOVANJSKO, takoj vseljivo, z dva ha zemlje, davka prosto, prodam v okolici G. Radgone. Naslov v upravi lista.	M-882
zaposlitve
MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbena in pohištvena dela sprejmem takoj. Stanovanje in hrana priskrbljena. Plača po dogovoru. Jože Reboj, mizar, Moste — Žirovnica, Gorenjsko.
M-850
VAJENCA mehaničarske stroke sprejmem v uk. Geza Kranjec, mehanik Martjanci.
 M-864
VAJENCA	elektroinstalaterske
stroke sprejmem v uk. Karel Kelemen. elektroinstalater, Nemčavci 21 a, p. M Sobota.
M-867
GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema otrokoma iščem. Trstenjakova 27, Murska Sobota
M-000
 SOBE
SOBO, opremljeno, išče solidna dijakinja. Naslov v upravi lista.	M-865
OPREMLJENO	SOBO oddam
trem dijakinjam ali šiviljam. Nudim lahko tudi hrano. Naslov v upravi lista.
M-876
SOBO, opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov o upravi lista.
M-877
preklici
Podpisani FRANC VOGRINČIČ iz Tropovec št. 21 preklicujem svoje trditve, da bi naj Stefan Škalič iz Gederovec št. 25 dvignil denar v znesku 70.000 din za Hedviko Fras in ji tega denarja ne bi izročil.
M-869
razno
USNJENO ROKAVICO, moško temnorjavo, sem našel pred »Tehnoprometom« v Murski Soboti. Vprašajte v upravi lista.
M-872
Komisija za prodajo osnovnih sredstev KIK »Pomurka« OBRATA ZA KMETIJSTVO RAKIČAN bo prodala na javni licitaciji
—	1 TRAKTOR »STEYER«
—	1 OSEBNI AVTO »FIAT 1400«
Javna licitacija bo v nedeljo, 13. decembra 1964 ob 9. uri na sedežu ekonomske enote v Rakičanu.
Pri nakupu ima prednost družbeni sektor, po 10. uri pa bodo lahko kupili osebni avtomobil tudi drugi interesenti.
OBRAT ZA KMETIJSTVO — RAKIČAN
do 31. decembra 1964 v vrednosti nad 3.000 din V URARASTVU MURSKA SOBOTA, Titova 37 vam lahko prinese pri žrebanju eno naslednjih nagrad:
1. ročno uro (10.500 din); 2. stensko uro (6.500 din); 3. in 4. visečo uro (po 4.500 din); 5. in 6. ročno žensko uro (po 3.700 din); 7. žepno uro (3.500 din); 8. in 9. budilko (po 3.400 din) in 10. budilko (2.700 din). Skupna vrednost: 46.400 din. Priporoča se
URARSTVO MURSKA SOBOTA, TITOVA 37
KOMUNALNA BANKA
MURSKA SOBOTA
OBČANI!
SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA IN NJENIH EKSPOZITURAH V -LENDAVI IN LJUTOMERU
Dom počitka Rakičan: direktor

Komisija za razpis delovnega mesta direktorja V DOMU POČITKA V RAKIČANU pri M. Soboti razpisuje na podlagi 75. člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ, št. 15/64) delovno mesto
DIREKTORJA
Doma počitka v Rakičanu pri Murski Soboti
Pogoji: a) končana višja šola za socialne delavce in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu v enakem ali sorodnem zavodu ali v javni upravi; b) končana srednja šola in 10 let prakse v vodstvu delovnih organizacij enake ali sorodne stroke ali v javni upravi.
Rok prijave: Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po Pravilniku o, delitvi osebnih dohodkov zavoda. Samsko stanovanje je na razpolago, v doglednem času tudi družinsko. Prijave pošljite v zapečateni kuverti na naslov: Komisija za razpis delovnega mesta direktorja v Domu počitka v Rakičanu pri Murski Soboti.
