y j St. 36 ftftulM jHtm t gtftfiii (lin cirott tli U mm v Trstu, v srado mruaria 1935._posamezna stcvima 20 cent. LetniK L lilfzvremS pondeljek. vsak dan rjutraj. UređhlShrc: ulica gv. Frančiški AsiSkega št 20, L nadstropje Dopisi naj se po£tlJa}6 uredništvu. Ne' fpl«r« se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Odgovor ^ t A "MA Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edino r ^tak tiskarne Edin-. ^ rrafa za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50 ^ L 32.— In c Za inozemstvo meseCno 5 lir več. — T * »t" Jniftva Id if f^iNOST Ponmene številke v Trstu In okolkl po 20 cent — Oglasi se računajo v Hrokostl cm kolona <72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov smi po 40 ce*. osmrtnic«, sabvnie, poslanka «■ vabila po L 1.—. oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mah oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 1 — Ogtatf, naročnina In reklamacije se poilljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. ftančUka Asiikega «ev. 20, L nadstropfe. — Ttletoo urednlfetva in uprava 11-47, „Ščavo" v mestnem svetu triaškem V seji tržaškega mestnega zastopa dne februarja 1925 so bila v razpravi razna I vprašanja gospodarskega in socialnega značaja: raztegnit ©v električne mreže v nekatere okoliške vasi, preskrba primernih (prostorov novemu tkr. trgovskemu zavodu, raztegnitev vodovoda k Sv. Mariji Magdaleni in v Rojan, tlakovanje ulic, otvoritev novih ulic in prehodov, nove tramvajske črte, porušemje oziroma prezidava znanega poslopja Portici di Chiozza in Ponte della Fabbra v olajšanje prometa na teh najživahnejših križiščih. Bila so torej, kakor vidite, v razpravi sama vprašanja, ki vsaj po našem pripro-stem razumevanju ne bi smela imeti nič opraviti ne s politiko, ne z nacionalizmom. Vprašanja torej, ki se — četudi so mnenja navzkrižna — morejo presojati mimo, brezno in z zgolj stvarnih vidikov. Vendar so bili gospodje — in to je značilno za njih duševnoat — zek> nervozni, da so zašli mestoma v ostra in ujedljiva prerekanja. To pa posebno v razpravi o porušenju in prezidavi poslopja Chiozza z znanimi oboki. Zaikaij? Morda le iz stvarnih gradbeno - tehničnih razlogov? Morda le radi različnih nazorotv o potrebah in zahtevah javnega prometa? Ne! Prišlo je do hudih spopadov, ker se je tudi v te debate zanesla politična nota, ker so odmevali v njih politični in narodni boji, sovraštvo proti slovanskemu prebivalslmu, posebej še ckoJičanskemu. Neverjetno bi se sicer moralo zdeti io in vendar je bilo tako. Posebno je mestni svetovalec Lucatelli pihal v veliko boijno trobento. V razpravi o načrtu za prezidavo posloipja Portici Chiozza — kateremu je nasprotoval — 2 izjavil Lucatelli, da se to poslopje ne sme podreti, ker tvori narodni spomenik! Na vprašartje svetovalca Robba: zakaj? — je Lucatelli oživljal spomine na dogodke iz zgodovine življenja v našem mestu — na dogodke, ki so se pred rečenim poslopjem odigrali preti pol stoletja. Zakiical je svetovalcu Robba: «Vi ste še mladi in se ne morete spominjati bojev, ki so se razvijali na oaii točki. Če bi mi odobrili ta načrt, bi postali sokrivci na porušenju tega narodnega spomenika«*. V razumet »ianje te — fraze o «narodnem spomeniku* opozarjamo, da je povodom odprave nekdanjega okoliškega bataljona — lega privilegija naših okoličanov, ker niso bili podvrženi vojaški službi, da so opravljali v mestu varnostno službo — prisk) pred oboki Chiozza do krvavih spopadov med italijanskimi meščani in okoliškimi stražarji in je bil /v teh bojih eden meščanov — Parisi — ubit. Iz zgotlj narodnega nasprotstva so razvneli meščani neprestano zahtevali, naj se okoliški bataljon razpusti in odp.avi in je avstrijska vlada slednjič ustregla tej zahtevi. Ta izlet svetovalca Lucatellija v zgodovino nekdanjih burnih, a že skoro popolnoma pozabljenih dogodkov, je bil v povod burnemu prerekanju v seji mestnega sveta dne 6. februarja 1925. Svetovalec Iuraga — komunist — je menil, da ni nikoli nič čul o tem, da bi bili oboki Chiozza — naroden spomenik. Lucatelli ga je zavrnil, v velikem hrupu, z besedo — ščavo! Župan: «Ne naroden spomenik, marveč zgradba umetniške pomembnosti!