X^ist 38.
Tečaj 11.
«
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto M golil., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta HO sold.— Kdor sam po-n j pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva »Gorica* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po (> sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
V GORICI, v petek, 10. septembra 1873.
:	n li* -iiiii •"
---->—
GLAS
-U.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno jm^iljajo opravniku in sov redniku Antonu Lakner-jn. v m a gis tratni ulici {Contrada del Municipio), h. št. 58. Vse pošiljatve naj se fra n kujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, * sold., če dvakrat, 1*2 s. če trikrat, 15 za kolek vsakrat 30 ».
Slovenci na Goriškem!
Volitve so napovedane, tonij je vseh nas sveta dolžnost na to delati, da pravega moža izvolimo in na Dunaj pošljemo. Dobro bo, če se daues o volilnih zadevah prav po prijateljsko z vami pogovorimo. Volitve so odvisne od volil nifi mo L to veste.
v
(Je vem, kdo je volilni mož, vem ob enem tudi, za koga bo glasoval.
Tudi na Goriškem ne manjka ljudi, ki vam bodo posebno zdaj prigovarjali : Tega' voli, unega pusti, ta dela za narod, uni le za svoj žep, ta je znajden, uni je uboga reva. Na tako govorjenje ne gre veliko gledati. Ce je kedo komu nasprotnik, ti ga gotovo ne bo priporočal, če bi bil tudi najsposobnejši ; če je pa komu vdan, ti ga bo v zvezde koval, ce tudi ni pičice dobrega na njem. Da vas pa ne bo nihče begal, vam pojasnimo, ho k s ne (ja ijcsla se imajo držati volilni možje in pa njih kandidat, da bode slednji za mogel vsestranske, materijalne in duševne koristi zatiranega in po kleti neslogi zdaj zbeganega naroda zastopati.
Ker smo vsi, svetni in duhovni rodoljubi, matere Slovenije sinovi, moramo tudi vsi eno *in isto podlago imeti, na kteri hočemo svoje narodne pravice zahtevati in tako polagoma temelj zjedinjeni Sloveniji postaviti. Zarad tega ne dajte se od naših nasprotnikov prekaniti češ, da mi smo stari program in prvo njegovo točko: zjedinjeno Slovenijo popustili; t > nij res, kakor je že naš list jasno dokazal. S tem hočejo vas od nas in nas od vas ločiti, da bi lože j v kalni vodi ribili. A mi bodemo in hočemo vedno stati tudi na podlagi tistih edino
zdravih načel, ktem so najpred um in srce oblažile in omikale, in ktere še dandanašnji divjake k pravi omiki pripeljujejo: Hočem reči od versko-naròdne podlage je odvisna prava omika in stanovitno dušno in telesno blagostanje slov. naroda. Duh, liberalni duh časa, je žalibog v na jnovejši dobi nektere slov. domoljube tako oblizal, da z blatom ometajo stranko, ki svojo starodavno in slavno zastavo: „vse za vero in domovino* visoko drži. Tako smo žalibog ločeni v 2 tabra, eden hoče svojo pravice in Slovenijo na, versko — narodni podlagi, in to smo mi, drugi pa z odstranjenjem vere, z geslom, ki nekoliko po novošegnem poganstvu diši : vse za narod, omiko in svobodo t. j. za vero pa ligo ali nič. Ako smo pa še verni potomci vernih prededov, kteri so že pred 200 leti za vero'in narod krv prelivali, in za ktero dragocenost se še dandanašnji sivi črnogorski junaki proti ljutim Turkom borijo, se menda ne bomo tudi mi sramovali ter niti dvomili ali se hočemo te častite, zastave „za vero in domw poprijeti ali ne. Te stranke, ki hoče tedaj, vsestranske, ne kot ona nam nasprotna, ki hoče le enostranske koristi, zastopati se morajo volilci in njih kandidat trdno poprijeti, ne pa v naj novejšem času spečene, ktera bi narodu polagoma le bolj k verski in nravski spridenosti pomagala. Kam pride narod kteri vero iz družbenega življenja odpravi, vidimo v naj novejšem času na Francoskem. Zato so pa zda j vsi pametni Francozi vi šega in nižega stanu spoznali, da se je treba zopet k Bogu in katoliški veri povrniti, ako hočejo preteči pogubi in rudečkarjem vbežati. In ali se zamore narod iu njegov poslanec ogniti
verskih zadev, ko vtegnejo verske zadeve že v prih. drž. zboru na dnevni red priti ? Jaz menim da ne, ako hočemo še našemu vernemu slov. kat narodu čast delati ter neomadežvan si ohraniti tisti najdraži biser vero, ^tor^oV/ani naši pradedje zapustili. Dan danari j l^so za vero nevarni časi, pri nas sicer še ne tolikanj, ako pa pogledamo čez meje naše. slov. in občne avstrijske domovine, vidimo kako si tam državna oblast n. pr. v Italiji, Srajci in pruski Nemčiji po krivem prilastuje pravice in nadzorstvo čez kat. vero in njene naprave.
Kar se tedaj v o sosednjih deželah godi. mar se ne vtegne kdaj tudi pri nas v Avstriji goditi, ako postanemo verski in-differentisti ? In kdo, prašam, daje take cerkvi sovražne postave l Mar ne navadno detieni, poslanci z večino glasov, ktere potem po ustavni šegi vladar potrjuje (sankcionira) čeravno se včasih njemu samemu ne dopadajo ? In kdo pošilja te poslance v drž. zbor take mnogokrat škodljive postave kovat? Kaj ne ravno izmed naroda volilni možje ? Kak ii sai so voltici, taki so ludi njih jo sl a nei.