Šola v Genterovcih: tajnik-ca
Svet II. osnovne šole Lendava razpisuje delovno mesto
TAJNIKA-CE za šolo v Genterovcih
Pogoj: končana srednja-ekonomska ali njej sorodna šola ali nekaj prakse v knjigovodski in administrativni stroki.
Nastop službe s 1. januarjem 1965. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka šole. Prijave poslati do 20. decembra 1964 na naslov: II. osnovna šola Lendava.
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE TIŠINA razpisuje delovno mesto SNAŽILKE NA ODDELKU GEDEROVCI
Nastop službe s 1. januarjem 1965. Prošnje sprejemajo 14 dni po objavi razpisa in jo je potrebno vložiti na upravo šole na Tišini.
ZAHVALA
Ob žalostni izgubi naše drage žene, matere, stare matere, sestre in tašče
Marije Fujs roj. Serdt
iz Tišine
se iz srca zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem, darovalcem vencev in vsem, ki so pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem zdravnikom kirurgiškega oddelka in osebju kirurgije Splošne bolnišnice v M. Soboti, ki je pokojnici skušalo pomagati ob njeni težki bolezni. Prisrčna hvala čč. duhovniku za njegov lep govor, pevcem za ganljivo petje in gasilcem, ki so pokojnico nosili k njenemu zadnjemu domu.
Tišina, Toronto, Cleveland, 27. nov. 1964
Žalujoči: mož Štefan, hčerka Marija z možem Alojzom, Štefan z ženo Marijo, sin Jože, v tujini sin Franc z ženo, Alojz z ženo, hčerka Terezija in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni tragični izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in svaka
Jožeta Šeruge
gradbenega delovodje iz M. Sobote
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so z nami delili globoko žalost in ga spremljali na njegovi zadnji poti. — Posebno se zahvaljujemo primariju dr. Vrbnjaku, dr. Borovšaku in osebju Splošne bolnišnice v Murski Soboti, ki so mu skušali podaljšati življenje. Iskrena hvala kolektivu Gradbenega podjetja Gornja Radgona, njegovim ožjim sodelavcem, delavcem in prijateljem za izkazano čast, številno udeležbo, govor ob odprtem grobu in darovane vence. Zahvala čč. duhovniku in pevcem za ganljivo petje, pevcem nekdanjega pevskega zbora DPD »Svoboda« za izkazano čast. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter z njim pokrili njegov prerani grob.
Murska Sobota, Zagreb, G. Radgona, 30. nov. 1964
Žalujoči: žena Valči, sinova Jožek in Dani, papa, mama, sestra z družino, sestri in brat.
ZAHVALA
Ob žalostni izgubi naše drage hčerke, žene, mame
in snahe
Irme Kolar
rojene Smodiš, iz G. Petrovec
se iz srca zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom in Znancem, ki so jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti in se z bridkimi solzami ločili od nje. Iskreno se zahvaljujemo duhovniku Jonašu, učencem 5. razreda osnovne šole, pevcem, gasilskemu društvu in vsem darovalcem vencev. Posebno se zahvaljujemo Sindikalni podružnici Kmetijsko-gozdarske zadruge G. Petrovci za venec.
Žalujoči: mati Frančiška, mož Štefan, sinovi Franc, Štefan in mali Janez, tast, sestra Emilija z družino, brat Ludvik z družino in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta
Štefana Vidonje
upokojenca v 56. letu starosti, iz Večeslavec
se iz srca zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so ga v tako lepem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovalcem vencev in Gasilskemu društvu Serdica. Posebna zahvala zdravnikom, ki so mu bili v pomoč ob njegovi težki bolezni. Večeslavci 9. dec. 1964	
Žalujoči: žena, sin in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naša ljube mamike
 Antonije Babič
roj. Erjavec
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti v njen prerani grob in ji darovali cvetje.
Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju Bolnišnice Ptuj ter čč. duhovnikom.
Ljutomer, Krapje, Mota, Ravne, München, Nürnberg, 6. decembra 1964
Žalujoči: sin Franček, hčerke Malika, Zvonka, Marica z družinami in Pavla.