« Iuraga: »Hvala! Toda kar se tiče lojpo vsttva svetovalca Lucatellija»-- (hrup). Župan je pozval Iurago, naj umakne to besedo. Iuraga: «Razžaiil me je z besedo «ščavo». Jaz nisem bil nikoli «ščavo»; predno sem postal komunist, sem bil socijalist*. Neki glas: «Je au-striacol* Iuraga: «Ni res — socijalist!» Ker je Lucatelli očital svetovalcu Cesa-reo, da se hoće prikupiti zavarovalnici Assicurazioni Generali, da ne bi mu povišala najemnine, je Cesareo viharno protestiral proti a smešni insinuaciji» svetovalca Lucatellija. Očital mu je »obnašanji suroveža» ter si je pridržal postopanje na drugem mestu. Ta incident je povzročJ velik hrup in razburjenje, da je župan odložil razpravo na prihodnjo sejo. Tako se razpravljajo v tržaškem mestnem svetu stvari, ki so največjega gospodarskega in socijalnega pomena za prebivalstvo mesta. Žalijo .se med seboj m žalijo tudi soobčane drugega plemena! O ničemer ne morejo govoriti resno in stvarno. Ne dopušča jim žilica narodnega sovraštva. Pogrevajo stare m že davno po«-' zabijene dogodke, da zopet in zopet podžigajo nasprotstva. Je to praivi zloičin prosti mirnemu -sožitju, o katerem sicer gp-vorijo njihova glasila tako sladke besede. Svetovalec Lucatelli proglaša oboke Chi ozza za «naroden spomenik* edino za-to, ker so se tam pred pol stoletja krvavo pretepali ljudje dveh plemen, a obdani iste občine!1 Ne zaveda pa se ta mož, da krvavo želi mirno italijansko prebivalstvo, zahtevajoč od njega, naj ohranja «svet spomin,> na žalostne dogodke, o katerih mora želeti vsak miroljuben, blag in kulturen človek, da bi bili — pozabljen'! Pravijo, da so oboki Chiozza «narcden spomenikv. Mi pa pravimo, da je bila razprava v tržaškem mestnem svetu spomenik, ki mu ne dela časti! Svetovalcu Iuragi pa bodi povedano, da ne bi bil 'smel svoje obrambe omejiti na ugotovitev, da on ni «ščavo», — ker se je s tem, četudi morda nehote, pridružil žaljiv ki za slovensko prebivalstvo — m^rve-r hi »n/val ^ak'Ucat' v ^omJ^ da je tako žaljenje narodnosti drugorod-cev vse obsodbe vrednot! To bi bil moral tem boker je pripadnik stranke, ki se ponaša, da je mednarodna, da z enako ljubeznijo objemlje vsa ljudstva, in ki se vedno ponaša, da le edino ona more srečno rešiti narodno vprašanje in zagotoviti mir in bratstvo med ljudmi različnih plemen! Mislimo; da so morali citati nje-goMo obrambo, češ da ni «ščavo», s trpkim čustvom tudi najbolj zaslepljeni in zapeljani komunisti slovenske narodnosti! Senat odobril proračnn ministrstva za promet RIM, 10. Na današnji seji senata se je nadaljeivcala razprava o proračunu ministrstva za promet. Govorili so k tozadevnemu zakonskemu načrtu še nekateri senatorji, nakar je dabil besedo minister Ciano, ki je odgovoril na raizne pripombe svojih predgovornikov. Po zaključitvi razprave je predsednik dal na glasovanje omenjeni proračun, ki je bil po kratki debati sorejet. Jutri bo imel senat tajno sejo. Prihodnja javna seja bo v četrtek ob 15. uri. Dnevni red prihodnjega zasedanja parlamenta Dan otvoritve zbornice Se negotov Načrt za fašist o vsko internacijonsdo » RIM, 10. Na današnjem ministrskem svetu se je imelo — tako se je vsaj včeraj zatrjevalo — določiti tudi dan zopetne Otvoritve zbornice. V preteklem tednu je imel predsednik zbornice Casertaoo pogovor z ministrskim predsednikom, kjer je bilo memla dogovorjeno, da se bo otve-! rila poslanska zbornica 3. marca. Tudi dnevni red da je že sestavljen in bi tedaj zbornica začela svoje seje z razpravo o proračunih. O tej zadevi se je danes govorilo v senatu v zvezi z volilnim zakonom in. z načrtom za preursdbo vojske. Zatrjuje se, da je vlada radi tega pritiskala na -senat, da naj ne spremeni volilnega zakona, ker je hotela zaključiti zasedanje senata takoj po sprejetju tega zakona, s čimer bi rešila vprašanje načrta Di Giorgio, ki ga Caka toliko nasprotstev v senatu, načrta, ki bi tako sam od sebe propadel. Senat bo zače! razpravo o 'volilni reformi jutri ali najkasneje v četrtek. Odbor opozicij se bo sestal jutri in bo izvolil komisije, katerih ustanovitev je bila na zadnjem sestanku sklenjena. Na Mon-tecitoriju in v političnih krogih pa kroži j še vedno govorica o sporazumu med opo-zicijonalci v zbornici in aventinisti. Za jutri, v sredo, je napovedan sestanek vodstva liberalne stranke. Zdi se, da se! bo tu razpravljalo o političnem položaju, 1 o katerem se hočejo nekateri. liberalci določno izreči in to magari potom