MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul, 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2459 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak den ob 10. url > Volja mesefino projeman w upravi a« po polti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po caniku I Oglasa •prejema tud! oglasni oddeiak ,Jutra" v Ljubljani # Postni čekovni račun št 11.409
99
JUTRA'
99
Na masBmr Hemšsie
Majcni krivic, izhajajočih h n c o b-jektivnosti, ki so se nam prizadeja-e v nekdanji Avstro-Ogrski in pozneje določanju novih meja, smo bili mi Vedno zagovorniki objektivnosti in resni-ce- Tako smo gledali tudi na velike ^vropske probleme in gledamo še vedno. ^ tega stališča smo naposled presojali ali skušali presojati celo težnje N e m-c e v in jim nismo nikoli odrekali pravi-Ce do tistega, kar jim zares pripada. Če-s®'smo povedali brez strahu in kljub *n»u, da komu to morda ni bilo po volji, ** He vidimo nobenega resnega vzroka, ^kaj se avstrijskim Nemcem ne bi do-pravica, da smejo svobodno odlo-^tj o tem, ali naj ohranijo še nadalje Sv»io samostojnost, ali naj se združijo z v®čino njihovega nemškega naroda. Do ‘&ga nas je vodila zgolj načelna objektivnost, ker ne najdemo nikjer modnega opravičila za to, da bi odrekali komurkoli to, kar priznavamo sebi in Syojim bratom!
. Pa tudi r.ova Nemčija je v zadnjih ^veh letih često pokazala, da hoče gle-^ti na probleme srednje in južnovzhod-"e Evrope objektivno in ne več tako, ka 'Or stara. Zlasti napram Jugoslaviji je v tem oziru marsikaj temeljito %emenilo. Zato pa nas tembolj boli, da ^Uhajajo tudi iz te nove Nemčije, ki J%okrat naglasa svojo željo po objek-‘lvnosti, glasovi, ki so od resnice tako peč, kakor je Himalaja od Andov. Med u Moramo na vsak način šteti budi letak,
1	ga je nemška narodnosocialistična rank» izdala za propagando o priliki tiščita v Posaarju. Na tem letaku je '•emljevid nemškega ozemlja, obdanega ^Ven mej Nemčije in Avstrije z obrobnimi Pokrajinami, ki naj bi bile nemške in J lirepenele po združitvi z Nemčijo. — p^edilo letaka nam pa pove, da morajo °$aarci glasovati za Nemčijo zato, da
;K> s tem upanje tudi ostalim neosvo-
da,
h •	■
[^nim Nemcem, da bodo lažje vzdržali
^ čakali dneva odrešitve ter združitve
veliki nemški državi, ki ne bo pustila
j vidika nobenega koščka zemlje, ki ji
'c (direktno ali indirektno) kdaj pripadal.
tem zemljevidu pa niso zaznameno
a,1e Črno samo one pokrajine Evrope,
I so zares nemške, ampak najdemo ined njimi tudi vso severnovzhodno po-.pV'co Slovenije, t. j. bivšo Spodnjo Šta-s(rsk° i„ Mežiš'„:> dolino (Kiirnten, Unter
e,Cr). Kako je zašlo to ozemlje med .Cll’šk<j neosvobojene pokrajine, kako v 'užbo Južne Tirolske in nekaterih dru-
II zares kompaktno nemških dežel? Iz lomnosti, nepoznavanja dejanskega po-te?aw.> ali iz enostavnih ekspanzivističnih
kakršne je gojila Nemčija pred godnim socializmom? Sam državni de Adolf H i t rt r je že ponovno J*!, in tudi prav te dni, da obsoja na-
,”i socializem vsako raznarodovanje, že samo po sebi nemoralno.
. Pa v njegovi Nemčiji res ne vedo,
ker
A*
Srednja Evropa proti zahodni?
SporazMm medi Parizom in !L©n«i®n©m. Nemčija tega sporazuma naibrže ne bo odobriSa. Jamška ponudba m®U	i	m	balkanski	zvezi
PARIZ, 1. februarja. Flandin in La-val sta odpotovala včeraj dopoldan iz Pariza v London. Ž njima so se odpeljali tudi razni eksperti in diplomati.
V	London- sta prispela zvečer, kjer jima je bil pripravljen svečan sprejem. Sestavljen je bii tudi že program bivanja obeh francoskih državnikov v Londonu. Mučna diplomatska pogajanja, ki so se vodila te dni med Parizom in Londonom, so bila tik pred Flandi-novim in Lavalovim odhodom vendar Je srečno zaključena. Med Parizom in Loeidonom se je n^šla kompromisna rešitev, fiksirana v štirih točkah:
1. Anglija sprejme francosko in italijansko mnenje o ilegalnost! nemškega oboroževanja; 2. velesile legalizirajo to ilegalno oboroževanje s tein, da črtajo člen 5. versallleske mirovne pogodbe, toda šele takrat, ko se Nemčija vrne v Društvo narodov in ko bo sprejeta nova konvencija o razorožitvi; 3. Anglija je pripravljena podpreti Francijo pri uresničevanju vzhod nega in podonavskega pakta, toda samo pod pogojem, da se vsi pakti od lccarnskega dalje združijo v en sam
|vseevropski garancijski pakt; 4. An-J jgSija zahteva najstrožjo kontrolo vse-;ga oboroževanja v Evropi in ustvaritev sistema, ki bo zagotavljal varnost ne le Francije, ampak vseh držav Evrope. V primeru potreb sankcij, bo Aiiigiita sodelovala aktivno in energično. Francija je te predloge sprejela in se zaradi tega pričakuje, da bodo sedanje londonske konference zaključene brez vsakih težkoč.
Drugo vprašanje pa je, kakšno stališče ho do tega sporazuma med Fran cljo in Anglijo zavzela Nemčija, saj je znano, da bi bii vsak londonski račun brez Nemčije, račun brez krčmarja. Po priporočilih iz Berlina je že sedaj skoraj gotovo, da Nemčija take rešitve ne bo sprejela. Vztrajala bo pri svojem sklepu, da se vrne v Žene vo sanio tedaj, ako se ji že v naprej zagotovi oziroma prizna popolna enakopravnost v vseh zadevah. Zdi se, da ima Nemčija v primeru popolnega pre j loma tudi z Anglijo pripravljen skupino s Polisko velik načrt, ki bi mogel popolnoma spremeniti dosedanje
politično iice Evrope. Že nekaj dni se
govori, da bo Nemčija ponudila državam male antante in balkanske zve ze sklenitev velikega skupnega pakta, ki bi garantiral vsej srednji Evropi nespremenljivost sedanjih državnih meja. S tem bi bil ustvarjen sistem, ki bi ne onemogočil samo vzhodni pakt, ampak tudi podonavski in sredozemski pakt.
Evropa bi se v tem primeru razdeli la na dva dela, v srednjo Evropo in zapadno Evropo. Na eni strani bi stale Anglija, Francija in Italija, na drugi pa Nemčija, Poljska, mala antanta in balkanska zveza. Seveda bi bili tl načrti odvisni od tega, ali bi se mala antanta in balkanska zveza odločili za Francijo ali za Nemčijo. Bajc so zunanji ministri male antante in balkanske zveze zagrozili Lavalu že zadnjič v Ženevi s tako solucijo, ako se ne bi popolnoma upoštevale njihove zahteve. V tem oziru bo zaradi tega london ski sestanek nepregledne važnosti, ker bo postavil Evropo pred odločilno alternativo.
Nemčija zahteva o eblsc t ?a AvsttfS©
SENZACIONALNA NOTA NEMŠKE DRŽAVNE VLADE V RIMU, PARIZU
IN LONDONU.
Itn scvernovz;hodna Slovenija prav ta-. malo nemška, kot je Vestfalija vNem-■' slovenska? Med 600.000 prebivalci lheiT,1ja- k'1 ga ta zemljevid šteje med •eniške neosvobojene dežele«, ni niti Ve°.vico toliko Nemcev, kot je v nemški n, aliii Slovencev! i„ ti Nemci niso nikjer kompaktno naseljeni, ampak OkJe raztreseni T’o mestih kot trgovci, to? ki, industrijci, uradniki itd., pa še Secl tvorijo tako neznatno manjšino, da rj{.0 "jej skoraj sploh ne izplača govo-Ht-ii lP°sled pa, če tej »manjšini« le d. Preiščemo obisti izvemo takoj, l>o svojem izvoru prekleto malo ska. Ogromno večino te »manišinc«
PARIZ, 1. februarja. Današnji listi objavljajo v senzacionalni obliki vest, da je nemška vlada na večer pred Lavalovim in Flandincvim odhodom v London poslala v Rim, Pariz in London daljšo noto. v kateri zavzema svoje stališče do rimskih sporazumov med Lavalom in Mussolinijem. Nemška vlada izjavlja, da je načelno pripravljena pridružiti se rimskemu sporazumu, zahteva pa pojasnila v raznih na Avstrijo se nanašajočih vprašanjih. Tako zahteva Nemčija za svoj pristop obvezo velesil, da bo megla Avstrija
sama odločati o svoji usodi, in sicer potom popolnoma svobodnega plebiscita. Nemčija zahteva torej za Avstrijo plebiscit. Ker pa Romunija ne meji na Avstrijo, pa naj bi tudi garantirala avstrijsko neodvisnost, zahteva Nemčija tudi pritegnitev Švice, ki meji na Avstrijo, in Anglije. Nemčija pa hoče tudi vedeti, za kako dolgo se sklepa sporazum med Rimom i.n Parizom. V Parizu so te nemške zahteve silno presenetile. Kakšno stališče bodo zavzele velesile do tega vprašanja, še ni znano.
Jevtičev govor v radiu
BEOGRAD, 1. februarja. Ministrski predsednik iti zunanji minister Jevtič bo na večer pred nadomestnimi volitvami v senat, dne 2. februarja ob 20. uri imel v beograjskem radiu velik govor z naslovom: »Kraljevska vlada na delu«.
Ogromno oboroževanje Rušile
MOSKVA, 1. februarja. Na sovjetskem kongresu jc kocaiisar za državno obram-
bo Tuhačevski podal ekspoze, v katere n je dejal, da se je sovjetska rdeča vojska v zadnjih 4. letih pove ala od 600.000 na
940.000	vojakov redne mirovne vojske. Redni vojaški proračun znaša okroglo milijardo rubljev na leto. Mimo tega pa se porabi za vojsko še izreden kredit 6 milijard rubljev za oborožitev vojske in izvršitev utrdb na Daljnem vzhodu. Iz nadaljnjih izvajanj Tuhačevskega izhaja, da se je v zadnjih 4. letih rusko zračno brodovje povečala za 330, lahki tanki za 760, srednji tanki za 790, podmornice za 43)) in lahke torpedovke za 370
tvorijo nemčurji, ne Nemci. t. j. navadni r c n c ig a t i.
Proti takemu neobjektivnemu, lažnemu in rekli bi idiotskemu prikazovanju moramo najodločnejše protestirati! Ako mi ne odrekamo Nemcem pravice do tistega, kar je res nemško, pa naj bo kjerkoli, potem naj tudi Nemci ne odrekajo nam pravice do tistega, kar je vsaj tako nesporno naše, kakor je nemški Berlin. Mi smo že svoječasno dejali, da je veličine nemškega naroda n e v r e d n o, ako se lovi za dušami in bori za male slovenske vasi Izgubljajoč sc v tokem
Nemcev nevrednem boju ,ie nemški narod izgubil velika pota v veliki svet, od katerega bi res lahko imel koristi, Naj se te napake ponavljajo? Evropa je, gg. v Nemčiji, že vsa razdeljena med avtohtone in gosto naseljene kulturne in samozavestne narode, zato v njej ni več pro štora za ekspanzijo iti kolonizacijo. Ako iščete ix)t do novega razrasta, iščite jo izven Evrope, iščite jo v prekomorskih neobljudenih in ne izčrpali i h pokrajinah, ki .so narodom veleposestnikom itak odveč!	-r.
'INCIDENT NA METI FOLGARIJE IN j	TURČIJE.
SOFIJA, 1. februarja. Pri Jedrenju j so bolgarska železniška oblastva poslala na progo, ki je pokvarjena, skupino delavcev, in dasi so turška oblastva bila opozorjena na prihod in je bilo dogovorjeno, da se bodo dela opravila skupno, so turške obmejne straže brez vsakega povoda pričele streljati na Bolgare. Pdi tem sta bila dva bolgarska delavca težko ranjena, več pa jih je lažje ranjenih.
DR. SCHACHT GOSPODARSKI MINISTER.
BERLIN, 1. februarja. Po Hitlerjevem sklepu je izstopil iz nemške vlade dosedanji državni gospodarski minister dr. Schmidt, njegovo mesto je pa prevzel dr. Scliacht, ki vodi zaradi obolelosti poljedeljskega ministra, tudi to ministrstvo. Ta sprememba se označuje kot zmaga konservativcev.
JAPONCI ZMAGUJEJO, i ŠANGHAJ, t. februarja. Japonske j in mandžurske čete so pričele ofen-jzivo proti četam Zunanje Mongolije in jih zagnale v beg z velikimi izgubami. Japonci so zasedli mesti Kalkao Mio in Kalkao Gol.
REVOLUCIJA V URUGVAJU.
BUENOS AIRES, 1. februarja. V republiki Urugvaj je izbruhnila revolucija, ki se je razvila v državljansko vojno. Pri Cassulu so po krvavih bojih zmagali vstaši nad vladnimi četami. Vstaši so ob tej priliki zaplenili mnogo orožja in municije. Argentinska vla da je poslala na mejo čete in ladje, da prepreči prehod bojujočih sc čet na argentinska tla.
ZVEZA SPLIT—NEW-YORK.
PARIZ, 1. februarja. Rimski listi po ročajo, da se v kratkem otvori direktna paroplovna zveza med Splitom in Ne\vyorkom. Vozili bodo na tej progi trije parniki.	_____
»Čuvajte Jugoslavijo 1“
kL
Dnevne vesti
Strašna rodbinska tragedija iredi mertc
TRI ŽRTVE PLINA. ŽENA IN HČERKA KROJAŠKEGA MOJSTRA ŠUŠTERIČA MRTVI. ŠUŠTERIC SAM V ŽIVLJENSKI NEVARNOSTI.
V	današnjih dopoldanskih urah se je naglo raznesla po mestu strašna vest, da so pri krojaškem mojstru Šušteriču v Gregorčičevi ulici štev. 7 vsi mrtvi, ker so se - zastrupili s plinom, O tragičnem dogodku, ki jih bolj redko beleži kronika, je bila obveščena takoj tudi policija.
V	Gregoričevo ulico se -je podal višji policijski nadzornik g. Canjko, prispe! pa je tja kmalu tudi policijski zdravnik g. dr. Zofjan. Ko so odprli stanovanje, kjer je stanovala Šušteršičeva žena, je močno zadišalo po plinu.
Višji policijski nadzornik je najprej zaslišal Šušteričevega pomočnika Kol-trerja, ki je izpovedal sledeče: »Bolj pozno kakor ponavadi sem prišel davi v delavnico, ki je bila zaklenjena. Odpri sem jo s ključem in skoraj da me ni vrglo vznak. Delavnica je bila polna plina. Podal sem se takoj v podstrešje, kjer je stanoval moj gospodar. Našel sem ga ležati v postelji. Ker je gospodar zadnje dfli tu in tam go\ . ;-‘l o nekakih skrivnostnih načrtih, sem bi prepričan, da se se je /godilo nekaj hudega. Takoj sem obvestil o vsem st!; žrlika.