POMURSKI VESTNIK -- List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje
-- Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064	- Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev - Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 10. decembra 1964
7
MILIJARDERJI
IZVOZNIKI
i n
V INDIPU — INDUSTRIJI DEŽNIKOV IN PLETENIN V LENDAVI — ZAKLJUČUJEJO LETOŠNJE PROIZVODNO LETO Z UGODNIMI GOSPODARSKIMI DOSEŽKI. NE LE, DA JIM JE USPEL START NA ENO MILIJARDO DINARJEV BRUTO DOHODKA, ŠE VEČ: V ENAJSTIH MESECIH SO PREKORAČILI LETNI PLAN PO VREDNOSTI ZA 40,3 ODSTOTKA.
INDIP - LENDAVA
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK«
Murska Sobota
Servisna delavnica »TOMOS — POTROŠNIK« sporoča mopedistom, da konzervira mopede za zimski čas in opravlja vse servisne preglede. Vljudno se priporoča servis »Tomos«!
MARIJA VOGRINEC, predsednica osrednjega delavskega sveta podjetja: Letošnji ugodni proizvodni rezultati nas ne smejo uspavati... Omogočili nam bodo, da bomo lahko v bodoče več vlagali tudi v človeka — proizvajalca, v njegov družbeni standard. To pa je v perspektivi neodložljiva potreba, še prav posebno zaradi pretežno ženskega sestava našega kolektiva.
V	OBRATU DEŽNIKOV so prekoračili v enajstih mesecih letni plan za 15,5% po količini in za 37,5% po vrednosti proizvedenih izdelkov.
V	OBRATU PLETILJSTVA so v enajstih mesecih presežene obveznosti letnega plana po količini za 13,5% in po vrednosti proizvodov za 52,5%.
Ti proizvodni dosežki v LENDAVSKI INDIP prav gotovo ne bi imeli prizvoka pomembnega in daljnosežnega uspeha celotnega kolektiva, če ne bi svojih kvalitetnih izdelkov tudi pravočasno vnovčili. Sicer pa se imajo na tem področju s čim pohvaliti: letni plan prodaje izdelkov je v enajstih mesecih presežen kar za 42,7%, kar pomeni, da so letos prodali celo več kot proizvedli — torej so zaradi zahtev tržišča posegli celo v začetno zalogo izdelkov.
Tretji, posebno z družbenega vidika izredno pomemben uspeh pa je tudi vse bolj učinkovito vključevanje kolektiva LENDAVSKE INDIP v mednarodno delitev dela. Bilanca letošnjega izvoza izdelkov je izredno ugodna: namesto 31.500 dolarjev po letnem planu 154.963 dolarjev letošnje izvozne realizacije po že sklenjenih aranžmajih. To pomeni eno mesečno celotno proizvodnjo v podjetju. Pri izvozu kajpak prednjači OBRAT ZA PLETILJSTVO, toda letos so že pričeli izvažati izdelke DEŽNIKARNE. Tudi to je pomemben korak kolektiva v letošnjem izvoznem prizadevanju tega podjetja.
Navedene dosežke kolektiva INDUSTRIJE DEŽNIKOV IN PLETENIN LENDAVA lahko brez pridržkov združimo v naslednje odločilne momente:
INDIP — letošnja proizvodna usmeritev k finejšim in kakovostnejšim izdelkom. Posledica večjega ovrednotenja izdelkov je tudi ugodnejša realizacija letnega plana po vrednosti proizvodov (primerjaj realizacijo med količino in vrednostjo proizvedenih izdelkov).
INDIP — uspešna uskladitev proizvodnje s prodajo — torej s potrebami in zahtevami domačega in inozemskega tržišča.
INDIP — detaljna proučitev jugoslovanskega tržišča in uspešna kooperacija na področju prodaje z renomiranima firmama »Beko« in »Franjo Kluz« iz Beograda.
INDIP — letošnji odločilen start pri izvozu izdelkov.