manifesta na narod. Drugi zopet trdijo, da bo vodstvo pri tej priliki proučilo možnosti sporazuma z ustavnimi strankami Aventina. Dnevni red ve!"kega fašistavskega sveta, ki je ssldican za četrtek v palačo i Vemezia, je dal potvđd za najrazličneiše I razlage. Na tej seji bo namreč veliki fa-šistovski svet razpravljal o možnostih vesoljnega sporazuma med fašistovskim in j njemu sorodnimi gibanji. V tem oziru piše «Corriere d'Italia»: «Mussolini bo na široko poročal o pomenu in ciljih te fašistovske internacijo-! nale, ki bi po mnenju fašistovskih krcigov I morala imeti posebno lice. Fašistovska (internacij uaia bi morala imeti kulturno ■ in moralno podlago in ne sindikalno in bi i [morala stremeti po ustanovitvi enotne I fronte intelektualcev za propagando proti 'teorijam socijalne demokracije. Alt o ravno je načrt za ustanovitev fašistovske inter-nacijonale izdelan komaj v svojih glavnih obrisih, se vendar zdi, da se bo Mussolini pri propagandi za to idejo posluži! v prvi vrsti fašistovskih udruženj v inozemstvu*. Ministrski svet RIM, 10. Davi ob 10. uri se je sestal mi-ministrski svet, ki se je bavil s tekočimi upravnimi posli. Jutri se ministrski svet zopet sestane. _ Konkordat med Poljsko in sv. stolico podpisan RIM, 10. Danes je bil podpisan v Vatir kanu konkordat med Poljsko republiko in sv. stolico. Za, sv. stolico je podpis" l konkordat kardinal Gasparri, • za Poljsko pa poslanik Ladislav Skrzynski in poslanec poljskega sejma in bivši poljski prosvetni minister Stanislav- GrabskL Avstralci protestiral!) proti naseljevanja tulcev Omejitev naseljevanja v Avstraliji MELBOURNE, 10. Danes se je javila pri notranjem ministru deputacija Avstralske zveze ter je protestirala proti naselje-1 vanju tujcev v Avstraliji Protest je bil naperjen v pKva vrsti prati naseljencem iz južne Evrope. Minister je odgovoril, da je vlada ukrenila vse potrebne korake, da se dovoli naseljevanje le angleškim podanikom. Obenem je sporočil deputaciji, da je avstralska vlada zaprosila italijanske in francoske paroplovne družbe, da prevzamejo prevoz onih evropskih naseljencev^ v domovino, ki so došli pred kratkim ^ Avstralijo na podlagi reklame nekaterih innrenT.v Jugoslaviji, ker je s tem vladi zasigurana večina, s katero se bo moglo naglo nadaljevati delo za zbližanje obeh držav. BEOGRAD, 10. flzv.) Vesti opozicijo-nalnih listov, da tje Nar. blok ostal pri »volitvah v manjšini, je notranje ministrstvo zanikalo. Naknadne volitve radi incidentov Prekrižani računi Ogrske BEOGRAD, 10. (Izv.) Radi nekaterih incidentov v poedinih krajih na Hrvatskem in radi onemogočanja poslovanja nekaterih volišč vsled izzivanja radičevcev se bodo ponekod vršile naknadne volitve. Vlada je doznala, da so Ogri za čas vo litev imeli koncentriranih večje število čet* ob meji v nadi, da bo zmagala opozicija in da bo vsled tega izbruhnila državljanska vojna. Jugoslovenska vlada je za to doznala ter s svoje strani ukrenila vse potrebno za varnost v obmejnih krajih. Nadaljevanje beneške konference v Firenzah BEOGRAD, 10. (Izv.) Gen. Bodrero je danes konferiral tudi z načelnikom jugosl. delegacije za rta 1 ijansko-jugoslovenska pogajanja dr.jem Rybarem in je bil potem sprejet še pri zunanjem ministru Ninčiču, Italijanski poslanik je pri tej priliki nastopil s predlogom, da bi se konferenca, ki se je doslej vršila v Benetkah, nadaljevala v Firenzah. Minister Ninčič je na to pristal in tako se bo nadaljevanje ibalijansko-jugoslovenskih pogajanj začelo 15. L m. v Krenzah, o čemer je jugoslovenska delegacija že obveščena 70-letnica zagrebškega škofa ZAGREB, 10. (Izv.) Tukajšnji škof dr. Bauer praznuje jutri svoj 70. rojstni dan. Škof dr. Bauer je predsednik hrvatske akademije znanosti, ki mu priredi ob tej priliki svečano gratulacijo. Urar v bolicrsRi armad! 