In kako hoče tudi dostojno zastopati poslanec vero, ako je sam nima, ali ako jo je celo slovesno od sebe stresel? Tako se tedaj lahko zgodi, da mora narod zarad lastne krivde škodo trpeti, 'dokler si zopet boljših poslancev ne zvoli, kteri za morejo po postavni poti te škodljive postave odpraviti ter jih z boljšimi zameniti. Takih škodljivih postav, ktere so nemški centralisti v škodo vere in narodov skovali, je več. N. pr. </.) je svoboda odrt je, po kteri sme sleherni od svojega na posodo danega denarja nenavadno velike obresti tirjati,
iezikoslovske črtice.
Pet križev in pol na hrbtu imeti, je uže nekaj, kaj ne? Blizo petnajst let star bil sem v četrti latinski, začel sem pečati so s slovenščino, tako da jo uže celih štir-deset let gojim. Da sem v tako imenovani humaniteti marsikaj slovenskega pisaril, vedo gotovo še vsi moji nekdanji sošolci, ker sem navadno vsako saboto popoldne pod rajnkim g. Milharčičem kar si bodi ali v proži ali v vezani besedi v šoli bral ali deklamoval, namesti da bi bili prebičali tako zvano ^ Sam miting deutscher Bei-spici e>u,
Ako nismo z mojimi tadašnjimi slovenskimi sostavki tudi nič pridobili, zgu-WJi tildi nič nismo. Po dokončani „ filo sojih" m ,,lisikiK, kakor smo takrat sedmo m osmo šolo inenovali, stopim v tukajšne
bogoslovske šole; in kakor vselej poprej, tako tudi zdaj sem ves gorel za naš slovenski jezik. Eno samo željo sem v tem oziru imel, ktere nisem mogel spolniti, da bi vendar priliko imel, v slovenščini dobro se izuriti pod kakim dobrim učiteljem: pa to je bilo v tistih časih le piani desiderimi. Bil sem, in ni moglo drugače biti, popolnoma samouk. Saj še celo slovenskih knjig nismo lahko tu v Gorici dobili. Kakošna je bila slovenščina, ki seni jo v takih razmerah pisal, lahko si po tem vsakdo sam misli, in so more videti v prvi slovenski knjigi, ki sem jo na svetlo dal : spisal sem je bil še kot bogoslovec, in natisnil jo je bil 1. 1845 v Celovcu Janez Leon, pod naslovom:	Vodnih poboznitjn kristjana
Leta 18GG je ravno tam drugi popravljeni natis te knjižice na svetlo prišel. Kako sem takrat slovenščino pisal, lahko vsakdo spozna iz druziga še bolj znanega dela, ki ima za naslov: „Poducnr povesti, spisal v laškim jeziku Franc. Saave“ itd. ki je v
Gorici pri Palernolli-ju 1. 1852 beli dan zagledalo. *)
Naj se ta knjiga primerja z mojim delom, ki je zdaj družba sv. Mohora izdaja, in se zove: „Kristusovo življenje in smeri*, ali pa s sostavki, ktere večkrat -Glas* donaša, in spoznalo se bo lahko, ali sem s slovenščino zastal, ali ne, in koliko sem v njej napredoval. To moram reči, da sem bil vselej vnet za naš mili jezik, in da sem si prizadeval, si ga popolnoma prilastiti; da sem pa v tem svojem prizadevanji take težave imel, kakoršnih si naši mladi pisatelji komaj misliti morejo, da, reči morem po vsi pravica, erranda didici. Mogoče, da
*) G. Paternolli j»' to mojo knjigo vdrugič, sali-oot. izdal. Tako bi človek sodil po tem, kar je po časnikih razglasil. Toda ta tobožui drugi natis ni nič dru-zega. kakor kar bi Nemec rekel ..2te Titelantiage**. Naslov knjige je in se slabo ponatisnjen, in nič druzega, sestero poilob je pridjal. pa hajdii Knjiga mora kot drugi natis po svetu, .laz za vse to nisem nič vedel, in ne morem biti za ta ne popolnoma pošteni modus ae-qnirendi odgovoren.
Pisatelj.


tako da dolžnika prej ali slej na beraško palico pripravi. Tej odrtijski svobodi se imamo zahvaliti, da je letos na tisuče ljudi po bankinih in borznih sleparijah, pri kte-
rili so krščeni iu nekrščeni judje miljone! Jireštrojiti ii* teko mir mol vsemi mtfodi
in miljone v svoje nikdar zadosti polne
,»	<•	r	X.*.»«. .vi* M« «uiv«..**r	TMivgvvv,	w
iuavhe ntaknili, ob vse svoje prišlo, tako. t*>,kar jim gre. Zarod tega je dolžen »le- jsunaj zbora bili proti kandidaturi dr. Ton-
t'irli	i	aKvia. bovili	AH ni\iik«k/wnh /In rii-v	énh 1-11 io Voi» iti r; 1*ai» ir Lieon n/k m iliiii no
• BI h % ^ ff iAjoij * K)IjiO!; V
se sicer imenuje verslo - narodna stranka, ktera se je le pridružila, — ne zlila — oni veliki avstrijski fe4. pravni stranki, kte-ra hoče Avstrijo na p>dlari pravice iu ven?