IGNAC ŽIŽEK, predsednik upravnega odbora podjetja: Razprave v organih upravljanja so nedvomno mnogo prispevale k letošnjim proizvodnim dosežkom podjetja. Saj smo bili vedno na tekočem, tudi pri težavah zaradi pomanjkanja materiala in njegove kvalitete...
FRANCKA HERIC, predsednica aktiva ZMS podjetja: Mladi v našem podjetju tekmujejo že vso leto za večjo delovno storilnost. Dosežene rezultate redno objavljamo s pomočjo različnih grafikonov. Letos smo imeli v podjetju že štiri proizvodne konference, na katerih smo se mladi sistematično seznanjali s prozvodnimi nalogami, problemi in dosežki, pa tudi z možnostmi obstoječega sistema nagrajevanja, statutom podjetja itd. Reči moram, da so bile te razprave zelo odkrite in včasih celo »bojevite«, kar je tudi ugodno vplivalo na posameznike, ki so v storilnosti zaostajali. Zato upravičeno pričakujemo, da bomo v občinskem merilu dosegli kot aktiv v tem tekmovanju eno prvih mest. Sicer pa imamo na vidiku še marsikaj — med drugim tudi kulturno-umetniško društvo, za katerega ustanovitev so dali pobudo prav mladi proizvajalci.
MARIJA KOLAR, predsednica sindikalnega odbora obrata — dežnikarne: Velike obete vlagamo v tečaj za kvalifikacijo. Tečaj Je pod okriljem občinske Delavske univerze in ga obiskuje 40 zaposlenih, pretežno žena in mladink. Letos so na vrsti starejše delavke, vendar pa nameravamo tudi v prihodnjih letih nadaljevati s sistematičnim družbeno-strokovni m izobraževanjem proizvajalcev. Pri tem ne težimo samo za tem, da bi bili naši ljudje zgolj strokovno usposobljeni, od njih. pričakujemo tudi večjo družbeno upravljanje podjetja. Za izobraževanje pa je v našem podjetju veliko zanimanje.
Povem naj še tole: pri izdobavi izdelkov še doslej nismo zamudili niti enega roka. Tudi to je zasluga kolektiva, ki je uvidel potrebo, da je potrebno naročnikom dobavljati izdelke pravočasno in v rokih, zato pa je tudi prispeval k temu z nadurnim delom. Toda, za nadurno delo smo se kolektivno odločili po razpravah, saj ni bilo administrativno odrejeno.
Pregled volilnih enot kjer poteče mandat odbornikom občinske skupščine Ljutomer
(Nadaljevanje s 5. strani) Ilovci, poteče mandat Žalar ing. Slavku.
V	23. volilni enoti, ki obsega del mesta Ljutomer in to naslednje ulice: Murskosoboška cesta, Kolodvorska, Prešernova, Kajuhova, Razlagova in Ulica 9. maja, poteče mandat Šadl dr. Avgustu. ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI: Skupina gospodarstva: Prva podskupina:
V	1. volilni enoti, ki obsega delovno organizacijo »Imgrad«, poteče mandat Francu Lebariču.
V	2. volilni enoti, ki obsega delovno organizacijo MTT, poteče mandat Jožetu Vidoviču.
V	3. volilni enoti, ki obsega delovno organizacijo »Tehnostroj«, poteče mandat Janku Sitarju.
V	5. volilni enoti, ki obsega de-
lovne organizacije »Indopol«, »Mizarstvo« in »Konus«, poteče mandat Mariji Hozjan.
V	8. volilni enoti, ki obsega delovne organizacije »Premogovnik« »Gradis«, in »Fructal« poteče mandat Mitiju Habjaniču.
V	10. volilni enoti, ki obsega delovne organizacije: Krajevno skupnost Ljutomer, Elektro-radio servis, Foto-atelje, Damsko-frizerski salon, Knjigarno in Knjigoveznico Ljutomer, ter zasebne obrtnike iz območja KU Cezanjevci, Razkrižje in območja Ljutomer, poteče mandat Ferdu Pihlerju.