Meu tem pa si je Šušterič toliko opomogel, da je prišel v delavnico iz svoje pou^ii-ešne sobe. Pričel je klicati na po-moč ljudi in jih prosil, naj pokličejo reševalce in naj ga prepeljejo v bolnišnico. ker mu je silno slabo. O dogodku obveščeni reševalci so takoj prispeli in Odpeljali Šušteriča napol nezavestnega v bolnišnico. Policija pa je odprla tudi zaklenjena vrata sobe, v kateri je stanovala Šušteričeva žena s svojo 21etno hčerkico Bebico. Tudi njena soba je bife polna plina. Ko so prostore za silo prezračili, so takoj priskočili na pomoč reševalci. V postelji je ležala žena s hčerkico. Zdravnik je ugotovil, da je Bebiea mrtva, žena pa je kazala še nekaj /.jakov življenja. V akcijo so stopili takoi reševalci in pričeli z umetnim dihanjem. Ko' je zdravnik ponovno pregledal ženo, je izključi! vsako možnost, da bi ostala Šušteričeva žena živa. Kljub temu pa so
[ reševalci nadaljevali z umetnim diha-[ ujem skoro dve uri, toda zaman. Niso je mogli več spraviti k življenju. Strupeni plin je opravil svoje iti.. zahtevaj dye žrtvi.
Kdo je povzročitelj tragične smrti Šušteričeve žene in njene hčerke Bebi-oe, to zagonetko bo mogel_razrešiti le Sušterič sam, če bo ostal živ.
Šušteričeva sta imela pred leti lepo hišo v Krčevini. Več let sta se dobro razumela in pravijo liud.ie, da je nastal spor med njima, ko je pričel Šušterič gle dati za drugimi ženskami. V hiši ni lilo več božjega miru in sta končno pred leti svojo enonadstropno hišo v Krčevini pro dala. Med .tem pa sta se tudi sodnijsko ločila. Kljub temu sta kupila v Gregorčičevi ulici pritlično hišico. Št. 7.. Žena je stanovala s svojo hčerkico v ..sobi s posebnim vhodom, mož pa je imel v pritličju svojo delavnico, na podstrešju pa svojo sobo. Krojaška delavnica je bila poleg ženine sobe in sta imela ol>a prostora skupen dimnik. Plin pa je bil napeljan samo v delavnico, kjer je uhajal :z plinovoda. Značilna je ugotovitev Mestne plinarne, da je bilo v ženini sobi več plina, kakor pa v delavnici, kjer je plin uhajal. Po mnenju ravnateljstva je bila tu po sredi na vsak način neka manipulacij::. ker bi bilo to drugače popolnoma izključeno. Dimnikarski mojster, ki ie pregledal dimnik, pa je ugotovil, da dimnik ni bil mašen in da je popolnoma iz kljilčeHO, da bi skozi dimnik, oziroma skozi odprtino, v katero je speljana cev na eni strani od štedilnika, z druge strani pa od peči, mogla priti taka množina plina v ženitio sobo.
Strašna družinska tragedija ie pretresla vse meščanstvo, ki sočustvuje z nesrečno ženo in nesrečnim otrokom, ki sta postali žrtvi plina na tako zagoneten t-f.čin. Nadaljnja preiskava pa bo ugotovila. kako se je vse to zgodilo in kako se je odigrala ta grozna rodbmska tragedija sredi mesta.
S^rabotoa na°dba na Pobrežki cesti
ČIGAVA jE BILA V PAPIR ZAVITA OSEKANA DLAN LEVE ROKE
Pdbre/ajv so imeli včeraj	ni
■ vojevrstno senzacijo. Od ust do ust je šla govorica, da ie našel i.*!:! deček na cesti v papir zavito odsekano dlan človeške roke in da orožniki z vso mrziič-nostj.. poiz\ dujejo za nesrečnežem, ki mu je zverinski zločinec odsekal roko in sa tudi najbrže i1a okruten način umoril.
Orožnikom, ki so bili na poizvedovanju, se ie pros. ,-oljno pridružilo mnogo Pobrežanov, ki so s strahom isknK truplo umorjenca • zločinca, Preiskali so z vso v tnostjo vse kotičke 'n kraje, obli oditi so precejšen del obale, toda nikjer niso mogli najti krvavih sledov v.e-mala jih je groza in marsikateri je v mraku videl pred seboj razsekano truplo nesrečnega človeka, o katerem niso mogli slutiti, kdo in odkod naj bi bil.
Po daljšem in napornem poizvedovanju pa se je vendarle posrečilo tezen-
skim orožnikom razkriti »strahovit zločin«. Ugotovili so, da se je dopoldne pri rezanju slame v Zgornjem Dupleku hudo ponesrečil posestnik Matija Pulko. Slamoreznica mu je odrezala levo roko v zapestju, Hudo ponesrečenega so posest nika takoj na vozu pripeljali v mariborsko bolnišnico.
Domači so zavili v papir tudi odrezano dlan roke in jo vrgli na voz. Voznik pa je pri prevzemu ponesrečenega Pul-ka v bolnišnico pozabil izročiti zdravnikom tudi del njegove roke. S potjo ,ie šele opazil, da je na vozu zavitek, v katerem je bila odrezana roka. in ga vrgel z voza. Na?el ga je neki deček, ki ga ie ves preplašen v eni sapi »nnesel na ekspozituro orožniške postaje na Po-br lju. Ko so za vse to zv ■'.Ti Pobre-žani, so si omahnili, hvaleč P-o-a, ’a ni bilo nič strašnejšega in nič hujšega.
Volitve v mariborskih obratih končane
»Štori«
LEPA ZMAGA NACIONALNEGA DELA V9TVA.
DATOV.
\ letošnje volitve obratnih zaupnikov ,o mariborskih obratih je z vso vehemenco iK>segla tudi Narodna strokovna zveza, ki je izšla iz volilnega boja s astno zmago. Doslej je bilo na njenih listah izvoljenih že 50 zaupnikov in je Ra ta način njihovo število naraslo od zadnjih volitev za 14. Porast mandatov Narodne strokovne zveze pa gre na rovaš marksističnega delavstva, ki je pri letošnjih volitvah izgubilo precejšnje število zaupnikov, kar je čisto naravni pojav, če se pomisli, da demagogija v današnjih časih več ne vleče.
Volilni boj ie bil včeraj končan. Pri
DOBILO JE NAD 50 MAN-
je zmagala edina vložena lista NSZ s 3 mandati, v Rosnerjevi tovarni jo prav tako zmagala lista plavih in dobila 6 zaupnikov. V tem obratu marksisti sploh niso mogli sestaviti svoje kandidatne liste. Pri mestnem avtobusnem podjetju nimajo letos rdeči nobene«« mandata, ker so izgubili svojega edinega zaupnika. Plavi so namreč dobili vse >3 mandate. Pri Nabavljalni zadrugi železničarjev so bili izvoljeni 3 zaupniki na listi NSZ. V Mestni plinarni so dosegli nacionalni delavci letos svoj prvi uspeh s tem, da so dobili enega zaupnika. Prav tako častno so zmagali tudi pri podjetju
»Karo«, kjer so letos prvič odščipnili rdečim en mandat. V Splošni stavbni družbi na Teznem so bili zaupniki izvoljeni na listi NSZ brez protikandidatne liste. Pri Hutterju so plavi obdržali svoje pozicije, v delavnicah drž. žel. pa je zmagala lista NSZ in je bilo izvoljenih5 zaupnikov. V tovarni »Bren« v Studencih so vsi 3 zaupnik! plavi. Pri »Teksti? so dobili p!avi 3, rdeči pa 3 zaupnike. V Mariborski tekstilni tvor niči ie dobilo nacionalno delavstvo 6 zaunikov. ki so bili vsi izvoljeni na lisii NSZ.
Volitev .v .tovarni »Mirim* ni bilo. zad nje pa so bile volitve včeraj'pri Nauar-Ijalni zadrugi drž. uslužbencev na Ro-tovžkem lrgu. vendar pa še rezultat ni znan.
Mar>‘bor v zvočnem filmu
Zveza kulturnih društev v novem Grajskem kinu*
Mimo že v današnjem insetartu obiav
1'enega otvoritvenega pr igrama v rovi dvorani Grajskega kina. se In) predvajal tudi težko pričakovan' fiim Maribora, ki prikazuje vse lepote in. čare našega obmejnega mosta in njegove romantične okolice ter očarljivo n^še zeleno Pohorje. Film nazorno prikazuje vse gospodarsko življenje našega mesta, razvoj naše industrije, tuiskega prometa, ki mn krona nepooisno leni mariborski Lido s svojim privlačnim kopališčem, Prikazuje nadalie-življenje in vrvenje- Mariborskega tedna in razne niegove atrakcije;
Nepopisno lepe so v filmu našč okoliške vinorodne gorice, kjer poje svojo pesem romantični klopotec, V filmu ie nrikazana tudi vsa zgodovina našega mesta. Mal? harmonikarji nastooajo v filmu ood vodstvom svojega učitelja Švajgerja z zelo pestrim in veselim programom Privlačen pa bo film tudi zaradi tega, ker bo marsikateri Mariborčan videl in •vinrebiti celo slišat samega sebe.
Film »Maribor« je v programu otvoritvene matineje mariborske Zveze kulturnih društev, ki bo odslej stalno nrire-:<Ia filmske nred,stave v novem Grajskem kinu. Zveza bo nredvajala film Maribor* Jutri in v riedel’0, vsakokrat ob pol tO. in tl. uri dopoldne. Program 'rala nad eno uro in nol. Cene sedežem: Ul. in II. nrostor 3 50 Din. I. prostor 5 60 Din. ostali sedeži 0 Din. Zveza kulturnih društev bo v bodoče predvaiala programe vsako soboto in nedetio ter ob nraz-mk*h z vedno novimi in lepimi filmi.
Vprašanje vajenskega doma v Mariboru
V	četr’..k 31. januarja sc je na as" ktt-ratorija za ma riborski vajenski dom po J predsedstvom obrtnozadružnega nadzor nika '.'aložirV' ob' navzočnosti zastopnikov banske uprave, mariborske občine ZTOI, obrtnštva in trgovstva po podanih po.-Sitih o rV.edanilh pripravah vršilo posvetovanje o pravilih nove organizacije, ki .2 .stanovi kot Skl,-"* -p vajenski dom v Mariboru«. Knratofij se konstituiral tako, da prevzame prcclr stvo kiparski mojster Ivan So';, tajništvo Založnik, lil: -aimške posle pa ; --kevski mojster Ivan Horvat. Nadalje ;e vršil ' zgovor o prostorih za provizorično namestitev vajenskega doma Tako je upati, da pridemo v najkrajše n’ času do tega za Maribor izredno potrebnega zavoda, za katerega j? posebno v obrtni"'- ■ t ,... ve^ko v'-'
Zivljen:e *n umiranje Maribort
Pretekli teden je zagledalo v Mariboru luč sveta 22 otrok, od teh 14 fantkov in 8 ptičk. Pred oltar so stopili magi-stratnj uradnik Štefan Kovač In šivilja Terezijo Ferstnerjevo, 80-letno vdovo ski sluga France Trglavčnik in posestniška hčerka L. ka Megličeva iz Frama, delavec Ludvik Kaloh in viničarjeva hči Marija Krajnčeva, narednik France Flan der in posestniška hčerka Jožica Moži-nova, posestniški sin Lojze Štelci in posestniška hčerka Tončka Jerutova. Smrt pa je pokosila 27Ietno kuharico Marijo Petkovo, 821etno ženo višjega uradnika Marijo Rajcnerjevo, 911etno zasebnico Terezijo Ferstnerjevo. 891etno vodovo j Antoni,io Malgajevo, 74 letno prevžitka-
11	ico Marijo Znoflovo, 381etnega invalida ' Jakoba Onngla, 75letno zasebnico Matildo Lancovo, 73ietno zasebnico Marijo
Borovnikovo, 89 letnega posestnika Mustra, 52letilo stražnikovo ženo Marijo Ferlanovo. oletno posestniško hčerko Roziko JtlkoPčevO in 81 letnega zasebnika Josipa Donka. ___________________
REPERTOAR.
Petek, 1. februarja: Zaprto.
Sobota, 2. februarja ob 13. uri: »Štambul* ska roža«. Poslednjič. Glob '••»* ne cene. Ob 20. uri: »Zdrava!'- na raz* potju«. Premiera.
Nedelja, 3. februarja ob 15. uri: »0:1 zore do mraka«. Znižane cene — Ob 20. uri »Izgubljeni valček«. Znižane cene-Premiera komedije Bernarda Shav/* »Zdravnik na razpotju« ie na Svečnico, 2 t. m. zvečer. Delo ima vse tipične znake svojega avtorja, ki je blesteč dialektik, duhovit" satirik, v prvi vrsti pa ognje vit'borec'proti lažni morali. filistejstvU in ozkosrčnosti malomeščanstva. Kot naš Cankar, je tudi Shaw spočetka narte! na nerazumevanje ter so njegova dela napačno tolmačili, a vendar je zgrešeno mnenje, da je na pr. v navedeni komediji hotel obračunati z zdravniki, ko je jedro tega dela vendar čisto drugje.. Mariborsko uprizoritev »Zdravnika« ie pripravil inž. arh. B. Stupica. Večje uloge igrajo Severjeva. Skrbinšek. Furijan, Grom,. Stupica in Gorinšek. — Električno opravo za to predstavo je iz prijaznosti posodila tukajšnja tvrdka Tichy. Pri pre mieri veljajo bloki.
Nepreklicno zadnja uprizoritev »Siam* brdske rožeS bo na Svečnico. 2. trn. oi>
15.	uri. Kdor si še ni ogledal te silno priljubljene operete, naj. ne zamudi poslednje prilike. Veljajo globoko znižane oenc.
Slavni praški kvartet. (Preje kvartet Zika) koncertira v marib. gledališču v torek 5. t. m. Povsod si osvaja občinstvo z izredno ubranim igranjem ter na-glašajo kritiki zlasti njegovo subtilno izvajanje in redki homogeni zvok. Ned 'O-mno bo ta koncert za Maribor velik a-metniškf dogodek. Veljajo bloki. Red A.
Kino Union. Danes veseloigra Szoke Szakall. Roza Barsony. Ernst Vercbes.
ZARADI JUTRIŠNJEGA PRAZNIKA izide prihodnja številk® »Večernika« 'c!e v ponedeljek, 3. februarja popoldne. Spremembe v sodniški sij«?''
ški oripravmk Boris Ker <.............. pre,
meščeu iz M^bora k linbljanskemu >-krožnemu sodišču, - sodniki Pripravnik Milan Cinaver rta od :— '	li-
|< pi'»
Šahovski mojster g. Vasja Pirc gro v Moskvo. Svetovnega šahovskega turnirja v/Moskvi se bo udeležil tudi naš/ šahovski mojster Vasja Pirc. Po turnirju/ ki bo trajal mesec dni, bo ostal naš šahovski mojster v Moskvi še dva meseca in bo odigra! tam več simultank ter imel predavanja.
VoPnl odbor pri senn<ckMi	'
sestavljen takole: predsednik dr. Svetek, čl- n državi*«*0"* sveta •• P ',rr;;diiil č'a pa: dr. Vranič, nre'’--'-’ ' " a^elar' cijskega sodišča v Ljubljani, dr. Antofl Kržičnik, sodnik upravnega	:i '-
Celju, prof. Evgen Jarc :n pred • rji k krožnega sodišča v Lj"bl!al-i šič.
Komisar pri Kreditni zadrug' %r*bzni^' kih usiužboiieev. Doznali smo, da je pn' stavljen za komisarja Kreditne zadrug železniških uslužbencev šoj; ki upravitelj v Studeuciii g. Tone Hren. To so posledice nedeljskega ponovnega izredne#1 občnega zbora, o ptTfekii katere ,a boni° še poročali.
Medstrokovnemu odboru v MnriborU’ Društvo zasebnih in autononmili nameščencev v Mariboru je prejelo od klub«1 farmacevtov v Mariboru sledeči dopiS; »Vljudno Vam sporočam, da je naš kU**’ na svoji seji sklenil, da ne more sodelovati v Medstrokovnemu odboru v Mariboru tako dolgo, dokler ta ne Tovnbi K sodelovanju najmočneje or •	.
to je Društva zasebnih in avtonomni*1 nameščencev v Mariboru in ker se |,c strinja z izjavami gosp. Petelina, pred1' Medstrokovnega odbora, glede raz-^iri-' nja Tiokojnitiskega zavarovanji. Pr:pr*,v ljeni smo sodelovati le v ta- em Mc-J' strokovnem odboru, v katerem bi bik‘ zastopane vse organizacije.' 0'’:' vl^'”0 ta dopis, da si javnost / ozirom na naš0 -dosedanjo polemiko vstvari svojo sodt^'
Mariboru, dne f. II. 1935
fcpjn.-,..—t| Tn i"-| n i i i i i ii i in i umi
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčna! okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, ble-ha barva obraza izginejo cesto po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve« grenčice s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjav-ijajo. da je »Franz Josefovo« vodo toplo Priporočati kot v te namene služeče do-niačc zdravilo. »Franz Joseiova« grcn-eica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Azilni sklad PTL je dosegel v mesecu januarju 19.15 vsoto 152.875 Din. Broti-,	tuberkulozna liga v Mariboru se vsem
>	darovalcem najiskrenc.ie zahvaljuje, zlasti pa onim podpornikom, ki so to dinarsko akcijo podprli z izdatnimi vsotami.
,	Dalje se zahvaljuje vsem hišnim posest-
i	Pikom in stanovanjskim najemnikom z
;	iskreno željo oziroma prošnjo, da osta-
I	nejo dinarski zbirki PTL še nadalje zve-
.	sti-
j Stare obveznice. Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2'A% drž. loter. rente vojno škodo v zameno v času od 1. do ■b. decembra 1934. se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice •tebno proti potrdilu in oddaji ustreznih fevirnih reverzov, in sicer v času od S. do 12. ure.
Pogoj za sprejem v finančno službo, finančni minister je odredil, da se v nasprotju z uredbo za organizacijo finančne kontrole lahko sprejmejo za -.vanič-Uike fina./nie kontrole P-osebe, ki so dopolnile samo ljudsko šolo.
»Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 9 številki: Kraljev ukaz
0	ukinitvi konzulata v Varni; pravilnik i o oddajanju banovinskih žrebcev v zasebno oskrbo; nadalje objavo volilnega odbora za volitev senatorjev v dravski banovini; objavo sprememb volilnega odbora pri volitvah senatorjev in dopolnitve ter popravo volilnega imenika upra :| vičencev za volitev senatorjev, kakor tudi kandidatno listo za senatske volitve 'n spremembe v staležu banovinskih
II Uslužbencev v naši banovini.
> Nočna lekarniška služba. Prihodnji te-Ae.t ima nočno lekarniško službo Sira-Wa lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti in Maver.ieva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici'.
Z liaredbo v »Vojnem listu« št. 3 ie Izdalo ministrstvo vojske in mornarice lov propis o svečanih uniformah za čast bike kraljevine Jugoslavije, s katerim se ‘	)0 ukinila nošnja svečanih bluz, ki so se
dabomestilc z imundirji najokusnejšega iz '	^>ra. Kroj mundirja je, kakor milanka
kraljeve garde, ves obrobljen z zlatim !	fkajtanoan«, ima zlate gumbe ter ga je
'zdelalo krojaško podjetje špecijalistov *a uniforme Sajko & Kac v Mariboru, frankopanova 31, in se lahko vidi v nju-N izložbi. Anton Sajko, Josip Kac.
. Vsemu narodnemu delovanju v Trsta •'c bil oče in voditelj takrat še edini .ia-r°dni odvetnik gospod dr. Gregorin, se-daj senator v Ljubljani. Za prosvetni napredek smo se morali zahvaliti le njemu, 'ho in skromno je deloval in le njego-Va zasluga je bila, da smo prišli do Na-todnega doma. Pozneje nam je sreča naklonila še dr. Ribara, dr. Slavika, dr. *hrama i. dr., ki so našo skromno za.po-ceto delo s čudovito vztrajnostjo pri-ycdli na takšen vrhunec, da če bi šlo ta-naprej in bi ne prišla svetovna vojna,
1 imeli v Trstu danes skoro slovenske-župana. V ristih letih so pričeli do-""•Čini pridno obiskovati srednje šole. Največja zasluga k temu pojavu se 1(Ta pripisati deželnemu in državnemu klancu Ivanu Nabergoju, ki je 1. 1876. ^ segel, da sc je ustanovila vadnica na Insekti; vrata mladeničem iz vse oko vCe in Trsta za vstop na učiteljišče hi Sr«dnje šole so bila odprta.
/kromno število teh mladeničev se je G način Izšolalo na teh zavodih m w Učiliščih, tako, da smo lahko ponosni izborni naraščaj, ki častno delu-
je v vseh panogah do najvišjega mesta naše države.
Ker sem že pri Nabergoju, naj povem še, da je bila pri nekih volitvah v državni zbor proti njemu grozovita protiagi-tacija. Pa tudi mi nismo spali. Bolj premožni, kakor Mankoč, Truden, Šabcc, nž. Živic, Žitko, Anton Kalister, Gorjup in drugi so segli globoko v žep. Vsi skupno smo pa noč in dan agitirali. Tedaj sem se javil bolnega in sem dobil po preiskavi državnega zdravstvenega svet uika dr. Boliata štirinajstdnevni dopust. Porabil sem deset dni za narodno delo, potem pa sem jo na večer pred volitvami odkurii v Zagreb, dan pozneje pa v Si sak. Vsepovsod so me tovariši prijazno sprejeli iu pogostili, zlasti v Sisku, kjer sem bil deležen nadve ljubeznivega sprejema pri pokojnem skladatelju Vilharju. Še danes ne morem pozabiti njegove prijazne žene in hčerke. V Sisak sem prejel poročilo o sijajni zmagi naše liste. Proslavljali smo to zmago do četrte ure zjutraj. V hotel grede sem veselo ginjen na nekem mostu, kjer je bilo treba plačati za prehod en krajcev, zapel pesem »Živela Urvatska in njezina prava, udri, udri in der Stadt, vsem Madžarom štrik za vrat«. Tovariši so me sicer svarili, a bilo je že prepozno. Dva Pandurja sta mi napovedala aretacijo. Komaj in komaj se unije posrečilo osvoboditi se, ker ju ni
sem mogel prepričati, da sem tujec iz Trsta.
Zbudil sem se zelo rano drugo jutro. Bil .ie zadnji dan mojega dopusta. V glavo mi je šinila misel, da bi podaljšal dopust. Toda kako? Poklical sem v sobo hotelirja in ga vprašal po držav, zdravniku. Povedal mi je, da je zdravnik star gospod, po rodu Čeh in ga prav rad »cuka«, pa um bosta dva goldinarja zadostovala. Poklicali so zdravnika in takoj sem spoznal, da je imel poštnega »mačka«. Konzultacija je bila kratka. V Trst je odbrzela brzojavka, da ležim nevarno bolan in da mi je potrebno nujno tritedensko podaljšanje dopusta. Še istega popoldne sem dobil brzojavni odgovor, da so mi dopust podaljšali za 14 dni.
Italijanski list je med tem poročal, da sem kot državni uradnik silno vneto agitiral za Nabergoja. Dvorni svetnik Po-korny pa takim vestem ni verjel, saj sem bil vendar tisti čas težko bolan in sem ležal v »bolniški« postelji v Sisku. Italijansko pisanje in poročanje pa je šlo pozneje na rovaš mojega brata, ki je bil pogodbeni poštar na Opčinah. Ostali dopust pa sem izkoristil na Opčinah, kjer smo po zmagi priredili s sodelovanjem tamkajšnjega učiteljstva veliko narodno veselico.
Kakor sem že zgoraj navedel, smo imeli v Trstu za socialno in duševno živ-
ljenje vsega dovelj; Čitalmco« v Trstu, Rojanu. Sv. Ivanu, in pri Sv. Jakobu, pevske zbore, t&mburanje, gledališke predstave, plese i. dr. Tudi za poulične popevke, so skrbeli naši zakotni umetniki. Ko se je ustanovilo od italijanske strani patriotično društvo »Concordia«, s katerim so hoteli pridobiti Slovence, so Italijani takoj uvedli znano pesem; »Evviva la concordia, abbasso Nabergoj!« Temu nasproti so naši skovali: »Oj, oj, oj polenta e fažoj, abbasso la cikorija (concordia) e živijo Nabergoj!« Druga njihova pesem je bila: »F, noi altn Triestini, che gavemo ganiba bttona, andaremo fino a Roma, a frovar il papa re,« nato je sledila hitro okoličanska popevka: »Pej mi drugi, božje strele, ki innamo noge dobre, bomo šli če dol do Rima, tam obiskat papeža,« iu še mnogo drugih, ki pa se jih ne spominjam več.
Da, to je bilo življenje tedaj v Trstu. Edu ji smo si bili vsi Slovenci in Hrvatic. Tu ni bilo strankarstva, ne liberalcev ne klerikalcev, ne višjega ne nižjega. Vzgled so nam bili prvaki Hrvatje: dr. Vitežič, prof. Spinčič, dr. Laganja, brata prof. in dr. Mandič, brata duhovn« Bašt-jan in drugi. Od teh smo se naučili mnogega. kar diči napredujoči narod.
(Se bo nadaljevalo.)
Mariborski »Večernih« Jntrc
WOt.	ja.____s
Priznanje. Glavni odbor ža je odlikoval 3 člane krajevnega odbora Rdečega križa v Guštanju s srebrnimi kolajnami, in sicer učiteljico Emico Kotnikovo. šolskega upravitelja Rudolfa Simona in privatnega uradnika Karla Volavška.
Veselje na Treh ribnikih. Odkar pokriva Tri ribnike debela ledena plast, se je tja preselil precejšen del mestnega življenja. Jutri dopoldne pa bo Olepševalno društvo priredilo mladini in starini svojevrstno atrakcijo. Vsi se bodo lahko drsali po zvokih radia, ker bo Radio-Ma-nbor izvajal dopoldne od 10. do 12. ure ir. popoldne od 4. do 6. ure reproducirano glasbo.
Lutkovno gledališče Sokola Maribor matica v Narodnem domu ponovi v nede ijo, 3. 11. ob 15. uri burko v 4. dejanjih (6 slik) » Trojčki iz Damaska«.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v petek L februarja ob 20.15 velepomein ben literarni večer, ki ga priredi 6 odličnih slovenskih pisateljev. Poezijo zastopajo: gg. dr. A. Gradnik. P. Golia iu Fran Albreht, prozo pa gg. kr. Koblar, M. Kranjec in dr. A. Kraigher. Slehernik, ki ljubi slovensko literaturo, naj počasti s svojim obiskom naše zaslužne pisatelje!
Društvo »Jadran« obvešča vse člane
pevce, da se vrše pevske vaje od danes naprej v Narodnem domu. Vsi pevci se morajo vaje sigurno udeležiti, ker je nastop pred vrati. Vabljeni tudi novi pevci. Vaje sc pričenjajo ob H20. uri. Tajnik.
Českv klub v Mariboru, Redni občni zbor našega kluba, kat-.emu bodo prisostvovali tudi naši rojaki iz Zagreba, se bo vršil v soboto, dne 2. februarja 1.1. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu, mala dvorana v II. nadstropju. Pozivamo član stvo, da se občnega zbora polnoštevilno j udeleži! Odbor.
Sokol Maribor II., Pobrežje, ponovi v soboto 2. februarja ob 14. (2.) uri pri g. J. Zupanu, gostilničarju pri Devici Mariji Brezje dramo »Stilmondsk; župan« -er vljudno vabi k udeležbi cenjeno občinstvo. — Zdravo!
Smučarski odsek SPD, podr. Ruše, javlja, da odpade napovedana tekma za pokal v nedeljo 3. februarja, ker neugod ne snežne razmere v dolini ne dopuščajo, da bi se izvedla. Takoj ko bo padel prvi sneg v dolini, se tekma izvrši. — Smuk!
Pevski zbor pekov priredi v soboto 2. februarja v Gambrinovi dvorani družinski večer. Spored obsega petje, komične nastope, ples in veliki srčni srečolov. — Začetek ob 20. uri. Vstopnine ni. Ljubitelji solidne zabave dobrodošli!
Odsek brezposelnih učiteljskih abituri-jentov pri JUU Maribor ima v soboto dne 2. februarja 1935 ob 10. uri v IV. deški šoli važen članski sestanek. Važna poročila predsednikov učit. društev JUU. Vabljeni vsi abiturijenti, tudi iz i. 19.34. — Odbor.
čdecega kri-
■9:
Za
zimski soort
Zlasti v mrzlih zimskih dneh potrebuje vaša koza, da nc postane razpokana in raskava do voljno zaščito proti vrcm.-nu. Nadrgnile vsak večer pa tudi čez dan obraz in roke z fCVGB-.'..tem© in oster zrak ne bo škodoval vaši koži, ki bo ostala mehka in voljna. Odkod ta učinek ? Od Euzerita ' Prav ta napravi Nivea-kremo tako učinkovito.
Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanie v trebušnih organih.
Tombola. »Sokol Maribor L« in Tezno« priredita 5. maja, ako bo slabo vreme pa 12. maja javno tombolo, na kar se opozarjajo vsa mariborska in okoliška društva s prošnjo, da takrat ne prirode tombole.
Planinski ples in podružnica SPD v Mariboru. (Izjava). Na razna vprašanja iu da nc bo nesporazumljenj?.. izjavlja podružnica SPD v Mariboru, da nima z nocojšnjo planinsko zabavo v hotelu » Orel« prav nič skupnega iu da to prireditev aranžira hotelir sam. Podružnica SPD v Mariboru je zaradi državnega žalovanja za blagopokojnim kraljem preložila svoj tradicionalni planinski ples, 'ki bi se drugače vršil nocoj), ha dan 4. maja t. 1. v Unionu; ima pa jutri v soboto 2. II. pri Mariborski koči svoj planinski večer.samo internega značaja za prijateljske goste.
Dne J. februarja f. i, bo ob 9. uri v prostorih najdbenega urada javna licitacija naicienih predmetov; kot običajno.
Radvanjska Sokolska četa uprizori v soboto na Svečnico ter v nedeljo, dne-3. febr. t. 1. tridejanko »Navaden človek«, obakrat ob 4. uri popoldne v šoli. Sokoli in prijatelji Sokolstva dobrodošli.
Kavarn« »Promenada«. V soboto in nedeljo koncert ter prvi pustni krofi.
Na Sveč ir co vsi na družabni večer »Zarje« na Pobrežju, ki bo v gostilni Ricdl.
Pozor! Cenjenim gostom naznanjava, da sva ponovno znižala cene vinu, kakor tudi pri vseh jedilih, tako, da točiva pristno novo vino že od 8 Din naprej, jedila pa dajeva po konkurenčnih cenah. Priporočava se: gostilna Žohar na Tržaški cesti.
Gostilna Knnek, Studenci, vsako nedeljo in praznik koncert.
V	soboto in nedeljo pojedina kašnih klobas. Gostilna Weber, Pobrežje.
Grajska klet. Koncert v petek, soboto in nedeljo. V soboto odprto do 3. ure zjutraj. Krasno na novo dekorirana dvorana. Izborna kuhinja. Razne specialitete. Pečeni odojek. Morske ribe. čevab-č:či, ražnjiči itd. Najboljša vina.
Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom.
Hotel »Orel«, dne L februarja planinska zabava v vseh zgornjih in spodnjih prostorih. Odprto do 2. ure.
Abonente sprejme na prvovrstno hrano Alojz Majcen, kolodvorska restavracija, Maribor.
Strelska družin;; na Pobrežju vabi prijatelje streljanja na strelsko tekmo, ki bo v nedeljo 3. II. od 9. ure zjutraj naprej. Po tekmi bo razdelitev lepih nagrad.
Neusmiljen gospodar. Pri posestniku Mihaelu Brezniku v Podpeči pri črni je že 15 let služila za služkinjo Marija Re-bernikova. Ker je bila revica nekoliko bolna na umu so jo domači prezirali. Zlasti grdo pa je z njo ravnal sam gospodar. Pretepal jo je in jo je celo v najhujšem mrazu podi! iz hiše. Pri mizi z domačimi revica ni smela jesti, prostora ji tudi niso dovolili niti za zapečkom. Ker ni irnela nikogar pod božjim solncem, je vdano prenašala vse gorje in trpljenje. Čeprav so jo drugi ljudje nagovarjali, naj prijavi neusmiljenega gospodarja orožnikom, tega ni storila. Ko pa jo je te dni gospodar ponovno tako pretepel, da ji je izbil tri zobe iz čeljusti, se je podala k orožnikom in jim razkrila svojo žalostno usodo. Orožniki so Breznika prijavili državnemu tožilstvu, ki ga bo obtožilo.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejem je bilo prignanih 11 konjev. 11 bikov. 76 volov, 220 krav in 14 telet, skupaj torej 332 glav. Kupčija jc bila slaba in je bilo prodanih le 134 živali. Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.50 do 3.50 Din, polclebeli 2 do 2.25 Din, voli za rejo 2.50 do 3 Din, biki za klanje
1.75 do 2.75 Din, klavne krave debele 2 do 2.25 Din, plemenske krave 2 do 2.25 Din, krave za klobasarje 1 do 1.50 Din, molznice 2 do 2.75 Din, breje krave 2 do
2.75 Din. mlada živina 2.50 do 3.50 Din, teleta 3 do 4 Din. Cene mesu: volovsko imeso I. rste S do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, telečje meso f. vrste 8 do 10 Din. II. vrste 8 do 12 Din svinjina 8 do
12	Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. url je kazal toplomer 0.6 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.2 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 13 stopinjah 735. reduciran na ničlo pa 731; relativna vlaga 91; vreme je vetrovno in oblačno: vremenska prognoza: spremenljivost.
^ er tl o Karis;
Spomini iz 'n sokolskega
Mestni gospodarski načrti
-SPREJETI SKLEPI IN PREDLOGI RAVNATELJSTVA MESTNIH PODJETIJ
NA PRORAČUNSKI SEJI.
Da bi zamogla Mestna podjetja, ki so prevzela na svoja ramena večino mestnega gospodarstva, uspešno napredovati in kljubovati današnjim težkim prilikam
je ravnateljstvo Mestnih podjetij izdelalo več sklepov in predlogov, ki jih je odobri! tudi mestni svet na zadnji proračunski seji. Z velikim zaupanjem in optimizmom smemo gledati v napredek nove organizacije Mestnih podjetij, ki so že z dosedanjimi uspehi pokazala kako nujno potrebna je bila njih organizacija, in koliko koristi bodo prav Mestna podjetja prinesla v bodoče vsemu našemu mestnemu gospodarstvu in celokupnemu meščanstvu.
Po sklepih, ki jih je izdelalo ravnateljstvo Mestnih podjetij, se bo material po
ga morebitna nujna pr-koredna dela izvr šila z nastavitvijo brezposelnih. Ugotovila se bo tudi statutarna kompetenca upravnega sveta Mestnih podjetij v personalnem pogledu za pragmatične u-službence MP. Za vse uslužbence MP, ki niso prijavljeni pri Pokojninskem zavodu in ki jim jamči mestna občina mariborska za pokojnino, se bodo ueotovile premijske rezerve in se bo zadeva uredila čimpreje in na čim najbolj povoljen način. Prav tako sc bo uredilo vprašanje plačila
taks na službene pogodbe. Pri mestnem kopališču pa se bo izvedla boli ekonomična personalna ureditev.
Vsa cestna dela in dela na cestah se bodo izvršila po enotnem programu grad bene uprave, vodovoda, plinarne in elek-triškega podjetja. Nove gradnje, inventurne nabave in generalne reparature se bodo izvršile po investicijskem programu, ki bo sestavljen za vsako proračunsko leto. Izvedba propagande in reklame se bo osredotočila in se bo poverila u-pravniku MP. V korist večje uporabe okna in toka se bo poskušalo z drugod že preizkušenimi in uspelimi reklimnimi sredstvi.
Značilne številke z našega delovnega trga
pravljal za vse obrate po enotnih vidikih STATISTIČNI PODATKI OKROŽNEGA	URADA	ZA	ZAVAROVANJE	DELAV-
in prav tako se bodo izvrševale tudi vse CEV. — LANSKO LETO JE OZNAČE	NO	KOT	LETO	GOSPODARSKEGA
naoavke. Skušala se bo doseči za Mestna j	OŽIVLJENJA.
podjetja velekonzumentska tarifa za!	v	,
električni tok. Premog kosovec se bo na- • stevilke z našega delovnega trga. nam bavljal samo za prodajo, za lastno porabo ■ V pravi 'UČi kaŽej° stan-ic in razv0J za Pa kockovec. Trajno nabavljanje mate- | P°sle™stl- Okrožni urad za zavarova-' *	nje	delavcev	v	Ljubljani	je	izdelal	zam-
riala v manjših količinah se bo razpisalo enotno za vse obrate. Prav tako enotno se bodo nabavljale po upravniku tudi vse pisarniške potrebščine in tiskovine. Obrtniška dela pa se bodo tudi v bodoče razpisala.
Izvedla se bo posebna intenzivna propaganda za uporabo plina, električnega toka v reklamne namene, za izboljšanje obiska mestnega kopališča in za večjo uporabo mesečnih avtobusnih legitimacij. Preizkusila sc bo nadalje možnost dajanja plinskih kuhalnikov v najem, piinska in elektriška instalacijska dela pa sc bodo izvrševala po režijskih cenah. Na novo in po enotnih vid kili se bodo ocenila vsa stanovanja v mestnih hišah. Bolj
v
miv izkaz statističnih podatkov za lansko leto, iz katerega posnemamo, da je bilo lani na področju naše banovine zavarovanih pri okrožnem uradu skupno i 79.010 .članov, od teh 48.552. moških in I '30.458 žensk. Od teh je obolelo lani 1254 moških in 886 žensk. Povprečna zavarovana mezda na dan je znašala pri moških 25.40, pri ženskah 18.22, celokupna zavarovana mezda pa je znašala pri moških I milijon 233.355, pri' ženskah pa 555.026 Din.
Če označimo leto 1929. kot leto največjega gospodarskega poleta, leto 1930. pa kot leto začetka svetovne gospodarske krize, leto 1932. kot leto najhujše
ekonomično se bo uredila oddaja ledu iz gospodarske depresije in leto i933. kot klavnice. Sezonska restavracija na Mari- loto gospodarskega zastoja, potem tno-borskem otoku se bo boljše izkoristila v [ ramo označiti lansko leto kot leto go-izictniske in tujsko-prometne namene. 1 spodarskega oživljenim Da .ie temu tako. Na bolj učinkovito podlago se bodo po- nam dokazuje to stanje in razvoj zapo-
stavile tarife v mestnem kopališču. Odvoz in prodaja fekalij se bosta uredila v
smeri boljšega izkoriščanja danili možnosti. Na novo pa se bodo uredile tudi
slenosti v naši banovini v zadnjem desetletju.
Delovni trg v naši banovini je preži-
nnrrrr.hr,,	,	vol v zadnjem deceniju dve krizi. Prvo,
pogiebnc tame. Obratovalna sredstva, ki inilejšo krizo, Je povzročila stvarna sta-
čun moških. Kljub raznim teorijam, da pripada ženi že po naravi mesto gospodinje in matere, je odstotek ženskih delovnih moči vedno večji. Od leta 1923. pa do lani je narasel za približno 11 odstotkov. Visoka letna razlika leta 1923. ima svoj vzrok v tem, da je zakon o zavarovanju delavcev razširil obseg zavarovanja tudi na služkinje, ki so bile po-preje oproščene. Odstotek ženske delovne moči stalno napreduje, vendar ob času krize neprimerno huje kot ob času gospodarskih poletov. To so posledice.
ker delodajalci nadomeščajo moške delavce z žensko močjo.
Podrobnejšo sliko naših gospodarskih razmer pa nam osvetljuje tabela o stanju in razvoju posameznih industrij v lanskem letu. Med industrijskimi skupinami je znašalo število zavarovanih delavcev lani pri poljedelstvu 567, pri javnem prometu 560, pri privatnih prometnih podjetjih 771. pri Industriji kamenja in zemlje 3.536, pri kovinski industriji 6.132. pri gradnji prevoznih sredstev 304, pri kemični industriji 1.757, pri proizvodnji sile in preskrbe z vodo 501, pri tekstilni industriji 12.682, pri industriji papirja 1.191, pri industriji kož in gume 1.625. pri predelovanju kož in njenih su-rogatov 2.806, pri gozdno-žagarski industriji 6.552. pri industriji za predelavo lesa in rezbarstva 3.275. pri industriji hrane in pijače 3.625, pri industriji tobaka 927, v gostilnah, kavarnah in krčmah 3.069. pri oblačilni industriji 4.173, pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb 2.676. pri visokih gradnjah 3.570, pri grafični'industriji 1.124, pri higieni 1.675. pri občinskih obratih 1.614. pri trgovini 3.528. pri denarnih zavodih in samostojnih pisarnah 555, pri gledališčih v svobod nih poklicih in drugod 1.136. kot hišna služinčad pa 8.350.
Iz gornje tabele je razvidno, da je lani pretežna večina industrijskih panog napredovala. Največje napredovanje iz- = kazuje tekstilna industrija, njej sledi,, gozdno-žagarska in dalje javna dela. Naj večje nazadovanje pa izkazuje m;zar-stvo: njemu sledijo gradnje nad zemljo, nato pa predelovanje kož in njenih su-rogatov.
Iz rsaš h predmestni h kra*ev
NEKAJ MISLI O ŽELJAH IN POTREBAH POBREŽANOV
ne služijo več svojemu namenu, kakor bilizacija dinarja'in se ta kriza iinemije
tuai preostanki blaga do zaloirah sp hnrln • •	,	,,	,
čimprej in čim ugodneje likvidirala Struk ?a.,pnm«niejse. deflacijska gospodarska tura imovine mestnih pod?etS sebo brez	D,PUiEa	i,zredno	0„st.ra	kdza	pa	f
Pogojno spremenila v smeri povečanji " niednarodlief zna^» m se zaradi razpoložljivih sredstev hi se bodo v ta'tC£a 'niem,,° sveto™« gospodarska kn-
1 , za. Najveeji letni padec članstva je bi)
namen vsi zapadli računi točno izterjali. Izkoristil se bo blagajniški konto in a ko dosegel prihranek na obresti. Izvedla se bo nadalje osamosvojitev auuitetne službe do pričetka proračunskega leta. Potrebne obnovitvene imovinske rezerve pa se bodo mobilno naložile.
V	proračunu predvidene postavke za obratovanje in vzdrževanje se načelno ne bodo smele prekoračiti. Morebitna
v prvi krizi, ko je znašal 1525 zavarovancev, ob drugi krizi pa skoraj 10 krat več, to je 14.195 zavarovancev.
Mimo zemljiške in kapitalne rente ima mo pa v socialnem pogledu še tretji najvažnejši produkcijski faktor, delovno ren to. Stanje in razvoj delovne rente, kolikor se nanaša na delavstvo zavarovano pri okrožnem uradu, je razvidno iz na-
večja potreba se bo smela kriti samo z 1 r>Ifrdn,lh številk: leta 1923. je znašala ce-odobritvijo upravnega sklepa Elektrogo-I 3,™ let,,a ,nezda 455 nrldmiov. leta spodarstvo, odnosno skrb za pravilno 926' 507 n,ilijonov- ,cta ,929- 7-% mili-porabo toka, se bo za vse obrate poveri- 1 ~"0V’ leta ,930> 765 m5Ii.'onov. leta 1932. lo elektrlškemu podjetju. Prav tako se',. ndkxmov. leta 1933. 52/ milijonov, bo poverila elektriškemu podjetju kon- I ani pa 337 md'-ionov. V dobi prve krize trota žarnic, porabljenih po obratih Mest- IS? |)add zavarovani zaslužki članov nih podjetij, po šolskih prostorih in ,)0 j krožnega urada sa:no za 4 milijone, ob uradih mestnega županstva ter se bodo j dr.l,lfid kdz'. pa. za °k?oslo eno četrtino v ta namen vse žarnice primerno Žigo- jnvd''b|rdc dinarjev. Tako znaša padec bol sale. Nadzorstvo nad toplotnim gospo- ,l d' z.avarovailih prispevkov po 6 od-
darstvom odnosno skrb za racionalno porabo kuriva, pa se bo osredotočila :ia enem mestu. Uredile pa se bodo tudi čim preje zarjavele železne konstrukcije v mestni klavnici.
Ravnateljstvo Mestnih podjetij je nadalje predlagalo, naj se čimpreje izvrši u-reditev vseh službenih odnosov in ugotovitev strokovne kvalifikacije uslužbencev MP. Na pogodbeno razmerje po o-brtnem zakonu se bodo prevedli dosedanji pogodbeni uslužbenci MP s pragmatičnimi prejemki uslužbencev mestnega poglavarstva in vsi dosedanji dnev-ničarji pri MP. Uredilo se bo čimprej vprašanje plač in mezd, vprašanje božičnic, vprašanje nedeljskega dela v o-bratfh z neprekinjenim obratovanjem, vprašanje nadur, katerih število pa se bo brezpogojno reduciralo na neobhodno potreben minimumi, dočim se bodo vsa dru-
stotni tarifi okroglo 15 milijonov dinarjev vsako leto. Lani pa je celokupna letna zavarovana mezda narasla za 10 milijonov.
V	pogledu delavskih mezd lansko leto na žalost ni prineslo zboljšanja. Vkljub naraščanju zaposlenosti so lani delavske mezde padle. Deflacijska kriza je bila toliko mila, da ni povzročTr padanja povprečne dnevne zavarovane mezde, mar več je samo oslabelo napredovanje. Svetovna gospodarska kriza, on je imela zn posledico občuten padec delavskih mezd in se te posledice občutijo pri današnjem življenjskem standardu, ker še mezde vedno padajo, /zgledi za bodočnost so sicer povoljni in je pričakovati, da se bo v tem pogledu obrnilo že letošnje leto na bolje.
Omenimo naj še značilen pojav, to je naraščanje ženske delovne moči na ra-
V	enem zadnjih »Vcčernikov« smo či-tali o javnih željah in zadevah prebivalstva Teznega, zato se mi zdi potrebno, da omenim tudi želje Pobrežja. Ena največjih želja Tezenčanov je bila zgraditev postajališča, in ker mala občina Tezno tega ni zmogla, se je lotila dola še občina Pobrežje. Brez rje bi postajališče še danes ne stalo. Ker se bliža čas sestave novega proračuna, opozarjamo občinski odbor že sedaj na razna pereča vprašanja, ki jih ne gre več odlašati in prosimo, da se v letošnjem proračunu odbor spomni prebivalstva Pobrežja. Lani so TezcnČani prišli na svoj račun, letos pa želimo, da se poskrbi za nas in za naše potrebe.
Predvsem bi bilo treba že enkrat resno začeti misliti na most s Pobrežja v Melje. To je problem, s katerim bi se morala baviti pobreška občina, še bolj pa mariborska. Ce Maribor reflektira na inkor-poracijo. naj pokaže tudi malo razumeva nja za nas in nas za sebe pridobi. Ali se ne bi Maribor z vso svojo okolico najbolj oddolžil svojemu blagopokojnemu vladar juj Če bi postavili v Maribor most, ki bi se imenoval »Most kralja Aleksandra L«. Mislim, da bi bilo dobro, da bi spomeniški odbor prerešetal tildi to možnost in tako postavi! najvidnejši spomenik viteškemu kralju.
Drugo važno vprašanie ki v a mora rešiti občma, je škropljenje naših cest. posebno ker promet stalno narašča in je Pobrežje že skoro popolnoma zazidana vas. Avtomobili dvigajo poleti oblake nrahu. Drava je bhžu in mala črpalka tudi ne bi stala mnogo. Vendar pa ne mislimo samo kritizirati in moramo pohvaliti občino, da nam je napeljala elektriko po vsem kraju in tudi pomnožila cestno razsvetljavo, da smo za, enkrat zadovoljni. Lu in tam bo še kaj treba urediti, to-, da vemo, da itna občina svoj načrt, poka tereni dela izvaja in zato smo prepričani, da bo. nmrežic razširila,tudi v vasi Brezje in Zrkovce, kjer bi tudi radi imeli udobnost ceneno luči. Za vas Dogoše na bi bi-
lo	najpametneje, da sl interesenti po iniciativi občine ustanove elektriško zadrugo in tako elektrificirajo vas. Na. ta način bi prišli najprej do luči in mogoče je. da bi zadružniki dobili tok ceneje kot ga dobavlia Mestno elektriško podjetje.
Ker Pobrežje snrno še nima zadosti koristi od novega postajališča, bo treba izpeljati cesto skozi Strržunski gozd, da bo Imelo vse Pobrežle dobro zvezo z novim postaiabSSetti. Važno vprašanje je tudi dozidava šole na Brezju, ker stara
šola ne ustreza v nobenem oziru več. naj manj pa v higienskem. Na deželi je navada, da za zidanje šo! prispevajo občine in deloma kmetje sami. Tudi pri nas bi lahko kmetje s svojim delom in materija-lom delo pri šoli podprli, kar bi si lahko šteli le v čast. Vsaka nova šola je ponos naroda. Na ta način pa 'v tildi ostali deli občine, ki jih nova šola ne tangira, ne bili preveč obremenjeni. Menda sta imeli bivši občini Dogoše in Zrkovce to tudi v mi* slih in pametno bi bilo, da bi se misel u-resničila. Tn Še nekaj je. kar tare mnoge naše kmete, pa tudi druge vzdolž Drave, to je neregulirana reka. ki požre vsako leto mnogo zemlje in kar bi ne bilo težko preprečiti. Nekje smo čitali, da je minister n. r. g. dr. Kramer izposloval za regulacijo Liub1: '"ice več ko dva mil iona in J se zavzel tudi za regulacijo Savin v pri Celju. Samo o regulaciji Drave se nič ne cule, dasi je nujna potreba.
Imamo pa še neko sklromno željo, s ka tero se obračamo do uprave Mestnih nod leti j. Mislimo, da ne vozi mestni avtobus samo zaradi tistih meščanov, ki hodijo na pokooahšče. amnak tudi zaradi nas. ki smo večinoma delavci in ki bi tudi radi uoorabliali avtobus, če bi bile cene nižje. n o brošk a Droga ie po podrtju Turkove M5r> mnogo krajša, cena na ie še vedno 3 Din. Treba ie vsni poskusiti, ne na dr* “ati se st'"dh navad, obenem na (‘'ždi o
neuspehu. Sicer oa ie naša nromi prbli-
*ilo tako dolga kot somrmška m zakaj potem razlika v ceni? To ie tudi en način. k a Vn limli orbhddti za inkormirncijo-Ver boljše ie z ljudsko voljo, kot proti Mej.
Alaterine skrbi.
Mlad a ni a t i (po rojstvu nrveg1 otroka): »Ob. možiček. če pomislim, da bo hodil najin sinko čez šest let v šalo. čez 18 let pa na univerzo, me kar strah spreleti, kako hitro se staramo.«
Dober računar.
U č i t p 1 i: »Koliko je tri manj tri?
.1 a n k o: (molči).
Učit o J i: »No. in če imaš u krožniku tri koščke pečenke in vse ‘
— kaj ti ostane?«
Mihec: »Krompir«.
Medicina.
»Gospod kandidat, ali bi mi m-. ’ vedati, kam bi prišli, če bi zasadili no^ v to mesto?« vpraša profesor in poleni na kandidatov trebuh.
»V zapor, gospod profesor.« odgovor' kandidat.
•” M a_r j b' o r u, dne L TI. 1935. sesat:..
Mariborski »¥ e c e r 11 f k« 'Jutra. ■
B«BBS2aail_a... .	............
11
fcNJl
Sfran 5.
Soisoišifo	":
Sokol Tezno polaga obračun svojega
dela
RAZVESELJIV OBČNI ZBOR AGILNE PREDMESTNE ORGANIZACIJE.
Kljub slabemu vremenu je v nedeljo 27 *• m. napolnilo članstvo našo telovadnico — pritlični razred osnovne šole, da Sliši poročilo društvenih funkcionarjev.
Občn? zbor je otvoril starešina društva br. Tušak Franjo: »Zadnje besede našega velikega brata, našega kralja mučenika, morajo biti nam Sokolom poslednii ukaz.
Za Bož;č leta 1918. nam je podaril Jugo-slaviio in vedno se hočemo izkazati vred n' besed, ki jih je izgovoril: »Ponosen Sem na svojo vojsko, ponosen sem na svoje Sokolstvo! Na to dvoje se zana-sim!« Kralju mučeniku večna slava! — lia svnie Sokolstvo, je postavil ^ ča1o snVolske armade svoiega sina Pptrq T[ Niemn in ^;“govi vlad"”-1'1''! hiši kličemo sokolski »Zdravo«! •— Živel ie za nas tndi naš junaški kralj !VWiaž. Ob kavern čnsn. ie potesrml svoi silni meči
V^rez nif*"a bi ne T-tilo slovenskega M^rj-'-bora. Tn ta krali Mstiaž, n^š general Maister pas :e 1efos za večno z^mis^il in Soko<<-v; M" '';bor mu ohrani večno hva-lo. Siru/a mu!«
Nato i<3 nozdravil vse brate in sostre. z^c-ti gf. župnega deipo"i^r>. ta’n'ka br. fr^itiovič'’. del°°'ata ZKD br. Robnika.
odborn^e in z^stonniVe krajevnega šoiokega odbora. Izrekel ie zahvalo Vsem. ki so v nreteklem letu podpirali •.'•'.sokotct-n d°lo; Kraievnemu šolskemu odbor” Po^oiMnic’ v Narodnem domu. ob-Č'tii Pnbrv;?ip. Nabavi i-d ni zadregi. r»v-nn+olistv” tvornlce >Sr',',“na«. k' ie Sokolu vedno n5 klon isti a, 7 zadovoljstvom ie novd-ril da ie bilo delovame odbora Vedno ciovino. 7 rado«t’o se ie spomniial (b en ien:b dni v nref“klem letu — 8.
^!’a in septembra. Vzoren nnstoo naš:h Havarinih vrst in drugič r)°.eefi brat« "q- nrostem. N^ehnk in vaditelji, diletanti do na;zad*!;ega statika, vsi so zameni s prizn 'njem v naši sokolski kroniki.
Po nrečitanju sokolske nosilnice je sledilo izčrpno n >roči>o načelnika br. Ledineka. Iz poročMa sledi, da je vladah wrna •"'frno"" • med unnvvmm in teh’'5«?* rti*, <vrtHf>rom. članstvo ic več'notna d'sci Minirano mlačneži so se sami izločili ''.odbor jih je enostavno Črtal Disciplina članstva se ie posebno pokazala ob trarrifjni smrti Ni. Vel. kralia Aleksandra 1- Zedavtelia. Javnih skupnih manifesta-c,i -‘'o ie udeležilo društvo v lepem števi-
V	^1 ic <*e?stvo, da ne	vsi
elani yv-'"e dece k te'ov{,dlv. Poglavje Z;ise it- tudi preskrba služb. Delo v telo-Vr>d;iici oa je oviralo pomanjkanje vadi-‘el’ev. slnžlja, neprimerni prostori v zimski dob), kakor tudi nerazumevanje jav-za telovadno delo Sokolstva. Leto •:1 bilo bogato na zlct’h, nastopih in tek-n’a’1 in se j'h ie društvo v leo°ni “‘""Mu [u^'!?ži!o. Pole;!; več peš-izletov dece, clf,.nstva 'n naraščala, se je vršil kolesarji izlet. pVome Je nr!bori'o 33 tekmo* vajeev, kar je za naše društvo častilo in kaže izreden napredek v vseh d'sciplj-*’j*b. Sledila so poročila taipice s. Visoč* "l^ovc, matrikarja br. Ranerja in blagajna br. Leherja. Blagainik je bil izredno skrben. Pridno je odplačeval obresti in še stavnico dolga, ki nas najbolj obremenju-Je- Letos je bila tudi prvič za Božič ob*
rovai:;i naša sokolska deca z obleko in Perilom. }/. poročila prosvetarja br. Luk* nam razvidno, da je posvetil prosvetli odsek največ pažnje vzgoji osnovni i()'i odrasle mladine, ki poseča mestne sole ali pa je zaposlena v naših tovarnah.
e iz to mladine bodo postali potom si-^cn»-':ične sokolske vzgoje pmv! Sokoli, .eveda če bodo imeli v nas starejših do* '.zgled Predavanja in govori p to d
to so se vršili p0 določenem redu in zooredu, ki ga je sestavil prosvetar in Pobril prosvetni odsek. Vzpored j:
Ledinek pa je predaval o Sarajevu. Ob koncu poročila apelira na starejše ne-telovadeče članstvo, da daje mlajšim ved no dober vzgled vsepovsod. Sledila so se poročila knjižničarja br. Tusalca, kateri je tudi podal poročilo o delu gradbenega odseka mesto službeno odsotnega br. Vešligaja in še končno podal poročilo za socialni, godbeni in dramatični odsek m orisal delo meddruštvenega odbora,
Po poročilih društvenih funkcionarjev je povzel besedo župni delegat br. Dojči-novič, ki je izročil pozdrave Mariborske Sokolske žuoe. V svojem lepem govoru
o	nalogah Sokolstva je zlasti povdarjal potrebo borbenosti in socia'ni 軑. Prma^1 nost k veliki soko!skj organizacHi pa pa-nlestiramo z nogenlerti sokolskega zn?ka in pri prireditvah sokolskega kro«a. Zahvalil se :e poročevalcem za skrbno in vestno sestavljena poroč'la in izrekel zadovoljstvo harmoniii. ki vlada v društveni upravi in med članstvom. V
ljo 3. februarja župni smučarski zlet na Pohorje. Odhod iz Maribora bo 2. II. ob
6,	uri zjutraj izpred Narodnega doma. Prvi dan bomo šli preko Mariborske, Ruške koče na Klopni vrh: drugi dan na Pesek, kjer bo sestanek vseh skupin. Popoldan 3. II. bo skupen odhod v Sv. Lovrenc in. od tam z vlakom v Maribor. Vse skupine, ki nimajo zbirališča v Mariboru, naj bodo najkasneje do 16. ure na določenih mestih, ki so označena na o-krožnici. Apeliramo na sokolske smučarje, da se tega zleta v čim večjem številu udeleže, da bo manifestacija sokolskega smučarstva. Natančnejša navodila so v okrožnici župnega načelništva! Načelni-štvo. -
Smučarski odsek Sokolskega društva Ruše priredi v nedeljo, 3. februarja' 1935 društveno tekmo v smuku od Ruške koče na Pohorju do Mertnovega doma. Tekmuje so v treh skupinah: člani, članice in naraščaj. Za člane je proga dolga 5 in pol km, za članice in naraščaj pa
2	km. Start za člane ob 14. uri pri Janški, koči, za naraščaj in članice ob 15. uri na Apnici. Prijave za tekmo za člane 1 uro pred startom pri Ruški koči, za članice in naraščaj isto tam in tudi na startu. — Razglasitev rezultatov po tekmi v gostilni Črnko v Rušah. Ker je smuka jako idealna, vabimo vsa bratska društva za sodelovanje v konkurenci, ostali izven konkurence. Na svidenje — smuk!
Gasilski občni zbori
Gasilci v Zrkovcih zboruje o v zadnjem času tudi v težki gospodarski
krizi pojavile nekatere svetle točke, ka-
V	nedeljo je gasilska četa v Zrkovcih na rednem letnem občnem zboru polagala račune o svojem gospodarstvu v preteklem društvenem letu. Selova dvorana je bila točno ob 3. uri popoldne polna gasilcev in drugih vaščanov. Predsednik gasilske čete g. Mirko Leme ž
je otvoril občni zbor, pozdravil vse na-jmenu	vzoče, posebno še častnega člana g. dr.
Zveze	kulturnih	društev	je	prinese! zbo-	Ravnika iz Maribora in se v izbranih
ru	pozdrave	br. Pobnik,	ki	je	bil takoj	besedah spominjal vrhovnega pokrovite-
naprošen, da bo 9. februarja predaval o temi: »Kako čuvamo Jugoslavijo? Obema delegatoma se je zahvalil starešina br. TnMc. Br, Tomažič je izrekel zahvalo s. Tnšakovi MatUrn za tiho delo pri gle-'i/,1’ških prireditvah.
Po razrešmci odboru in kratkem odmoru so se vršile volitve nove uprave. So-
Ija celokupnega, gasilstva v državi, bla-gopokoj. Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, katerega spomin so .navzoči zborovalci počastili s trikratnim »Sla-va<:t Nato je pozdravil Nj. Vel. mladega kralja Petra II.. kateremu so vsi navzoči zaklicali v pozdrav trikratni »Živijo«! Tudi pokojni general Maister in vzor-
glasno ie bila izvožena sledeča lista: sta- ni celjski gasilski vodja Ven.EUšt sta bila
spomina zbranega
rešma br. Tuš^k Frailjo, namestnik sta-1 deležna hvaležnega rešine br Špes Franio ml., prosvetar br.: občinstva.
kor legalizacija vrednosti našega dinarja, odplačilo zunanjih dolgov naše Narodne banke in znižanje obrestne mere, ki dokazujejo, da se bode naše celokupno narodno gospodarstvo sčasoma vendar zboljšalo in da bodo tudi gasilske čete lažje doprinašale ogromne žrtve v vzvišene človekoljubne namene, kakor dosedaj. S pozivom, da morata biti gasilcem ljubezen do domovine in državljanski pop o s zvezdi-vodnici pri bodočem deluT je dr. Ravnik zaključil svoja izvajanja, katera so .navzoči zborovalci odobravali z viharnim ploskanjem in pritrjevanjem.
Nastalemu veselemu razpoloženju je po zaključnih zahvalnih besedah ja! primernega duška domači pevski zbor. ki je prav ubrano prepevaj naše star- narodne pesmi, katerih je le redkokedaj slišati, dasi se je v ne J ivai nr. :'dosti naš narod nrav ob njihovih zvokih '.-zbujal k narodni zavesti.
Lnkmar Framo.mačelnik br. Ledinek Mi-j Sledila so poročila društvenih funkcio-loš, namestnik Šeruga Franček, načelni-' nafjev, iz katerih je bilo razvidno, da se ca s. Roškar Draga, namestmoa s. Visoč- je gasilska četa v preteklem društvenem	Občni zbor ru^Hb oes^pv
nik Mira. tajnica s. Visočnik Berta. Osta- letu krepko razvijala in si je ob skupnih j
li	odbor: br. I.eber, Vešligai st., Vešligaj ml.. Paher, Alrjfiiev. s. Veber Marica, Florjančič in Cotič ml. Razsodišče: br. Visočnik, Florjančič. Pataj. s. Visočnik Berta, Luku ar Nemec. Ledine^ Miloš. Re vizorii: br. Veber, Roškar, Rataj. Na predlog prosvetarja br. Liiknarja se je izvoli! še poseben odbor za gradnjo Sokolskega doma. Po zelo živahni debati je sprejel na splošno željo predsedstvo te-a:a odseka br Tomažič, v odseku ao so še sledeči br.: Šoes Franjo ml.. Kimierc Fra-njo Florjančič, Šabeder in Leber.
Občni zbor je dokazal resno in voljno .■sodelovanje vseh naš’h izkušenih sokolskih delavcev brez izjeme. Tako upamo, da bo naše delo rodilo lene uspehe v sl«ž ilem delu za naše predmestno sokolsko Tezno. Zdravo! Prosvetar.
 —-*. » «vwiuu J2 vpi-
• O! v posebni knjigi. Dobro je bilo obiska
o	predavanje br. Pirca: Pomen Indran-Ka moria za Jugoslavijo, načelnik br.
Redni lptni občni zbor sokol-slre čefe Sv. Marjeta ob Pesnici
V nedeljo 27. januarja se je vršil red- šega ljudstva ni letni občni zbor Sokolske čete Sv.
Marjeta ob Pesnici, četrti po številu.
Občnemu zboru, ki ga je vodil brat Šu-man, je prisostvovalo nad 30 oseb. Občnega zbora se je udeležil kot delegat župne uprave mariborske sokolske žtipe tudi i lirej
I žrtvah vseh dobro mislečih vaščanov postavila gasilnico, na katero s ponosom gleda celokupna gasilska organizacija.
I Pri slučajnostih se je oglasil k besedi tudi častni član g,-dr. Ravnik iz Maribora, ki je čestital gasilski četi k doseženim uspehom in bodril gasilce k nadaljnjemu požrtvovalnemu človekoljubnemu delu, V vznešenih besedah je i govornik naglašal obče priznano dobro lastnost našega podeželskega ljudstva,
i	da v primerih nesreče, kakor je osobito
1	požar, izginejo vsi predsodki in vse mrž nje do ponesrečenega in da takrat vse pusti, tudi najnujnejše gospodarsko delo in hiti na kraj požara, da vsak po svojih močeh pomaga preprečiti ali vsaj omejiti nesrečo. Kritika našega dobrega podeželskega ljudstva o onem, ki v primeru elementarne nezgode ne da svojih moči bližnjemu v pomoč, ni posebno laskava. Prav zaradi te dobre lastnosti naje izvajal govornik •— so se pred 30, 25 in 20 leti ustanovila na bivšem Spodnjem Štajerskem v vseh mestih, trgih in podeželskih občinah gasilska društva, ki so imela namen, oprav ljati gasilsko in reševalsko službo naj-v domačih krajih, potem pa tudi
br. prof. Degen, ki je obenem zastopirt !/ven meie politične občine, kadarkoli in matično društvo Maribor III. Četa je po- kjerkoli so klicali zvonovi in druga a.na-kazala na vseh področjih sokolskega udej »leiija na pomoč. Njih naloga pa je bila stvovanja razveseljiv uspeh in napredek.1 tlK*' strokovno izobraževati svoje člane, Šteje danes vsega 197 sokolskih pripad-1 i*1*1 krepiti v ljubezni do bližnjega, zlasti nikov. od tega 120 naraščaja in dece.1 l)a ”°govati v njihovih srcih čuvstva Iju-Poleg telovadbe, za katero je skrbel br. bežni do naše toliko ljubljene domovine. Židanik, je skrbela četna uprava za na-1z '/al«>nom o gasilski organizaciji se je rodno prosvetno delo. četni prosvetar P11 delokrog naših gasilskih čet znatno br. Vauda je držal nešteto predavanj na- J razširil hi v smislu tega zakona imajo cionalrie in gospodarske vsebine. Blagaj-, gasilske ediuice namen, da s sistematična izkazuje i.438 Din prebitka, društve* llim strokovnim delovanjem ščitijo in ; no premoženje se pa ceni na 2.700 Din. branijo imovino in življenje svojih čla-Vsi odborniki so izvrševali svoje dolž- bi ostalega prebivalstva svojega ob-nostl vestno in točno. Za 1. 1935. je bil moeia. zlasti tudi v vojnem stanju in da izvoljen sledeči odbor: starosta Šuman. skrbijo za nacionalno, kulturno in !>ro-IMidstarosta Šantel. načelnik Židanik, na- svetno povvdigo domače vasi s to/.a-čelnica Židanikov«, tajnica Kodričeva.' devnimi'predavanji, tečaji in drugimi pri blagajnik Urenjak, prosvetar Vauda, ma- reditvami
trikar Kramberger, knjižničar Kodrič.
Župni smučarski zlet ita Pohorje. Sokolska župa prirodi v soboto 2. in nede-
Oovornik je razpravljal tudi o smernicah delovanja gasilstva v bodočem društvenem letu iti pokazal na to. da so se
V	nedeljo 27. januarja t. 1. so imeli ruški prostovoljni gasilci svoj redni občni zbor v pisarni ruške občine. Vodi' y;a je predsednik g. Tomo Stani, ki .se iegspo-minjal pokojnega kralja in tud; ob! ubil zvestobo gasilcev novemu kralju. Nato je orisal vse važnejše dogadke v društvu. zlasti je pa povdarjal. da. je e ia z nabavo avtomobila pridobila, ti), kar ie vse članstvo že dolgo let žele’a.
Po čitanju zapisnika je poročal poveljnik g. Fmerik Dolinšek. Gasilel so v teku leta intervenirali pri 'dveh požarih, imelo pa je članstvo tudi več vaj. Tajniško poročilo je podal ‘s. Fr - i.' Koimlež. Gasilska četa šteje sedaj 27 mož: podpornih na žalost nima. Četa je bila tudi izven Ruš na mnogih gasil, prireditvah zastopana, n. pr. v Gornji Rad-' uri, v Rogaški Slatini in v Varaždinu. IM- ležila se ie tudi pogreba naš' ':a narotluoga junaka g. generala Rudolfu Maistra v Celin preminulega gasilskega organizatorja g. Jerneja Vengusta, a n..čjo : t so gasilci izkazala ko so z avto) ’ ati pohiteli v Zagreb in s'o' se - poklonili manom nokojuega Vin-šl:ejra kralja \l,.d'- ndrn
I.	Zedinitelja. Vso to požrtvovalnost je pripisati vestnemu tajniku. Poročilo blagajnika hi bilo nič kaj razveseljivo, to pa zaradi nabave avtomobila, ;u je torej-stanje blagajne boli pičlo, pač pa četa upa na izdatno podporo od strani občine. kakor tudi od strani gasil-.^ni naklonjenih Rušanov. O. Anton P •• ie podal nadzorstveno pofočilo in predi hal razrešnico s pohvalo, .ki je bila soglns-no sprejeta. Volitev letos ni bilo. ^nre-jelf so se tud i razni predlogi, ki bodo društvu potnogli do gmotnih sreds*cV. Kot zadnji je spregovoril zastopnik občine g župan Davorin Lesjak. V svojem tehtno zasnovanem govoru se je nrav pohvalno izjavil o delovanju društva ter spodbujal vse navzoče članstvo k bednemu delti in tudi obljubil pomoč.v moralnem in gmotnem oziru O. predsednik
I	cnno Staiil je zaključil oben> • bor z. .gasilskim pozdravom: Pomozi Bog!
teomlisiaiile s« CMD
Alphonse Daudet:
GREH
Ljubosumen človek nima mira ne zvečer ne zjutraj.
Sveto pismo stare zaveze.
I.
Richard Fenigan, strasten lovec hi ribič na Seinet-Oise, ki je preživljal vse leto na posestvu s svojo materjo in mlado ženo, je pravkar nastavljal mreže na onem delu Seme. ki se je širil med zelenimi otoki med jezerom Enrya in Athisa, ki ga je bil zakupil za ribarenje. V vroče in soparno julijsko jutro, ko ie žgalo solnce kakor raztaljen svinec in odsevalo na nebu v srebrni barvi, se ic nad tih in skoraj negibno reke dvigala megla; in v tej tišini se ni culo niti običajno žvrgolenje ptic, skritih ob svoiih gnezdih v obrežnem grmovju, in topla megla je še povečevala svojevrstni dali vodnih rastlin ter neprijetni smrad gnitja. Še sam Fenigan, krepak mož pet in tridesetih let, lic zdrave barve in temne, goste brade, ni mogel odoleti-tcj atmosferi in je, ko se je prizibal njegov čoln v zaliv, kjer so se pred ostalimi, z vrvmi povezanimi čolni in barčicami, o
ROMAN.	1
svetli megli in bledem zelenju obale sušile njegove mreže, ostal nekaj trenutkov kot omamljen na dnu čolna, napol pijan in napol zaspan, oblečen v obleko iz zelenega platna, vso zmečkano in počrnelo od vlage. Prav tedaj pa se je nad obalo Seine, tam nekje visoko oglasil zvon. da je Richard vzdrhtel.
»Si slišal Chuchin?«
Chuchin, ribiški paznik, ki je prešteval zalogo ščuk in jegulj, se je obrni! k njemu z obrazom, ki je bil boli razoran kakor reka, ko ji zahodnik razmrši površino.
»To se gotovo oglaša iz gradu?« »Menda še ne zvone h kosilu? Saj je komaj enajst.«
»Morda je kak obisk . .. kdo z Gros-bourga..., prej sem videl njihovo kočijo. ko se je vračala preko imesta.«
Zopet se je v samoto zatišja oglasil iz daljave glas zvona.
»Pospravi vse stari, Chuchin, iaz pa odidem, da pogledam kaj je.«
I11	s svojo mirno kretnjo, ki mu jo :,e dale življenje na posestvu, se je napoti!
Richard od pristanišča proti drevoredu jablan, vzpenjajočem se strmo do ceste, vodeče v Corbeil, ob kateri se je širila vas Uzelles z gradom in posestvom istega imena. Po poti je vznemirjen po gia-su zvona budno razmišljal, dasi ni slutil nič slabega... Obisk z Grosbourga, to bi komaj bilo mogoče... Ker kdo bi mogel priti od tam? General je bil z vojvodinjo v kopališču na Tirolskem, sin pa v Stanislavu, kje se je mučil z izpiti za Saint-Cyr. Verjetnejše bo, da se je nekaj zgodilo pri služinčadi ali v gospodarstvu, kar je zahtevalo gospodarjevo navzočnost. Ali morda prepir med njegovo materjo in ženo? Toda ne, saj je minilo že več let, odkar je prenehal ta srditi notranji boj, ki je skalil prvi čas njunega zakona. Nu, kaj bi potem moglo •biti?
»Dober dan, gospod Richard!« — ta pozdrav, izrečen s ponižnim, a tudi hlinjenim glasom z druge strani ceste, ga je predramil iz misli. Štiri ali pet ljudi, naslonjenih na debla velikih jablan, in to cestar Robbin, pismonoša Roger, ki je stopil s svojega voza, neka perica na svojem vozičku, prenapolnjenem s perilom, od katerega se je še cedilo — je razprtih oči napeto poslušalo pripovedovanje gospoda Alc.vandra, starega oskrb nika z Grosbourga, visokega, obritega.
v belo obleko oblečenega moža s srebrom okovano bambusovko za lovljenj® rib. O čem so govorili in v čem jih & zmotil nenadni Feniganov prihod? Zakaj ona ironija v pozdravu starega brbljav-ca, ki je bil navadno ves poln spoštovanja? Pozneje se bo Fenigan spomnil s strašno točnostjo na vse, tudi najne-znatnejše, kar je doživel to jutro; tedaj si bo razložil vse to, kar je sedaj kol nepomembno komaj opazil.
Pred cerkvijo, belo kakor nov grob, stoječo tik ob cesti, ga je ogovoril še nekdo; bil je stari Merviet, visoke postave, oblečen v dolgi, sivi halji, držeč v eni roki čopič, v drugi pa lonec s črno barvo, ves zaposlen z delom, da obnovi, kakor je sam dejal, napis nad »svo jo izložbo«.
»Poglejte, sosed... to se bo dalo zdai citati tudi od daleč.«
Nato se je postavil na desno od velikih vrat, da bi se sosed mogel divin besedam, ki so bile na novo naslikan'' na zid:
NAPOLEN MERVIET,
vitez reda sv. Ju rja je zgradi! to cerkev
v	spomin na svojo ženo Ireno in
io podaril občini Uzelles.
(Se bo nadaljevalo.)
Kdo prenaša nahod?
BOLEZEN, ZA KATERO
Nahod je ena najneprijetnejših bolezni, ki zapusti večkrat težke posledice. Je tudi splošno znan kot nalezljiva bolezen. Človeka, ki dobi nahod, sc ogiblje vsa okolica iz strahu, da bi ga ne nalezla. Nikomur pa ne pride na misel, da zdrav človek lažje prenese nahod, kakor bolan.
Znani angleški zdravnik dr. Watson je proučil mnogo primerov nahoda, posebno je pa opazoval rodbine, kamor .ie bil nahod zanesen po tem ali onem članu. Prišel je do zanimivega zaključka. Če se pojavi v rodbini nahod, ga navadno niso dobili vsi člani, marveč je vsaj eden ostal zdrav. Dr. Watson je ugotovil, da so zanesli nahod v rodbino ravno zdra-
vi	člani. Tako je dognal, da prenašajo
SE MALO BRIGAMO.
zdravi otroci, ki so imuni proti tej bolezni, nahod na bratce in sestrice, ne da bi ga sami dobili. Potem dobi nahod v rodbini več članov, ki zaman razmišlja, jo, odkod se ie vzel.
človek, ki prenaša nahod, ne da bi ga sam dobil, je imun proti njemu. Raznaša pa njegove zarodke in okuži svojo okolico. Nahod prenašajo otroci in odrasli. Vzrok, da človek prenaša nahod, ne da bi ga moral sam dobiti, je v tem, da je imel nevarno okuženje obeli ali pa samo ene nosnice, po katerem je postal nos sicer imun proti nahodu, pač pa se v njem še drže zarodki. Povsem točnega pojasnila v tem pogledu še nimamo, ker je na hod ena najmanj raziskanih bolezni.
Likvidacija republke mernhov
KRIZA... — ŽIVLJENJE ATOŠKIH MENIHOV NI BILO NAJBOLJ VZORNO.
Te dni je šla v svet zanimiva vest, ki so jo prinesli grški častniki, da bo grška vlada zaprla in razpustila znano republiko redovnikov menihov na gori Atos.
V	teku zadnjih let se je namreč pokazalo, da so dohodki teh samostanov iz dneva v dan manjši, zaradi česar je morala grška vlada prispevati ogromne vsote za vzdržavanje teh samostanov. Nekateri odločilni krogi atenske politike so sedaj mnenja, da je najbolje, da se ta znana meniška republika razpusti, grška vlada pa si bo s tem prihranila lepe denarce.
Pred vojno je v tej atoški republiki živelo okoli 15.000 menihov. Vsako leto so prihajale na goro Atos ogromne množice romarjev, ki so prinašali samostanom bogata darila. Posebno velike podpore so prihajale iz carske Rusije. 7.
zmago revolucije so ti prispevki izostali. Toda tudi število romarjev je v povojnih letih usihalo. Posledice so se morale kmalu začutiti tudi v tej meniški republiki. Menihov je bilo vedno manj in leta 1930 jih je bilo še samo 2,500, dasi je bil dotok iz Male Azije ob svoječasni preselitvi grškega življa precejšen.
Načrt grške vlade za likvidacijo te meniške republike ni zbudil v javnosti nikakršnega odbora. Vzrok je menda iskati v okolnosti. da je med grškim pre bivalstvom dobro znano, da življenje teh atoških menihov ni bilo bogve kako vzor no in da so se samostanska pravila nemalokrat kršila. Tako je razumljivo, da niso mogli ti menihi uživati posebnih simpatij širših narodnih slojev.
Vožnja v Ameriko bo cenejša.
V Londonu se je osnovala nova paro-brodna družba, ki bo prevzela pet prekooceanskih parobrodov v »Reed Star Line« ter zgradila dva nova velikana. Ti novi parobrodi, med katerimi bo tudi
27.000	ton veliki parnik »Belgenland«, bodo tako urejeni, da bo vožnja mnogo cenejša kot doslej. Dosedaj so namreč morali vsi potniki na prekooceanskih par ntkih plačati prehrano in so bili -stroški za vse potnike enaki, za tistega, ki je mnogo in za tistega, ki je malo jedel. Na tem novem parniku pa si bo potnik lahko sam kuhal, ali pa naročil hrano pri številnih restavracijah, ki bodo na bro-du, tako, da bo potnik lahko jedel in pil toliko, kolikor mu pač sredstva dopuščajo. Samo vožnja iz Londona v Newyork pa ne bo več stala ko okrog 2000 Din.
Ljubezen v glavnem štabu GPU.
V Moskvi so te dni aretirali komisarja Kagana, ki je bil zelo ugleden uradnik GPU. Njemu je bila poverjena preiskava
proti Zinovjevu in Kamcnjevu, pa je ob tej priliki aretiral tudi 19-letno tajnico Zinovjevu, ki je bila silno lepa in dražestna dekle. Dal jo je zapreti v glavne zapore v Ljubjanki. Že ob aretaciji se ie komisar Kagan do ušes zaljubil v zalo mladenko in ji je priskrbel dokumente, s katerimi se ji je posrečilo pobegniti. Izro čil ji je pri zasliševanju tudi samokres, ki je služil pri pobegu in s katerim je u-strelila nekega stražnika. Lepa tajnica je srečno pobegnila v Romunijo, komisar Kagan pa se bo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem, ki ga bo prav gotovo obsodilo na smrt.
Strašne sodbe.
V	Valadoliku je vojaško sodišče razglasilo sodbo proti 77 prebivalcem mesta Medina, Rio-Seco, ki so bili obtoženi, da so lani v novembrski revoluciji umorili nekega narednika civilne garde. Trije obtoženci so bili obsojeni na smrt, vseh ostalih 74 pa na težko ječo od 8 do 25 let.
Poldrugi milijon dinarjev za toalete.
Preteklo soboto se je vršil na Dunaju tradicionalni ples v operi. Prisotnih je bilo okrog 4000 oseb. Čisti dobiček je bil namenjen nezaposlenim delavcem. Bruto dohodki prireditev so znašali nad
900.000	Din, čisti dobiček pa je znašal .300.000 Din. Strokovnjaki trdijo, da so znašali stroški za toalete, ki so jih nabavili obiskovalci tega plesa, nad poldrugi milijon dinarjev.
Smuški tečaj na saharskem pesku.
Del francoske garnizije Temasinin \ scverno-vzhodni Sahari bo premeščen v Savoyo, kjer bo uvrščen v smuške oddelke. Vojaki pa so že sedaj izrazili željo, da se vežbajo v smučanju. Ker pa v Sahari 111 snega, se vežbajo vojaki na saharskem pesku, ki je baje za to zelo prikladen.
V	zaporih postal milijonar.
Mornar Henri Doncicux je te dni dobil pri državni loteriji 1 milijon frankov. Zanimivo je, da je mladi mornar to lepo novico izvedel v mornarski jetnišnici v Toulonu, kjer .ic odsedcval disciplinarno kazen' 15 dni.
Kaliiornija izvaža zrak.
Kalifornijski farmarji so se vrgli na novo dobičkonosno delo, dobavljajo namreč Ne\vyorku svež zrak, pa tudi drugim ameriškim velemestom dobavljajo ta novi izvozni predmet. Reklama vame riških časnikih slika kalifornijski zrak kot najboljšega na svetu, tako, da je po njem precejšnje povpraševanje. Zrak izvažajo v jeklenih steklenicah v stisnjenem stanju. V sobah newyorških bogatašev sc ta zrak izpusti in tako vdihujejo kalifornijski zrak. Steklenica za enkratno »napolnjenje« sobe s kalifornijskim zrakom stane samo 250 Din.
bila najbrž celo občina, tako, da bo stala na občinskih tleh. Tudi pot ob Dravi bo ribičem docela nu razpolago, pa tudi pre ložena cesta sc bo uredila tako, da bo u-strezala prevozu. G. industrijalec R. je tudi v tein pogledu pokazal uvidevnost v prid širšim slojem studenškega prebivalstva, kakor je že opefovano daroval večje zneske za studenške občine reveže. Prav gotovo je s tem »boj za vodo« končan in sc ne bo več ponovil, saj je itak temeljil boli na nesporazumu, kakor na zlobnosti.
Pfuj
Soorl
Občni zbor SK Železničarja. V soboto
16.	t. m. ob 20. uri bo v restavraciji »Novi svet« v Jurčičevi ulici redni letni občni zbor SK Železničarja z običajnim dnevnim redom kot ga predvideva § 14. društvenih pravil. Odbor.
SK Svoboda — težkoatleti. Danes važen trening za vse rokoborce in boksarje. Izbira atletov za štart v Ptuju dne
2.	t. m. — Javiti se morajo vsi brez izjeme točno ob 20. uri pri svojih trc-nerjih. — Janko.___________________________
Studenci
“Boj za vodo« v Studencih. Pred dobrim tednom se je raznesla po Studencih vest, da hoče industrijec g. R. ukiniti staro pravico prebivalstva Ob obre/.ju, ki pere in napaja živino pri vodni napravi blizu gostilne »Katra«. Zadeva pa se je od strani občine Studenci uredila tako, da ni irikakega vzroka več za kakršnokoli razburjanje. Predsednik občine Kaloh je dosegel, da bo vodna naprava ostala kakor je in da jo bo prido-
Zadnja pot Jakoba Stožerja. V torek 29. t. m. smo spremili k večnemu počitku upokojenega orožniškega narednika Jakoba Stožerja. Udeležba je bila izredno velika in so se udeležili pogreba nastavljene! tovarne »Petovie« korporativno, in tudi njegovi stanovski tovariši orožniki so bili številno zastopani. Na čelu sprevoda je korakal oddelek ptujskih veteranov, kbjih predsednik je bil pokojnik. Pokojnika je spremljala tudi mestna godba iz Ptuja. Cerkvene obrede je opravil ptujski prošt g. Ivan Greif, ki je imel ginljiv nagrobni govor.
Smrtna kosa. V Ptuju je umrla v viso-ki strosti 95 let Jera Svoboda, vdova p® okrajnem gozdarju. Pokojnica je bila najstarejša oseba v Ptuju. Blag ji spomin!
Boks in rokoborba tudi pri nas! V soboto, dne 2. tm., priredi težkoafletska sekcija SK Svobode, Maribor, v dvoran* »Svobode« v Panonski ulici nastop V. rokoborbi in v boksu. Nastopali bodo atleti vseh kategorij. Mlada sekcija bo predstavila ptujski publiki rokoborce odlične kvalitete in reflektante za prvenstvo dravske banovine. Za pester spored garantira tudi nastop v boksu ter s® bosta borila med drugimi tudi -ne"- atleta Štrukelj in »Carnera«, oba kandidata za državno prvenstvo. Nastop se vrši v svrho propagande za to panogo športa in so zaradi tega cene vstopnicam jako zmerne. Dvignimo amaterski šport! V soboto ne sme manjkati nobe*1 športaš. Ptuj ne sme zaostajati za drugimi mesti! Pokažimo, da se tudi mi zanimamo za to panogo športa in pozdraV-ljamo take prireditve! Ob 20. uri vsi v Panonsko ulico!
Kino. V soboto 2. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 3. t. m. ob 18.30 m 20.30 se predvaja film »Pesem solnca«. V glavni vlogi slavni tenor milanske Scale Laur0 Volpi in Liliune Dietz.
Ptujski svinjski sejem. V sredo 30. m. je bil svinjski sejem precej dobro ložen. Prignali so 145 svinj in 51 pralcev, skupaj 200 ščetinarjev. Od teh st) jih prodali 38. Cene za kg živo teže bile sledeče: pršutarji 4—5 Din, debs!<5 svinje 5—6 Din, plemenske do 1 stare 200- 400 Din, prasci stari 6— tednov pa 65 do 100 Din.
/
Kulturna ^esti
Monumenta adis siovenfcae
Trditev, da po Valvazorjevi »Slavi vojvodine Kranjske« na Slovenskem še ni izšlo tako delo. kakor bodo »Monu-menta artis slovenicae«. sodeč po dosegaj izdanih prvih štirih snopičih, gotovo ni pretirana. Saj bomo imeli, ko izide vseh 36 snopičev in bodo povezani v štiri monumentalne knjige, tako delo, kakor ga ima le malokateri narod. _dasi se Ponaša z milijoni pripadnikov. To priznava tudi vsa tuja kritika, sai so »Mo-numenta« vzbudila veliko pozornost 'slasti znanstvenega sveta in prav posebno na zahodu Mvrope. V Parizu so n. pr. ugotovili, da hrani tnala Slovenija slikarske spomenike, kakršnih iz tistih časov ostala Evropa sploh ne pozna. Nestrokovnjaku pa bodo napravili gotovo večje veselje poznejši zvezki, zlasti druge knji-kjer bodo reprodukcije novejših, nam bližjih hi bolje ohranjenih slik. V tretji in cetrti knjigi pa dobimo spomenike slo-
vanskega stavbarstva in kiparstva.
Četrti snopič, ki je te dni izšel, je posvečen Janezu Orlu iz Radgone (Johan-nes Aquila de Rakespurga), ki je živel in slikal po slovenskem Prekmurju in drugod v štirinajstem stoletju. Janez Orel iz Radgone si je pa ustvaril tudi svoj krog slikarjev, ki so ustvarili mnogo del na slovenskem in drugem ozemlju. Ohranjeno je seveda le cerkveno slikarstvo, freske, zlasti V Velemerju, Martijancih in Turnišču. Pisatelj deia dr. France Stele je napisal uvodoma izčrpno studijo v slovenščini in francoščini, nato pa slede slike fresk na finem papirju.
Prva celostranska slika predstavlja sv. Martina na konju v Martijancih (1392). Nato slede- Aoostoli v Martijancih (1392), Apostoli v Turnišču (1383), Križanje v Velemerju (1378). Čudež sv. Martina v Martijancih (1392), Baldahinska arhitektura nad šlikamT apostolov v Martijancih' (1392), Glava apostola v Turnišču (1383), Glava apostola v Turnišču (1383). Smrt sv. Martina v Martijancih (1392), Sv.
Trije kralji v Velemerju (1378), Slikarija v kupoli na Selu (okrog 1400), Simboli evangelistov in kupoli na Selu (okrog 1400). Apostoli v Murski Soboti (okrog 1370), Apostoli v Murski Soboti, Svetnice v Martijancih (1392) in Imago pietatis v Martijancih (1392).
Josip Vidm&r: Otori Župančič, Doslej so nam o naših slovenskih možeh pisali Sradije navadno prej Iti izčrpneiše tujci ^Gregorčič, Cankar. Župančič itd.), sedaj se pa, kakor izgleda. tudi v' tem oziru »vremena "jasnijo*«. Med obetanimi deli nam je te dni dala založba ..»Hram« v Ljubljani Josipa Vidmarja kritično studijo »Oton Župančič«, obsegajočo 154 strani. Zunanjo opremo ji je dal ing. arch, Bojan Stupica. Z njo smo dobili razpravo, ki je zgrajena na proučitvi vsega Župančičevega pesniškega dela in nam zato odpira na stežaj vrata v notranjo stavbo, ki je' najvišji ‘liram, ki natri' ga je postavila plodovita moderna. Kdor bo hotel spoznati Zupančiča do dna, ne bo mogel preko te obširne študije; Kot pri-
hodnja študija se nam obeta delo o J E. Kreku.
Peter Prodornik; Baskavtizem. Maribor. 1935. Samozaložba. Strani 32. Peter Prodornik (psevdonim) je podal v tej svoji po zunanjosti čedni brošurici idejne in organizatorične temelje novega mladinskega gibanja, katero je krstil »baskavtizem«. Bil bi to nekakšen balkanski skavtizem, reformiran po avtorju brošure. O ideji bomo o priliki še spregovorili, zaenkrat le beležimo izid brošure. ki jo vidimo te dni tudi po izložbah knjigarn.
Češkoslovaško-Jugoslovanska Revija,
Najnovejša dvojna številka te v Pragi izhajajoče revije vsebuje sestavke: M. Miloševič: Čehoslcrvacko-jtigoslo venska uzajamnost: Fr. B.: Slovinci v Italii: R. Kovijanič: Kniže Michailo a Ludevit Štur: O. Berkopec: Andrej Gabršček: R. Habiina: Jihoslovanskv vliv na Kolla-rovu Slany Dceru:	F. Wollmah:
Gorensko prave a puvabne; Zpra\ y' a poznamky.-
O
ZIMA
Vaših koles uc to da
Jii TU!
rabite več, zase vam nudi prilika, jih pustite temeljito osna-£lli emajlirati, poniklati. vse *rogijičnc ležaje zbrusiti, ta-*°. da bodo do prinodnje ^Pomladi zopet oopravijena, kakor nova. Shramua koles motorjev čez zimo. Mitra postrežba. Zajamčeno in so-«dno delo. Brezkonkurenčnc cene. Priporoča se melnnič-jja delavnica Justin Gusiinčič, Maribor, Tattenbacllova ul. H Zadostuje dopisnica, da Wdeiii na dom po kolo. 5,i09
~'0-
>'.o-
m
JUS HCttV IN DRUG.
Kotices elektrotelinnično po t*ietie. Maribor. Slovenska ul- 16, tel. 27—50 izpeljuje ^ektromstaiaciie stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaioga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga no kon Juirečnih cenah
GOSTILNA KRAJNC
v Spodnjem Radvanju. Na "Večnico in nedeljo pojedina wmačih klobas. Prijatelji Jjjiuduo vabljeni.	.197
EDI NA DOMAČIH
KLOB\S
Soboto in nedeljo ter vsako ,edeljo koncert v gostilni ^jOvi svet«. Sttidenei. 394
KONCERT
v soboto. 2. februarja v Sl*!tii Balon. Se priporoča ?«lniOar J. Moti.
. hranilne knjižice
!" vrednostne papirje kupite Prodate najbolje pri Banč-kom. zavodu, Maribor. Za SjJKovor Din 3.— .	-I2S
V SOBOTO IN NEDELJO
;S! na pojedino kašnatih klo-“as in nu dober vinček v gostilno Lebe, Razvanje. 419
„ POROČNE PRSTANE
ebrnj Din 10.- . duble Din 7n ' '4-karatno zlato Din - naprej. Izvršujem pojavila. kupujem zlato. Ignac J*.11’ urar v gradu- ‘<22
r,	POJEDINA
“'uiiačih kiobns in koncert v
'Oboto,- 2, februarja. Za obilen pisk se priporoča gostilna --r- Koroška 3.	424
gostilna »triglav«
‘J. *‘lavnem trgu. v soboto in !udelio koncert. Pristna vina, °i)ra zabava. Se priporoča Kpstihiičar Henrik Lakoše. 425
V soboto, dne 2. februarja KONCERT v gostilni Tomše v Pekraii. Avtobusna zveza vsake pol nre iz Glavnega trga v Pekre Vožnja Din 3.—.	406
Prodam
NA POJEDINO
vsakovrstnih klobas in pristna štaierška vina vabi gostilničar Al. Kliček. Taborska 20. 442
HALO!
Gostilna Jelen kliče! Na Sveč nico, 2. februarja otvoritev novo vpeljane gostilne s koncertom v Taborski ulici 8, Pojedina kašnatih in pečenih klobas, prvovrstna Ljutomerska vina. Razne zabave, kakor šaljiva pošta, biljard itd. Sprejmemo abonente na dobro domačo hrano po Din 10. Za obilen obisk se priporočata Loizka iii Martin Kovačič.	43.5
Posest
ENODRUŽINSKO HIŠO
za »Rapidovim« igriščem prodam. Naslov v upravi »Večeril ika«.	423
KUPLJIVO s hranilno knjižico! Gostilna
v velikem trgu in drugim lokalom Din 95.000, brez 3 oralov zem’je Din 55.000. Vila, novozgradba, na deželi, 4 sobe, kopalnica, vrl 65.000 Din. Trgovska hiša, dobro mesto za obrtnike, lokal, skladišče, hlev, ledenica, 2 stanovanji, Din 180.000. Posredovalnica vRapid«, Gosposka 28,	432
Loka I
LOKAL
za trgovino ali manjšo obrt oddam Stritarjeva ul 5.	371
LOKAL
za pisarno a'i tnalo obrt takoj oddam. Aleksandrova c. 48 430
Kupim
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mari-■>orska afinerija zlata Orož-lova ulica 8	2642
HRANILNE KNJIŽICE
Mestne hranilnice Maribor, Posojilnice Narodni dom in Spodnještajerske posojilnice kupim. Takoj denar. Ponudbe na upravo pod »Leo Thaler*. 429
SPALNICE
kuhinjske opreme ter vse stanovanjske potrebščine :mdi najceneje F. Novak. Vetrinjska ul. 7. Koroška S. 395-
JEDILNICE IN SPALNICE
'v. kavkaškega oreha, politi-rane in prepleskane ter najmodernejše kuhinje, kakor vse drugo pohištvo po naj-nižii ceni. Aleksandrova cesta 48.	431
POHIŠTVO.
skoraj novo, kredenca za jedilnico, tridelna omara, navadne omare, knjižna omara, umivalnik z ogledalom, stoli, postelje z nočno omarico, vse iz trdega lesa, in razno drugo pohištvo se radi selitve poceni proda. V plačilo se sprej mejo tudi hranilne knjižice. Prodaja se vrši v četrtek, dne 7. februarja od 14. ure naprej
PRODAM
sliko »Možje Ilirske dobe« in Prago. 1.85X0.56, pod steklom, primerno za sprejemnice, društva in dvorane; zofo, dva fotelja in 4 blazina-ste stoiee. enonožno okroglo mizo, mizico za kvartunje, in-ženersko ravnilo 1.50. ziož-liivo držalo za note, močno doneče koncertne gosli in dobro ohranjen pianino, ga tudi posodim. Magdaletisiča 17. stanovanje št. 2. ~	412
SUH. REZAN LES.
bukova drva in kolobarje pro daja GnilŠek. Razlagova 25. 451
Sobo odeia
ODDAM SOBO.
Palača Pokojninskega zavoda, Verstovškova ul. 1-T. desno.	399
OPREMLJENO SOBO
oddam v najem. Ruška cesta
SEPARIRANO SOBO
z eno ali dvema posteljama oddam. Sodna ul. 26, vrata 2. ____________ 380	__________
SOBO.
lepo, poseben vhod. za enega ali tudi dva gospoda oddam takoi. Stritarieva ul. H/l. 372
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Večemika«. 417
SOBO
oddam s hrano ali brez. Pobrežje, Aleksandrova cesta 64.	446
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom oddam bolj ši osebi takoj. Betnavska cesta 23, ' I.	439
Stanovanje
v Kamniški cesti 16, 1. 444 6.
449
DVOSOBNO STANOVANJE
v sredini mesta oddam takoj poceni mirni stranki. Naslov v upravi »Večernika«. 418
DVA
sprejmem
Tomšičeva
Do'beršek.
kelna.
Sim
DELAVCA
na stanovanje, c. 2, pri parku, v hiši barona Twi-435
;b® dofot
PODRUŽNICA MARIBOR Udružen‘a jugoslovanskih, nacionalnih železničarjev in brodarjev razpisuje mesto strokovnega tajnika. Kot prosilci pridejo v poštev železničarji: vpokojenci, verzirani v železničarskih personalnih zadevah, vešči strojepisja in zmožni Samostojnega koncepta. Oferte, naslovljene na podružnico je vposVati najpozneje do 15. februarja t. 1.	•
Predsednik: Lukačič. 448
Kupujte svoge potrebščine pri naših inserentih ?
POSOJILNCA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
-ILIUHlliujulij
Stanje hranilnih vlog 60 milijonov Din Rezervni Sklad 9,668.000 Din *
Sprejema hranilne ylog« na knjižice in na tekoči raiun ter jih obrestuje najkulantneje
IZ]AVA.
oce
Opozorilo, ki ga je objavil moj Julij Ivanuša v „Večerniku“ 27. januarja 1935., ne more škodovati moji osebni časti, ker je bilo s tem ustreženo le moji mačehi. S to izjavo je ta zadeva razjasnjena.
Romana Ivanuša.
Darujte za Pomožno akcijo!
rrrrrrrrrrrrwrrrrrrwrrrr'wrrrrrrTfrrrrrr
Gostilna pri »ZLATEM LEVU“, Vodnikov trg
F U R S Š
danes in jutri pojedina jetrnih, pečenih in krvavih klobas in pečene gosi, domači krofi na razpolago. Samo domača štajerska vina, bela in rdeča Portugalka. — Se priporoča
A. M. Beranli.
Oiforitev pasme
Cen j, občinstvu naznanjam, da sem prevzel starozt
BALKAftl
prevzel staroznano gostilno
u
99
v Linhartovi ulic; 13
katero bom vodil kot do sedaj z najboljšimi sortiranimi vini ter vsak čas mrzla in topla jedila. — Se priporoča gostilna 436
PEKLAR, preje gostilna pri »Veverici"
m. , na A i D /\n v lastni novi palaii na oglu
Centrala: MARIBOR Gosposke-Slovenskeunee
IRANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naloiba denarja, ker jamči za vloge pri tmj hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso
H r a n i I n i t a i* v riu j e vse v denarno široko spadajoie posle točno in k u I a n t n o
zvofo davčno močjo
Podružnica: CELJE južnoštajerska hranilnlea
S n r o i A m a Vloge in knjižice na tekoči račun P I C | C lil q po nafUg0tinejšem obrestovanju
Stran S
Mariborski »VeSerofE« Jutra*
V	M a r i S o r u, dne 1. II. 1935.
—g*!**«— awBBwgw mamama
s
s
s
■
5
■
8
m
m
I
■
£
■
■
B
B
£
s
t
ZGODOVINSKI DOGODEK ZA MARI80H
bo nocojšnja otvoritvena predstava v novi moderni palači
Pričetek ob pol 21.
Grajskega kina
Pričetek ob pol 21
Piedvajali bomo od petka 1. do ponedeljka 4. februarja 1935 najlepši film
KRALJICA KRISTINA
id je v kritiki označeno kot milijonsko veledelo. - Glavno vlogo bo igrala hožanstvena
Greta Garbo.
Predvajali pa bomo tudi „PEPELJUGO“-Si!ly-miiko v naravnih barvah
Pred pričetkom tedenski žurnal.
S
S
B
8
■
i
B
£
Cene sedežev ostanejo iste.
Preskrbite si pravočasno vstopnice1
J
S
|
!
■
!
t
j
OivofilvuDO BiiznpM
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril_dne 2. februarja 1.1. znano gostilno ..HOTOVŽ" na Rotovškem trgu v lastni hiši in v vse na novo preurejenih lokalih.
Nudil bom garantirano pristna dalmatinska (ne sladkana) in štajerska vina, topla in mrzla jedila ter vrhu tega večkrat na teden morske ribe, čevabčiče, ražnjiče in bržjolice na rešetki vse po zmernih cenah.
Za obilen obisk se priporoča ter beleži z velespoštovanjem
ALBERT VICEL
trgovec in gostilničar v Mariboru
Novi ORION Refleksni Super tipa 303
je najbolj priljubljen aparat letošnje sezone.
ORION
• - m M	™
■ i&sssscasi ;/■'.% -•
mumrn-
i , i' " V’M- ■ •. •
. J1	'	-	d
f *;•**('
>;■- ' . ,-ivv'*
Sedem vglašenih krogov. Največja selektivnost. Avtomatična regulacija fadin-gov. Jak in naraven glas. Kratki, normalni in dolgi valovi. Senčnati merilec jakosti za tiho iskanje postaj. Najnovejše Tungsram barijeve elektronke.
Od 20. januarja 1935 izredno olajšani plačilni pogoji in sicer:
Naplačilo ob prevzemu Din 340'— 18 mesečnih obrokov h Din 270*—
Vse druge tipe stalno v zalogi!
,34
Radio Maribor r.z.zo.z.
Glavni trg 1v državni most, telefon 26-48
Ljudska samopomoč
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7
Poverjeništvo: Ljubljana, Tyrševa 34
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu decembru 1934.
Vajdič Neža, Ptuj.
Ferk Terezija.^ Maribor. Potisk Jera. Cadratnska vas Visočnik Alojzija. Maribor. Harc Alojz. Maribor.
Forstnar Helena, Bistrica. Kmetec Ivan, Lokanja vas. Vodenik Elizabeta, Duša resa Glaser Alojzij. Ruše.
Vižintin Franc, Maribor. Žlahtič Jurij. Žilečka vas. Letič Ana. Mala vas. Blagovič Uršula, Kajžar. Strah Janez, Kočevje.
Žohar Olga, Kamnica.
Sinko Janez, Plat 7.
Oracer Terezija, Rožno. Hren Marija, Prvenci. Dirnbek Matija. Piršenbreg. Kobljanič Matija. Maribor-Gabrijel Marija. Rodne. Ellcrich Hermine. Ptui. Clarici Marjana. Maribor. Golob Frančiška. Vojnik. Cipot Štefan. Puconci. Pleterski Jožef. Pleterje.
Arh Marija. Jarmovcc. Emeršič Terezija, Stojnci. Verdonck Anton. Slemen. Voga Jurij, Sv. Peter.
Špan Ivana. Loke.
Jeki Franc, Celje.
Razboršek Helena, Arnju vas. Izak Barbara, Ojstrica.
Serak Alojz,ija, Breg.
Grizold Jera. Smolnik. Rotard Marija, Sp. Polskava. Spol enak Ignac, Ptuj.
Pelzl Jožef, Maribor.
Jeretin Frančiška. Maribor. Gnlin Ana,- Ptuj.
Kebrič Ana. Maribor.
Svetel Marija, Ljubljana. Lepej Apolonija, Sp. Poijčane. Lapuh Jožef. Gor. Obrež. Galun Ana. Vojnik.
Jesih Ana, Loke.
Arhar Ivan, Ljubljana.
Kandus Lucija, Šmartno o. P. Repič Franjo. Beograd.
Jerina Franc, Ljubljana. Garvas Josip, Podgorica. Gregorc Anton. Ljubljana. Korže Jožef. Ponikva. Selinšck Jurij. Starše.
Majer Jakob. Žitnice.
Hojnik Josipina, Strmec. Vodenik Franc. Farna vas.
Ojstruh Martin, Debro. Pommer Matija. Maribor. Podhovnik Ivan. Podgora. Golc Blaž, Popovci.
Žorž Ivana, Podraga. Margetič Marija, Celje. Okorn Marija, Lava.
Filipič Franc. Celje.
Florijane Ludvik, Vojnik. Gorjup Frančiška. Sv. Pct*r v Savinjski dolini.
Škofič Franc. Starovčak. Filej Martin, Pobrežje. Fastenbach Julijana. Bukov)0, Prates Marija. Maribor. Visenjak Marija, Zavrže. Kovač Josip. L3oSljin.
Šolar Andrej. Poljšica.
Kopač Marija, Beograd. Lenart Klara. RaihenburS-Videnič Martin. Ccrkje o. * Bedenik Ivana, Maribor. Kramberger F.. Vukovski vf 1 Fludernik Marija. Somoor. Cas Ivan, Sv. Janž pri D1, vogradu.
Hudopisk Katarina, Stražišče, I Maschera Serafina. Marjb Rojko Neža, Grajenščak. I Gaube Avrelija. Sv. Kriz-I Peternel Marija, Ljubljana. I Radej Ivan, Breg.
Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogrebnina v skupnem zne*
Din 730.452*-
Kdor še ni član JLjndske samopomoči", naj zahteva brezobvezno**
brezplačno pristopno izjavo.
Blagajniško načelsiv^
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RA Pl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru,