ESLOVENIA LIBRE 70 let v Argentini Leto LXXVII | 3. julija 2018 - Buenos Aires, Argentina | Št. 17 Svobodna Slovenija www.svobodnaslovenija.com.ar Zadnja leta z žalostjo spremljamo naraš­cajoce število mladih, ki odhajajo v svet in tam ostajajo, a na drugi strani so tudi mladi Slovenci, rojeni po svetu, ki se ob koncanem študiju, vracajo v Slovenijo, da bi tu ustvari­li svojo življenjsko zgodbo. Izseljensko dru­štvo Slovenija v svetu je na 25. Taboru Slo­vencev po svetu dalo besedo prav slednjim. Gostje okrogle mize »Cilj - Slovenija« so bili: Nado Zorn Herem (rojena v Franciji), Jelko Cronin (rojena v Ljubljani, študirala je v ZDA, zdaj je v Sloveniji), Aniko Lenarcic, Marjano Rožanec, Barbaro Medic, Federika V. Potoc­nika in Andreja Vombergarja, ki so se rodili v Argentini (sodeloval je prek video posnetka). Povedali so, kdaj so se prvic zavedali, da pripadajo tudi Sloveniji; kako in zakaj jih je življenjska pot pripeljala v Slovenijo; na kakšne probleme so naleteli in kaj bi morala država spremeniti, da bi se vec mladih vraca­lo v Slovenijo oziroma ostalo tukaj. Lenarciceva se je že od majhnega zavedala slovenstva, doma so govorili slovensko, go­jili argentinske navade, a imajo argentinske navade. Potocnik je naglasil, da je dvojnost vedno težko živeti: so argentinski Slovenci. Medicina izkušnja je drugacna, da je šla 2013 za pol leta nazaj v Mendozo, takrat se zave­dala, da pripada Sloveniji in Slovenija pripa­da njej, zato se je odlocila, da bo v Sloveniji. Rožanceva je dejala, da so s slovenstvom ras­li v argentinskem okolju. Croninova je dejala, da ko si v tujini pripadnost slovenstvu pride bolj do izraza, zato je bil to tudi eden od ra­zlogov, da sta se z možem - Americanom iz Clevelanda - preselila v Slovenijo. Zornova se ni nikoli spraševala, od kdaj je Slovenka, saj so vedno doma govorili slovensko in žive­li povsem slovensko. Cez teden je bila vzpo­redno v Franciji, dobro so bili asimilirani, tako da drugi niti niso vedeli, da so Slovenci. 25. Tabor Slovencev po svetu se je zacel s sveto mašo, ki jo je daroval škof dr. Anton Jamnik. S petjem so sodelovali Slovenski pevski zbor iz Mendoze in maturantje, Rast 47, iz Argentine, zato jih je v pridigi še po­sebej nagovarjal. Zahvalil se jim je za obisk, za ohranjanje vere in kulture ter cestital, da so del naše širše domovine. Da je slovenska skupnost v Argentini mocna, je slišal tudi iz papeževih ust pri letošnjem obisku ad limi­na v Vatikanu. Spregovoril je tudi o mladosti. Papež v knjigi Bog je mlad pravi, da starost ni omejena na leta, biti mlad imeti pred sabo cilje, vizije, nacrte. Zato jim je zaželel drznosti, pristnosti in iskrenosti ter zakljucil, da so pomembni stebri mati, domovina, Bog. Na taboru je predsednik SVS, mag. Uroš Zorn dejal, da je vsakoletni Tabor ena kljuc­nih prireditev Izseljenskega društva SVS, ki je lani praznovalo 25-letnico. To so us­tanovili Slovenci, ki so želeli iskreno, vneto in požrtvovalno pomagati rojakom, ki so si želeli vrniti v Slovenijo ter v maticni domo­vini razširiti vedenje o življenju in delovanju tistega dela rojakov po svetu, ki so bili vsa povojna leta odpisani. Izjemni gostje so pri­pomogli k »vzajemnemu spoznavanju, odkri­vanju svetlih in temnih strani, popravljanju krivci, iskanju poti do spravnih dejanj.« Tabo­ri so po Zornovih besedah pripomogli k ohra­njanju in razvijanju lastne identitete v morju vecinskih narodov, k ozavešcanju o zaskrblju­jocem upadanju rojstev v Sloveniji in v zad­njih letih izseljevanju, predvsem mladih izo­bražencev, hkrati so utrjevali vezi, tkali nove niti med Slovenci in izmenjevali potrebe in želje. Ceprav je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pred nekaj leti odre­kel financno podporo, ga Izseljensko društvo Slovenija v svetu skuša ohranjati zanimivega, privlacnega in vsebinsko bogatega. Pozdrave je izrekel tudi pesnik in domoljub Tone Kuntner. V kulturnem delu Tabora so nastopili: kon­certni ansambel ustnih harmonik Soramoni­ca, Slovenski pevski zbor iz Mendoze, ki je s tem tudi zakljucil svojo polmesecno turnejo po Sloveniji in zamejstvu ter dijaki iz Argenti­ne, Rast 47, ki je zacetku vectedenskega obi­ska Slovenije in zamejstva. Magdalena Grintal nam je dejala, da so imeli osem nastopov, prvega na prireditvi Dobrodošli doma v Brežicah 16. junija. Med pomembnejšimi je nastop na Bledu prav na praznik dan državnosti 25. junija. V Sloveniji je bilo 23 clanov zbora, ki so se na turnejo pripravljali od lanskega leta. Imel je tri dele: argentinska in slovenska tradicionalna glas­ba in pesmi slovenskih skladateljev, ki so ži­veli v Argentini (Geržinic, Camernik, Šijanec, Osana). Zbor je prvic zapel za božic 1948. Od takrat v zboru še poje Janez Štirn, Anica Grin­tal pa v zboru poje že vec kot 50 let, sicer pa je v zboru že tretja generacija. Pojejo pri slovenski maši v Mendozi, pa tudi pri drugih prireditvah slovenske skupnosti. Mirjam Mehle Javoršek je dejala, da je v Slovenijo prišlo 27 dijakov, maturantov iz Velikega Buenos Airesa. Naslednjih štirinajst dni bodo obiskovali poletno šolo slovenske­ga jezika, nato bodo odšli k sorodnikom in obiskali še nekaj krajev (Piran, Bled, Brezje, avstrijsko Koroško, Triglav ...) Pripravili so tudi program, ki vsebuje tipicni argentinski ples, slovenske melodije in recitacije. S tem želijo pokazati, kako je slovenska dedišcina globoko ukoreninjena v njihova srca. Njihova 'pesem' oz. himna je “Slovenija, zavetje mo­jih sanj” Marjana Bunica. Matjaž Merljak, Radio Ognjišce NEDELJA SLOVENCEV PO SVETU PETER OPEKA V ARGENTINI RAST XLVII odšla v Slovenijo! V mesecu juliju bo v Argentini na obisku naš rojak, misijonar Peter Opeka. Med številnimi dejavnostmi, ki jih bo malo vec kot dveh te­dnih opravil je tudi predstavitev nove knjige o njegovem delu, o kateri smo v Svobodni Slo­veniji že pisali. Slovenci smo posebno vabljeni k sv. maši v Sanjuški stolnici v nedeljo, 15. julija. Tisti dan bo tudi vsakoletno prijateljsko kosilo, ki je na­menjeno nabiranju sredstev za podporo nje­govemu delu. Obisk Petra Opeke bo potekal takole: • sreda, 4. julij: sv. maša v stolnici San Isidro ob 19. • cetrtek, 5. julij: sv. maša v Palermo, župnija Guadalupe ob 19. • petek, 6. julij: sv. maša v župniji Sagrada Familia v Ciudad Jardin, El Palomar ob 19. • sobota, 7. julij: sv. maša v župniji Maria Go­retti v Mataderos ob 19. • ponedeljek, 9. julij:  Luna Park ob 8. • torek 10. in sreda 11. julij: Bolivija • cetrtek, 12. julij: sv. maša v mestu  Esco­bar, Colegio Vicentino • petek, 13. julij:  Santa Fe • sobota, 14. julij: sv. maša v župniji  Jesus Sacramentado v Almagro ob 19. • nedelja, 15. julij: sv. maša v stolni cerkvi v San Justo ob 8. • ponedeljek, 16. julij:  sv. maša v semenišcu v Villa Devoto ob 19; prejem odlicja univerze UCA - Universidad Católica Argentina • torek, 17. julij: razgovor na Ministrstvu za zunanje zadeve, Palacio San Martín, sala San Martín, ob 18. • sreda, 18. julij: prejem odlicja Honoris Ca­usa na univerzi UCEMA ob 18. • petek, 20. julij: sprejem na veleposlaništvu Republike Urugvaj ob 18. • potovanje v Miramar, Mar del Plata in Urugvaj ter vrnitev na Madagaska. Odleteli so z enodnevno zamudo zaradi splošne stavke v Argentini. A nic zato!Mladi so in tudi to jih ni spravilo v zadrego, veseli so zaceli svoje pricakovano potovanje v Slovenijo. Skozi mesec dni bodo spoznavali domovino dedov, izpopolnjevali svojo slovenšcino, stopali po poteh svojih prednikov. Pred publiko v Sloveniji in v zamejstvu se bodo tudi predstavili z besedo, pesmijo in plesom, združenimi v kratkem kulturnem programu, s katerim želijo prikazati svojo dvojno identiteto. Želimo vam srecno potovanje ter veliko bogatih doživetij. Srecno v Sloveniji, RAST XLVII! STRAN 2 3. JULIJA 2017 | SVOBODNA SLOVENIJA DÍA DE LA INDEPENDENCIA ESLOVENA Y VISITA EN ENTRE RÍOS La comunidad eslovena y descendientes de eslovenos de Entre Ríos tuvo por primera vez la grata visita de la Sra. Embajadora de la República de Eslovenia Jadranka Šturm Kocjan, acompańada por la Sra. Conseje­ra Consular Petra Cesen Catar. El arribo se produjo dentro de las actividades previstas con motivo del 27Ş Aniversario de la Inde­pendencia de la República de Eslovenia, or­ganizada por la Asociación Eslovena Triglav de Entre Ríos. La Sra. Embajadora manifestó que “El moti­vo principal es visitar eslovenos que vivan en Entre Ríos”, hizo mención que “quiere hablar de relaciones de Eslovenia en Argentina, en­tre Eslovenia y la provincia Entre Ríos, qué se puede hacer por qué esta provincia es impor­tante para nosotros, porque hay una comuni­dad eslovena y vamos ver qué proyectos se pueden organizar en el futuro.” Dentro de la agenda oficial se llevaron a cabo estos eventos: el primer encuentro con el Presidente Municipal de la localidad de Cerrito, Prof. Ulises Tomassi y otras au­toridades Municipales, donde se firmó y se declaró a la Embajadora Huésped de Honor. Luego la delegación se dirigió hacia el Esta­blecimiento Educativo María Ward, ya que actualmente alumnos de la misma manti­enen un intercambio cultural con alumnos de una Institución educativa del Municipio de Brda en Eslovenia; la profesora Floren­cia Puntín, aprovechó la oportunidad para presentarle los alumnos descendientes de eslovenos.   