Druga podskupina:
V	2. volilni enoti, ki obsega Kmetijsko zadrugo Križevci — del iz območja vasi Križevci, Boreči, Iljaševci, Stara Nova vas, Bučečovci, Zasadi, Vučja vas, Lukav-
ci, Ključarovci, Grabe, Logarovci, Kokoriči, Berkovci in Bolehnečici, poteče mandat Mirku Skuhali in Francu Zmazku.
V	5. volilni enoti, ki obsega Kmetijsko zadrugo Ljutomer — del iz območij vasi: Bučkovci, Moravci, Drakovci, Kuršinci, Precetinci, Sitarovci, Branoslavci, Godemarci, Bodislavci, Radoslave!, poteče mandat Jožetu Farkašu.
Skupina prosveta in kultura:
V	2. volilni enoti, ki obsega delovne organizacije Osn. šolo I Cankarja Ljutomer, Osnov. šolo Cezanjevci, Stročja vas in Vinarsko sadjarsko šolo Stročja vas, poteče mandat Novak prof. Dragu.
Skupina zdravstva in socialnega
varstva:
V	1. volilni enoti, ki obsega de-
lovni organizaciji Zdravstveni dom in Lekarno, poteče mandat Stefanu Žuniču.
V	2. volilni enoti, ki obsega delovne organizacije Dom onemoglih Lukavci in Otroške vrtce Ljutomer, Križevci in 2elezne dveri, poteče mandat Heleni Gnezda.
Skupina delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih:
V	1. volilni enoti, ki obsega delovne skupnosti: Občinsko sodišče, Okrajno javno tožilstvo, Postaja LM, Zavod za zaposlevanje delavcev. Katastrski urad, Ribiška zveza, Ribiško društvo. Klub za konjski šport, DPD Svoboda, TD Partizan, Lovska družina Ljutomer, Lovska družina Križevci, Zavod za socialno zavarovanje Ljutomer, poteče mandat Dani Novakovi.
Franc
Šrimpf
  beg v jutro
45
roman
Bračko se ni mogl spomniti, kako je hodil do celice, kajti na posteljo se je zrušil brez spomina.
Bilo je čudno, toda zaradi izmučenosti je zaspal.
Ko se je zbudil, ga je bolela glava in spanec mu ni pregnal izmučenosti iz telesa. Tisti trenutek, ko se je zavedel, se je zavedel tudi tega, da jutri ob tem času ne bo več živ.
Kako je to, če nisi več živ? Kaj se zgodi s teboj, ko preneha delovati ves ta sijajno organizirani sistem živčevja in mišic? Kako je mogoče, da človek ta trenutek še govori, dela in misli, da kratkomalo JE, naslednji trenutek pa vsega tega ne more več, ker ga NI?
»V IMENU FIRERJA NA SMRT Z OBGLAVLJENJEM!« je slišal polkovnikov glas.
»Obglavili me bodo,« je nenadoma zakričal in se samogibno prijel za vrat. Toda, to ni mogoče, ni res!
Potem je dolgo časa strmel v zrak, v prazno, in njegove oči niso videle nič. Bilo je, kakor da strmi tja čez, v vesoljni prostor, odkoder je prišel skrivnostno pred dvaindvajsetimi leti in kamor se bo jutri vrnil. Bilo je, kakor da je nezavedno zaslutil izvor in konec, bilo je, kakor da je v tem trenutku odvrgel težnost, s katero ga je privlačevala zemlja na zemljo, bilo je, kakor da je sedaj samo še rahlo izžarevajoča skupnost tistega, kar mu proizvajajo možgani, in zdelo se je, kakor da je že breztelesen.
Tako je strmel dolgo, dolgo... Najbrž niti ni vedel, kako dolgo strmi tako brezglasno in brez vida v nekaj, česar ni mogoče ne videti in ne dokončno razumeti...