25 mož in 2 upornika ubita BEOGRAD, 10. (Izv.) Včeraj zjutraj je prišlo v zapadnem delu Bolgarske do krvavega upora v vojski Vlada je poslala pro'»i upornikom svoje čete in je prišlo tako do prave bitke med obema strankama. VsJed pritiska vladi zvestih čet so se uporniki morali umakniti na jugoslovensko ozemlje, kjer so zgubili 2 moža. Vladne čete so imele 25 mrtvih. LuMev sever o Koelnu Vprašanje izpraznitve porenjske cone BERLIN, 10. Državni kancelar%Luther je imel »včeraj v Koelnu daljši političen govor. Izjavil je tekom govora tudi sle- i deče: Nem*-ka vlrjda smatra, da je usoda1 Porenja tesno zvezana z usodo Nemčije, kajti svoboda Porenja pomeni svobodo Nemčije. Politika nemške vlade bo stremela za tem, da ne postane Porenje nikdar okupacijska provinca. Kancelar je poudarjal, da so tudi še da- nes neznani razlogi, radi katerih so se odločili zavezniki, da preložijo izpraznitev : koelnske cone. Nemška vlada je pripravljena se pogajati nadalje ter proučevati odkritja zaveznikov glede razorožitvenega vprašanja. Vendar pa mora biti cilj teh petgajanj takojšnja izpraznitev severne porenjske cone. Dne 30. januarja sem se o-brnil s prošnjo na franeotskega ministrskega predsednika Herriota, da se izprazni koelnska cona; a na mojo prošnjo nisem prejel dosedaj nikakega odgovora. Francoski listi » v svojem poročilu o seji mestnega sveta — o kateri govorimo v uvodniku — vse tiste burit s incidente radi žaljivke «5čavo» — po tajil!! Sel je preko njih s splošno opazko. Zdelo se inu je menda vendar preodijozno, ničastno. AK se je res začel sramovati svojih lastnih dosedanjih metod? Kajti doslej je bila tudi njemu vedno v perasu beseda «austriacante», če e n. pr. kdo izražal Svoje nezadovoljstvo s tem ali onim ukrepom uprave, če je grajal postopanje nedostatnosti v poslovanju oblastev, či je grajal kake nerodnosti aH svoje-voljnosti kakega podrejenega organa, če se ie pritoževal radi ležkih gospodarskih "7.racr, r katerih živino, če se ie pritoi radi velik m davčnih bremen, ali radi prestrogegj iztirj rvanja davkov itcL itd. Austrijakantf snu bili vsi, vsi, prav vsi, ki nismo zadovoljni — z vsem. Sedaj pa se je naeokrat zavedel, d« večno očitanje z austriakantstvom ni umestne in da je krivično. AH pa se morda kdo spominja, da bi bi! ♦Picoolo* kdaj obsojal žaljenje slovanskega prebivalstva s *ščavo»7i Ali je kdaj priporočal italijanski javnosti, naj spoštljivo govori o ljudeh drugega plemena?! Opravičeno s« čudimo torej, da je «Piccok>» poiajdl «ščave* v razpravi mestnega sveta. Ali se je res začel ter amo vat i svojih lastnih dosedanjih metod? Draginja na pohodu Draginja je na pohodu. Indeksno število za pretekli mesec januar je znašalo v Trstu 118.91. V decembru lanskega leta je znašalo indeksno število 117.36 in je torej narastlo v mesecu januarju za 1.55 točk. Ako primerjamo s zdanje stanje s stanjem v prejšnjih letih, vidimo, da je doseglo draginjsko indeksno število v preteklem mesecu ono višino, na kateri se je nahajalo v decembru L 1920. Tedaj je znašalo Jndeiksno število 118.94. Kar 6e tiče posameznih življenskih potr^-4čin, je treba naglasiti, da so najobčutneje poskočile cene živilom, ki so v zadnjem mesecu znatno podražila, kakor n. pr. kruli, testenine, zelenjava, špeh, oljkovo olje, sveže meso, pržena kava in sadje. Nasprotno pa so nekoliko padle cene jajcem in siru (parmezan). V preteklem januarju je postala občutnejša tudi draginja obleke in nekaterih drugih po* tre bš čin. Škrlatica 1 oliko iz mesta ikolikor z dežele nam prihajajo poročila, da škrlatica kruto razsaja po številnih družinah. Ta bolezen napada, kakor znano, najraje otroke. Pri šolskih otrokih je združena škrlatica, tudi če nima smrtnega izida, z velikimi neprilktami. Družine, ki imajo na škrlatici obolelega člana, ne smejo pošiljati v šolo niti zdravih otrok, dokler se bolezen v družini popolnoma ne zatre. To pa lahko traja mesece. Šolski razredi, v katere se zanese škrlatica, se morajo zapreti. V Trstu je vprašanje pobijanja škrlatice postalo eno najbolj perečih zdravstvenih vprašanj. K autor sporoča tukajšnji mestni urad, se je sklenilo sedaj, da se uvede tudi v tržaški občini cepljenje proti Škrlatici. Cepljenje proti škrlatici proučuje in preskušuje že leto dni na rimski kliniki za otroške bolezni prof. Caronia. V zadnjem času •— tako poroča tukajšnji zdravstveni urad — se je uporabljalo cepljenje protr škrlatici tudi v inozemstvu, in sicer z dobrim uspehom. Cepljenje se izvrši s tremi vbrizganji, ki ne povzročajo nikekih bolečin. Otroci tudi lahko nemoteno obiskujejo šolo. Prof. Caronia je dal tržaški občini na razpolago potrebno količini seruma, tako da se nahaja mestni zdravstveni urad v položaju, da takoj lahko začne s tem cepljenjem, ui je brez dvoma najprimernejše sredstvo za pobijanje škrlatice, s katerim se bo, 'kakor se upa, posrečilo popolnoma iztre-to bolezen iz našega mesta Dasi se je opazilo v zadnjih tednih znatno pojemanje Škrlatice, je treba kljub temu poskusiti vse, da se po možnosti odvrne morebitno zopetno porast bolezni, vsled česar se priporoča, da se občinstvo poslužuje tudi tega sredstva za nje pobijanje. Zdravstveni urad bo začel s cepljenjem onih učencev, ki so najbolj izloženi nevarnosti oku-ženja. Upa, da bo pri tem deležen podpore s strani starišev, 'xi so v skrbeh za zdravje svojih otrok, kakor tudi podpore s strani učiteljev. Stariši, ki bi bili nasprotni cepljenju svojih otrok, se že sedaj prosijo, naj to nemudoma naznanijo šolskim oblastvom, tako da se bo moglo vršiti cepljenje po šolah brez zamude časa, ne da bi se morali stariši otroU še le vabiti v šolo in prositi za dovoljenje. V pomirjenje vseh prizadetih — zaključuje sporočilo zdravstvenega urada — se ponovno aagLaša, da ni cepljenje nikakor škodljivo za zdravje, medtem ko na drugi strani gotovo pomaga. _ IZ URADA POL DR. «EDINOST« v TRSTU F. R. Staioselo, 63: - Ure (Smo in nato pošljemo. I. M. - Kazi je: Bomo poskrbeli, da se reši Vaša pokojnina. F, Č. - Kobarid: Za Vas uredimo po možnosti. Za vse druge Vaše sotrpine tudi, ko ob priliki pride naš goriški tajnik v Kobarid __Tajnik, — Plamenac se želi vrniti v Jugfcdavijo, Bivši predsednik Črnogorske vlade, Jovan Plamenac, se je obrnil na jugosl, vlado s prošnjo, da mu dovoli povratek v domovino. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo naslednji komunike: Jovan Plamenac je nedavno iz Amerike prispel v Pariz ter se je po jugosl. poslanstvu obrnil na vlado s prošnjo, da se mu dovoli svobodna vrnitev v domovino. On priznava državno edinstvo ter obljublja zvestobo državi in dinastiji, kaCcor je bil zvest črnogorski državi in dinastiji; prosi kralja, da ga amnestira ter mu odpusti politične pogreške, ki jih je zakrivil. Obsoja in kategorično odklanja vsako boljševiško in separaitstično akcijo v jugosl. državi. Plamenac izjavlja, da so | mu boljjševiki ponujali velike vsote, če prične | v jugosl. državi akcijo v boljševiškem duhu. V tem smislu je podal tudi pismeno izjavo. Društvene vesti «Pohajšanje» pri L v. Jakobu. V nedeljo, 15. t. m., ob 3.30 popoldne ponovi •čitalnica« pri Sv. Jakobu imenitno Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini š«entflorijan-ski». To delo ima nekaj tako privlačnega na sebi, da je stalno na repertoarju naših gle- j daŠč. Prestavljeno pa je to delo (deloma rokopisno) na hrvatski, češki, nemški in italijanski feziCc in se je igralo že z lepim uspehom v Hamburgu in Berlinu. »Citatnicar ponovi na teljo nekaterih ljubiteljev naše umetnosti to delo še v nedeljo in to zadnjič v sezoni in v deloma izpremenjfni zasedbi. V vlog? Petra nastopi g. lerčič, v vlogi županje se nam je posrečilo pridobiti gostovanje g.e Silove, v vlogi štacunarja pa nastopi g. Gorjup, tudi) že Član tržaškega gledišča. — S. K. «Val». Danes ob 8. zvečer sestanek nogometašev. — Družabni večer. Danes ob 21. se vrši v dvorani «Modugno» običajni družabni večer. Za Čim večjo udeležbo se priporočajo — Prireditelji. — S. I. K. - Sv. M. Magdalena priredi v nedeljo, 15. t. m., v društveni dvorani «pri Ti-rolcu» od 19. naprej poslovilni večer na čast Covarišem, ki gredo k vojakom. Kdor se hoče zabavali, naj se ga gotovo udeleži! — CPani in članice pevskega odseka so nakošeni da se gotovo udeleže današnjih pev- ih vaj, ki se pričnejo točno ob 20.30. Naj h če ne manjkal — Maškeradna zabava šentjakobdce «Čitalce >» bo v^ soboto, 14. t. m., v dvorani DKD i Sv, Jalkobu. Že zdaj vlada veliko zaničuje za to tradicijcmaino pustno prireditev, beta tudi priti lepo število narodnih noš, t kor tudi Pepih mask. Preskrbljeno bo z vsem, ko da bodo stari in mladi zadovoljni, ker •bo lahko vsak po svoje zabaval. V bufetu bodo dobivala najrazličnejša okrepčila in akdo se bo počutil kot doma. Začetek zave ob 9.30. — Ker gre čisti dobiček v ko-it mladinskim odsekom, se nadeja odbor, da > sPavno občinstvo v Čim večjem številu potilo to prireditev. — Planinsko društvo naznanja, da se vrši javljeni izlet na Čaven v nedeljo, 15. t. m.. Ker upamo, da ohrani Čaven do nedelje svojo snežno odejo, se nam obeta izrađen užitek. Oni člani, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se javijo g. predsedniku, via F. Fi£zi 10 (tudi po telefonu 8-70). — Društvo «Zora». V četrtek, 12. t m., važen sestanek vseh nogometašev pri Zafredu, točno ob 20.30. Ker se imamo dogovorita za nedeljsko tekmo in za turnejo «Adrije», je navzočnost vseh neobhodno potrebna. Vsi, ki ima^o društvene majice Jn hlačke, so obvezani jih prinesti na sestanek, — T. K. Iz tržaške s 3 življenja Kruto maščevanje varane žene. - Oslepila pre-šestnico z vitrijolom. Predsinočnjim se je odigral pri Sv. Jakobu krut dogodek — posledica prešestnega ljubav-nega razmerja poročenega moža. Ljubosumna žena, mati dveh otrok, se je maščevala nad ljubimko njenega moža s tem, da ji je vrgla v obraz vitrijoi Ženska, ki je na tako krut način dala duška svojim razjarjenim čustvom, je 38-letna zasebnica Jordana Biecher, rodom iz Milj, stanujoča s svojim možem Marijem, delavcem njenih let, pri Sv. M. Magd. sp. št. 10. Zakonca sta živela dolgo vrsto let v lepi slogi; mož je bil udan svoji družini in je bil skrben oče dvem otrokom, ki mu jih je žena tekom njimega zakona povila. Toda lepega dne je začelo sotnee njune sreče temneti. Žena je že delj časa opažala, da se ji mož čim dalje bolj odiu-juje; družinsko življenje, v katerem se je nekdaj čutil tako srečnega, ga ni več veselilo. Žena je premišljala in ugibala, 'kaj neki bi moglo biti vzrok moževi izpremembi, a doglo ni mogla priti na jasno. Naposled pa je vendarle zvedela, da ima njen mož ljubavno razmerje s šiviljo Bice Collaev. društvo »Dneva žar,» v Kazljah priredi: na pustno nedeljo, 22. t. m., veselico. Sosedna društva so naprošena, da ne prirejajo zabav na isti dan. Spored se pravočasno naznani. — Odbor. Vesti z GoriSkega — Novi goriški podprefekt. Kakor smo že poročali, pride na mesto dosedanjega podprefekta, ki je premeščen v Savono, podprefekt marchese Franceseo di Suni. Novi podprefekt je bil takoj po okupaciji komisar sežanske občine, potem v Tržiču, odkoder je bil pred petimi leti poklican na mesto koprskega podprefleta, katero je zavzemal do ®vojega naznačenja za goriškega podprefekta. O novem podpre fektu, ki je sin plemenite sardinske rodbine, gre glas, da je jako sposoben uradnik in dober gor^ornik, ki baje zna tudi naš jezik. — Drugo premeščenje. V kratkem zapusti Gorico tudi poveljnik goriške divizije general Romei, kateremu bo poverjeno poveljstvo enega iz armadnih zborov. — Groba netaktnost, šolski« nadzornik g. Kari Rubbia je naslovil na didaktične ravnatelje in njim podrejeno učiteljstvo poziv, da naj s svojimi prispevki omogočijo, da bo vsako didaktično raivnateljstvo vpisano kot dosmrtni ud raznarodlovalnega društva «Dante Alighieri*. Ako bi bil ta poziv naslovljen izključno na italijansko učiteljstvo, bi nas ta zadeva prav nič ne brigala, toda zahtevati tudi od slovenskega učitelj stva* da prispeva za raznarodovanje svojega lastnega naroda, pomeni skrajno grobo netaktnost. — Samomor cplleptika V pandeljek por poftdne je sklenil svofe račune z življenjem 47-letni Franc DreaJ, upokojeni jetniški paznik, s tem, da si je pognal v sence kroglo iz samokresa. Samomorilca je baje gnala v smrt bolezen, ker je bil podvržen, epoleptičnim napadom, najbrže pa je prispevala k temu v rnatni meri tudi mizerija, kajti njegova pokojnina ni mogla biti bogve kako velika. — O predpoet, ti čas presneti. Tak tvzklik se je gotovo k vil iz prs Antona Bensa v Solkanu, ko je v pondeljek zjutraj prešteval svoje kurje bogastvo^ ki se je tekom noči zmanjšalo za nič manj nego 11 kokoši, 2 petelina in dve gosi. — Goriška porota. V soboto zvečer se je končala .razprava proti Valentinu Calligaris radi poskušanega ubijstva. Calligaris je bil obsojen na dve in pol leti ječe. V pondeljek je pričela obravnava proti 49-letni Alojziji Santandrea radi poskušanega so-progoubijstva, ki vzbuja -med goriškimi rado-v«dneži, in š* več radovednicami, veliko zanimanja. Obtoženka Alojzija Santandrea in n:cn dobri in zvesti soprog Luigi Faldini iz Bologne sta si dne 28. februarja 1907. obljubila pred Bogom in pred županom zvestobo do smrti. Faldini je na svojo obljubo kaj kmalu pozabil, kajii te pred vojno je pričel razmerje z neko Gildo Tonelli, s katero je imeP otroka. Tekom vojne se ni njegova vroča kri prav nič ohladila, kajti sredi leta 1923. je zopet navezal nedovoljena