En la Plazoleta República de Eslovenia se realizó más tarde un emotivo acto donde es­tuvieron presentes los abanderados de los distintos Establecimientos Educativos del Municipio como así también descendien­tes de eslovenos; se pronunciaron palabras alusivas de parte de la Sra. Embajadora, del Intendente y de la Sra. Presidente de la Aso­ciación Triglav Teresita Morales de Princich; se procedió a plantar un árbol en homenaje al  Sr. Ing. Carlos Savor, quien lo había dona­do a la espera de ésta oportunidad, luego pudimos ver una demostración de Danzas tradicionales argentinas a cargo de parejas de bailes del grupo “La Fortinera”. Cabe recordar que la localidad de Cerrito cobijó a las primeras familias eslovenas que se establecieron en la provincia de Entre Ríos hacia 1880. Para culminar la visita, el Sr. Intendente ofreció un brindis en Honor a la Sra. Em­bajadora. En Paraná las actividades no fueron me­nos, ya que por la tarde se reunió en la Sede de la Asociación Triglav, sita en Córdoba 439, allí compartió un encuentro con los mi­embros de la Comisión Directiva, donde se manifestaron proyectos de trabajo y obje­tivos a futuro, que tiene la Asociación. En este ambiente cordial y ameno, la Sra. Em­bajadora manifestó su interés y apoyo por parte de la Embajada de Eslovenia, según sus propias palabras: “La Embajada puede apoyar Proyectos culturales, las asociacio­nes podrán proponer proyectos concretos y se verá cómo ayudarlos”. “La embajada también tiene un cónsul; con un rol impor­tante para los eslovenos conectados con temas relacionados con la ciudadanía de eslovenos y motivos consulares”. Para culminar la jornada del día jueves 21 de junio el Sr. Arq. Guillermo Princich y Sra. Dra. Valentina Ramírez Amable, miembros también de la Comisión Directiva de la Aso­ciación Triglav, ofrecieron una cena en Ho­nor a la Sra. Embajadora y la Sra. Cónsul. El día viernes 22 de junio dentro de las acti­vidades Oficiales pautadas, se reunió con el Sr. Gobernador de Entre Ríos, Ctdor. Gustavo Bordet y Sra. Junto a otras autoridades con­vocadas,donde la embajadora seńaló que “es la primera vez que estoy acá, estoy muy entusiasmada, la Provincia ofrece muchas posibilidades de cooperación con Eslovenia en áreas de economía, turismo y energía. Acá vive una comunidad eslovena que es muy importante para nosotros, que puede ser un puente entre la Provincia y Eslovenia, con lo cual se pueden realizar algunos proyectos culturales«, dijo la embajadora que recibió de manos del gobernador el decreto medi­ante el cual se la declaró Huésped de Honor y un obsequio de cortesía. La Diplomática dijo haberse sorprendido con la provincia por »el agua y la belleza de la naturaleza; Paraná es una ciudad muy bo­nita y la gente muy hospitalaria«. Luego de cumplir con su agenda oficial se dirigió hacia el tradicional Paseo de los Eslo­venos ubicado en la Diagonal de la Plaza Al­vear, en la cual está emplazado un Monolito con los Apellidos desde la llegada a nuestra provincia de la Primera Inmigración hasta la fecha. En esta importante Plaza Alvear se recuerda a los eslovenos que se encontra­ban allí los fines de semanas hacia 1930 a la salida de la misa dominical, en estos encu­entros se formaron familias donde aún hoy hijos y nietos recuerdan esos momentos. Posteriormente se visitó la Iglesia San Mi­guel Arcángel, donde se encuentra entroni­zado un cuadro con la imagen de la Virgen María Pomagaj. A continuación fue recibida por la Decana Mg. Gabriela Bergomás de la Facultad de Ci­encias de la Educación y Comunicación So­cial, junto a otras autoridades de la misma, en la que se manifestaron propuestas para desarrollar en el futuro a nivel cultural. Para culminar con las actividades se llevó a cabo un almuerzo con la Comunidad eslo­vena donde se le agradeció la ilustre y espe­rada visita manifestándose la importancia de la misma hacia nuestra Asociación para poder trabajar en proyectos futuros relacio­nados a dar a conocer la cultura eslovena y fortalecer los lazos establecidos con Eslove­nia a través de la Embajada. Teresita Morales de Princich PRAZNIK DRŽAVNOSTI na tecaju slovenšcine na Pristavi ŽIVIJO, SLOVENIJA! Slovenci po krvi in po srcu, ki obiskujejo tecaj slovenšcine na Pristavi, so v soboto, 23. junija, imeli posebno ucno uro. Vsaka skupina (zacetni­ki in višja raven) je slavila slovenski dan držav­nosti. Vsi smo si pripeli slovensko trobarvnico. Kakor vsako soboto smo tudi tokrat v zahvalo zmolili ocenaš in zdravamarijo. Poslušali smo slovensko himno, jo prevedli in zapeli. Od takrat naprej bo donela vsako soboto, da se jo nauci­jo na pamet. Ob slovenskem planinskem caju smo se pogovarjali o doživetjih in spominih na Slovenijo ter o vsem, kar je slovenskega. Gledali smo kratko reklamo »Slovenija, moja dežela« iz leta 2011, ob 20-letnici, ki se konca s »Slovenijo cutim«. Pogovarjali smo se o vrednotah, ki nam jih prikazuje, kot so red in snaga, sodelovanje, ljubezen, zvestoba. Prenesli smo te vrednote na vsakdanje življenje. Ni manjkalo ponovitev ne­katerih sklanjatev s slovenskimi mesti, pokraji­nami in državami, ki mejijo na Slovenijo. Luštno je, ko zacutiš ljubezen do domovine v ljudeh, ki ne govorijo slovensko ter se zanima­jo za kulturo in jezik tako majhne države, a nic manj bogate kot najvecje na svetu. Moja dežela, to je njena lepota, moja dežela, mi smo njeni ljudje. Lepota dežele je sloves njen, njeni ljudje smo njeno ime, ponosno ime! Monika Cešarek Kenda SLOVENSKI PIANISTI - DUBRAVKA TOMŠIC V TEATRU COLÓN Marina Horak Marijan Lipovšek Ivan Skrt Aci Bertoncelj Žiga Stanic Dubravka Tomšic Srebotnjak Nismo imeli srece, da bi nas tu v Argentini obiskali vsi. V zadnjem casu sta prišla samo dva. In ena pa še pride. Žal je Aci Bertoncelj že pokojni, tudi Primož Lorenz. Še prej Marijan Lipovšek... omenjam samo sodobnike našega casa. Engelmana lah­ko poslušamo le na plošci, ko spremlja Janeza Vasleta, Natašo Valant s Finkom, tudi Žigo Sta­nica... in seveda mnoge druge. Smo pa imeli priložnost slišati v živo Marino Horak, ki nas je žal v tem letu zapustila. Zelo si je želela nastopati v Argentini in ceprav je morala prestaviti prvotni nacrt za eno leto, ji je uspelo priti, nastopati in predstaviti njeno plošco komadov Mihevca. Gre za svetovno poznanega slovenskega skladatelja, cigar delo je sila lahko, spevno in obarvano s slovenskim melosom. Pozabljen že dolgo casa, a njego­ve skladbe so se tiskale po svetu, celo v Južni Ameriki. Priporocljiva plošca za vsakega, pri­jetna glasba. In cestitke Horakovi, da ga je po­tegnila iz kovcka pozabe. Zaradi hude bolezni, ki je bila vzrok enoletnega zamika njenega obiska tukaj, je potem tudi umrla. Prišel je pianist Ivan Skrt. Odlicen, sprošcen, s tehniko in dobrim okusom, kot smo ga lahko slišali na festivalu Chopiniana. Na voljo je nje­gov album dveh zgošcenk, zelo priporocljiv. Sam sem bil spet na njegovem koncertu pred kratkim v Cankarjevem domu, kjer je ponov­no navdušil vso publiko. Ni odvec pri tem primeru omeniti, kako vcasih male, nedolžne poteze, odpro vrata in spoznanje..., ko je bil tukaj slavnostni koncert Ministrstva za zunanje zadeve, je Martha No­guera potrebovala tudi slovenske skladbe, in dobila partiture Kogoja, ki jih igrala ne samo takrat, temvec tudi potem na svojem samo­stojnem koncertu. Ko je po omrežju brskala o Kogoju je naletela na Skrta in ga tako povabila na svoj festival. Kmalu, v nedeljo, 15. julija bo 17:00 uri bo v ciklusu »Grandes Intérpretes Internaciona­les« (Veliki mednarodni izvajalci) nastopila na velikem odru Teatra Colón izjemna slovenska umetnica, pianistka Dubravka Tomšic Srebot­njak. To bo njeno prvo gostovanje v Latinski Ameriki v njeni 70-letni karieri. Nastopila bo še v Urugvaju, kjer bo kot so­listka igrala s Filharmonicnim orkestrom Mon­tevidea 19. julija in v Santiagu de Chile, kjer bo imela recital. V Colónu bo izvajala naslednji program: • DOMENICO SCARLATTI: 5 SONAT • LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA V C DURU, OP.53 “WALDSTEIN” • ALOJZ SREBOTNJAK: MAKEDONSKI PLES • FRÉDÉRIC CHOPIN: BALADA V AS DURU, OP. 47, NOKTURNO V CIS MOLU, OP. 27, ŠT.1, NOKTURNO V DES MOLU, OP. 27. ŠT.2, SCHERZO ŠT.2 V B MOLU, OP.31 Da ima ga. Dubrovka Tomšic priložnost priti v tri države Latinske Amerike je zasluga ve­leposlanice v Buenos Airesu Jadranke Šturm Kocjan, ki si že vec kot dve leti prizadeva za izvedbo omenjenih koncertov. Lepa priložnost, da se spet naužijemo slo­venske kvalitetne klavirske izvedbe. Rok Fink STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 3. JULIJA 2017 DOMOVINA, KDO BO TEBE LJUBIL SLOVENIJA | Kaj se dogaja po volitvah? »Ko je stopil iz gozda, je pogledal na rosno jutranjo pokrajino pod seboj in spreletela ga je neznana sladkost ob toliki lepoti. Z živimi ocmi je videl cvetoco dolino, ki se je na obzorju topila v srebrno luc, z ocmi svojega srca pa je videl vso domovino, od štajerskih poljan do morja.« Tako zacenja Cankarjev Kurent svoj najbolj prepoznan slavospev svoji in naši domovini. Domovini, ki je pred 27 leti dobila svojo dr­žavo. Njen rojstni dan smo praznovali pred kratkim, zato si zasluži nekaj misli. S tem, ko smo dobili svojo državo, so se namrec uresnicile vecstoletne sanje naših predni­kov, ki so se pogosto odpovedovali lastnim priložnostim za dobrobit svojega naroda. Da je bil to stoletni sen naših dedov in pra­dedov smo slišali že nickolikokrat. Tolikok­rat, da marsikomu žal ta misel že preseda. Morda je kdo med vami celo zaznal, da smo v zadnjem casu spremenili to govorico. Na­mesto tisocletnih sanj te postajajo samo še stoletne. Zna biti, da bomo docakali dan, ko nas bodo zaceli poducevati, da je vse to le naša blodnja in da naši predniki sploh niso želeli svojega košcka pod nebom, kjer bi bili sami sebi gospodarji. Norost, ki pa ni tako nemogoca, ce pomislimo, da so nas nekate­ri že zaceli prepricevati, da Slovencev pred 19. stoletjem sploh ni bilo. Da nas je Trubar že pred petsto leti nagovarjal z 'lubi Sloven­ci' ocitno nima nobene veljave. Ob takšnih neverjetnih nesmislih si lahko le mislim, kakšna je agenda teh, ki take domislice podpirajo in širijo. Slutim, da je povezana z unicevanjem identitete in željo po vecji manipulaciji. Leta 1991 smo torej, naj je bilo še tako neverjetno, dobili svojo državo. Izborjeno in izmoljeno po naših mucencih, zanjo pa je v osamosvojitveni vojni dalo življenje tudi vec deset slovenskih mož. Vse od takrat se stare sile, katerih samostojna in demokra­ticna Slovenija nikoli ni bila njihova intimna izbira, zelo trudijo, da nove države ne bi sprejeli kot svoje, da ne bi postala naša, da se z njo ne bi poistovetili do te mere, da bi jo bili pripravljeni varovati za vsako ceno. Že vedo, da clovek tisto, kar ljubi, brani do zadnje krvi. V šolah tako domovinska vzgoja ne sme dobiti ustreznega mesta, vsako izražanje ljubezni do lastne domo­vine in naroda hitro dobi etiko šovinizma in nacionalizma. Kvazi-kulturniki, pogosto na racun davkoplacevalcev, teptajo njene simbole, se norcujejo in omalovažujejo vse, kar je povezano z njeno dedišcino in tradicijo. Pred casom sem slišala reci ene­ga od ministrov odhajajoce vlade, da smo Slovenci mlad narod z mlado kulturo, kar je absurdno. Bili smo med prvimi na svetu, ki smo dobili Sveto pismo v domacem jeziku, koroške vojvode so prisegale v slovenšcini. Ob vsem tem sem celo opazila, da besedo narod sogovorniki vedno pogosteje nado­mešcajo z besedo skupnost. Beseda narod ocitno ni vec zaželena. Le zakaj … Te dni so nas mediji v izdatni meri obveš­cali o šestih plakatih v Velenju. Ko je na tviterju nekdo sicer obsodil skrajno nepri­merno in nedopustno provokacijo, ob tem pa izpostavil, da sta družina in država, ki ju plakat omenja, vendarle pozitivni vre­dnoti, za kateri se je vredno boriti, je do­živel pravi pogrom razlicnih dušebrižnikov. Tistih dušebrižnikov, ki vecinoma javno in brez sramu pozdravljajo obnovo spomeni­ka velikemu diktatorju Titu, ki stoji v istem mestu, kot so bili nalepljeni plakati. Ob tem jim je prav malo mar, da je Tito od­govoren za sto tisoce pomorjenih in da je celo Ustavno sodišce že veckrat ugotovilo nezdružljivost nekdanjega komunisticne­ga režima, ki ga v najvecji meri simboli­zira prav ta veliki komunisticni diktator, z evropskimi standardi varstva clovekovih pravic in temeljnih svobošcin. Marsikdo se za takšno državo, kot jo ima­mo danes, ne bi boril, je ob vsem tem rekel eden izmed letošnjih govornikov na praznik državnosti. Njegova misel me je zabolela. Ali je to res? Ali se za našo državo danes res ne bi vec borili? Ce je tako, potem so na koncu vendarle zmagale stare sile. Ali pa smo se vendarle še pripravljeni boriti za našo Slovenijo? Ne le s puško, ampak z našimi vsakodnevnimi ravnanji. Na to vpra­šanje si mora odgovoriti vsak sam. Zacne se pri cisto preprostem izpraševanju – ali hodim na volitve in tam pretehtano oddam glas za tiste, ki jim je blagostanje naše do­movine najpomembnejša skrb? Vem, da so tokratne volitve že za nami, ampak zaradi tega to vprašanje ni nic manj aktualno. Ali izobešam slovensko zastavo ob pomemb­nih državnih praznikih in tako pokažem, da imam vsemu navkljub rad svojo državo? Z opušcanjem zunanjih znamenj naše sa­mostojnosti namrec dajemo dodatno moc tistim, ki našo državo unicujejo in zlorablja­jo za lastne interese. Jo kritiziram kar tako povprek, ker pac to pocnejo tudi drugi? Koliko se zanimam za našo lastno zgodovi­no? Koliko o njej vem? Mi je znano, da se letos spominjamo 170. letnice nastanka programa Zedinjene Slovenije, 150 let za­cetkov taborskega gibanja, kjer so Slovenci med drugim zahtevali enakopravnost slo­venskega jezika? Da v letošnjem letu ni le 100. letnica smrti velikega dramatika Ivana Cankarja, temvec se spominjamo tudi 150. letnice rojstva dr. Aleša Ušenicnika, enega najpomembnejših slovenskih teologov in filozofov, pa velikega slovenskega domo­ljuba dr. Lamberta Ehrlicha, pisatelja Karla Mauserja, slovenskega skladatelja Mirosla­va Vilharja. Tako, kot poznamo zgodovino naših družin, tako bi morali poznati zgodo­vino naše domovine. Praznik rojstva naše države je in mora biti naš praznik. Ne pustimo si vzeti ljubezni do naše domovine, pa ce jo tisti, ki je pravza­prav nocejo, ceprav od nje najbolje živijo, še tako teptajo. Ne pustimo si vzeti naše drža­ve. Kurent, še tako poseben, je imel namrec prav: »Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem cudom božjim, srce vztrepece od same sladkosti; zakaj goré in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril para­diž za domovino veselemu rodu, blagoslov­ljenemu pred vsemi drugimi.« Helena Jaklitsch, Radio Ognjišce V nedeljo, 3. junija, so bile v Sloveniji državnozbor­ske volitve. Ceprav je relativno zmago na volitvah beležila SDS z Janezom Janšo na celu, zmagovalcu doseženo število poslancev ne zagotavlja uspešne sestave nove vlade. Do danes sporazum za novo vlado še ni bil dosežen: SDS za mandatarja želi Jan­šo, SD podpira Marjana Šarca, LMŠ pa predlaga nov krog pogovorov. Kaj se je torej po volitvah zgodilo v Sloveniji in kaj lahko še pricakujemo za naslednje mesece? • 22. junija je bil za predsednika Državnega zbo­ra z 80 glasovi izvoljen Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije. V sredo, 27. junija, je predse­dnik republike Borut Pahor sprejel novoizvolje­nega predsednika državnega zbora, srecanje pa je bilo namenjeno okvirnemu dogovoru o sode­lovanju, zlasti dolocitvi urnika posvetovanj vodij poslanskih skupin pri predsedniku republike in dogovorom glede naslednjih korakov predse­dnika republike in predsednika državnega zbora do izvolitve nove vlade. • Predsednik republike najkasneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora predlaga držav­nemu zboru kandidata za predsednika vlade. • 26. do 30. julija 2018, volitve predsednika vla­de (najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vlo­žitvi predloga kandidature). • Najpozneje 15 dni po izvolitvi predsednika vlade vložitev predloga kandidatur za ministre. • Najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vlo­žitvi predloga kandidatur predstavitev kandida­tov za ministre. • Ce kandidat ni izvoljen, se opravijo ponovne volitve predsednika vlade. Nove kandidature lahko predložijo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. • Ce ni izvoljen noben kandidat, predsednik repu­blike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve, razen ce državni zbor v 48 urah z vecino oprede­ljenih glasov ne sklene izvesti ponovnih volitev predsednika vlade, kjer zadošca za izvolitev vecina opredeljenih glasov navzocih poslancev. • Ce tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne vecine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. V SLOVENIJI LETOS 20 NOVOMAŠNIKOV POSLOVIL SE JE BRAT MARIST Antonio - Zvonko Bratina Cerkev na Slovenskem se letos veseli kar dvajsetih novomašnikov, kar je najvec po letu 2005; ko je bilo dvaindvajset duhov­niških posvecenj. Najvec – sedem – jih prihaja iz ljubljanske nadškofije: pet ško­fijskih, kapucin in jezuit. Štiri novomašni­ke ima novomeška škofija; poleg enega škofijskega bodo posvecenje prejeli še: kartuzijan (poljskega rodu), jezuit ter clan Neokatehumenske poti, ki je inkardiniran v poreško-puljsko škofijo. Koprska škofija bo letos dobila tri škofijske novomašnike, iz celjske škofije pa prihajata dva; eden je inkardiniran v škofijo Bolzen-Brixen v Italiji. Dveh novomašnikov (minorita in jezuita) se veselijo v mariborski nadškofi­ji, dva novomašnika (škofijski in jezuitski) pa prihajata tudi iz murskosoboške škofi­je. Od dvajsetih novomašnikov je torej 12 škofijskih in 8 redovnih. Povprecna starost novomašnikov je 32,1 leta. Najstarejši je star 52 let, najmlajši trije pa imajo 24 let. Za duhovniško pot se je takoj po koncani srednji šoli odlocilo devet novomašnikov, ostali so prvotno izbrali drug študij: racu­nalništvo, informatiko, politologijo, mate­matiko, slovenšcino, filozofijo, strojništvo, gradbeništvo, lesarstvo. Trije so že imeli poklic in bili zaposleni. Še vedno najvec novomašnikov prihaja s podeželja, le štirje izhajajo iz mesta. Na eno družino letoš­njega novomašnika pride v povprecju 3,5 otroka. Najvec (enajst) jih prihaja iz družin s tremi otroki, štirje so iz družin z dvema otrokoma, po en novomašnik pa prihaja iz družine s štirimi in družine s petimi otro­ki. Iz družin s šestimi otroki prihajata dva, najštevilnejša družina novomašnika pa šteje 7 otrok. Novomašniki so: • Janez Barboric (29), Pulj • Aljaž Baša (24), Murska Sobota • Rok Becan (37), jezuit, Sv. Lovrenc na Pohorju • Benjamin Bevc (30), jezuit, Cerklje ob Krki • Egon Hriberšek (42), jezuit, Križevci pri Ljutomeru • Branko Jurejevcic (32), Novo mesto • Blaž Kernel (26), Koper • Peter Kocevar (29), Briksen • Tomaž Kunaver (34), Trst • Matic Lesjak (25), Celje • Primož Meglic (24) Ljubljana • Marko Mrlak (52), Ljubljana • Gašper Naglost (25), Koper • Marko Pavlic (30), jezuit, Kranj • Miroslav Pavšek (35), kapucin, Zagorje • Andrej Penko (29), Koper, Veliko Ubeljsko • Vladimir Rufin Predikaka (38), minorit, Ptuj - Sv. Jurij • Joachim Schmidt (43), kartuzijan, Pleterje • Peter Stele (29), Ljubljana, Komenda • Jona Vene (37), cistercijan, Ljubljana - Sv. Peter Prosimo Gospoda, naj blagoslavlja letošnje novomašnike ter jim da moci in stanovit­nosti na duhovniški poti! B.D. Družina Sporocam, da se je - malo pred svojim 90. rojstnim dnem - v Lujanu od tega sveta poslovil moj stric Zvonko Bratina. Od doma v rodnem Stomažu pri Ajdovšcini je skupaj s še dvema sovašcanoma (Stanko Lozar in Zdravko Kravos, ki prav tako že pocivata v argentinski zemlji) odšel že leta 1940, ko je štel dvanajst let. V Argentino, k redovnikom bratom Maristom pa je prispel 25. marca 1947. Najvec casa je živel in deloval v San Franciscu de Cordoba, tudi v San Rafaelu de Mendoza, v jeseni življenja pa je bil vecinoma v Buenos Airesu, La Plati in prav nazadnje med svojimi brati v Lujanu. Tam je 27. junija 2018 tudi zaspal. Na družabnih omrežjih ga njegovi sobratje in njegovi številni nekdanji ucenci (pouceval je biologijo in francošcino) imenujejo »hermanito« in »un santo« (»bratec«, »svetnik«). Kot takega smo ga poznali in cutili tudi mi v Sloveniji. Z nami je bil predvsem preko Skypa v stiku prav do zadnjega.    Zvone Žigon Slika Tatjana Splichal STRAN 4 3. JULIJA 2017 | SVOBODNA SLOVENIJA KJE NAJTI ŠE LEPŠI JE SVET? KOLEDAR 7. julija ob 15:00 Redni pouk SSTRMB Slovenska hiša 8. julija ob 10:00 Predstavitev knjige “Adiós a tu dolor de columna” v Slomškovem domu 15. julija ob 13:00 Prijateljsko kosilo za Misijon Petra Opeke, Naš dom San Justo 20. julija do 22. julija Duhovne vaje za može in žene 28. julija ob 20:00 Mladinska igra v Našem domu Julij: V Argentini, cas za zimske pocitnice. V Sloveniji pa prav v teh dneh zacenjajo težko pricakovane dolge poletne pocitnice. In ta cas mnogo argentinskih Slovencev izkoristi za oddih in obisk prelepih krajev, ki nam jih Slovenija nudi. Da se vsi skupaj naužijemo pocitniškega duha vam bomo v naslednjih številkah Svo­bodne Slovenije posredovali nekaj koristnih nasvetov za odkrivanje zanimivih kotickov po Sloveniji. Vse vas, ki se radi potepate pa vabimo, da nam pošljete še