mrediti. ki bode dala veri m narodonHvse
«.-c iv..j *
Dopisi.
iV/i-
go-
lz Brd, 11. sept. — (Odgovor rod." dopisniku. — Letino. —-) Oni spodič, kteremu sem v 34. št. »Glasa" odgovarjal na dopis v »Slov. Narodu" od 12. avg. si ni dal miru, dokler ni zopet dne 2(1. avg. nekaj poslal med mladoslovenski svet po „81. Nar." Pravi mi, da se varam če trdim, da tukaj v Brdih ni inteligenei-je (?), ki bi čutila radost nad dr. Lavričevo
da so nekteri teh revežev od žalosti obno- perni volile© pomagati, da se bode tak reli, drugi zopet si clo življenje končali posimi ec z vol H, ki bolo ne samo-narodpjak itd., kar se z eno besedo „rèsk" ali „krach“ ampak tuaf veren katoličan, da se bode dunajske borse imenuje. Najhujše pa je to, mogel poleg narodnih pravic tudi za ver-da jim nobena postava ne more in ne sme ske koristi potežaft. ‘ vsled odrtijske svobode v okoui priti, h.)
Druga veri kot narodom in državi sami škodljiva postava je tihe n n vojaška dolžnost, ki brani mladenčem v duh. stan, pa je tudi mladim učiteljem na škodo. Zopet druga je c.) neomejena svoboda ris ka, vslei kte re smejo, kakor dan za dnevon^^^lisimo iu vidimo, krščeni in nekrščeni judje kršan-stvo posebno katoličanstvo po tisku oskrun-jevati. ki dela tedaj za občno spridenost v pogubo države in crkve... K pridobitvam nove „ere" sliši d.) tudi svoboda vesti ki da ja rovarjem in sovražnikom vere to lepo svobodo, da smejo razodeto vero napadati in zasramovati, daje tedaj svobodo, med verni narod ljuliko in nemir sejati. Zopet taka od drž. zbora skovana postava je c.) riviini zakon, kteri je od crkve kot grešen in pogubonosen zavržen, f ) Brezverska (k unfe sio o sluz n a) Šola kakoršne imajo že v nekterih krajih Nemčije. Ta izreja no-vošegne nevernike, ki so cerkvi in državi nevarni.
To so v kratkem nektere le površno načrtane žalostne pridobitve nemških liberalnih poslancev, ktere tirajo človeštvo v časno in večno pogubo. In take krive pojme o svobodi imajo več ali manj vsi liberalci, kterini vtegnejo biti v marsičem tudi slovenski v žlahti.
Ktere stranke se moramo tedaj mi in naš poslanec poprijeti, ali tiste ki povdarja samo narodu ost, ali pa one, ki ravno tako pogumno povdarja revo in na vod nosil
Kaj ne da tiste, ki hoče dati Bogu, kar je božjega, cesarji kar je cesarjevega in narodu, kar je narodovega? Ta stranka
f j
viti, ker so ni nobeden zoper to oglasil, niti pri prvem niti pri drugem negativnem glasovanji. Co pa trdite, da niso nekteri (koliko?) za n ohe negli glasovali, se debelo lažete po izgledu vaših liberalnih tovarišev. Mogočo, da so vaši prijatelji v srcu ali kje
tli-ja, kar jaz, ker v srce ne vidim, ne morem vediti. In res sem slišal že po zboru, da ni bilo glasovanje dvema vašima iz M. po volji; prašam ju, zakaj se nista o-glasila? Saj vendar se jima ni bilo treba bati, da se jima kaj enacega pripeti, kar možje vase barve radi nasprotno mislečim Aliga jo. Ge sta pa gospoda iz M., najbrže vsled vaših naukov, toliko za Lavriča vneta, le naj ga volita, pa ne v Goriškem mestu, ampak v Kaminu.
Nadalje še vedno trdite, (la večina (dozdeva se mi da ste mi dali v svojem drugem dopisu nekaj koncesije) tukajšnje duhovščine ni narodna ter mo poživljate, da naj vam s fakti nasprotno dokažem. Kako abotno! Kdo mora dokazovati? laz mislim da tisti, ki kaj trdi. Toraj je vaša dolžnost dokazati, ne pa moja.
Prav po liberalnem kopitu pa sodite
KMI
LM"»
kandidaturo. Gospodič ! akoravno ste, kakor sem vam že rekel, še mišje dlake, moram f g. kaplana v B. s sledečim stavkom, kteri vendar one naočnike, koje meni svetujete, I lulj i>0de ne prav v veliko čast vsem vam
1~1:"	’ lA 'enako mislečim ponatisnen:	»Ker pa do-
biva cerkovnik od g. kaplana od 100 gld. nagrade 25 gl., da podučuje manjši oddelek, bi bilo sklepati, da se je zavezal g. kaplan tudi popoldne podučevati, drugače bi. ne privoščil cerkovniku ume n jen ega zneska" Kaj ne, izvrsten sklep, kteremu ni treba komentava? Če ste vi sebičnež, ne mislite, da so tudi vsi drugi. Lep poklon gosp. kaplanu koji za revnih 100 gld. ktere prejema za poldnevno podučevanje, otrokom celodnevni nauk ponuja!
Konečno še vedno trdim, da so vam Biljanci bližnji sosedje, ter da bi za vas i za celo sosesko v kterej bivate res velika sreča bila, ako bi vas kdo zamogel ozdraviti kužnih načel. To odgovoriti se mi je potrebno zdelo ne toliko zastran vas, temveč zavoljo občinstva, tem ktero tako slabo po-dučujete sò svojim nič vrednim peresom.
vam priporočati, da boste bolje ridili i lo žej razumevali pisane resnice ! Kje sem jaz v svojem dopisu trdil, da ni tukaj inteli-gencije (?) vaših kužnih načel ? ! Ravno nasprotno sem trdil ter pripoznaval, da so tudi tukaj liberalci (pa hvala Bogu prav prav malo jih je), koji pa vsled večkratne skušuje nimajo imeti nobenega upanja, da jih doleti čast volilnih mož — Jani pro-batum est. Vi pravite, da so še celò med »Goričarji" (v društvu) dr. Lavriča privrženci, in da niso dne 25. avg. pri občnem zboru glasovali niti za dr. Tonklija niti za dr Lavriča. Na to vam moram odgovoriti, da kandidatura o zadnjem ni bila niti na glasovanje dana, kajti brezpotrebno bi bilo to potem, ko so dr. T. vsi enoglasno. toraj tudi vaši Brici — če so bili takrat pričujoči — za kandidata proglasili. Te resnice vas moram toliko bolj zzato-
mi po takem večletnem prizadevanji še tu pa tam kaj uide. kar bi se dalo bolje napisati ali povedati; saj vem, da sem prvič popolnoma samouk, in v drugič, zmotljiv človek, kakor vsakdo; pa tudi ne mislim, da posedam vse slovenske učenosti : vendar pa mi ni po volji, da. zali me, ako mi kdo mlajših moje spise popravlja, češ, da niso v vsem pravilni. Menda jim preveč po slavcih pišem. Se vé da se iiovotarn hitro no udain; marsičesa se še zdaj ogibam, kar je naša slovenska mladina z obema rokama uže poprijela, n. pr. tistega hrvaš-keba nego, it<i. Tudi bas, bareni in e-nake tuje spake so mi gnjusoba v slovenskem slogu. Kaj o besedici ko, in o knkal-cih mislim, povedal je uže „Glasu, in povedale so za njim „Novice“. Ustavljam se tudi še celo takim oblikam, ktere po moji kratki pameti naši slovenščini, kakoršino jo zdaj imamo, niso popolnoma primerne. Taka oblika je besedica trebé, namesti treba, kakor smo uže v „Glasuu jo brali. Zakaj imamo mi treba pisati in govoriti, ne pa trebéì Prvič, ker je beseda trebe slavo slo-
vensko, mi pa govorimo in pišemo nova-slovensko. Trebe x novoslovenščini se mi zdi ravno to, kar stara krpa ali zaplata na novo suknjo.
Drugič, ker (veha, ne trebé vsi Slovenci govorijo in — tudi pišejo. Tretjič: Treba in ne trebé govorijo in pišejo Hrvatje, Srbi, Cehi, Moravljarii, Lužičani itd., kakor se vidi v slovarjih teh vej velikega slovanskega naroda.
Četrtič: Trebe ima v staroslovenskem glasnik jat, tedaj je prav za prav dat iv imena treba, in kolikor jaz vidim, tako zvani dativus commodi. Ako pri imenu treba dativ pišemo trebe, terja doslednost, da tudi pri imenu riba, zena itd. dativ pišemo ribè zené itd., ker je v staroslovenskem ondi isti glasnik jat, in po tem takem tudi v Incal-n rabe, v dual-u dve lete, itd., ker je j at v vsili teli primerah. Ako tega ne sprejmemo, moramo popustiti tudi trebé. •Meni gre tu za stvar, ne za osebnosti; in tedaj se nadjam, da se tudi g. pisatelj onih sestavkov, v kterili smo trebe brali, ne bo jezil, da sem tu svoje misli o to j I

stvari razložil. Všeč mi bode, ako mi more dokazati da sem se zastran te besedice pomotil ; in ako mi to prepričevalno dokaže, lotim se tudi jaz oblike trebé namesti treba.
Še marsikaj druzega imam na srci kar bi rad povedal, in — pa raje molčimo. Mi Slovenci smo uže taki, da vsaki svojo trdi, in da se za vsako malenkost zlasamo, .ali vsaj, da se razcepi jamo v svojo škodo in v radost iu veselje naših nasprotnikov, bodi si v politiskih, bodi si v slovstvenih rečeh. Uže tako nas je malo, in še ta rnala peščica Slovencev se ne da združiti v eno nerazcepljeno celoto; kaj bo? Naj se potrkajo na prsi tisti, ki so, zasejali in še vedno sejajo neslogo med nami.
Pa tudi tega sostavka more dovolj biti. Ako je bilo kedaj iz kakega sostavka lahko spoznati pisatelja, to Vam jo pričujoči tak, da ga morete s prstom pokazati. Zato tedaj nič druzega ne pristavim, iu tudi svojega imena ne podpišem. Da ste mi zdravi!
Z letino smo tudi v Brdih letos na slabem. Sočivja i drtifcili zemeljskih pridelkov imamo prav malo. Sadja, razim čre-šenj, ni bilo škbraj nobenega. Tudi viha, glavnega tukajšne^a pridelka, nam trta prav malo obeta nekaj zarad tega, kor se je malo grozdja zarodiló, nekaj pa zarad trtne bolezni, kfcera je letos tudi po Brdih močno razširjena. Kaj bode z ,nami, Brici ! če nas Bog še s to nadlogo obišče? Sicer pa moram reči, da kakor vselej, je posebno letos Bog pridne poplačal, kajti dobro obdelane trte so vendar še precej obložene. I)a bi bilo le dosti pridnih delalcev ! Kar je pa bode božje kapljice, bode prav dobra; zatoni j kupci ne strašite se visoke cene ter pridite nas v kratkem obiskat, kajti trgatev se bode seni ter tje že prihodnji teden pričela !