stike z neko Lojzko Cappini tudi iz Bodogne. Teh st&ov ni mogla prekiniti niti znatna razdalja med Boiogno in Gorico, ko se je Faldini nahajal v Gorici, ampak od kuril jo je večkrat na obisk v Bologna, katerega mu je Lojz£ta vrnila s tem, da ga je obiskala tudi ona dne 1. februarja 1924. v Gorici. To pa se je zdelo že malo preveč njegovi od Boga in župana potrjeni Lojzki. Ojunačila se je, zagrabila samokres in se je podaha z njim v hotel «Gorizia-», kjer se je nahajal njen mož s svojo ljubimko. Ko ga je uzrla, je sprožila na njega Sest re vol verskih krogel j, ne da bi ga zadela. Sicer je ie nadalje pritiskali na petelin samokresa, toda z žalostjo je morala ugotoviti, da je izstrelila vso zalogo ter je jezno odšla. Naslednjega dne so jo zaprli in sedaj se mora revica zagovarjati le pred poroto radi posku-šanega soprogo ubijstva. Da, grenak je mnogokrat kefih zakona! — Njivice pri Kojakem. Bralno društvo v Njivicah je imelo dne 11. jan. svoj redni občni zbor, katerega se je ude Beži! tudi zastopnik druStva «Procvete» iz Trsta, ki je imel kratko predavanje o društvenem življenju. Občni zbor se je vršil v najlepšem redu ter je pokazal, da Še mnogi priznavajo, da društvo m z goli zabava, ampak da nudi mnogo izobrazbe, ki je potrebna posebno mladin!. 2al se mora reči., da i«: mnogo naših iaatcnr pozabilo na naše društvo. Fantje, vzdramrte 6e, pa tudi starejši, fcer pomnite, da vam društvo ni v škodo, ampak le v korist. Naši fašisti, ali »bolje rečeno, en mlličar, se je hotel ravno isti dan maščevati nad društvom zato, ker so bila v «Novicah» malo opisani, češ da je izšel omenjeni dopis iz društva, kar pa ni res. Omenjani mili čar je šel radi dopisa javit orožnikom v Kojsko, da smo imeli nekak strašno nevaren političen shod, ki bi bil po njegovem mnenju še bolj strašansko nevaren vladi. Zato so prišli orožniki zvečer že po končanem občnem zboru v čitalnico ter odvedli predsednika na orožniško postajo na odgovor. Vso čast moramo dati g. brigadirju, ki je po zaslišanju priznal, da omenjena ovadba nima smisla, ampak da je le nekako maščevanje. G. milita pa vprašamo, ali se ne sramuje kot domačin takega ovaduštva, s katerim bi1 hotel spravljati mirne Hudi v zapor in povzročati strah med domačini! Gospodarstvo. Sestanek živinorejcev v Postojni Prejeli smo: Urad za potovalni kmetijski poduk za tržaško pokrajino (Catiedra ambuTante di Agricol-fcura) je povabil na dan 3. februarja t. L glavne kžiivnorejce postojnskega in senožeškega okraja na sestanek v Postojno^ Kmetijski urad so zastopali na tem zborovanju predsedniLt nadzarovalne komisije g. vitez Cosolo, člani iste komisije gg. Brunner, Kocjan in Muha, nadalje ravnatelj centralnega urada v Trstu g. prof. Mariani ter vodite£j oddelka v Sežani g. Klavžar. Predsednik je razložil' navzočim nalogo in način kmetijskega urada glede pospeševanja napredka v kmetijstvu ter zboljšanja živinoreje in je izrazil željo^ da bi tudi občine postojnskega in senožeškega okraja pristopile h konsorciju za vzdrževanje te tako važne in koristne institucije, katera nima ne političnih ne drugih, ampak edinole gorinavedene namene in hoče čuvati in pospeševati koristi kmet-skega prebivalstva. Občine, katere prispevajo z letnim zneskom po 1000 L, bodisi posamezne ali pa v skupinah smejo imenovati svojega zastopnika v nadzoro-valno komisijo kmetijskega urada. Predsednik je nato pojasnil namen tega sestanka, ki je v glavnem ta-le: Ministrstvo je dovolilo podporo za ustanovitev javnih postaj za spuščanje bikov v tej pokrajini ter je naročilo kmetijskemu uradu, naj nabavi čistokrvne plemenske bike, katere naj odstopa bikorejcem po nakupni ceni odbiv-ši 1/s iste; prevozni in komsijonalni sixo*ki se bodo krili z deželno in drugimi podporami. Najprej bo kmetijski -urad dogovorno z do-želno upravo poskrbel za to, da se v celi deželi pregledajo vsi biki, katere se sedaj pripušča, da se dožene, koliko je za to sposobnih in koliko jih še primanjkuje. Izvajanja predsednika je g. Klavžar navzoč-nim raztolmačil v slovenskem jeziku. Nato se je vršila obširna razprava glede pasem goveje živine, katere se sedaj gojiio v tej pokrajini, kateri naj bi se dala prednost in to z ozirom na krajevne razmere in potrebe tukajšnjih živinorejcev, da s; bo moglo preskrbeti v pravem razmerju potrebno število bikov. Slednjič se ie sklenilo vabiti vsa županstva, da zbatrejo sledeče podatke: 1) Koliko gUv goveje živine se nahaja v vsaki občini ločenih po pasmah, koliko je Wtrav in za pripuščanje godnih junic, koliko jih je jn katere pasme so biki, ki se sedaj v občini upodabljajo za spuščanje in koliko jih še prjmanj-kuje; 2) kateri živinorejci lime in biv.) bi bili pripravljeni kupiti čistokrvne plemenske bike po znižanih cenah. Županstva naj pošljejo te podatke čim prej ravnateljstvu kmetijskega ureda v Trstu (Via 'Trento št. 2) ali pa oddelku tega urada v Se-'žani. DAROVI Za refekcijo svetoivanskega vrtca so darovali otroci s Pflanine pri Vipavi okrog 50 kg krompirja, 10 kg turšične moke in 30 kg fižola. Strancar Iv. št. 11, Strancal Fi>. št. 17, Kobau Fii št. 22 in Trebižan Fr. št. 15, vsi iz Planine pri Vipavi, pa so dodali 70 kg krompirja in 5 kg fižola. — Srčna hvala vsemi H^'ala tudi našemu Francetu Štrancarju, znanemu nar. vinotržcu, ki je b*ago pripeljal brezplačno v Trst m povrhu Še plačal tozadevno carino. — Pri Zsfredu v Sv. Petru zbrali za Šol društvo L 20. Denar hrani upravništvo. SEZNAM DAROVALCEV ZA REFEKCIJO ZASEBNE SOLE PRI SV. JAKOBU Vas Slavina: Vadnal št. 51 10 kg krompirja; Šabec št. 50 10 ucg krompirja :n 2 kg ližola; Gorup št. 49 8 kg krompirja; Zigman št. 75 1 kg fižola in 1 kg krompirja; Sorc št. 70 10 kg krompirja; Smrdel št. 67 1 'A kg fižola; Abrani št. 46 12 kg »krompirja; Kaister št. 47 S kg krompira; Ambrož št. 44 25 kg krompirja in 3 ze-inate glave; Brus št. 43 4 kg krompirja; : Šabec št. 42 20 kg krompirja in 1 % kg fižola; ; Boštjančič št. 41 2 kg fižola; Juk št. 58 1 kg fižola in 2 kg krompirja; Žitko št. 60 2 kg fižola; Šorc št. 73 5 kg krompirja; Konel 39 VA Fižola; Devet št. 38 8 kg krompirja; Penko £t. 37 20 kg krompirja; Bele št. 34 20 kg krompirja; Zorman št. 61 1 kg fižola; V-adnal št. 33 2 kg krompirja; Skvarča št. 27 5 kg krompirja; Stefančič št. 56 15 kg repe; Novak št. 25 5 kg repe; Klemen 24 1 liter fi?-»la; Lojna št. 22 1 L; Fifrur št. 28 2 kg fižola; Glažar Š4. 29 j 6 kg krompirja; Šabec št. 57 JO ikg krompira; Figar št. 18 12 krompirja in 8 kg repe; Bi-žaj št. 16 12 kg Krompirja; Maver št. 15 8 kg krompirja in W, fižola; Bizjak št. 68 5 L; 2!g-man št. 14 10 kg krompirja in kg repe; Bekar št. 13 8 kg krompirja in 8 kg repe; Boštjančič št- 10pol kg fižola; Bole št. 9 1 in pol kg fižola; černač št. 8, 20 kg kromp.; Boštjančič št 7 7 kg kromp.; Kalister &t. 5 2 kg fižnla; Va-lenčič št. 4 6 kg kromp.; Bergoč Št. 2 10 kg krompirja; Kovačič 40 kg krompirja; Ambro-žič 54. 6 55 kg krompirja. Borzna porotfia. DEVIZE Amsterdam od 965. - >fo>980 —j Belgija od 12 i.— do 125.-; Parir 129 oOdo l .ondon od 115 -0 do 115.7u ; New York od 24 lo do 24 25; Španija od 840-do 34o. ~ ; Šv.ca od Jfifi— do 469 — ; Atene od 38.— do 41.— ; Berlin Jd s7o - do 58o!- ; Bukarešt od 12.25 do 12.75 ; Praen od 71.-5 do 71.75: Ogrska od 0.M33* do o SS); Dunaj od t.033* do 0.0348 ; Zagreb od 39 60 do 89 HO VALUTA; Avstrijske kron« od 0 0335 do 0 0345; dinarii od do 39.80 $ dolarii od 24.10 do 24.iO; novci po 20 frankov od 9-J.50 do 98 50 fant tter-liag od 115.40 do 115.(50. i Benečijske obvesuic« 81.35. Cen® na trgi* Cavour (Oddaja na debelo) Česen 800-1000, pomaranče 100-130, z«lje 130-165, karfijol 100-120, karms 100-110. verzote 75-100, čebula 120-180, fi^ (suhe) 220, solata 60-420, limone (100 kotn-) 6.70-7.40, jabolka 100-300, krompir 60-85, hruške 90 do 280, paradižniki 200, radič 120-400, radič (rdeč) 200-300, kisla repa 60, špinača 150-250, r*p» 25, grah 340-450. Podpisana se najtopleje zahvaljuje vsem* ki so spremili rta zadnji poti njenega ljub« ljenega Jožefa Kelarič Posebno se zahvaljujemo godbi, pevcem, fantom, ki so ga nesli, in končno vsem, kit so na katerikoli način pripomogli, da se je pogreb -vršil na takoi časten n?čin. Lonjer, 10. febiuarja 1925. (175) Žalujoča (Lužina Kolarič. [ Mar^oglasi"'' HIŠA, pripravna za rokodalsko obrt, v Ga-brijah št. 9 (Štanjel), se proda po uf^dni ceni. p 06 BABICA« avtorizirana, sprejela nose«, t-Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. C' SKLADIŠČE oglja se proda. Chiarbola sup. 132, Ponziana. 184 SOBO, opremljeno in zračto, išče pri mirni družini v Barkovljah višji uradnik. Ponudbe pod «Mim na upravo. SOBA,