lastne zgodbe in fotografije! Dolenjska Pocitnice v Sloveniji lahko zacnete z izletom na Dolenjsko. Helena Jaklitsch, ki je sama doma iz Novega mesta, je zbrala nekaj pre­dlogov, predstavljenih v nadaljevanju, pravi pa, da je Dolenjska tako lepa, da vam ne bo žal, cetudi se boste kar na slepo podali na pot (lahko si pomagate tudi s spletno stra­njo Po poteh dedišcine Dolenjske in Bele Krajine. Morda se boste zapeljali mimo Žužemberka, kjer se lahko sprehodite po obnovljenem žužemberškem gradu, ob­cudovali zeleno reko Krko (se morda celo spustite po njej s colni), se ustavili v kakšni zidanici na Trški Gori, ki je obdana z vino­gradi, na vrhu pa jo krasi cerkvica, posvece­na Mariji, obiskali stiški samostan in Muzej kršcanstva na Slovenskem. No, ce se bos­te ustavili v Novem mestu, le obišcite sla­šcicarno na Glavnem trgu, kjer imajo, kot pravi Helena, najboljše kremšnite, pa tudi druge sladke dobrote ter okusno in cenov­no ugodno hrano. Sladek zacetek! V glavnem mestu Dolenjske najdete šte­vilne kulturne spomenike in znamenitosti, v Dolenjskem muzeju pa tudi izredno arhe­ološko bogastvo. Tu sta kapiteljska cerkev s Tinttoretovo oltarno sliko svetega Nikolaja in franciškanska cerkev z bogato knjižnico. Res pa je, da je mogoce z obiskom mesta letos vseeno dobro pocakati, saj glavni trg celovito prenavljajo, kar pomeni, da je tež­ko dostopen. Po ogledu mesta se pa napotite še v izbra­ne tocke v okolici: Sprehod po grajskem parku gradu Otocec: Grad Otocec je edini vodni grad v Sloveniji. Stoji na enem od otokov reke Krke, nedalec od Novega mesta.  Grad je danes urejen v luksuzni hotel, prenovljen v duhu gotike in renesanse in je ena najprivlacnejših lokacij v Sloveniji za poroke in druga svecana slav­ja. V bližini boste našli tudi Pustolovski park Otocec. Dolenjske Toplice: Odlicen kraj v bližini No­vega mesta za tiste, ki potrebujejo oddih v termah ter sprehode v neokrnjeno naravo. Kostanjevica na Krki – slovenske Benetke: Zanimivo mestece z bogato zgodovino se nahaja na Dolenjskem, imenujejo pa ga tudi slovenske Benetke, saj je obdano z vodo. Poleg prijetnega sprehoda po mestecu si je mogoce ogledati tudi najvecjo slovensko ga­lerijo, v kateri so med drugim dela Franceta Goršeta, Božidarja Jakca, Toneta Kralja. Nedalec od mesta si je mogoce pod vod­stvom ogledati Kostanjeviško jamo, do kate­re vodi dobro oznacena cesta. Poti po jami, v kateri prezimujejo netopirji, so primerne tudi za otroke in starejše. Kartuzijanski samostan Pleterje najdemo na Dolenjskem, blizu kraja Šentjernej. Gre za samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v Katoliški Cerkvi. Je še edi­na delujoca kartuzija v Sloveniji. Obiskovalci lahko tam kupijo tudi številne pridelke in iz­delke, narejene v samostano; najbolj znana je odlicna pleterska hruška.V neposredni bli­žini samostana Pleterje se nahaja tudi mu­zej na prostem z znacilnimi kmeckimi hišami tega podrocja. Marijino svetišce na Zaplazu s kapelo Loj­zeta Grozdeta: V srcu dolenjske pokrajine, le nekaj kilometrov severno od Trebnjega, leži na 544 metrov visokem hribu, kakor krona vsej bližnji in daljni okolici, božjepotna cer­kev Marije Pomocnice na Zaplazu. Sloves te božje poti je tako velik, da so ji dolgo casa pravili dolenjske Brezje. Poleg Marijinega svetišca je bila zgrajena Grozdetova kapela, kjer so položene reli­kvije v stranski oltar. Kapelo je z mozaikom opremil pater Marko I. Rupnik, ki sedaj krasi milostni kraj na Zaplazu. Tam najde­te tudi argentinskega župnika: naš prijatelj iz Miramara, Marko Japelj, vas bo gotovo lepo sprejel! Želimo vam lep izlet, pa veliko zanimivih dolenjskih doživetij! OSEBNE NOVICE SMRTI V torek, 26. junija, je v San Justu umrl. g. Pavel Juhant. V sredo, 27. junija, je v Lujanu malo pred svojim 90. rojstnim dnem umrl brat Marist Antonio - Zvonko Bratina. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, je umrl duhovnik Matija Borštnar. Naj jih dobri Bog sprejme k sebi! Diagonal 160 Nş 5776 Villa Loma Hermosa (1657) Buenos Aires, Argentina Tel / Fax: 54 (11) 4769-0581 / 1653 antonio@podrzaj.com.ar www.podrzaj.com.ar Grad Otocec Kapela Lojzeta Grozdeta Svetišce Zaplaz $750 ZIMSKE POCITNICE V CORDOBSKIH HRIBIH Wi-Fi, Direc-TV, Igre, Domaca hrana, Klima www.hanzelic.com.ar info hanzelic@gmail.com Uredniški odbor Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar