192. številka. Ljubljana, petek 23. avgusta. XL leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
IzliMJ.i vsak dan  lavaemši aneve po pravniota, ter velja po poiti prejeman sa a v It r o - ogera k e dežele ta celo leto II gld., ta p n leta n gl.,
za, četrt ieta 4 gld. — Za L i i 0 i j a a o brez pošiljanja na dom sa celo leto 13 gld., za eetst leta 3 gld. 30 kr., ca en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje ra doni se računa 10 k", sa maiea, BO kr. za četrt letr — Za taje deieie toliko 7eč, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer   Za Llnbljano «a esttt leta 2 gld. 50 kr., po poiti prejeman ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plaču, e od <Wi.»stopim petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiaka, 6 ar., če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fratikirati.     Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubiiani v Prano Kolmanovej hiii i". 3 „gledališka atolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. ad niuiatrativne reči. i o v „Narodni tiakarni" v Jtoliuanovej hiši.
Sarajevo.
Na starem gradu sarajevskem nad glavnim mestom Bosue ponosno plapola avstrijska zastava. Po krvavej, grozne) bitki prodirali so naši brabri vojaki v mesto, ni j jih zadrževalo ali plašilo divje kričanje fanatičnih Turkov, streljanje iz vseh okenj, zatvori in grabnji po cestah in ulicah, dim in plamen iz požgamh hiš, naprej ! je bilo geslo oaš'h vojakov in v dveh urah je bil boj končan na večno slavo naše armade.
Kar je ostalo še živih in neujetih upornikov, pobegnili so iz mesta, ter se razpršili proti jugu.
Zares dan slave je 19. avgust za avstrijsko armado, dan radosti bi moral biti za vse avstrijske narode. Veseliti se moramo vsi, da je središče upornikov zajeto in s tem konec storjen vstaji in daljnemu krvoprolitju; veseliti se moramo posebno mi Slovenci, od katerih več nego dvajset tisoč mladeničev, cvet našega naroda je stalo in še stoji v prvej vrsti mej bojevniki. Preveč naših je uže padlo in teško pričakujemo vesti, da ne bode več tekla rudeča kri, in da ne bode več v strahu biti tisočernim rodbinam za svoje rodovnike.
Vršil se je pred nagimi očmi velikansk zgodovinski čin.
Petsto let je bliščal polurnem c na gradu sarajevskem, od tod so se valile Često in cestokrat krvoločne turške čete proti severu, prodirale so črez avstrijske meje, požigale in morile najhujše po naših slovenskih pokrajinah, ter vselej odgnali na tisoče nesrečnih kristi janov v sužnost. Sarajevo je bila turška pred-struža in središče najbolj ognjenih in fanatičnih Čestilcev Alaba in Mohameda, še v poslednjih dnevih, ko so imeli ti turški fauatiki svoj go-
Turški napad v Banjaluki.*)
Da avstrijskemu vlazu v Bosno nij bilo prijazno mohamedausko prebivalstvo, znalo se je ufe prve dni po prehodu meje, nij bilo vi deti radovednih obrazov, kateri so sicer zmi-rom mnogobrojni, ali videla je skrita strast, katerej le prilike primanjkuje, v svojej celej divjosti obelodaniti se, in Kristijani, potrti in dvomljivi nad končnem dobrem VBpehom žr-tvovalnega boja, katerim je sadnje ure grozilo Ušmrtenje, gledali so Avstrijce vedno le strašljivo, le li morejo varovati jih skušenih muk.
Za prve dni meseca zn^lo se je, da se skupijo turski vstaši pri 1'rjedoiu, ali novice biie so tako različne, neverjetue, da smo se jim le smejali, ker nij bilo slišati o uobeduem napadu na provijuntuc vezove, kateri so bili *) Prijateljski dop:s. Uroda.
tovi propad pred očmi, hranili so se z ono krvoločnostjo in onim zaničevanjem smrti, katero jih je še pred dvema stoletjema vodilo pred Dunaj.
Nad turškim narodom se zdaj vrši o s o d a , katerej končno, kaker posamezni človek, podlegne vsaki narod. Vedno bolj oslabljen, nazaj potisnen iz zemelj, katere si je z mečem in krvjo bil prisvojil, bode izginil turški zarod iz Evrope iu k večjemu Še nekaj časa vegetiral v Aziji. Za višje kulturne namene Turki ničesa nijso storili, vsa njihova moč se je osredotočila v muhamedanske) veri in zato njih nagli propad.
Vrženi iz Bolgarije in Bosne imajo Turki svoje zadnje zavetje le še v Carigradu, in tudi tu jim ne bode več dolgo ostati, in doživeti še hočemo, ako Bog da in sreča junaška, da ruski in bolgarski vojak zdrobita polumesec na hadži Sonji v Carigradu, in na njega mesto povzdigneta križ pravoslavni.
Zato se pač smemo, in bi se morali prav z srca veseliti veieslavnega čina naše armade vsi avstrijski, zlasti slovanski narodi.
A dvojni pomisleki so, kateri grene nam Slovencem veselje, da nij takovšno, kakoršno bi moralo biti z ozironi na zgodovinsko imeni t nos t dogodjajev.
Pred oči nam stopa veliko, le preveliko število mrtvih in ranjenih naših slovenskih sinov, in nehote se vprašamo, ali je tudi treba bilo toliko prelite krvi, in ali je storil voditelj avstrijske vnanje politike vse, kar se je dalo, da bi bil odvrnil krvavo vojevanje, in mirnim potem o pravem času zasedel Bosno? Nam je zabranjeno pisati svobodne besede o politiki grofa Aort rassvja, pa sodila bode zgodovina o njegovem delovanji, ter ga — obsodila.
mnogokrat prav malo straženi. Še le po boju pri Jajcih nadejali smo se, da bi se mogle tudi v Banjaluki jeduake stvari pripetiti; zapiralo se je nekaj sumljivih Turkov, ali kmalu bili so zopet p i osti; z njimi so bili zapiti tudi bosnifki vstaši, kateri so prostovoljno oddali svoje orožje, tedaj godilo se je vse v ne-kakej megli. 13. avgusta zvečer videli smo na glavnej mošeji razsvitljavo, gotovo pomenljive važnosti, na okrožnih gorah gorelo je mnogo ogenj, pri katerih so taborile neJvomuo vojaške čete. Ali noć bila je ie mirna. Drugo jutro otide iz kasarne kompanija*polka \Veber — tukaj obstoječe posadke — v mesto, da pomnoži vojaštvo v tamošnjoj citadeli — ob širnej, po turSkej Šegi zidanej tvrdnjavi, s podzidanimi iu podkopanimi šaucami, mej katerimi stoji nekoliko slabih stanovališč in jedna vjetuišuica, uapolnena s turškimi lopovi, — komaj doide ta oddelek mej prve hiše va-roša, — sicer kristijauski del, ali napolnen je
In še drugi pomislek nam ne daje prav vživati veselja, in to je žalibože opravičena bojazen, da se utegnejo v zasedenej Bosni de« lati jako čudne politične poskušnje ohranjen ja in pestovanja turškega elementa proti kristi* jansko-slovanskemu. Slišali smo na naše veliko začudenje, da v vseh mestih, kamor so prodirali naši junaški vojaki po krvavih bojih s turškim naseljenjem, se precej potetti turške oblasti, kadiji, kaimakami, medžijji potr-ju jo v svojej prejšnjej veljavi, od kristijanov pa še govora nij. S tem političnim sistemom se ne bode uvedel mir in red v Bosni, pač pa nosi v sebi nevarno kali vednih zmešnjav, katere bodo vpljivale nazaj na slovansko prebivalstvo v Avstriji, in rodile najnevarnejša vprašanja za naše cesarstvo. N umsko-m a-gjarska hegemonija pomnožena, kakor si to AndrasBv domišljuje, po turškem zavezniku, je taka nesmisel, da se mora k večjemu roditi v glavi kacega magjar-erubra. Kri naših junakov nij tekla v prid divjemu Turku, temuč za osvobojenje kr istijanskih Slov a-nov, in kri nij voda. Tega naj ne pozabijo naši diplomati in državniki, ako hote Avstrijo ohraniti in okrepčati. Dr. V.
Iz Bosne in Hercegovine.
iPitmtj 21. avgusta. „Pol. Corr." poroča, da je prišel 18. t. m. Ilariz-paša v bivak pri Blažu ju, ter so ga začasno v Brod odpeljali.
Iz zanesljivih virov se poroča iz Kotora 21. t. m , da so se pričeli včeraj novi boji pri Podgorici mej Turki in Črnogorci.
Zaseden je Sarajeva. OricijaJni telegram o zasedenji Sarajeva
se glasi:
Dunaj 20. avgusta: Kakor uže naznanjeno
bil s Turki, — sprejme ga strašanski ogenj, in kmalu potem nasprotuje mu popolnem organizirana kavalerja, tako, da je bil prisiljen po muogobrojnih izgubah proti kasarni pomakniti se. Ob jednem privre turška d nihal raz vseh bližnjih gora do ravnine, mnogovrstne množice, zelene, rudeče, modre, skupijo se okolo svojih belili in zelenih zastav, za njimi konjica s strastnim krikom, katero se daluč v ravnini čuje, navdusevajoč k pobitju kris ti j enakih žrtev, zbrali so se stari in mladi, vojaki, ki so na videz pobegli iz cesarsko vojske, zbrali so se zopet s svojimi trobentači, i« njihovo znano trobenje zagotovilo nam je, tla nasprotuje tudi regularna vojska, — kmalu bilo je objeto pred kasarno stoječe polje, prejšnje taborišče VII. divizije, od kakih 5 do G tisoč oboroženih divjakov; parnizija kasarne in pred njo nabrana vojska bila je koma 450 do 500 mož močna, kajti druge kompanije so bile razdeljene v Berbiru, Maglaju, in so stra-
odposlan je bil fml. Tegetthof s prvo in drugo gorsko brigado G. divizije čet od Sjenice po seveda slabej poti črez Kokanj, Visoko proti Sarajevemu. Pri Kakanju imel je fml. Tegetthof bitko, o katerej sledeče poroča:
Dospevši 15. t. m. pred Kakanj, napadlo nas je okolo 500 vstašev, katere smo pa takoj razpršili. Še v noči pričeli smo iti crez Bosno pri Popoviču, ter oem pustil za varstvo svojega levega krila na desnem bregu jeden bataljon. P<edstražo je sovražnik na levem bregu pri izbodu iz soteske poleg Kolo-tiča iz ugodnega nastavljenja s hudim streljanjem ob 10. uri 30. minot dopoludne sprejel; ravno tako oni bataljon, ki je na desnem bregu prodiral. Po polurnem boji, kateri čas smo porabili da smo protivnika obišli, pomaknil se je isti na levi breg nazaj. Na to je šla večina naše vojske do Čitluka in je pređstraža han zasedla. Bataljon na desnem bregu imel je vekše ovire zatreti, a je ipak prodrl do Vu zifa. Zgubili smo 8 ranjencev.
17. avgusta poroča fml. Tegetthof: Proti Visokej pričel sem z desno kolono denes ob 5. uri marMrati, s kolono na desnem bregu Bosne tudi ob 5. uri, a z glavno kolono na ohranjenej poti ob polu 8. uri dopo ludne. Proti 8. uri zadeli smo se sovražnika ki je precej na gosto zasedel dolgo črto od Čajčija na desnem bregu Bosne na dolgo ob potoku Podvinaska do Kraljnevac gore na le vem bregu, posebno pa Vranica visočine s re divi v treh oddelkih, ki so takoj živo pričeli streljati. Gibanje naše vojske, katera je ho tela sovražnikovo levo krilo napasti, je počasno napredovalo: a koncem bil je sovražnik po dolženi in hudem boji nazaj na Visoko vržen Na levem brega je obriBtlejtenant Kaltenbrun ner sovražnika prisilil, da se je umaknil. Ravno ko se je začel sovražnik umikati dospel je gm. MUUer z dvema bataljonoma in jedno ba terijo, katero je meni v pomoč kora povelj
Popoludne ob 2. uri šel sem z jedino Se ne utrujenimi Četami, dvema eskadronoma husarjev in dvema topovoma proti Sarajevemu na ogled. Pokazalo se je pri tem, da so vstaši na visočini Lukavca jedno baterijo se štirimi kanoni nastavili, mej tem ko smo na Mi Kobiljo Glavo nezisedeno. Fml. Tegetthof zase del je s svojo celo kolono Kozarsko brdo.