Ogled.
Avstrija. Kralj Viktor Emanuel je na Dunaji!! V torek ob 71/* u. zjutraj je o-drinil iz Turina *) in prišel do avstrijsko -ital. meje — v Karmin — tisti večer že pozno. Sprejel ga je tu v cesarjevem imenu princ Kmerih Thurn-Taxis. Na našo goričko postajo je prišel okoli 10% po noči
—	eno uro pozneje, ko je bilo napovedano, da pride. Kakor v Karrainu, bila je tudi pri nas postavljena (kakor je navada) častna kompanija vojakov z bando. **) Ljudi se je bilo sešlo že ob 7. liri vse polno; ali, ker niso pustili nikogar na kolodvor in tudi na zasip železnični tje proti mostu ne, in ker je bilo po tleh mokro in je ča-kalce v noge zeblo, odšlo jih je veliko pred prihodom kralja. Mudil se je na tukajšnjem kolodvoru kakih 5-7 minut ; banda je igrala ital. kraljevo pesem (pa ne „T inno del Re" t. j. ne tiste pesmi, ki se je po Italiji demonstrativno prepevala, ko so »naši" Beneško 1. 1866 oddabi).
Pozdravila sta kralja mestni župan in gor. okrajni glavar. Ali je kdo izmed mno-žiče vpil „Yiva il He* !, nam ni znano, pač pa, da se je na vse grlo kričalo:	»Vita
l’Italia* ! Mi ne vemo sicer, ali sta »Re“ in »Italia* kongruentua pojma, to pa zopet vemo, dà so vsaj tržaški italianissimi nameravali Nabrežini demonstracijo napraviti, in da je. prišlo iz Trsta gori 32 civilnih policijskih stražnikov se 4 nadzorniki. Kdo more zdaj uganiti, ali jo imel ves ta policijski apparai namen, 'kralje varovati, ali demonstracijam v italijanskem z mi Slu v okòni priti. Bodi, kakor koli, nam se poideva, da nekteri ljudje pri nas na Primorskem so in ostanejo v svojih političnih nameravanjih dosledni ne gledé na to, ali je Yikt. Em. z Avstrijo prijate! ali njen nasprotnik. »Viva P Italia" — h vai ju na čast,
—	to je na vsak način pomenljivo. Da nas Goričane ital. kralja prihod mika, misli si lahko vsak, ki ve, kaj smo od 1848 1. do danes doživeli. Od tistega vélikega ponedeljka ali torka 1848, ko so naši »stari" lojalni Goričani v svoji sveti jezi piemon-
, *) To kaže še nekaj takta, tla je nastopil potovanje v Turinu.
**) »Isonzo* strašno popisuje vedenje vojakov nasproti množici pri naši postaji; ljudje pa, ki so bili vos cas zraven, od tega nič ne vodo.
težjift vjctnike od Placute (predinotja) sem gòfi in po Travniku in (nekteri prav nespodobno) zaničevali — do 1. 1866, in od tistihrnal do danes — kak razloček! Ali, pustimo ta premišljevanja in nadaljujmo popis potovanja! Naš primorski namestnik, g. baròli Ceselli, ima želodečn.i katar in ni šel sprejet kralja niti v Karmin, kakor se je govorilo, niti Nabrežin. (Baron Ceselli je služil pred 1866 v Italiji.) — Ustaviti se je imel Vik'. Em. vsled programa v Mariboru (zajutrek), v Gradcu in Murzzu-scnlagu (obed). Ob 5. u. zvečer, v sredo, je prišel na Dunaj. Sprejel ga je cesar o-sebno in nekteri nadvojvode. Skor vsa liberalna stranka si močno prizadeva obde-lavati javno menjenje tako, da bi kralju demonstrativen sprejem napravil. Vendar so pa tudi nekteri liberalni listi, ki občinstvu svetujejo, naj bi se dostojno vedlo in zdr-ževalo se preprijaznih demonstracij. Konservativni listi pa naravnost in odkritosrčno svetujejo, naj bi se ljudje kralju nasproti mrzlo držali. Pomenljivo je, kar je prinesel »Vaterland* na čelu enega poslednjih svojih listov: črno-obrobljeno povabilo k slovesni mrtvaški maši, ki ju napravi glavna (kat.) družba sv. viš. angela Mihaela 20. t. m. za papeževe vojake, ki so pred leti padli, ko je ital. kralja armada „sè silo in mednarodno pravo prelomi vsi*, K im posedla. — Mnogo velike gospode se bo umikalo kralju : zlasti se opazuje mrzenje med viso duhovščino in v vajaških krogih, kteri ne morejo še pozabiti, kar so v Italiji doživeli. Pri vsem tem pa smo te vere,
da bodo slavnosti Yikt. Em.-u na čast sijajne, samo vojaških parad ne bo iz že o-menjenega vzroka. S kraljem sta tudi dva njegova ministra, Yisconti-Yenosta in Min-ghetti, ktera so bosta gotovo z našimi ministri o politiških stvareh pogovarjala. Čudno se zdi mnogim, da je zdaj grofBeust v Boču. Kaj, ko bi niti sedanje politike tekle skoz njegove nesrečne roke ?! — Z Dunaja pojde Vikt. Em. skoz Prago v Ber-
lin ; v Pragi obišče svojo teto, cesarico Marijano (ees. Ferdinanda soprugo).— Rekli smo poprej enkrat, da Viktorja Em. potovanja nima politične pomembe, zdaj pa se kože, do jo ima. Nekaj se plete med Prusijo, Italijo in Avstrijo; Bog. daj, da ne poslednja spet morala škodo trpeti. Yikt. Em. v Berlinu — je demonstracija proti Franciji, proti legitimni monarhiji in proti vsemu, česar bi se ona utegnila lotiti.
Prihod ital. kralja je potisnil za ta hip celò rollino ffibanje v kot. Zdaj so volitve za drž. zbor že skor po vseh deželah oislajt. razpisane; vršile se v raznih krajih od ,13.—30. oktobra (na Goriškem od 15.-23. okt.). To bo ples!
V šolskih zadevah se pri nas na Primorskem snuje nekaj kar ima principilo važnost. Vseh 3 deželnih šolskih oblastnij didaktični in administrativni poročevalci pridejo v Trst k namestništvu. Začetek temu centralizovanju je že storjen imenovanjem c. k. namestil, svetovalca g. Winlder-ja za admin. in ekon. referenta za Goriško, Trst in Istro. Mi nimamo zoper novega g. poročevalca nič, marveč smo ž njim kot sposobno osebo jako zadovoljni; ali druga je kako misli vlada to in prihodnja imenovanja (inšpektorjev) pred deželnimi zbori
opravičiti; kajti centralizovanje v Trstu je proti autonomi ji dežel in' proti črki dež. postav. Ali móni znabiti vlada, da ne ,bo treba odsihmal z deželnimi zbori veliko se pričkati, ampak jim le ukazavati% ker po novem dfžavhčm zbor« fcfolr vš6 ' važnost zgubijo ?
Bogoslovsko učilišče v Insbruku so i-meli dosedaj Jezuit je (vsled pogodbe z državno oblastjo). Zdaj misli mimsterstvo to stvar prenarediti. Jezuitje bi se morali tistim pogojem podvreči, kakor vsi drugi bogosl. profesorji in bi dekret dobili od vlade. Tega ne bodo hoteli, zato preide bogoslovje bržko ne že z začetkom tega šolsk. leta v roke svetnih duhovnih profesorjev.
Hrvaški ban postane poštenjak Mazu-mnic. To je v ogersk. ministerstvu neki že skleneno.
Vnanje države, v Italiji (kakor sploh po Evropi) je vzročila Lamarmora-va knjiga (glej poslednji naš list) neizrekljivo senzacijo. Poznali smo perfidnost Bismarkovo že prej, ali, da je mogoče kakemu državniku tako hudobno prekanjenemu biti, nismo verjeli. In prih. mesec pride ta zvita buča pred obličje našega cesarja !
Drugi časniški junak (tudi z ozirom na italijanske zadeve) je pariški nadškof G ni ber t, kteri je izdal vele važen pastirsk list, ki je Francijo in Italijo pretresel (In potle trdite, liberalci, da je katol. cerkev opešala !)
En sam list enega samega škofa vam tako imponuje, kaj pa še le vsa cerkev! ?
—	Prismode!) Nadškof G. graja namreč italijansko vlado zarad tega, ker je papeža Rim vzela in sploh zarad sedanjega stana reči v Rimu, ter svetuje kralju, uaj bi Rim prostovoljno zapustil. Neki interpelaciji (v tej zadevi od republ. strani v permanentni komisiji (narodu, zbora franc, v Yersalju) je minist. Broglie odgovoril, da škofje niso uradniki, vlada da se torej ne more vtikati v njihove reči ; sicer pa, da ninni ona s past. listom Guibertovim nič opraviti.
Francija. Dne 13. t. ml so zapustili nemški vojaki Yerdun. Gledé na to, da so se Francozi ošabnih Nemcev iznebili, piše .NIX siècle* : »Zdaj so Prusi naši dolžniki ; dolžni so nam 5 miljard in 2 provimi ji". To hoče reči: Čakajte, Nemci! z orožjem v roči pridemo tirjat vse, kar ste nam vzeli in kar smo vam morali plačati.
—	Y ostalem se dela neprenehoma na restavraciji* monarhije. Orleanski kraljeviči lmčejo potrositi 50 milijonov frankov v ta namen. Časnik »Soir" je že neki od igih ukupljeu.
Švajea. Zdaj se popravljajo zvezne postave. Med temi popravami je tudi eu §. ki prepoveduje Jezuitom vsakošno delovanje v cerkvi ali šoli: novih udov ne smejo več sprejemati. — »Internacionalci* (socialisti) so imeli te dni shod v Genevi. Od lanskega zbora v Haagu sem so razcepljeni na 2 stranki: »staro" in »mlado*, ali Marx-ovo in Bakunin-ovo. Una šteje več Nemcev, ta več romanskih elementov. Bakuninci se kličejo tudi »anarhisti*. — V Švajci je svoboda za vse, samo za katoličane ne.
Aa Španjskem se listi	Ka stellare va
vlada, da bode prav krepko postopala. Pa
Domače aovioe.
(Duh. spraneml*') Oč. gg. Ivan Flapp, doktor bogoslovja in Miha Boltar, semen iški podvodja, gresta za vikarja v prvoštolno cerkev.— Č. g. Anton Oibič. vikar v Kozani, gre za vikarja v Poiisabotin.— Č. g. Tomaž Katar, kaplan v Šempasu za kaplana na St. Viško goro. — Cetrtoletnika in semeniška duhovna: ec. gg. Hilarij Zorn in Jožef Tomšič sta postala kaplana; prvi v Križu, drugi v Kanatu.
Hazne vesti.
— G. Andrej Winkler. e. kr. namestnij-ški svetovalec in okrajni glavar v Tornimi je imenovan za referenta (poročevalca) o administrativnih in ekonomičnih šolskih stvareh za Trst, Gorico in Istro.
— Jezuitom v Innsbruck-n Menka, — Innsbruskega vseučilišča bogoslovski oddelek slovi po vsem svetu, toda liberalcem ni po volji, ker Iczuiti na njem podnčnjejo. Nemški listi à la „N. fr. Pr.~ so zarad tega ministra Stremevr-a tako napadali, da je bil večkrat prav v zadregi. Kad bi bil liberalcem vstregel, pa ni mogel, ker po postavni poti pridobljene pravice se ne dado čez noč odstraniti. Te dni so prinesli časniki novico, da je prišla ta pogodba. ktero so bili Iczuiti z vlado sklenili, ob veljavo. \ prihodnje bodo smeli na ondašnji šoli tudi svetili duhovni podučevati. Xa ta način nameravajo malo po malem Iezuite popolnoma odpraviti, pa ne pomislijo, da s tem vseučilišču vso veljavo odvzamejo.
Malokdo ve, da bogoslovski oddelek Inns-lmiškega vseučilišča slovi tudi unkraj mej našega cesarstva, zato povemo, da se je letos na njem 144 inostranskih (neavstrijskih) bogoslovcev šolalo. Vsi slušatelji skupaj so zastopali 40 škofij. Imenujmo jih po njih glavnih mestih: 1. Avgsburg, 2. Bazel, 3. Briksna, 4. Cincina-ti, 5. Čanad, .6. Eichstàdt, 7. Frajburg v Br., 8. Fulda, 9. Sv. Gol (St. Gallen), 10. Hildes-heim, 11. Kolonija, 12. Krakovo, lil. Kur, 14. Lozana (Lausanne), lo. Litomerice, 10. Linee, 17. Moguncija, 18. Modena, 19. Monakovo-Frajsing, 20. Monaster, 21. Osnabruck, 22. Pa-derborn, 23. Paris, 24. Filadefija, 25. Pittsburg, 2C. Praga, 27. Ratisbona, 28. Rošester, 29. Bottenburg, 30. Saksonija, 31. Sion, 32. Spira, 33. Strasburg, 34. Trident, 35. Trevir, 30. Vi-čenca, 37. Vilna, 38. Wiirzbiirg, 39. Vratisla-va, 40. Zagreb.
Nemci, Italijani, Francozi, Angleži, Polj -ei, Švajcarji, da celò Amerikanei hodijo v Inns-bruek in poslušajo tara predavanja oo. Iezui-tov: Wenig-a. Sterntroup-a, Hurter-ja, Jinig-inaim-a in dr. Koliko denarjev je prišlo po teh študentih v deželo! Mladoslovenci, ali boste tudi po teh jezuitih mahali? Ce ste dosledni, — morate!
— „Izvirek premožnosti ali prači pomočil ik za v je napravo in [ustanovite o med ljudstvom" — se imenuje knjižica, ktero je izdal marljivi slov. pisatelj Jo s. Godina— Vr-ddstci v Trstu. — To umevno pisano, posebno kmetovskemu ljudstvu namenjeno delce, se
dobiva pri PaternolU-ju po znižani ceni. Vrh tega priporočamo še dva druga spisa tega istega pisatelja: „ Zgodovina Trsta in njegove o-kalif cu in pa: „Kratek pregled vesoljnega sveta."
— Matej Lutman, stud. philos., je tedaj oni študent- (brez rač") o kterem smo v pred-poslednjem listu ,.G1.U pisali, da je z dolgimi lasmi spodil lastovke iz dežele. Toga on ne taji, pač pa se grozi nad tem, da smo rekli, da ..hudiča negira*4. Tisti ,,splcelju, ki je nam o ..hudiču" i. dr. r. poročal, je „Sočan“, kakor Vi. gosp. phil. stud; „GIas" je tedaj sred dveh ,, Sočanov -poročevalce v, komu ima verjeti ? — Hudiča ste valjali po ustih; — to sami pravite. — Če meniti, da Vas je oni drugi „So-čanu slabo tunel, bilo bi to znamenje, da ste res ..predebelo** govorili. (Pomenljivo je sicer to. da ste uro pristavili, ob koji ste imeli s hudičem opraviti ; to je prav die Ge/stfcnstimde, 7S12). — Vašemu ..zaničevanju" in Vaši sveti jezi se „Glasovci" na ves glas krohotajo, in pametni ..Sočani’4 menda tudi. Sicer pa, gosp. phil. stud., svetujemo Vam prav uljudno : Ne. delajte se še bolj smešnega, kakor — pravijo — da ste. Sosebno „aposteljnoiiiu se nikar ne primerjajte se svojimi dolgimi lasmi. 'Če ste videli aposteljne naslikane z dolgimi lasmi, sto je. li tudi kedaj videli naslikane se skrici? — Duo si facilini idem, non est idem!— Kar se ..oslarij" tiče, imamo mi za oslarijo marsikaj, kar je Vam cvet modrosti. In kdo nam brani, imeti za oslarijo tudi n. pr. Vašo napitnico 31. avg., ali pa coM Vašo obrambo v št. 37. ,,Soče" ?
Ir* osla ii o.
„Soča“ je prinesla 28. avgusta to-le vest: Naši Glasovci pač nijso tako zvesti svojemu geslu: „vse za vero, dom in cesarja. “ Poslušajte eklatanten izgled ! V Kobiljiglavi je starček učitelj, priljubljen pri starih in mladih, in ta starček je hotel sè svojimi učenci slovesnost napraviti na čast cesarjevega rojstva. A gosp. „Tone", zvesti Glasovec, z devizo za cesarja, vero in dom, nij hotel k temu čisto nič pripoinagati, niti slovesne maše nij hotel brati, in zakaj ne ] Za to ne, ker mu ni hotel menda učitelj. . 2 gl. za mašo plačati. — Tako „Soča!“ — Vse to je nesramna laž, ki je bržko ne prišla iz ust ali peresa tacega človeka, kteri je že ob vso čast in dobro ime prišel. Ker mi je resnica ljuba, pojasnim to zadevo, da ljudje ne bodo mislili, da je vse res, kar kdo „Soči" — zvlasti o duhovnih — poroča.
Res sem želel god presvitlega cesarja praznično obhajati iu sem to svojo željo tudi gosp. vikarju razodel, toda tehtni razlogi so bili krivi, da sem celo to stvar opustil.
1.	) Mašo ob 10. uri nismo mogli i-lnoti, ker so bile ravno takrat ob 5. zjutro molitve za dež.
2.	) Domači pevci, ktero sem naprosil, naj bi pri svr. maši — če jo bo mogoče imeti — peli, so tirjali od mene 2 gl. nagrade, ktero jim pa nisem dal. Mislil sem, naj bi učenci peli, ker jih pa nisem mogel v tako kratkem času izuriti, odstopil sem od svojega namena.
Memogredó pa moram povedati, da se je vkljub vsem teni zaprekam za cesarja vendarle molilo, in sicer pri maši in pri litanijah. H koncu pristavim še to, da ako bi bila sv. maša iz zgorej omenjenega namena ob .10. uri, bi bila cefkev skoró prazna, kor ljudje so šlif na polje delat.
S tem sem menda v ^ Sočia priobčeno laž pobil, in razžaljenega g. vikarja potolažil.
V Kobiljiglavi, 7. septembra
Marko Manjreiter 1/r. učitelj.
„Sočaia je priobčila v št. 37. neko privatno pismo, ktero bi bil jaz pisal dne 27. aprila 1871 tedanjemu uredniku „Slov. Naroda", gosp. Tonišič-u.
S tem pismom hoče „Soča“ dokazati: 1.) da sem jaz ,v tistem pismu nektere gospode od „Soče" »prav očrnil“, in 2.) da sem bil jaz v letu 1871 „Narodov" dopisnik iz Gorice. Ali je to pismo istinito, ali ne, ne morem vedeti, ker ne branim prepisov svojih privatnih pisem; to pa menim, da s priobčenjem tega pisma ni ^Soča" čisto nič dokazala. To pismo, denimo, da bi bilo istinito, nikogar ne črni, in kdor privatna pisma kakemu uredniku piše, ni še dopisnik dotičnega lista. Dokazuje pa ono pismo to, kar „Soča" ni hotela dokazati, to je, mojo sprovedljivost in poteza nje za spravo med vsemi strankami na Goriškem, in ta čin ne more mojega značaja po nikakeni omadežvati. Dokazuje nadalje, kako znajo priverženci „Soče“ tajnost gri-Kitnih pisem spoštovati in pa spomin zaslužnega in prezgodaj unierlega Tomšič-a častiti, ker on no bi bil gotovo nikdar take indiskrecije storil, in privolil, da sii njemu poslana privatna pisma priobčujejo.
Da bi bil gosp. urednik „Soee“ namesti neslanih opomb priobčenemu pismu dostavil to, da je bil on z menoj v zvezi v letu 1871 v ta namen, da bi se odbor društva „Soče“ predrugačil, in s tem zaželena sprava na Goriškem dosegla; da je bil on sani meni obljubil, da bode za,spravo delal ; da je on zmenoj celi načert dogovorno napravil, po katerem bi se do te sprave prišlo ; da se je on v dotični seji občnega zbora društva „Soče" le v sled meni dane obljube prvi odborništvu odpovedal in dal s tem povod, da so se odpovedali tudi vsi drugi odborniki, da je bil on dogovorno z menoj sestavil ves novi odbor „Soče" in da se je pozneje skesal in mene samega pustil; — ako bi bil gosp. Dolenec vse to resnično povedal, bil bi gotovo občinstvu, resnici in pa svojemu značaju bolje ustregel, *katy>r da on sani sedaj v „Soči “ po meni udriha.
Tudi jaz hranim marsikako pismo obče priznanih in spoštovanih rodoljubov, in gotovo bi s priobčenjem teh pisem marsikaj pojasnil; toda znam bolje spoštovati tajnost privatnih pisem in zatoraj naj za sedaj priobčenje teh pisem še opustim.
V Gorici, IG. septembra 1873.
Dr. Tonkli.
Listnica uredništva: G. P. za danes nemogoče " G......1 v T. prihodnjič.