Nazaj v stvarnost ga je poklical spomin na mater. V oči se mu je zopet vrnil sijaj, ki je prej izginil že za dolgo. Zaživele so in se mu zasolzile, morda zato, ker so prej tako dolgo ležale v nepremičnosti.
Počasi se je dvignil na pogradu. Obsedel je, naslanjaje se na steno. Spreletelo ga je, ko se je dotaknil mrzlega zidu. Kakor da bi se dotaknil hladne sekire.
Zdaj se je tudi popolnoma zavedel in prebujena zavest je zopet pognala v tek delovanje že slabotnega organizma.
»Pisati moram materi,« si je mrmral, »moram ji pisati. Tega mi ne bodo odrekli. Moja zadnja želja bo.«
Pogledal je proti okencu, in zaradi svetlobe, ki jo je videl, se je zbal, da je že pozno popoldne in postalo ga je strah, da ne bo imel več dovolj časa.
Zato se je dvignil s postelje in stopil k linici sredi vrat.
»Halo, ječar!« je zaklical. »Halo, odprite!« In potrkal je z roko po železnih vratih.
Sele čez nekaj časa, ko je še nekajkrat moral ponoviti klicanje in trkanje, je prišel ječar.
»Kaj razbijaš?«
»Bi lahko dobil papir in pero?«
»Zakaj ti bosta papir in pero?«
»Pisal bom materi.«
»Bom vprašal. Drugič ne razbijaj tako, sicer te bomo za slovo vtaknili še v bunker!«
Odšel je in Bračko se je vrnil na posteljo. Ni mogel stati, preveč so ga bolele noge in vse telo in še najbolj glava. Zakaj ga boli glava? GLAVA! Poskušal je razmišljati o tem, kaj bo pisal materi. To bo poslednje pismo, ki ga bo pisal v življenju.
Ječar je prišel in mu prinesel pero, papir in črnilo.
»Tu imaš. Lahko pišeš.« Dal mu je in ga pri tem skoraj sočutno pogledal.
Bračko ni opazil njegovega pogleda, ker ga ni zanimalo nič drugega razen pisma, ki ga bo pisal.
Sedaj je bil popolnoma jasnih misli in tudi roka mu ni drhtela, ko si je položil papir na kolena — v celici ni bilo mize — in začel pisati s trdno roko:
Mama,
ko boš brala to pismo, me ne bo več. Izgubil bom življenje, ki si mi ga dala, in zaradi tega mi je najbolj hudo. Hotela si, da bi tvoj fant nekaj postal in vsa tvoja skrb je veljala temu »nekaj«. Mnogo si žrtvovala zame in ne vem, če sem ti bil vedno zato dovolj hvaležen. Zdaj sem ti. Zdaj čutim, kaj pomeni, žrtvovati se za koga. Rad bi ti povedal toliko, a ne najdem pravih besed.
Vse, kar se je zgodilo pred mojim koncem, boš zvedela od drugih. O tem, zadnjem, samo nekaj najnujnejših besed. Predvsem: tvoj fant je umrl pogumno, čeprav... čeprav ti moram povedati, da je bilo zelo težko. Ni lahko umreti in še posebej ni lahko umreti, če natančno veš, kdaj boš moral umreti. In še zato ni lahko umreti, ker veš, da pravzaprav še ne bi smel umreti, ker še ni napočil naravni čas za smrt.
Mnogo me je veljalo, mama, preden sem se dokopal do tega, da moram umreti in da mi zaradi tega ne sme biti žal. Prosim te, mama, ne joči za menoj. Veš, da mi je bilo vedno hudo, če si jokala. Za takimi, ki umrejo tako, kakor bom umrl jaz, ni treba jokati. In takih je danes na svetu brez števila. To so žrtve, ki so nujne, če hočemo, da bo šlo človeštvo naprej in ne nazaj.
Ta zavest je sedaj v meni in zagotavljam ti, da sem z njo odšel v smrt. Zato mi je vseeno laže, čeprav mi je obenem težko.
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK, 10. decembra 1964