Denes 19. glasio se je razpostaviienje za glavno kolono tako le: Gm. KairTd (5 ba taljonov, jedna lehka baterija za polje in jedna gorska baterija) odrinil je ob 4. zjutraj iz svojega tabora na centi blizo do visočine Iliže, ukrenil potem proti Kotorki, da se je obrnil potem na levo, oziroma šel na strmine Jaho-rine in je Btopil potem na črto Debelo brdo Sarajevo. Obrist Vilec s tremi bataljoni in tremi teškimi baterijami topniške reserve, namenjen je bil najprej iti po cesti proti Fra-tinu, a se je ubrnil za gm. KairTelom, da bi se moglo nanj nasloniti. Koloni obrista Vilca pridejal se je bil še jeden in pol eskadrona, mej tem ko je gm. Kairlel dobil le pol eskadrona mož. Fml. Tegetthof, kateremu je bil dodan tudi oddelek gm. MUllerja zato, da bi ga z maršem k meni nazaj preveč ne utrudil, do bil je splošno nalog, zasesti Pozan brdo.
Gosta megla pospeševala je pribljiževanje kolon, katere so brez izgube dospele na njim odkaaaoa mesta. Ob G'/a uri čuli so se prvi streli topov v koloni fml. Tegetthof a na z zi dom obdani grad, v katerem so vstaši več ka-nonov nastavili. Ob 7 uri 30 minut pripeljali so ee pri Bufalcu teške baterije obrista Vilca, ter so pričeli na grad streljati; ob jednem prijel je obrist Vilec vstaško nastavljenje pri Fratinu, katero je bilo podkrepljeno s topovi in lovskimi jarki. Gm. Kaiffel mogel je sovražnika, ki je bil v močnih pozicijah pri Mezidjeju, v katere se je teško prišlo, bov ražnika pri Trebevič gori le s trudom in po , časno pred soboj poditi, in akopram ga je ob
valo se je  boja.  Bolni in ranjeni vstaši
iz vojne bolnice na zapadnem mestnem vhoda so se proti nam borili. Boj traial je do 1 Va are. Nevrietni prizori divjega fanatizma so se vrMli, in le dobrovoljnosti in disciplini naših čet se je zahvaliti, da mesto nij stvarno poškodovano; vendar bo nekatere hiše zgorele.
Izgube naše žalibog nijso neznatne. U-in jeni so teško: major Dillmont 38. peškega polka, major Eimannsberger 52. peškega polka, stotnik Andreanskv 46 peškega polka; lejtenant markiz pl. Gotzani 12. artilerijskega polka ranjen je lehko. Privojevanih trofej ne more se še določno našteti.
Omenjati mi je posebno hrabrosti in požrtvovalnosti vseh čet, ki so se boja udeleževali, posebno pa izredno dobro streljanje leh-kih in teških, kakor tudi vseh gorskih baterij; posebno pohvalo zaslužijo poveljniki kolon. Predloge za plačilo bodem pozneje najponiž-nejše stavil.
Vstaši razpršili so se na. vse strani, posebno proti Gorazdi in Rogatici.
Po dokončanem boju in popolnem zase-denju mesta, postavila se je cesarska zastava na gradu mej sviraniem cesarske himne iu gromenjem topov, iz katerih se je 101 krat ustrelilo. Z istavo cesarsko pozdravile so čete z brezkončnim vriskanjem, katerim so se tudi kristiianski prebivalci pridružili. Sarajevo, 19. avgusta 1878.
F i 1 i p o v i č 1. r., fzm.
ništvo odposlalo. Zasedel sem takoj Visoko, kjer rist Vilec krepko podpiral, dospel je gm. Kai
sem našel veliko orožja in streliva. Čete, jako utrujene po teških potih, šle so v bivake v od-počitek. Zgube: okolo 2 oficirja in 80 mož ranjenih, 4 vojaki mrtvi.
To poročilo fml. Tegetthofa dobil sem še le včeraj zjutraj; z ozirom na to, kakor tudi na utrujenje njegovih in mojih čet nijsem mogel proti Sarajevemu marširati, kakor bi si bil to tudi želel, ter sem ostal s svojo kolono v Blažuju, mej tem ko je šel fml. Tegetthof dalje do han Seminovca.
tlel še le ob '/aH uri na visočino Debelega brda. Gorski topovi gm. Kaiffel a prisilili so koncem da so sovražnikovi topovi obmolknili, kateri so krepko iz grada na koloni obrista Vilca in fml. Tegetthofa streljali; zdaj šli so pešci v trume razpuščeni proti mestu.
Nastal je zdaj n aj gro zo v i to j Š i boj, kolikor si ga more le misliti-Iz vsake hiše, iz vsakega okna, iz vsake špranje streljalo se je na inaše   čete;   celo   ženstvo udeleže
Iz Mostara 14. jul.*) Dolgo dolgo že nisem imel veselja sprejeti od VaB pisemca in pripisovati moram to temu, da sem bil celi teden na maršu in mi je menda Vaše pismo zmiraj sledilo, do zdaj pa še ne došlo. V ponedeljek 29. jul. dopoludne smo v Sinji še ekser-cirali da smo prišli konji in ljudje na pol mrtvi nazaj, kar nam na potu nasproti pride povelje, da imamo popoludne odriniti.   In Se istega popoludne naredili smo hudi marš od treh do dvanajstih po noči mej takimi hribi, da smo dostikrat prepreči morali in vozove posamezno z 10 konji po strmih potih vlačili.  Dospeli smo v vas Blato.   In od tod smo se drugo jutro po 3 urnem počitku ob štirih zopet odpeljali in celi dan marširali in tnko se nam je godilo dan za dnevom. V četrtek 1. avgusta popoludne dospeli smo v Ver-gorac ia smo ob podnožji jednako imenovane
l       *) Le privatnega pismu rojakd nrtilerista. Ur.
žile provijantne kolone za Travnik. Prične se hudo streljanje, v mesto vračajoča se kompanija bila je uže zelo oslabljena, ali le hrabro je  odgovarjala  z  drugo,   iz  kasarne došlo, smrtorosnemu  ognju; v kasarni oborožilo se je vse, kdor nij  imel  puške, vzel je veliki meč iz  prejšnjega turškega magaz:na, da se brani do zadnjega. Kristijani pribežijo v strahovitem teku,  v culah noseči nekaj rešenega blaga, deca, ženske z razvitimi lasi in bledimi obličji molijo rešitev v tem, Še malo sigurnem kraji. Ali, ker bi bila taka množica ovirajoča vsakemu rednemu boju, morali so se dalje k pol ure daleč odstranjenemu  samostanu Tra-pistov resiti. Mej tem letele so krogle zmirom gostejše, bilo je vse pripravljeno^ vsako okno proti naskoku hraniti, bilo je uže mnogo mrtvih in še več ranjenih, katerim so otle krogle jako mnogolične in boleče rane sekale. Ta si-tuvacija trajala je celi dve uri, do pol desetih, — kar zagrmi na cesti iz Gradiške top, in
za njim še drugi, — bila je polovica baterije, | katera je vsled vznemirjajočih novic prišla na pomoč nasej vojski, — vspeh bil je magičen, na našej strani globoki tolažljivi vzdihljaj, na turški  nemir;   kmalu razmesarjali  so topovi živote sovražnih čet, vname se frančiškanski klošter,  v katerem so se skupili kakor v čebelnjaku, in morili naše; z navdušenimi živio-klici na celej vojnej črti in s hrabrim umom naskočijo zopet vojaki turško gnjusobo. Ali nij bilo tako lehko razdivjanih fanatikov ukrotiti, postavili so se okolo barjaka, in z dobro merjenim strelom iz svojih ostraguš pomerili so marsikaterega hrabrega vojaka. Nekov veljaven beg se je z nožem v ustih in jataga nom v roki branil do zadnjega.   Pa tudi naši so po prelitej krvi svojih bratov zdivjali, nij jih bHo moč več ustavljati, svoje bajonete vbodali so globoko v sovražnikove prsa, ki je še v zadnjam hipu zadržal svoj strastni divjajoči izraz,  in še po smrti sem videl marsika-
terega, kateremu so se ustnice v strastnem smehljaju zntisnile, akoravno so mu bile prsa prebodene do srca, nij  si želel pomilovanja. Tem bolj je bilo občudovati, da so jih vendar naši popoludne  v svojej manjšini pripolili do varofia,  kjer se je pričelo kaznovanje hiš, iz katerih so streljali; zapazili so jih, in posest-uike njihove ali ub.li ali soboj pripeljali. Dva bega morala sta s svojimi lepoticami, katere uže davno nijso bile pod milim nebom,  in so tako obledele, kot njihovo zagrinjaio, zapustiti svoj  dom, in  cela kolonija utaborila se je vestno stražena t,ik reke Vrbas,  katera teče za vojašnico. Svoje mrtve odnosili so Turki po dva ali tri na jednem konji  proč, da bi ne b.lo njih pobitje tako Oči vidno.
L po in mimo razsvitljevala je luua na večer zopet Baujaluško polje, ne bi se mislilo, da je črez dan tukaj razgrajal ljuti boj,j in da morda še marsikateri raujenec, zapuščen v kakem listovji, zdihuje  po potrebnej pomoči,
^ore pred turško mejo prenočili. V petek zjutraj odrinili smo proti turškemu mestu L j ub u-ška in sicer s celo brigado in smo kakih 2000 korakov od tega mesta nastavili topove da smo krili vhod brigade v mesto. Ker se temu vhodu nikdo nij vstavljal, naredili smo tam tabor in začeli kuhati, jaz pa sem jahati moral nazaj v Vergorac po provijant. Tukaj •dobim povelje, da ima biterija koj odriniti nazaj v tabor pod Vergoracem.
V hitrosti smo razdelili menažo, ki pa Se nij bila kuhana in je Se kri od mesa kapljala. Ker pa lakota nijma posebnih ozirov, žvečil sem kakor sem mogel surovo meso na konji in potem hajd nazaj isto pot, katero sem naredil črez dan uže trikrat. Celi dan nisem prišel raz konja. Pozno po noči smo prišli na mesto, naredili hitro tabor in potem šli spat. Vrgel se je namreč vsaki na kraj, kjer je ravno stal in je na zemlji bolje spal nego marsikateri na mehkih blazinah. Mimogrede naj bode omenjeno, da od 29 julija do de nes nijsem še drugače spal nego na sami trdi zemlji.
Drugo jutro smo odmarširali in dospeli blizu Metkoviča, torej O ur daleč, kjer nas je Šakala najhujša noč. Ko smo namreč bili v najboljšem spanji pride grozna nevihta, in nas zmoči do kože. Jaz sem ležal v grabnu, in sem se še le izbudil, ko sem uže do pol života v vodi ležal. Mraz je bilo, da se mi še po zimi ne dozdeva tako. V temi sem teptal okoli, zadel ob konje, ki me nijso ravno prijazno sprejeli, dokler sem trčnil ob voz, pod katerega sem se vrgel, in tako nekoliko zavarovan pričakoval belega dne.
Drugi dan odrinemo v Metkovič, kjer smo poleg mesta v taboru ležali. Tukaj smo bili pod milim nebom do sobote zjutraj, in tukaj sem začel to pismo in pisal, kadar koli sem par minut v pisarno prišel. Končati ga pa nijsem mogel, in zdaj, ko smo v Mostam, imam BluČajno toliko časa, da ga končujem, in ob jednem na pošto izročim.
V soboto 10. t. m. odrinili smo iz Metkoviča popoludne ob štirih, in marširali skozi turšk tabor kake 4 ure proti Mostaru. Drugo jutro smo hoteli ravno naprej, kar pride povelje, da imamo nazaj odriniti, ker nai hočejo Turki za hrbtom napasti. Težavno pot smo torej morali še jedenkrat storiti, in smo čakali jedno uro pred Metkovičem do Štirih popoludne; in potem smo zopet isto pot na-
redili in dospeli zvečer v tabor, kjer smo bili prejšnjo noč.
11. t. m. pa smo jahali naravnost v Mostar, in to je bil najhujši marš, katerega smo do zdaj imeli. Turška cesta je v tako slabem stanu, da so nam vozovi z municijo od ceste doli po hribu padali, in ko bi ne bili dvakrat o pravem trenotku odrezali ve7f, bi bilo konje in ljudi doli zvleklo. Kakšen trud smo imeli, da smo teške vozove zopet na cesto spravili, si lehko mislite. Konji so nam popadali, nezmožni dalje vleči, in tako smo po 10 urnem maršu prišli do Mostara, glavnega mesta Hercegovine, kjer vsak dan pričakujemo napada bašibozukov, s katerimi ao lovci in drugi uže imeli trdovratne boje. Vsak dan se loči naša baterija v Štiri dele, in ima pripravljena biti na kakov napad. Baterija moja biva na travniku poleg mesta, in okolo po hribih so nastavljene straže, ker nikedar nij -smo gotovi, da se nam ničesar ne pripeti.
Naše delo v Bosni.
Dvoje imenitnih vprašanij pretresuje zdaj slavjanski avstrijski Bvet: o pravem bivstvu bosenskega upora, in o bodočnosti Bosne. To pretresovanje nikakor nij jalovo za nas; od rešenja teh vprašanij je v mnogem oziru mnogo tega odvisno. Saj stvar nij tako jasna, kakor se zdi mnogoteremu; tudi nijso mnenja, o teh predmetih složna dovolj. Negotovost pa o tako važnih stvareh ne more koristna b;ti v nobenem oziru. UŽe zavoljo pomirjenja vesti treba v tej reči čem večje jasnosti, „vm po piu di luce". —
B.tstvo bosenskega upora odkriva se nam od dne do dne jasneje, ako le nasprotniku naših vojsk bistro pod oči posvetimo. Kdo se bojuje proti nam? — Raja, t. j. kristijani gotovo ne. A kdo ima svoje koristi v tem uporu braniti? — Tudi raja gotovo ne, temveč ti, ki so rajo tlačili, podili in plenili. Alije verietno, da more za nasprotniki naših vojsk, ki hočejo prognano rajo v svojo domovino nazaj prevesti, kdo drugi tičati. nego nasprotnik kristi-janov, nasprotnik slavjanske raje? Da pa bi Srbi iz kneževine ali pa Črna gora turštvo v Bosni podpirali, komu more to priti v misel ? — Ko bi proti kristijanstvu bil obrnen meč naših vojsk, ondaj bi gotovo odnošaj Srbije in Črne gore proti nam drug bil; denes nij tak, da bi turštvu pomagal na nogah stati. Dokler so razmere take, kakoršne so z laj, boj
ko bi ne dražila ta mir visoko vijoča se plemena zažganih turških hiš, katere so pričevale osveto padlih. Mogočno se je vzdigal minaret mej žarečim dimom, kakor, da ne bi hotelo še mohamedanstvo klanjati se kristijanu. — 15. in IG. vjelo se je še veliko turških vstašev, katere so prijeli oborožene, do 200 takih, s pogumno resignacijo svojo nezgodo nosečih, bilo je zbranih. Okolo njih naši vojaki s pri-plenenimi zastavami in drugim kinčem. Zunaj kasarne dopolnjuje slično podobo tabor ubeglih, zdaj od Trapistov nazaj prišedših kristijanov. Črnooke Srbkinje v pol mohamedanskej noši kuhajo črno kavo, druga miluje svoja mala deca, tam razgovarja se živo sivobradni pop s svojim verjenikom, kako bi bilo mogoče še kaj rešiti pred Turki, od katerih se je znalo, da hočejo mesto popolnem upepeliti; na dru gem kraji sedijo turške žene s podkoračenimi nogami, zakritimi obrazi, plakajo in molijo za svojimi gospodarji. Mnogim odvenil je cvet le-
pote, in beli prah stori njihove — mej celim dnevom dostikrat tudi razkrite — obraze le še jednakoličnejše in dolgcčasnejše. — Streljalo se je še večkrat na naše vojake, zločinci bili so prijeti in v Gradiško odpeljani. Tudi begi so se včeraj (IG. avg.) skoraj vsi podali. V lepej vrsti korakali so ti mogočni gospodje mej našimi bajoneti, nekaj jih je Afrikancev, črno obradani obrazi; bili so vodje vstaje. Zvečer pa se je tukaj še jedenkrat — baje zadnjikrat — vzdignila turška krutost, — zapalili so vcčjidel ves kristijanski varoš; raz-Bvitljava bila je velikanska, nebo jasno, in pred kasarno svirala je vojaška godba zopet veselo, ki je dan poprej padlim tovarišem le zadnja čutila nosila, — v naših srcih je čulno odmevalo! — Denes (17. avg.) odšla je vsa turška redna vojska, katera se je sicer gotovo tudi vstaje udeleževala, in popoludne vršila se je prvikrat smrtna sodba nad GO., zopet s puško oboroženimi Banjalukanci.
ne velja nikomur, nego turštvu. In baš to j* velevažno za presojenje tamošnjih razmer.
Kakor tedaj stvari denes stoje, izvršuje se v Bosni civilizatorično, blago delo. „Begatvo" mora pasti; čem ljuteje se ono brani, tem bolje za Slavjane, ker ondaj bode tem goto-veje porušeno. Porušeno pa mora biti; v njega ohranienjti bila bi za Slavjane največa pogibelj. Znamenja so uže dosti kazala, kamo je bila Andrassvieva politika namerjena; k sreči za nas avstrijske Slavjane ho Turki v Bosni o pravem času pokazali svoj pravi obraz. Tako pa vsaj menimo, da nij vzroka fitediti jih. S tem je menda tu dosti povedano.
Kakovo pa bode daljnje razvijanje stvarij, o tem menda o priliki. Stvari so se jako zmedle; prvotni bečki program je barem prevr-nen, in uže s tem je — mnogo doseženo. Hinavstva so se celo sami Turki — sramovali; stvari se bodo torej drugače zavile.
J. P—k.
Politični razgled*
Not rti iif« cl
V Ljubljani 22. avgusta. O sklepih skupnega ininimtersketjat
se piše, da se je razpravljalo o dogodiajih na boiišči, vs'ed katerih ne samo treba še veft armade mobilizirati, ampak tudi pripravljati se na večje denarne žrtve. Dovoljenih GO milijonov goldinarjev sicer Še nij porabljenih, a poSli bodo gotovo do oktobra, in prvo delo državnega zbora bo volitev delegacij, da nove svote privolijo vladi.
Vnanlc <9ržt&v<». Di K ti tih* ne biti svoje vojske izpred San Štefana pozvati, to se lehko ume, ako se pomisl, kako hit o Turčija dano besedo pozabi. Tisto kričanje židovskih listov, ki Iiuskej očitajo, da neče izvršiti sklepov berlinske pogodbe, so popolnem ničevi, ter le nameravajo slovanski svet denuncirati.
Iz ltt>lfi»'itt(ii se poroča, da je Šlo skozi Sien'co več tisočev turške redne vojske brez oficirjev iz Bosne in Hercegovine. Naveličali so se tlako delati pašam v Carigradu.
Na Kroti so se vstaši razcepili. Narodna skupščina profila ie Angleško za posredovanje mej Grško in Turško, mej tem, ko hočejo Sfakioti do kraja se s Turčijo bojevati. Zato nastavlja porta še vedno svoje Čete ob grškej meji. in je guverner v Janini sklical vse vodje albanske lige, kateri so mu morali obljubiti, da bodo branili neodvisnost domovine, posebno onih provincij, po katerih Grška sega.
C<triffratl*Ue vlade svojeglavost bode zdaj menda imela nepovoljni konec. S tem, ka j-i naša vrla vojska zasedla Sirajevo, je tudi skoraj cela Bosna v njene) oblasti. Porta je igrala smelo igro nasproti evropskim vele-vlastim, računajoč, na to, di bodo imele le-te usmiljenje (!) ozirnost z „bolnim možem". Ta bolni mož bil je preveč trmoglav, zato imajo vlasti pred soboj le Še uže „mrtvega" moža. Upor porte nasproti Avstriji je se zasedeujera Sarajeva zatrt. Da bode pa tudi na družili straneh, zato skrbele bodo vlasti, katero so svoje ime podpisale pod berlinski ugovor. Tako se uže glasi, ka so dobili zastopniki Anglije, Francije in Nemčije v Carigradu ukaze naj potto kategorično opominjajo, da izvrši brezobzirno točke berlinskega ugovora. Da so vlasti ta korak storile, to zahtevala je uže njihova čast. Turku pokazati ae mora le resni obraz, potem mu uže srce v hlače zleze. Tako bodo morali tuli Rusi storiti, ker Turki tudi i! it uma še zdaj nijso izpraznili, nego se zdaj 2 bataljona v pomnožeuje posadke v Bitu m poslali.
Dopisi.
V POfltOjltl 21. avgusta [Izv. dop.] Omenjeno je bilo uže v vašem listu, kako
nepoutavno hu je zadnja župnnska volite? duo 10. januarja t. 1. izvršila. Neiucursku volilna komisija, voljena od nasprotuega nam starosta odbornikov (alteispiilsideut) jo vso našu ugovore zavrgla, nasprotne ugovoru njene stranko ugodno sprejela. - Nij m t potrt D* popi 0* vati izid volitve, ker jo u/.e oln'u znan. — Nepo stav nt i. 11 in napako, ki so se pri voiitvi gfl dile, bile so take, da jo bil naše stranke vsakdo mnenja, da pri tem rezultatu volitve ne more obstati. Zavoljo tega ju pa narodna stranka uložila ugovor ali protest najprvo na tukajšnjo c. kr. glavarstvo, kjer se je naš predlog, da naj se ali, po pravici užo tako in tako po naravni večini glasov izvoljeni gosp. Miroslav Vi čir, za župana potrdi, ali pu ;.o naj su- druga volitev razpiše, ovrgel. Kekunralo so jo potom na slavno c. kr. deželno vlado, a tudi tu zastonj, zavernilo se nas ju na odlok c. kr. gla varstva. — Slednjič se ju storil zadnji korak na ministerstvo notranjih zadev iu sicer ne brez vspeba.
Vsakdo od nas je užo menil, da ho je stvar kur v zanemar pustila, in da ne budemo Se odgovora več dobili, ko nas jo prud nekaj dnevi važna vust iznenadila, da ju vslud mi-nisterskega odloka volitev zdaujtga župana ovržena in nova razpisana. — Suvuda, da so naši nasprotniki vsi poparjeni, nijso se tega nadejali, ker bili so uže mnenja, češ, da če oni postavno ali nepoatavno delujejo, ue bo tako, in tako nič vlada imela zoper to, ampak jih bode še v nepravičnem delovanju podpirala; — sploh cunili bo se vladajočo s trmi ko nad nami. — Kedaj imamo volitve še ne vemo.
Domače stvari.
— (V zet jo Sarajeva.) Pozno v noč je dosol telegram v Ljubljano, da so naši zasedli Sarajevo, in so hitro razglasil po mestu. Ko so je slišalo, da je bila huda bitka, polastil se mnogih, ki imajo svoje ljudi pri armadi po dozdanjib bitkah opravičeni strah, da so spet Kuhnovici hudo trpeli. A iz oticijalnih poročil ue vidi, da naš domači polk tučas nij bil ▼ ognji.
— (K ml. S m i gor) je samo lehko na roki ranjen, tako ju sam telegiutiral iz Doboja svojej rodbini, katera biva v Zagrebu.
— (Nas rojak) dr. Josip Kersnik, resurvni nadlečnik v  16. polku,  biva zdaj v Drven tu, kakor mno poizvuduli iz tulegra fičnega poročila.
— (Zaradi hudodelstvu  volu i z daje) se bodu sodilo pri tukajšnjem delegi ranem porotnem sodišči, kakor smo užu poročali,  put osob.   Obravnavo se bodo vršilo 0. iu 7. septembra.    Pri prvej  boduta zatnžena univerzna dijaka   llcnutti iu (iuaiantotto, ka tura sta velci/dnjno proklamacijo na cesti mh oglih v Kopru nabijala, in mej ljudstvo trosila. Pri drugoj obravnavi so zatoženi trije Lahi z imenom Mtuiegliini, lle/.iui in  Hinler, i/, preteki ure Conigliauo in Troviso doma, poslom natakarji.   1'ovabljenih ju jako mnogo prič. \/, Kopra in hs Trsta. Ilhod bode le proti VBtOp nirani dovoljen.   Nuj bi se ue pozabilo primernih prostorov za poročevalce oskrbeti«
(Imenovanju.)  Aiijuukta  dr. Sok iu dr. Scheui heiistiiel v Mariboru m \\uniiser
iz Ptuja so imenovanj ta sodnijske adjunkte pri okrožnej Bodniji v Coljl. Adjunkta Vovfiek iz Konjic in Pramberger i/. Sv.  Lenarta pri deta v Maribor,   Kari  \Vi nger pa iz Šmarja v Pluje.
— (Potros), kakoršnuga uže dolgo nij bilo pri nas, — tako so nam pišu iz Mokronoga, — bil je zopet denes 'JI. avgusta zjutraj, 'Jo minut črez 7. uro. Čutiti jo bilo gi banju od jugo-vzhodu proti suvero zapadu. k.i ju jako močan, tako, da ju opeku raz streh padala.  Tudi drugod po okolici bil je baje.
— (Pivovarna   11 a r t m a n o v a ) na Vrhniki, ki ju sodnijsko na 00.000 gold. bila cenjena, su ju v toruk iz konkursnu mase eksu kutivno prodala.    Kupil jo ju g. lortuua za kranjsko oskomptno banko za 0849 gold.
— (V (i rad c i) su bodo ti. suptumbra odkril slovusno spomenik nadvojvodo Ivana. Iv tej slovesnosti je šla graška deputacija povabit tudi Nj. Veličanstvo nušuga presvetlega cesarja, kateri je obljubil v ugodnih okoluostih tudi navzoč biti. Pri tej priliki je pohvalil sta jersku vojaku v Bosni, kateri su bodo vslud pridobljenih zaslug prvi v domovino vruoli.
— (Učiteljsku s 1 u ž bo) so razpisane : Učiteljska služba pri sv. Duhu pri Lučuh (Luntschach) s r>50 gld. in stanovanjem. Na ljudskoj šoli za ptujsko okolico 'J mosti za podučitelje ali podučituljice s 480 (M\0) gl. in 76 gld. za stanovanje do 1, septembra. V Ljutomeru ju razpisana služba podučituljice s 5d0 ('iJO) gld. do 7. septembra.
Ka/Jic vesti.
* (Bratomor.) V S u me t Ij i e i, podžupa-niji pukraškej, živela sta brata Timotej in Maksini Skibijanin v večnem prepiru. 27. julija sedela sta oba in še jeden znanec pri ognjišču. Zopet se oporečeta, iu Timotej zgrubi v svojej jezi motiku, ter brata uekaterukrati tako udari ž njo po glavi, da se ta zgrudi mrtev na tla.
* (Umor na cesti.) 20. avg. ustavil je mitničur v Prošeku neki voz, na katerem nij bilo takoj vozniku videti. Ko so pa voz preiskali, našli ho v njem skritega mrtvega vozniku. Voznik bil je v glavo ustreljen ter se imenuju Franc Zajma, doma iz (iuardiulle. Morilcev nijso našli.
* (Predavanje se samomorom.) V Caprunu v zjedinjenih državah amerikanskih, naznanil je nek Burleigh, olikan mož, da bode o naprudnosti predaval, in koncem predavanja pokazal, kako su upravi človek iz tega sveta na oni, kjer „nic" več. nij, ker se bodu sam ustrelil. Ljudje so prišli predavanju poslušat, in muž na koncu branja v resami sani se. h u ustreli, še prodno ho mu mogli to ubraniti.
* (Slava.) Princ in piincemuju VVales sta prišla pred kratkim v Nottinghum. Prodno sta pa odpotovula, dobivala je princesinju pismu brez podpisu, v katerih jo ju nekdo svaril, naj nu pusti Hvojega soproga Boboj, kor v Notling-haniti su zanj napad pripravlja. A princ VVnleu ju vsu jedno šul, iu mč su mu mj zgodilo. Zdaj su ju zvedelo, da sta ona pismu dva mlada moža pisalu, ki slu mej sobo) stavila, da prmiusinja nu bodu soproga spremljevala, da bi jo prestrašila, prišla sta na to zvijačo Moža sta od visokih krogov, zato su ju cela stvar tudi od strani policiju potlačila.
Tiijc-i.
9 I. .i \ c n:.i a : Pri   Nloim:   k<i/./.:i iz Tmta. — Vranov it.-* iz
Zagreba. — Lehaer la Dunaju« — pl. Peti li Trata«
— Ailel \y. GoriOO.
Tii Mulu u : ikner Is Dunaja« Polak i/. Gradca, — tbno li Uraetnlka. — pl« N»dherny,
l'1'aiitiirr, Manličinur \/. Ininaja.
Dunajska borza j'j. avgusta. (Izvirno    . ■, c i.. i. i«> ■ porodilo.) Knoiui drl« dolg v bati ko volk Kn ot n i drl« dolg v ■rebru .
Zlata renta ......
Akcijo namilili- barko
k i<-i l 111 m - r kolje . ,
. 69	gld. :jr>
. 64	n 4«
. 72	■ 80
lit	n BO
. HI4	
. isr.7	» V'
	
Napol..........9 „ 27«/,
('. kr. oukini........f> „ M
Srebro..........km) „ 70
Državno uiaiko.......f>7 _ —
VI. I/k a a
iliv.. Inmmi < > 1111« »r 11 poslanih iiiilodurov za zapuščeno dru/.iuo  v  vojno   alužlio   pokliranili   n hki vniuv iz
Kraojtkagai Zneioh nitođarov po (., ll. lil.,
IV. in V. likata.....8483 gld. tj kr.
Firma  II. Olir  in   Dember^oi v
Tižicl......... 2r»   „   — „
(iosp. <*nb. IVoolli,  lukaruićar v
lijiibljani...... .'10   n   — n
„   Jhhi'7. Bv. Oibafek«, lopnili
v Turjak ii, zbirko 'uranov        .'i   „    — n „     dr. Kini v Ljubljani   ...       10   _    — "
.,   st. Sirtiif, lopnil v Uotieo
■birkn ...... 9  „  — „
„     dr. Tuodor Itudrž, poAljo k doliodkil gbodiuiio /.;, Iiavo
v Ribniškem grada io 2 _
Zbirka Uradnikov «". kr. davkarijo v Mokronogu in e. kr. okrajno Hoilinjo v KiAkuni poAlju ««. kr. okrajno glavaratvo v KrAkeui   . H _
Zbirko lopnega urada v Bireh po* Aijn c. kr. okrajno glevontvo
I.OgaAko v znt'Hkll..... <) 4()
/biiko lopOega Oradi v Spudnjoj
Idriji poAljo c. kr. okrajno gla-
vaiHt.vo......... ;i _
C kr. okrajno glavaratvo v Litiji
poAljo oiitl dohodek giaHboon
/.abavu   v  Zalieini   dnu 4. avgusta 1H7H....... <K)   „ —
(losp. M. Poč,   /.upnik   v LoAkoin
potoku, zbirko laranov   ... 4 _
Zbirko po župniji v Dovjem poiiljo
0« kr. okrajno (glavarstvo v lin
dovUtel......... 7   „  CO „
Zbirko županstva <d>6iun Kocovakn
polljti 0« kr. okr. ^lavaiMtvo .   .      12   „   r*0 „ Darovi is flkiiitjtoo v farni corkvi
v Gotoiol, poHlani po c. kr. okr.
KlavHiHtvu Kočovakem   ...        2   _ 74 Oospodjo Mri tiar   (Irogor,   /.iipan ;
Jaklii ŠO'1., župnik; Bojfi Ant,
poHoaliiik, vh! iz Dolunjo vani
pri Hibuici, pošljojo po o. kr.
okraju,-m plavat sI.mi   ....        H   „    |Q n Obrtidjako bralno društvo „Sloga"
v Kropi in aljo po opravniatvu ..SIovniiakfgH Naroda" dotiodok
veuulico dno  II. avKUHta IH7H
v zuimku........ JJI   n   — n
<innp. Dluian K»roi, deletol in
driuvni poslanoo..... 10   „   — n
Zbirka tuoj  tržani iu uraduiki v
Poitpjai........ 69 „ no „
(loap. Krano vitoi Kalina-Urbanov,
o. kr. deželni protlandnik, Ao . 2C0 „ — „ Olićuo druAtvo do'llulen|h vojakov
na Kranjukuui potijo polovico
doliodka dno 4. avgusta 1.1. na
Koilorjovoui  vrtu napravljeno
ljudsko VOtfUoe v vnoaku   .   .    27fi   n   — n
V. II. polite v nrobru..... fi   „   — „
tiiiHpuil šuai.nrflirt Matija iz Vidma
in goipa Baje' Marija iz Za-
greo« poAijoin po opravnlltvu
..SlovniiakiigH Naroila'' ... fi „ —. _ (Joap. dr. Zlatount fognčar, knuzo*
IkOf LjuliljaiiHki     .   .   .       60   „   — „ n     Togačar Simon, o. kr. uradnik oiuovniAlva za oakrbo-vanjo potrobAćin za vojaku ....... r>0   -   — „
Skupni ziumok   .   4M2I glii. iu kr.
Ha Ao liiri k j mi- lipeoam svojo
zalogo podob,
pol /a a "/„.
ovaujoiu
ie-cLćLi>
■/.ni/.ujnin prejinjo oono lopol m a "/„
Si' spoHlovanji'in
(960—S)
' ■" Wlr <ni|il«'lili li ifnm'h(lt»t. _-\jh   ii-.ihh m i| l'i el8WJ'rilinsti's_
Dle EtegenmMiiiiel, NVasremlookoTi (PlncliPn), BrUrtnlaccn Kcllsloffe
.I.t k. k. |ir  |.'n liri It
von M J. Elsinger & Soline
in VVion, Nouli.au, /ollorgriMse 2,
I I ,ii I. i .ml in tiru k. mul k Kilr^Mti !        K' "V i" i' m«", virln 11 iiiii.iiiil..i
mi 11-1 luma, .'.i  m.i
lliil'illllsliilti>n  '-li rli
(Udi 01)
l.iiauli m urednik Maks AiuiiC
I .aMinna m tisk „Narodnu tiskarno" .