Stev. 198 TRST, v torek 18 julija 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osm-tnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toSljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VarooofM na nedeljsko izdanje ,,EDINOSTI" stane : za oelo leto Kron 5-20, za pol leta Kron 3'60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne aprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulioa Giorgio Galatti 20 (Narodni dam). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila TIskarna „Ed«'nost". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtnp-hranilnRnl ra?un Stev. 841-652. TELFFOM 5t. 11-57 Otvoritvena seja državnega zbora. DUNAJ 17. Danes ob 11. predpoludne je bila otvoritvena seja nove poslanske zbornice. Pred državnim zborom je bilo mnogo radovednega občinstva. Bilo je tudi mnogo redarjev, ki pa niso imeli nikakega posla, ker se je občinstvo ponašalo mirno. V sejni dvorani poslanske zbornice so bile galertje nabito polne. Socijalni demokratje so prišli z nagelji, Vsenemci s plavicami, nekateri krščanski socijalci z belimi naglji. Nekateri Slovani so prišli v narodnih nošah. — Poslanci so skoro brez izjeme prisotni. Ko so prišli \ dvorano ministri, jih ni nihče pozdravil, pa tudi nihče izrekel kakega sovražnega klica. Ministerski predsednik baron Gautsch je prečital cesarski reskript s katerim se sklicuje državni zbor, ter potem povabil najstarejšega posl. barona Fuchsa, da prevzame predsedstvo in da pred vsem priseže. Baron Fuchs je prisegel, ter je potem imeJ govor, v katerem je izrekal željo, naj bi se v novi zbornici vsikdar spoštovalo pravico, po načelu : Vsakemu svoje. Na to se je vršilo zaobljubljanje poslancev, ki so bili klicani po imenih. Pri tem je prišlo do malega incidenta, katerega je provzročil Wolf, ki je zaklical socija-listem: Proč rudeče naglje! Za jutri so poslanci povabljeni k slavnostni otvoritvi v dvor, kjer se prečita prestclni govor. * * * Pogajanja za Jugoslovansko zvezo. DUNAJ 17. (Naše tetef. poročilo). Včeraj in danes so se vršila pogajanja med jugoslovanskimi poslanci, ki niso členi „Flrvatsko-slovenske zajednice" o upraŠanju osnutja Jugoslovanskega kluba. Hrvatski in slovenski primorski poslanci: dr. Laginja, Spinčić, Mandić, dr. Rybaf in dr. Gregorin so zastopali odločno stališče potrebe skupnega jugoslovanskega kluba, ki naj bi obstojal iz treh skupin : „Hrv. slov. zajednice", dalmatinskih poslancev, ki niso členi Zajednice in k gori omenjenih 5 primorskih poslancev, prepustivši nosi. dr. Ravnikarja, da se pridruži kakor hospitant eni ali drugi zadnje omenjenih skupin, ali pa da vstopi naravnost v skupni klub, v obliki, ki bo najbolj odgovarjala njegovemu posebnemu stališču. Skupine, iz katerih bi sestajal skupni Jugoslovanski klub bi v vprašanjih, ki se tičejo potreb in zahtev po njih zastopanih volilnih okrajev, odiočevale avtonomno, do-čim bi v vprašanih, ki se tičejo skupnosti in nastopa poti vladi in drugim strankam in narodne tim po primeru češkega in poljskega kluba nastopale kakor parlamentarna skupina. Pri tem pa so naši primorski poslanci naglašeli, da so načelna nasprotstva med posamičnimi češkimi in poljskimi strankami, ki so takoj po volitvah soglasno spoznali potrebo skupnege nastopa na Dunaju, mnogo ostrejše, nego pri nas. Žalibog so gori omenjeni dalmatinski poslanci izjavili, da za sedaj ne morejo pristopiti taki zv-^zi, ker jim njih strankarske razmere tega ne dopuščajo ; da pa ne izključujejo, da bi v bodočnosti vendar pristopili. Videči, da omenjeni dalmatinski poslanci polagajo večo važnost na svoje strankarsko stališče, nego na skupni nastop cele jugoslovanske delegacije, uvažuje na drugi strani dejstvo, da zahteva politični položaj w in »zlasti raliranje Nemcev, Italijanov, Čehov in Poljakov, brez ozira na strankarska stališča, nujno odločitev v gori navedenem smislu, in da so za to smisel našli razpoloženje v „Hrv.-slovenski zajednici", so omenjeni primorski poslanci sklenili stopiti v pogajanja za ustanovitev take zveze, za sedaj v ožjem obsegu z izrecno izjavo, da bodo nadaljevali svoje poskuse pritegniti v to eventuelno Jugoslovansko zvezo tudi ostale jugoslovanske poslance, s katerimi hočejo ostati v prijateljskih odnošajih. Tozadevna pogajanja se nadaljujejo. * * PODLISTEK. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. Tedaj je spoznal, da zamore samo on sam tešiti gospo Kristino pred razdivjanostjo priprostega ljudstva. „Garjeva! garjeva !" je rjulo okoli njega kakor v narastli reki, ki zahteva svojo žrtev. Da bi taka osveta zadela njegovo ljubico, njegovo soprogo, na javnem trgu, pred njegovimi očmi, tega vendar ni hotel, ni smel dopustiti... Na njegovo povelje su pripeljali črez par hipov pred oder zaprt velik voz. Štirje hlapci so prenesli vanj gospo Kristino, doslej še pogreznjeno v omotici in nezavesti, in cbdano z zadostnim številom oborožencev, ki so jo imeli braniti pred na-silstvom razkačenega ljudstva. Kralj Kazimir je velel peljati jo do mej poljske države... IV. Bila je iecina mrzla božičoa noč. Visoki oneg sta gazila s staroiaestnega trga Maša v cerkvi sv. Štefana. DUNAJ 17. Povodom otvoritve državnega zbura je bila danes, predpoludne v metropolitanski cerkvi sv. Štefana slovesna pontifikalna maša, ki jo je ob veliki asistenci služil nadškof koadjutor dr. Nagi. Službi božji so prisostovali ministerski predsednik z vsemi ministri, nadalje predsednik in podpredsednika gospodske zbornice in mnogo členov obeh zbornic drž. zbora. Konferenca načelnikov klubov. DUNAJ 17. Jutri ob 4. uri popoludne se bo vršila konferenca načelnikov klubov. Rusinski enotni klub. DUNAJ 17. V zbornici se je konstituiral skupni rusinski enotni klub, ki se deli na tri skupine: ukrajinske narodne demokrate, ukrajinske radikalce in bukovinske Rusine. Načelnik enotnega kluba je Konstantin Le-wicki, podpredsedniki so poslanci Wassilko, Labodinskij in Okuniewskij. Gospodska zbornica. DUNAJ 17. Gospodska zbornica je imela danes predpoldne svojo formalno otvoritveno se|0. — Na seji je ministerski predsednik baron Gautsch sporočil, da je bil knez Windischgratz imenovan predsednikom, kneza Fiirstenberg in Schonburg-Hartenstein pa podpredsednikoma gospodske zbornice. Nato je knez Windischgratz prevzel predsedstvo. Potres v Kečkemetu. KEČKEMET 17. Ob 4.30 uri zjutraj je bilo čuti močan potres, ob 7.02 predpoludne pa potresni sunek. Židovska sinagoga in pravoslavna cerkev sta bile močnu poškodovani. Ministerski predsednik v Kečkemetu. KEČKEMET 17. Ministerski predsednik Khuen-Hedervary je dospel semkaj v spremstvu mnogoštevilnih poslancev. Na kolodvoru, kjer se je zbrala velika množica ljudstva, je župan pozdravil ministerskega predsednika. Grof Khuen-Hedervary se je nato podal v mestno hišo, kjer so mu podrobneje opisali Škodo, provzročeno po potresu. Župan ceni škodo na pet milijonov kron. Od 10 000 hiš jih je poškodovanih 7600. Ministerski predsednik si je ogledal po mestu škodo provzročeno po potresu, nakar je prisostvoval tudi seji obč. sveta. •f* Dr. Avgust Harambašić. ZAGREB 17. Včeraj popoludne je umrl tukaj bivši saborski in državni poslanec dr. Avgust Harambašič, ki je nekoliko časa posloval tudi kakor zapisnikar državnega zbora. TURČIJA. SOLUN 16. Vlada je odredila, da se skličejo pod orožje vsi reservni razredi do 45. leta — mohamedanci in nemohamedanci. Ukazala je, naj se napravijo liste še starejih letnikov. Moštvo bo nosilo orožniško uniformo, in jo bo smelo, kakor tudi orožje, hraniti doma. Vsakih 14 dni se bodo po i 6 ur vežbali. V slučaju potrebe bodo na ; razpolago bližnje orožniške postaje. Ta od-jredba nahaja na nasprotja, ker ni zbor-Inica Še vsprejela tozadevnega zakona. CARIGRAD 17. Turška flota je od-plula iz Dardanel na vaje v Egejsko morje. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 17. Vrhni poveljnik v AI-j baniji je brzojavil, da je predvčeraj okolu ; 100 Albancev napadlo turške čete pri Niksi ob reki Zem. Po enournem boju so bili Albaeci odbiti. CARIGRAD 17. „Jeni Gazeta" poroča, da je porta zvedela, da je Črnagora vnovič razdelila med Malisore bombe in municijo. CARIGRAD 17. Okolu 1000 mohame-; danskih Albancev je imelo v mohamedan-skem klubu v Stambulu shod. Sklenili so i protestirati proti uporabi latinskega alfabeta, proti avtonomnim stremljenjem ter proti postopanju Ismail Kemala nasproti srbskemu 1 novinarju Simi. Nadalje so zborovalci sklenili zahtevati reformo šolstva in uradovanja v Albaniji. Ob enem zahtevajo da bodo smeli nositi orožje tudi mohamedanski albanski za slučaj, ako se je bo pustilo Malisorom. Sklepi shoda so bili odposlani velikemu vezirju, vojnem ministru in ministru za notranje stvari. Shod je baje organiziral mla-doiurški odbor._ Rim 17. Mednarodni kongres za pobijanje tuberkuloze, ki bi se imel vršiti tukaj od dne 24. do 30. sept. t. L, je odložen na mesec april 1912. Budimpešta 17. Vas Hamri (trenčin-ska županija) je razun 8 hiš pogorela vsa. Vsa žetev, gospodarska poslopja in domače živali so zgorele. V plamenu je našla js-nrt tudi neka ženska. Škode je 800 000 •kron. — Le malo poslopij je bilo zavarovanih. New-Jork 17. V bolnišnico so prenesli štiri osebe, ki so na parniku „Malta" obolele na sumljivih znakih kolere. Dunaj 17. Japonski general Nogi je | danes odpotoval v Bukarešt in se od tamkaj poda v Carigrad, i - ■Živa slika britanske države. (Izviren dopis iz Anglije.) Iz N. Funlandije smo v trenotku na ameriškem kontinentu v samoupravni zvezni državi Kanadi. Tu vidiš pred vsem lov kanadskih ribičev na lose, čedenje in preser-viranje te ribe, ki si naglo osvaja evropske trge. Koj za tem stojimo že v srcu kanad- proti dolgi ulici v Pragi dva moža zavita v dolge, široke plašče. Ko sta dospela do mesta, kjer se odcepuje ozka ulica od Tyn-ske cerkve, našla sta na tleh ležečo človeško telo. Žensko boso, odeto samo s par lahkimi cunjami. Bolestno je vzdihavala 1 „Glad, glad, zima, pomoč !" Nista se pomišljala; mlajši je vrgel črez ubogo svoj plašč; prijela sta [o eden za glavo, drugi za noge in vprašala jo kam je namenjena, kam spada? „V samostan k svetem Duhu !" je tožila s slabotnim glasom. Nista imela daleč do tja; odnesla sta jo sama; ni bila težka, čutila sta samo kosti v njej. Na močno, naglo pozvonenje so se čez par trenotkov odprla samostanska vrata in v njih se je pojavila nuna z leščerbo, zavita v sivo haljo. Možaka sta prinesla svoje lahko breme notri in je položila na leseno klop, ki je stala ob steni v udobnost pri-šlecev. Nuna je približala leščerbo k obrazu žene in toliko da ni omahnila od presenečenja. „Gospa Kristina 1" je zažalovala, in komaj držala luč, da jej ne izpada iz rok. „Aluša! Aluša 1" se je z bolestnim vpitjem vseh sil oglasila na klopi žena, spoznavši po glasu svojo nekdanjo zaupnico. Pobravšt vse svoje dragocenosti in one svoje nesrečne gospodarice, ki je po turniru v Krakovu ni več videla, se je vrnila Aluša že pred mesecem v Prago in našla prijazen vsprejem v samostanu devic pri Sv. Duhu. Gospa Kristina je prispela semkaj izmučena od lakote, zime, utrujenosti in gorja, šele v najkrutejši zimi. In brez pomoči svojega svaka gospoda Menharta in svojega sina Mikolaša, ki sta jo na pol zmrznjeno našla na ulici, bi sploh ne bila niti semkaj dospela. Oba moža sta kar otrpnila pri tem spoznanju. * ♦ * Istega božičnega dne ,so prinesli voj-Ščaki, ki so se vračali iz Žarnovca na Wa-vel, ostanke okrvavljene obleke in oglodano glavo Domeša. Takoj po vitežkih igrah je izginil kraljevi zaupnik in ni ga bilo možno nikjer najti. Gnan od očitanja vesti se je napol blazen potikal po ^kraju, dokler ga niso tik pred vratimi Žarnovca raztrgali volkovi. Prostor v ljubezni kralja Kazimira, prazen vsled pregnanja bolne gospe Kristine, se je zopet izpolnil. Izpolnila ga je dvajsetletna krasna Židinja Ester, katero je bil prvič zagledal, ko je onikrat bival z gospo Kristino v Kolomeji. (Konec). skega sadjarstva, katero zalaga Anglijo s svojimi pridelki. Iz sadnih vrtov nas pripelje vlak na ogromna pšenična polja v se-verno-zapadnih kanadskih državah. Na o-gromni sto metrov dolgi sliki, vidimo prizore iz življenja kanadskih poljedelcev in živinorejcev. Zapustivši postajo, predstavlja-jočo parlament v Ottarvi, se prepeljemo skozi tunel v vzhodno Kanado ter zagledamo pred sabo na velikanski sliki Vancou-versko luko Kanade na Tihem Oceanu. Preden se Še prav zavemo, nas prepelje vlak iz Kanade v drugo, 25tisoč kilometrov oddaljeno deželo ter vidimo pred sabo malajsko vas in od tod kakor bi trenil na otok Jamajka, kjer vidimo zamorce na delu v sladkorski plantaži. Trenutek kasneje smo zopet v Aziji; ta pot v Indiji s svojo bujno vegetacijo, čudovitimi gozdovi in svojimi živalskimi prebivalci, tigri, sloni, jeleni, krokodili in kačami. Iz hošče dospemo na tipičen jndij-ski bazar ter vidimo na drugi strani železnice delavce, obirajoče čajevo listje s sadik na plantaži. *) Naenkrat smo sredi najdivnejše gorske pokrajine v Himalajskem gorovju in od tod z enim skokom na drugem kontinentu, v prekrasni luki Sydney v Avstraliji. Tu vidimo kunce, ki so se v Avstraliji tako pomnožili, da je vlada morala razpisati nagrado za njih ugonobitev. Na eni strani proge stoji borna lesena kočica prvotnega naselnika pred kakimi stoleti, na drugi strani pa udobna elegantna domačija današnjega, bogatega farmerja. Po globoki soteski nas pelje vlak skozi Modro Gorovje mimo mogočnega (istinitega !) slapa v deželo živinorejcev. Na eni strani se razprostirajo neskončni pašniki, polni govedi in konj, na drugi strani vidino ovčje pašnike s stajami v katerih pasejo in strižejo ovce. Od tod pridemo takoj v vinorodne kraje ter zremo pred sabo avstralske vinograde, avstralsko trgatev in prešanje mošta, sušenje grozdja i. t. d. Iz Avstralije je le skok v Novo Zelandijo, na eni strani se nam odpre pogled na Port Lyttelton, kjer ukrcavajo žito in volno na parnike, na drugi strani leži Queen's Wharf, kjer nakladajo zledenelo prašičevino za angležke trge. Železnica teče potem mimo maorijske vasi z vsemi folkloristiškimi znamenitostmi teh sedaj že popolnoma civiliziranih temnokožcev, ki so bili nekdaj vladarji in gospodarji novozelandskih otokov, katerih število se je sedaj skrčilo na kakih 40.000 duš**. Od Maorijev nas vodi pot skozi vulka-nično deželo (Rotorna) mimo penečih se in visoko v zrak kipečih vročih vrelcev gej-zerjev. Globoko pod sabo vidimo Wellington. Komaj imamo Novo Zelandijo za hrbtom, vidimo pred sabo Zaliv Kapskega Mesta v Južni Afriki. Skozi kafirske vasice se pripeljemo na bogata zlata polja pri Johannes-burgu ter vidimo ves proces pridobivanja zlata verno uprizorjen na velikanski panorami ; malo dalje se nam odpre pogled na dijamantska polja pri Kimberleyu. To je zadnja postaja Vse-Rdeče Proge. V necelih dvajsetih minutah smo prepotovali vseh pet delov sveta, prepeljali se čez vse oceane, videli ljudi vseh narodov in barev pri resnem, trdem delu in na zabavi, videli smo dežele, v katerih priroda radodarno siplje svoje darove vsem, če delajo ali tudi ne, zrli smo pa tudi kraje, in teh je največ, v katerih se človek bori s prirodnimi silami ter mora z bistrostjo svojega uma in močjo svoje dlani skopo naravo prisiliti, da mu bogato plačuje njegovo delo. Kdor hoče imeti več užitka, si mora kupiti povratni listek, da si ogleda vso turo tudi z druge strani, saj je naravnost nemogoče paziti na tako različne prizore na eni in drugi strani železnice h kratu. Po dovršeni vožnji pa moraš nastopiti pot od zgradbe do zgradbe, od vasi do vasi, od skupine do skupine, da si na potovanju pridobljene utise o posamičnih deželah s pomočjo zbirk, risb, diagromov razstavljenih pridelkov in industrijalnih izdelkov spopolniš. Tako si odneseš iz te razstave prilično dobro in verno sliko Britanskega Imperija, kakoršen je danes. Če te pa zanima, kako je to čudovito kraljevstvo navstalo, pridi še večkrat sem, ko se bo vršil ogromni festival britanske države. V tem festivalu bodo uprizorjeni vsi važni dogodki iz zgodovine angležkega naroda od najstarejših dob do današnjega dne. V teh živih podobah bo nastopilo v vernih ♦) Ta slika je 130 m dolga, 30 m visoka ter je stala 48 tisoč kron; kar navajam v dokaz, kako skrbno in verno so izdelane te panorame. **) Maorji bo politično popolnoma ravnopravni z belekožci, odprti ao jim vsi poklici in vsi dižavni uradi, ustava jim določa tudi dva mandata v novo-) zelandakem parlamentu. Stran II »EDINOST« št. 198. V Trstu, dne 18. julija 1911. kostumih vseh dob in narodov 15 tisoč Ijudij, katere vodijo in urijo najboljši zgodovinarji in koreografi, da bodo vredno in verno predstavljali one, kateri so tekom dolgih stoletij ustvarili najčudovitejšo državo, kar jih je že videl svet in katerih bogato dedščino uživa današnje srečno pokolenje anglosaksonskega plemena. — Pač res, vredno je, da si vsak Anglež ogleda razstavo in festival Britanskega Imperija in srečni so otroci, ki se na tak način učijo svojo domovino spoznavati, jo ljubiti in zanjo živeti. __L. F. Osiiutje madjaronske stranke na Hrvatskem. Zagreb 16. VII. — B. — Po tolikih političnih nevspehih dal se je Tomašič na delo, da osnuje, oziroma zopet oživi propalo madjaronsko stranko. Zbral je svoje verne v Zagrebu in ti so po njegovem diktatu in po želji Khuenovi osnovali wStranko narodnega napredkau. Načrt programa stranke je napravil vseučiliščni profesor Rorauer, Amrušev naslednik na stolici oddelnega načelnika za šolstvo in bogočastje. Tomašič je porabil moment, ko se opozicijonalne stranke brezvspešno pogajajo za kooperacijp. Porabil je moment, ko je narod vsled zadnjih političnih nevspe-hov postal apatičen. Ne samo narod, ampak tudi nezavisna inteligencija je postala popolnoma apatična. Moramo konstatirati splošno apatijo naroda za vse današnje stranke, ki ne zadovoljujejo povsem ne s svojim programom, ne s svojo taktiko. Na-godbena politika je popolnoma skrahirala, doživela je faktično svoj bankrot. To so pristaši nagodbenih strank sami konštatirali. Njihova glasila „Obzor", „Pokret" in „Narodne Novine" so to večkrat odkrito priznale. Koga torej, ki je čital z dokazi podkrepljene trditve v glasilih nagodbenih strank, more zadovoljiti nagodbena politika, ki jo vodijo in hočejo voditi koalicija in „Osječani" ?! Umljivo je torej, če so pristaši koalicije, ki so premotrili vse to, postali apatični — a to je v prvi vrsti inteligencija, ki ima voditi in agitirati v narodu. Pra-vaštvo pa, kakor z ene strani zadovoljuje mnoge radi svojega državnopravnega programa in je tudi radi bankrota nagodbene politike postalo akutno — tako ne zadovoljuje mnoge, ker je po večini klerikalno in v narodnem pogledu ekskluzivistično. Tomašič ustanovlja torej novo stranko, oživlja madjarone v momentu, ko vladata na Hrvatskem splošna politična apatija in mrtvilo. On računa s tem momentom, računa sigurno, da se marsikateri vlovi v njegove politične mreže. Tomašič ustvarja stranko in budi madjarone k novemu življenju. To pomenja, da nastanejo na Hrvatskem še hujši politični časi, nego so bili doslej. Stara Khue-nova praksa stopi zopet v krepost. In današnje opozicijonalne stranke v teh odnoša-jih, kakoršni so — in če bodo postopale z dosedanjo svojo taktiko — le pomorejo Tomašiču do vspeha, izgube svoj današnji položaj in hrvatska narodna politika bo zopet za cel decenij potisnena v ozadje. Približuje se obnovitev financijelne nagodbe. Če nič druzega, bi moralo že to vzdramiti naše opozicijonalne stranke na novo delo, da postavijo svobodno narodno politiko na drugo bazo ter da jej dajo novo smer in novo življenje. Domače vesti. Iz sodno-kancelijske službe. Kance-lista Friderik Simon v Trstu in Ivan T o-m a s s i c h v Kopru sta imenovana kance-lijskima oficijaloma. Češki učitelji in učiteljice v Trstu. Sinoči z brzo vlakom drž. železnice ob 9.15 je dospelo s Češkega in Moravskega v Trst 45 učiteljev jn učiteljic, ki so namenjeni v Dalmacijo, Črnogoro, Bosno-Hercegovino in v Hrvatsko. Češki gostje ostanejo tri dni v Trstu. Na Opčini in na kolodvoru v Trstu so jih pozdravili zastopniki tržaškega učiteljskega društva in tukajšnje češke kolonije. Vimenu tržaškega župana dr.a Valerio, kateremu so omenjeni učitelji in učiteljice naznanili svoj obisk tržaškega mesta, je na tržaškem kolodvoru pozdravil došlece tajnik mestnega sveta dr. Du Ban ter izletnikom naznanil, da bodo v sredo voditelji tržaških ljudskih in meščanskih šol na razpolago, da razkažejo češkim izletnikom mestne šole. Za došle češke goste je bila v gledališki dvorani Narod, doma prirejena večerja, katere so se^vdeležili tudi mnogi Slovenci in tukajšnji Čehi. Tudi mi od svoje strani kličemo češkim gostom : Dobro došli! Neznosne razmere na kolodvoru c. k. državnih železnic v Trstu. Prejeli smo: Pred nekaj dnevi smo videli prizor, kakor-šnjih bi sploh nikdar ni smelo biti. — Neki delavec iz magazina lokalne proge Trst-Poreč je imel službeno opravilo v pisarni pri „Abgabe" (dohod blaga). Prosil je enega uradnikov popolnoma zmožnega slovenščine za neko nujno službeno pojasnilo. Ker je tudi delavec Slovenec, si je domneval, da ni nič hudega, ako se v pisarni poslužuje s tem gospodom svojega materinega jezika. — Ali glejte! Pri drugi mizi v pisarni je bil načelnik pisarne, gospod adjunkt Ferrari, ki je zgrabil tega ubozega delavca in ga kakor kakega hudodelca tiral k podnačelniku po- staje višjemu oficijalu g. Gozzi-ju, da bi ga kaznoval, oziroma, da bi prepovedal v pisarni s Slovencem slovensko govoriti. Delavec težak,Jki ima posla skoraj izključno z vozniki, ki dovažajo blago na postajo, bi moral biti po nazoru g. Ferrarija Nemec ali Italijan radi komoditete enega uradnika ! Ali niso tu turške razmere ? 1 Za Nemce, ki ne znajo nič slovenske, italijansko pa k večemu preklinjanje Boga in Matere božje —je prostora ali za enega Slovenca ne sme biti! — Tukaj je mnogo Nemcev delavcev! In ti imajo v prvi vrsti najlažja dela; drugi so zopet fizično pcpolnoma nezmožni, ali sinovi herrnvolka so — in tako gre vse lahko. Priliznjenci so in voditelji pisarn so Nemci; in tako jim ni treba, da bi kaj znali in tudi prav malo službenega dela opravljajo. Iz poštnih krogov. Gospod podrav-ravnatelj poštnega ravnateljstva dr. Tobiasch se je takoj po svojem prihodu zelo toplo zavzel za razne novosti, katere je tudi uvel. Tako se je tudi zavzel za to, da morajo sluge nositi — črne kravate itd. Žalibog, da se ne zavzema tako toplo za materijalno korist svojega osobja. Oficijanti in oficijantinje morajo n. pr. pri telefonu, kakor tudi na vseh mestih delati kakor višji uradniki — ali razloček je ta, da višji uradniki — ne glede na mesečne redne dohodke — dobijo remuneracije, oficijanti pa k večemu kak — nos ! Naravnost nezaslišane razmere pa vladajo pri osobju pomožnega urada (Hilfs-amtsdirection). Vam služi na primer (kolikor je nam znano) že čez 45 (čitaj: petinštirideset) let neki ogrski podanik, med tem ko čaka nič manj nego 5 mladih moči za njegovo mesto morda za to, ker so — Slovenci. Kakor znano, postaja pisarniški pomočnik po 3 letni službi oficijant. V Gorici omenjeno slovensko osobje pa služi že po 5—7 let, pa še nobeden ni definitiven. Za to naj se g. Tobiasch zavzame ia potem še le za v črne kravate itd. Želeti bi bilo, da bi se oni, ki so v prvi vrsti poklicani v to, malce potegnili za to ubogo osobje ter da bi sploh nekoliko od bliže ogledali naše poštne razmere sploh. Želeti pa bi bilo tudi, da bi sedanji vodja pomožnih uradov, g. Wurmbrand, kmalu ozdravil. In slednjič bi bilo želeti, da bi g. dvorni svetnik Pattay malce pristrigel peroti svojemu ravnatelju. Naši mali za družbo. — Iz Bazovice dne 14. julija: Minule nedelje so priredili bazoviški gojenci goriške pripravnice za srednje šole (Grgič Andrej, Križmančič Ivan in Presl Mirko) malo veselico, združeno z domačo tombolo. Vstopnina je znašala 4 stot. za osebo. Ves dohodek te veselice so izročili upravi bazoviške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Srce kipi zadovoljstva nad takimi dečki, kateri se že sedaj zavedajo da: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos". Upravičeno upamo, da ti dečki, ko dozore v može, ne bodo med najzadnjimi na braniku premile domače grude ogrožene od mogočnih sovražnikov. Bog jih živi ! Pevsko društvo „Trst" je imelo dne 25. junija svoj redni občni zbor v veliki dvorani Narodnega doma ob polnoštevilni udeležbi članov. Predsednik je v daljšem govoru razložil delovanje društva sploh v dobi enega leta, ki sicer ni bilo tako, kakor je bilo želeti, a to radi tega, ker je društvo sodelovalo vso sezono pri „Dramatičnem društvu". Ker je društvo sodelovalo brezplačno, se gmotno stanje društva ni zboljšalo, pač pa se je ugled društva dvignil in ima s tem moralno zadoščenje. Zahvalil se je „Dramatičnemu društvu" za prepustitev prostorov in kapelniku gosp. Poliču za brezplačno poučevanje petja. Pozval je pevce, naj tudi v bodoče zahajajo marljivo k pevskim vajam, da bodo nastopi čim častnejši. Namestnik društvenega tajnika je na to prečital tajniško poročilo, ki je bilo vzeto z zadovoljstvom na znanje. Istotako je bilo vsprejeto blagajniško poročilo. Na to so se vršile volitve novega odbora, ki se je v svoji prvi seji konstituiral tako-le : Anton Turk predsednik, Ekar Anton podpredsednik, Bukovnik Dragotin tajnik, Vodopivec Ivan blagajnik; Hreščak Dragotin, Benko Renat, Jug Josip odborniki; Sila Marij in Rože Josip pregledovalca računov. Velik semenj podružnice sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu bo 6. avgusta, za cerkvijo. Za ta semenj bo postavljenih veliko Šatorov za jedi, pijače in igrače. Pri veselici bodo sodelovala vsa šent-jakobška društva. Igrala bo godba. Vršil se bo tudi ples. Slovenci, pridite vsi! Ruska topničarka „Hivinec" se je včeraj zjutraj podala v dok ladijedelnice pri Sv. Roku v svrho čiščenja podpalubja. Ljudsko knjižnico v Rojanu ustanovi prihodnjo nedeljo 23. t. m. slovensko akad. ferialno društvo „Balkan". — Otvoritev bo spojena z veselico, katere čisti dobiček je namenjen ljudskim knjižnicam v tržaški okolici. Vspored priobčimo pravočasno. Promet nove dvojice vlakov na progi Trebnje-Novomesto. — UgodivŠi izraženi želji iz zanimanih krogov bosta, pričenši s 17. julijem t. 1. ob ponedeljkih in dnevih, ko se vršijo sejmi v Novem mestu, vozila na progi i Trebnje-Novomesto nova osebna vlaka z vozovi 2. in 3. razreda in sicer Štev. 2219 (odhod Trebnje ob 2. uri popoludne, prihod v Novomesto ob 2. uri 40 min. pop.) in št. 2220 (odhod Novomesto ob 3. uri popolud. Prihod v Trebnje ob 3. uri 40 minut popoludne. Osebni vlak št. 2220 posreduje neposredno zvezo iz Novega mesta z vlakom št. 2653 lokalne proge Trebnje-Št. Janž. Podpora za vseučijiški tečaj za slovenske okoličanske učitelje. — Mestni magistrat je razpisal 200 K podpore za vse-učiliški tečaj v Brnu. Prosilci ozir. prosilke naj se prijavijo ustmeno ali pismeno do 22. t. m. pri mest. magistratu. Tržaška mala kronika« Veliko poneverjenje. Lazar Fekete, blagajnik madjarske banke v Samoujvaru na Ogrskem je poneveril 350.000 K denarja ter nato pobegnil. Ogrska policija je obvestila o tej defravdaciji in begu tudi tukajšnje policijsko ravnateljstvo. Padel s prvega nadstropja. Anton Zombanelli, star 36 let, podajač, stanujoč v ulici Solitario 6, je delal včeraj v neki novi hiši v ul. Commerciale. Med delom se mu je pa izpodrsnllo in je padel s prvega nadstropja. Ob padcu si je zlomil 2 rebri in je zadobil druge poškodbe na telesu. Spravili so ga v bolnišnico. Nagla smrt. Canciano Rivetta star 60 let, prodajalec na trgu Scuole israelitiche je včeraj po noči nagloma umrl. Nezgoda. Na Kajetana Vascon, stan. na trgu S. Giacomo in Monte štev. 4, se je včeraj prevrnil vozni koš. Pri tem se je Vascon hudo poškodoval, zlomila se mu je nosna kost, dobil je dve rani na bradi in težko rano na glavi. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Morilec kočijažev v Draždanih ? Dne 15. minolega junija okolo ene ure po noči je v Draždanih v Schlosserstrasse neznanec naročil javnemu kočijažu Gustavu Win&er, naj ga popelje nekam iz mesta v en. Ko sta bila zunaj mesta, se je zgodil zločin, ki je po postopanju morilca enak tajnostnim umorom kočijažev v Trstu. Neznanec je od notranje strani voza ustrelil iz revolverja proti kočijažu, ki se je zadet na tilniku zgrudil mrtev na tla. Drugo jutro so našli truplo umorjenega kočijaža in par korakov na strani revolver, ki je bil še deloma nabasan, škatljo s patronami, in prazno denarnico kočijaža. Iz poizvedeb draždanske policije izvira z neko gotovostjo, da je morilec nosil popolnoma sivo obleko s kratkim površnikom, iste barve, klobuk „panama" in rudečo kravato. Ima brke po angleško pristrižene in kaže starost kakih 25 let. Draždanska policija je razpisala nanj talijo 500 mark. Nehote se usiljuje vprašanje, ni-li morda draždanski morilec identičen z morilcem tržaških kočijažev. Mnogo okolščin govori za to. Nasilen berač. — Predvčerajšnjem je 18-letni pleskar Alojz Vatta, beračil in nadlegoval pasante. Ko ga je redar posvaril, je mladenič arogantno odgovoril in ga celo okluftal. Bi je takoj aretiran. Uzmoviči. Josip Becze, ki je predvčerajšnjem prišel sem iz Ogrskega, da bi se uvrstil v godbo bosanskega polka, je bil okraden, ko je zijala prodajal na senenem trgu. Vzeli so mu uro z verižico. Radi suma na tej tatvini je bil aretiran 27-letni Teodo-lindo Furlanich. — Teodorju Bohač je bila, ko se je kopal, ukradena ura z verižico, v skupni ceni 50 kron. K slučaju kolere v Trstu. Zadnje osebe, ki so bile izolirane radi okuženja s pokojnim Chicchio, in sicer člani rodbine in dva sostanovalca, so bili izpuščeni iz kon-tumaca. S tem je slučaj Chichio absolviran. Od te strani ne preti absolutno nikaka nevarnost. _ Koledar in vreme. — Danes: Kamil LeI. sp. — Jutri: Vincenc Pavi. sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 28* Cels. — Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Tupatam padavine. Temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi. Društvene vesti. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi dne 6. avgusta zjutraj drugo jugoslovansko dirko izven Tržaške okolice. Popoludne ob 4. uri priredi veselico pri sv. Ivanu v Nar. domu. Pri veselici se razdelijo nagrade dirkačem in prvemu jugoslovanski trak. Izsrečka se tudi novo dvokolo. Slovanska kolesarska društva so naprošena, da se udeleže te slavnosti. Srečke so v razprodaji pri gospej Biček v Narodnem domu. Darove za dirkače sprejema gospod Kranjc, kavarna Minerva. — Seja kolesarskega društva se bo vršila v sredo ob 8. zvečer. Pevsko društvo „Trst". — Podpisani vabi vse gg. pevce, da pridejo danes točno ob 8. in pol zvečer k pevski vaji. Po pevski vaji jako važen sestanek. Ker mora odbor čuti mnenje vseh pevcev in ker gre za važno stvar za naše društvo, prosimo še enkrat, da pridejo za gotovo vsi. Naj nihče ne manjka! Vaja se vrši v gledališčni dvo- rani Nar. Doma. Zveza jugoslovanskih železničarjev i naznanja vsem odbornikom, namestnikom in ! zaupnikom kakor tudi delegatom, da se vrši danes dne 18. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih zelo važen sestanek. Z ozirom na važnost prosi odbor Z. J. Ž. da se vsi zadevajoči vdeleže polnoštevilno tega važnega sestanka. Mar. del. organizacija. Delavci iz mestne plinarne so vabljeni na sestanka, ki ju sklicuje centralni odbor in strokovno tajništvo za sredo 19. julija 1911. Prvi se bo vršil ob 6. in pol zvečer, drugi pa ob 8. in pol zvečer, oba v prostorih NDO. pri Sv. Jakobu. Tovariši! Udeležite se ju polnoštevilno in agitirajte za čim večo udeležbo! Naznanja se vsem članom, da posluje pravovarstveni urad samo ob petkih od 7 30 do 8. ure zvečer in sicer do 1. septembra t. 1. do končanih sodnih počitnic. Odbor." Vse odbornike in nadzornike „Gostilniške zadruge članov NDO uljudno prosim, da pridejo k nocojšnji seji, ker je na dnevnem redu zelo važna točka. ^ Predsednik. DAROVL — Za novo šolo pri sv. Jakobu darujeta gospod in gospa Čelan K 10. — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali od jun. do 8. julija : 100 K (ustanovnina) odvetnik dr. Val. Štempihar v spomin svoje pokojne soprogo Ane ; 25 K: profesorji kranjske gimnazije (poslal prof. dr. S. Dolar; 20 K; c. in. kr. gen. major Ivan Lavrič pl. Zaplas ; 15 K (zadnji obrok ustanovnine) : vseučil. skriptor dr. Iv. Žmavc; po 10 K: zobozdr. dr. E. Bretl, grad. podjetnik Josip Lončaric, prof. dr. Josip Marinko, ravnatelj ing. V. Remec, inšpektor Matija Skrajnar, prof. Anton Sušnik, prim. dr. Ed. Šlajmer, odvetnik dr. Fran Tekavčič in odvetnik dr. Janko Žirov-nik; po 5 K: trgovec Andr. Fajt, profesor dr. Fran Koprivnik, L. Mikusch, dež. veter, referent Iv. Munda, gimn. supl. Fr. Povšič, ravnatelj ing. A. Pukl, prof. Marija Wessner, trg. zbor. tajnik dr. Fr. Windischer in notar dr. Alojz Žnidarič; po 3 K: sodni predstojnik dr. Jak. Doljan in P. Endlicher ; po 2 K : rač. vsvetnik Jernej Kilar, dež. sod. svetnik dr. Štefan Kraut in prof. dr. Ivan Svetina. Skupaj 307 kron. Dozdaj„došle prispevke smo že razdelili. Ako ne dobimo novih prispevkov, ne bomo mogli začetkom Šolskega leta ničesar deliti. Upamo, da se to ne zgodi, ker se bo dobrosrčno občinstvo gotovo odzvalo našim ponovnim prošnjam za pomoč. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nad-revident juž. železnice v p. Dunaj III, Reis-nerstrasse 27. — Na koncertu Združenih skupin NDO pri sv. Jakobu so preplačali vstopnino sledeči gg.: Vitez 1 K, Grmek 60 vin., Ukmar 1 K 10 v., Vouk 40 v., Lovrečič 50 v., Novak brivec 1 K, N. N. 20, N. N. 60, Neimenovan 1 K, N. N. 22, Kreševič 1 K 20, N. N. 30, Stojkovič 4), N. N. 20, Novak 1 K 20, Slavec 3 K, Gul 20, Mahne 20, Frank 30, Baša 1 K, Magajna 10, N. N. 20 vinarjev in Kjuder 1 K. Odbor izreka tem potom p. n. darovalcem najiskrenejo zahvalo. Proces „Banta popolare Gorlzlana" pred goriško poroto. (Nadaljevanje petkove obravnave). Izpovedba Luzzatta. Skušal sem odpisati okoli 8800 K. Iz načrta te bilance je bil razviden dobiček 27.000 K. Čisti dobiček ni dopuščal, da bi se izplačala 5% dividenda. — Podal sem se k Luzzatu ki jezahteval, da se izkaže če ne večji vsaj ne manjši dobiček od drugih let. Tudi mi je nasvetoval razne odpise. Nisem vedel, da je to prepovedano. Bilance nisem falsificira!, ker so izgube B. P. bile krite z jamstvom Colle-ta. Jaz sem delal, kar so mi ukazali Lenassi in Luzzatto. Sicer pa vpise v knjigah nisem delal samo jaz, marveč tudi drugi uradniki. Kot subalteren uradnik se pač nisem mogel upirati ukazom predstojnikov. To je vse moje delovanje v B. P. Mogoče se me obsodi na par mesecev, na vsak način je to stvar porotnikov. Predsednik stavi na to Pianiju razna vprašanja. Iz odgovorov slede v posnetku sledeča dejstva. Piani: Bilanca, ki sem jo takrat napravil, je bila prva v mojem življenju. Druzega opravila v banki nisem imel, kakor vodstvo glavne knjige in knjig agencij. Tekoče račune nisem pregledoval. Ta posel je imel Colle. Slučajno sem videl razne račune, kateri se mi niso zdeli istiniti. Da se je držala tajnost o odpustu Colle-ta iz službe, to ni imelo namena zavesti v zmoto upr. svetnike, marveč, da se prepreči paniko med vlagatelji. — Onih 124.000 K vrednostnih papirjev, ki so manjkali po odhodu Colle-ta, smo pozneje našli. — Revizija se je izvršila dne 20. januarija. vr Trstu, dne 18 julija ibli. Stran H3 Preds. Bilanco za 1908 je smatrati za ponarejeno ? Pian: Tega ni možno reči; matematično je mogoče nepravilna, toda ne ponarejena, ker izgube so bile dejanski krite po Collettu. Drž pravdnik: Ker se današnje izpo-vedbe PJani-ja ne strinjajo z onimi tekom preiskave, predlagam da se prečitajo dotične točke zapisnika. — Sodni dvor odkloni ta predlog. Preds. Vam je bilo znano, da dr. Luz-zatto igra na borzi ? Piani. Da, in tudi v moji navzočnosti je dajal odredbe za nabavo papirjev. Pogodba med B. P. in Colle-tom. Prečita se na to pogodba med B. P. in Colle-tom. Po tej 1) Colle prevzemlje vse izgube, 2) B. P. se odpove za vedno kazenski ovadbi, če bo Colle držal besedo, 3) Colle ostane še tri mesece ravnatelj brez podpisa in z drugimi posli. V drugi pogodbi z dne 29. decembra 1908 je bilo določeno 1) Da Colle odstopi svoje hiše banki, 2) B. P. otvori Colle-tu tekoči račun 170.000 kron, ki se plača po 12 000 K na leto. Jamstvo bo obstojalo še, v policah glasečih se na 100 000 K, 3) Če bi izgube se množile mora Cuile preskrbeti dobre poroke, 4) Menice se bodo morale obnavljati z istimi podpisi, 5) Za obveze pod točko, 2) jamči brat Colletov Dionizij. Preds. Čemu se je dal Colle-tu tekoči račun ? Colle: Ker bi drugače ne mogel plačali. Pangrazi: Ali morete potrditi, da je bilo „notorično" znano, da Colle igra ? Piani potrdi in izpove še, da ni vedel za fingirane terjatve nasproti drugim bankam. Pangrazi: Ali Vam je bilo znano, da Colle igra za B. P. Piani: Za banko pač, ne pa za tretje osebe. Piani izpove dalje, da je vsak dan o izgubah na borzi poročal Luzzattu in Le-nassiju. Bilanco je sestavil a ni vedel da znašajo zgube 950 tisoč K. Podjetje Conforti je smatral za solidno. Sledi na to nekaj vprašanj Puecherja manjše važnosti. Ob 1. uri pop. se obravnava prekine. Prih. v ponedeljek ob 9. zj. Izjava Orzanovega sina. Sin Orzana je z ozirom na trditve dr. Luzzatta pri obravnavah podal izjavo v listih, da on ni nikdar imel kakih koristi od banke in nikoli da ni pri njej prosil denarja. Sploh da ni še nikoli ne pri kakem denarnem zavodu ne pri zasebnikih iskal denarja na posodo. Protestira odločno proti insimaciji dr. Luzzatta, češ, da je privilegirana oseba in zato da ni prišel pod obtožbo. * * * Govori se po mestu, da je neki porotnik v javnem lokalu izjavil, da bo on glasoval za oprostitev vseh obtožencev... Nekdo ga je baje ovadil policiji. Vesti iz Goriške. Iz Škrbine. Dne 14./2. 1911 je bil pred c. kr. okrajno sodnijo v Sežani Josip Jazbec iz Škrbine obsojen na 7 dnij zapora in v plačilo 20 K, ker je pretepal in zlostavljal nekega starčka. Starček je bil vstopil v gostilno, da se malo okrepča, a oni človek ga je začel suvati, metati po tleh in uganjati razne nespodobnosti na starčku. Iz Ajdovščine. Da bode župni zlet „Goriške Sokolske župe" dne 23. julija t. 1. v Ajdovščini tem krasneje vspcl priskočile so sedaj Ajdovskemu Sokolu tudi našs požrtvovalne gospodične na pomoč. Im Me so že sestanke, pt i katerih so si porazdelile raznovrstna preddela ter prevzele razprodajo v paviljonih za dan zleta. Kakor čujemo izza kulbf nameravajo cenjene Ajdovske dame ta dan sleherne hiše, kjer biva Sokolski duh, kakor tudi ulice, kirr se bode vrstil sprevod, okrasiti z zastavami, cvetjem in zelenjem, tako da bode že itak na sebi prijazen in ličen trg A do* ščina spremenjen v pravi zemljski raj. Mi, ki smo vedno v obl žju naših krasot c, smo uverjeni, da bodo le-te prav tekmovale med seboj, da ponese slehernji vdeleženec iz zleta 23. VII. t. 1. najkrasneje spomine. Na zdar!u Vesti iz Istre. Narodno slavlje pri Elerjih. Veselica, ki jo je priredilo minulo nedeljo društvo „Slovanski dom" pri Elerjih, je vspela prav lepo. Vdeležilo se je veselice mnogo narodnega občinstva iz KopršČine in tržaške okolice. Udeleženci veselice, ki so prišli z vlakom iz Trsta in Kopra so odkorakali z zastavo in godbo na čelu iz Škofij proti prijazni vasici Elerji. Ko so udeleženci korakali mimo gostilne znanega švigašvage Špagno-letta, je v isti neka iz zapeljanih revežev sestavljena godba začela demonstrativno svirati — dantejevo himno l Hladnokrvnosti in mirnosti našega ljudstva se je zahvaliti, da jih „godci" niso dobili po grbi, kakor bi bili zaslužili. Pod vasjo Elerji so goste pričakovali pevci in pevke bralno-pevskega društva „Slovanski dom", na čelu z društvenim predsednikom Josip Elerjem, ki je goste pozdravil s primernim nagovorom. Ravnotako je predsednik g. Josip Eler pozdravil vdeležence z odra, povdarjajoč v svojem nagovoru, da so tudi oni v Sv. Barbari pri Elerjih hoteli enkrat pokazati svetu, da so zvesti sinovi slovenskega naroda. Na to se je vršil ostali del veselice, pri čemur je izostalo društvo „Jadran" iz Ga-žona, ki je zamudilo vlak in „Čitalnica" iz Dekani, ki ni mogla priti korporativno, ker je njenemu blagajniku pogorela isti dan hiša. Zato je pa izven programa nastopila skupina pevcev društva „Slava" od Sv. Marije Magd. z moškim zborom Hrvaticam. Glede petja rečemo le toliko, da je „Slovanski dom" s svojim zborom iznenadil vse; nihče bi ne bil toliko pričakovaj od tega mladega društva. „Volarič" iz Čežarjev sicer ne razpolaga s številnim zborom, a pevcem se pozna, da goje petje z ljubeznijo in veseljem. Pa tudi „Istrski Grmič" je s svojim nastopom dokazal, da vsa zalega in ves Benatti-jev denar, vendar-le še nista mogla zatreti na Spodnjih Škofijah narodnega čuta, ki ima svoje najbolje ognjišče v „Istrskem Grmiču". Da sta „Velesila in „Slava" dosegli s svojim nastopom popolen uspeh, ni treba še posebej omenjati. Pred nastopom „Velesile" je njen predsednik g. Godina imel na vdeležence veselice primeren nagovor, ki je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Istotako je nagovoril občinstvo nadučitelj g. B e r t o k iz Sp. Škofije. Med posameznimi točkami je pod spretnim vodstvom gospoda Nazarija B e r-t o k a svirala godba najrazličneje narodne komade. Vendar to poročilce ne bi bilo popolno, ko ne bi se spomnili ob zaključku še g. Pi-cige, ki se je mnogo trudil za to slavje. Za ves njegov trud naj mu bo najlepše zadoščenje to, da je slavje izpalo nad vsako pričakovanje lepo in da je zato opravičena nada, da seme, ki je bilo minule nedelje zasejano na Miljskih hribih, obrodi obilo sadu. Lovsko in strelsko društvo za Istro bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, 23. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih gosp. Josipa Dellasavia pri Sv. Antonu s temle-le dnevnim redom : 1. Poročilo odbora. — 2. Poročilo preglednikov. — 3. Poraba letnega prebitka. — Določitev doplačila v društveni zaklad po novih članih. — 5. Sestava notranjega reda. — 6. Določitev kraja bodočemu zborovanju. — 7. Volitev odbora: a) predsednika, b) 6 odbornikov, c) 2 namestnikov. — 8. Volitev 2 preglednikov. — 9. Predlogi. Iz Doline. Smrtna kosa je zadela tudi v naši občini svojo žetev. Umrl je občinski sluga Ivan Stranj v starosti 56 let. Zapustil je dve mladi hčerki siroti. Spoštovan in priljubljen je bil pri vseh. Bil je 30 let pevec tuk. pevskega društva ;Vodnik". Kako je bil čislan pri tem društvu, o tem je pričal že 25-letni pevski jubilej njegov, ki ga je obhajal v čast vse občine in društva. V nedeljo ob 8. uri ^zjutraj vršil se je veličasten pogreb, ki je bil priča o spoštovanju občanov in pevcev do pokojnika. Na pogrebu so nosili zastavo društva „Vodnik" in pevci so mu zapeli pred hišo „Blagor mu", v cerkvi „Usliši nas", ter pri odprtem grobu „Tiha jamica". Petje je tako pretresljivo delovalo na množico, da ne pozabi tega trenutka. Pokojnik naj počiva v miru! Tudi značaj. Vreden drug Spagnoletta na Spodnjih Škofijah je gostilničar Božič, pri katerem se je minulo nedeljo vršila veselica „Zalege". Ta mož je bil še pred kratkim naš. Sedaj pa je naenkrat presedlal in se vrgel v naročje Zalege. Na volitvah je bil strasten agitator za Bennatija in svoje delo je blagoslovil minulo nedeljo sam, s svojo Zalegino veselico. In veste zakai je ta mož postal iz Slovenca. — Zalegaš ? On je hotel pristopiti kakor član k pevskemu društvu „Istrski grmič", hotel je plačati 30 kron ter postati tako ustanovni član društva, a stavil je pogoj, da se društvo obveže, da bo na občinskih volitvah delalo zanj, da pride v občinski zastop. Seveda društvo takega pogoja ni moglo in tudi ni smelo sprejeti. Zato g. Božič ne-le da ni pristopil k društvu kakor član, ampak je postal celo italijanašl Značaji pa taki! Zalega v Sp. Škofiji. Naši prodani reveži v Spodnji Škofiji so imeli minulo nedeljo veselico, na kateri so popili likof Ben-natijeve — trombe. Pravijo, da jih je obiskal sam Bennati, kateremu so baje poklonili šopek cvetlic. Ne morem pa trditi z gotovostjo, da je to res. Eni pravijo, da je bil, drugi, da ni bil, ali jaz ga sam nisem videl, torej tudi ne morem potrditi resničnosti te vesti. A če je Benati res bil v nedeljo na Škofiji, so se na vsak način tudi njemu usmilili ti zavedeni reveži! Sami priznavajo, da so — kozli l lz radovednosti je šlo minulo nedeljo tudi nekaj naših okoličanov, ki so se vdeležili veselice pri Elerjih, pogledat, kako je na veselici Zalege v Sp. Škofiji. Vsakega človeka, ki je prišel notri, so „Zalegaši" pozdravili z „bon žorno". Sicer so pa govorili med seboj izključno slovenski, ker druzega itak ne znajo. Neki naš Magdalenčaa je dobil tam med Zalegaši — tudi nekega znanca, katerega je vprašal: Kaj ste za prvo vi drugi ? Mož je Na obroke 1 JAKOB DUBINSKV Na obroke I j TRST — nllcm deli' Olmo 8tev. 1, D. nadstropje — Trst VeHta izM izfoMjei oblet za mm in mannfaMnrnega blaga W ter moSke ln ženske suknje. 107! UGODNI pogoji ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene broz konkurence. Mnenje gosp. dr. E. HUBERT-a BUDIMPEŠTA G. J. SBRRAVALLO Trst. Rad in z veseljem ustrezam Vaši želji in Vam lahko rečem, da ne rabim prvič Vašega izdelka ŽELEZNATO KINA - VINO SERRA-VALLO (Vino di C hi na Ferruginoso Serravallo). Že leta ga uporabljam v svoji praksi kot edino sredstvo s katerim dosezam najboljše uspehe tako pri odraslih, kakor pri otrocih in dovoljujem si Izjaviti, da mi je od mnogih kininskih in železnatih vin, vino Serravallo (zborno služilo, zato ga rad predpisujem in s tem pomagam svojim pacijentom. Jaz smatram to za stvar vesti in uporabljam samo to zdravilo, v katerem se lahko prepričam, da pomaga mojim bolnikom. Zahvaljujem se Vam za pošiljatev vina Serravallo za mojega stna, ki ga je jemal z uspehom. BUDIMPEŠTA, 25. 7. 1910. Dr. HUBERT. 5P POHIST S0LDN0: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH TRST - VIA MALCANTON - TRST § • v 8 Poktorica Klara Kukovec ima : SVOJ AMBULATORIJ : za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4V2 ure pop. :: LIFT :: :: LIFT. :: KroJačRlca za clulllste In vojake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n, Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za v*ako-vmtna dela. Blag« prve vrste, delo solidno, cene zmerne. s. De Vecchi 8 £. Skcrl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobov. SENO prve vrste po 8 K. Oves Bon po 20 K. Slama po K 9. Koruzna slama po K 12. Rastlinska ilma po K 2o. Otrobi „V" po 14 K. — Prodaja na drobno in debelo. Cene po dogovoru. F Trgovina in industrija železa DelnlSRo družino „0RE1H1TZ" u Trst«. Vse naše cenjene odjemalce opozarjamo, da smo naše pisarne ravnateljstvo blagajno in knjigovodstvo (za računstva na debelo in drobno) ti tako iz ulice Silvio Pollioo Št* 6, kakor tudi iz ulice Corso Št- 35 premestili v našo novo hišo v I. nadstropje. Vstop ali uhod v omenjene pisarne # Ig t ulici S Stran IV. V Trstu, dne 18. julija 1911 odgovoril, da — ne ve! Potem »te kozli — mu je odgovoril naš mož. — Da, prav imaš, kozli smo! je priznal oni drugi! To priznanje je na vsak način zelo dragoceno in mi vemo, da oni Škofijoti, ki so zato, ker so po lastnem priznanju, kozli — minulo nedeljo upiii: Eviva Bennati! ven-dar-le pridejo v kratkem do spoznanja, da je bolje biti mož, nego — kozel! Še o zalegi na Škofijah. Od druge strani smo izvedeli: Benattijevi pristaši so slavili v nedeljo popoludne svoje orgije v Mali oglasi Glasovir levo. Še v dobrem stanu se proda radi Belitve v ul. Ss&dion štev. 19, I 1248 Služba na deželi. gostilniških delih, plača po dogovoru. Naslov po^e In-eratni r-ddelek Edinosti. 1249 7nilhilo So neka gospa « Opčin (od Obe-£.yuuild JO liska do Opčin) 15. t. m. krasen c ct- r^ ' r«. r. ,* ~ - Jpman z brilantom; kdor je ta prstan našel, je na- - bconie. Da, v istrskih Škofijah SO si ne- prošen, da pa prinese v župni urad na OpČin>h, kateri „Italijani-, pomešani z onimi iz Kopra, kjer dobi primemo nagrado. 1251 hladili svoja čustva ob neprestanem igranju pr:nftrnx„ CQ mizar m. Majcen, „v Bei-godbe: Viva Dante . . . Tuzno je bilo po- « ripurubrt. dU vedere 28, vogal Torquato gledati na tO ubogo, zapeljano slovensko Tasso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištva ljudstvo, kako je rajalo do poznega večera,;_^2 pijano godbe in pijače zato, da so se iz- Dalmatincl/o nnofilno v ul-vestni nesrečneži veselili njihovega - pro- u Via '. * - i Fontana št 8 II., na levo. 127< slovensko večino oziroma mirno slovensko _ ljudstvo na svojih tleh!! — Od 13. junija UAp qp dekle za gostilno. - Via delle £cuole Še nismo daleč in 372 glasov za Mandiča | Nuove, „Tractoria alia citta. di New- dokazujejo, da so tu Slovenci gospodarji!! Yorg" St 2'2> *ri flv- Jflkobu-_1206 tajni kompanjon kron 10—12*000 za že začeto delo. Ponudbe na In^eratni i oddelek Edinosti pod „Veliki dobiček štev. 121>u. Očim ubil svojega pastorka. Iz Tr- j____ Si V&Sttfi&frSg delavsko, konsumno in je ubil svojega pastorka. Uršula Brodnik, posestnica in gostilni- Tržaslia posojil, in hranilnica t V lastili hiši. reglstrovana zadruga z j :: omejenim poroštvom :: Telefon št. 952. | Trst, Piazza Caserma Z, I- n - (uhod po Slavnih stopnicah) Hranilne vlogo sprejema od vnak^ga, Če tudi ni ud in j^jflg . ^ II Ol jih obrestuje mf^^ a j4 |0 Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod aam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5^/,,—6°'0, na menjice po 6°/0, na zastave po 51/,in na amortizaoljo za dalj-flo dobo po dogovoru o o o o o Uradre uro : od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urr.h. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. P«j$tno - hranilnični račun 816 004, Ima najmoderneje urejeno varnostno oeltoo za shramb* vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s kaien'ui ae najuspešneje navajaštediii svojo deco. Druge slovenske dežefe I išče se O , nrfrip c-t Rnn čarka v Trbovljah je pred dvema mescema izročila premoženje svojemu sedanjemu drugemu možu Jožefu Brodniku. Ker je pa pri izročitvi prezrla svoje sinove iz prvega zakona in ni vsem pripoznala enacega dela, zato je bil njen sin Viktor Knez zelo nevoljen. Včeraj je Knez prišel obiskat svojo mater. Prišedši v gostilno, je kakor navaden gost naročil pol litra vina. Natočil je in ponudil čašo najprej materi potem očmu. Kmalu nato sta se pa mati in sin začela prepirati. Med prepirom je mati vstala izza mize, stekla na cesto klicat na pomoč redarja. Mejtem je prihitel očim Jožef Brodnik iz druge sobe, v roki je imel kosir (velik nož za sekati steljo) in udaril žnjim svojega pastorka Kneza po glavi, da se je isti jakoj zgrudi!. Prihitel je redar Fran Grosar, ki je dal takoj poklicati zdravnika, i g| očima je pa aretiral. Došli zdravnik ni pa E| mogel drugo nego konstatirati smrt Viktorja 1 Ba Kneza. posojilno društvo" v Sv. Križu = = pri Trstu = = (vknjizena zadruga z omejeno zavezo) vabi na Restavracija Znidersič —— SAFJANE_____ železniška postaja med Ilirsko Bistrico in Opatijo, pešhoda l1/* ure. Avtomobilska postaja Trst—Opatija—Reka. Odda za letni čas od 1. julija do 30. septembra oziroma tudi z j. krajši čas 7 elegantnih sob. Gostilniške cene zmerne. - Za veo dobo po dogovoru. - Gozdna lega zdrava in prikupi j iva za. izprehode. - Priporoča se H. Žaidersič. >/ kateri se bo vršil dne 6. avgusta 1911. ob 10. uri predpoldne v zadružnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Razpust zadruge. 2. Volitev likvidaterjev. Razne vesti. Zaradi mačke v smrt. Na Dunaju se je dne 2. t. m. usmrtila koči j a zeva žena Ma- j H rija Klemiseh, ker jej je hišni gospodar od-povedal stanovanje zaradi mačke. Skočila je Bkozi okno na cesto. Pri tem je hotela pc-tegniti s seboj tudi svojega sina, ki pa se jej je srečno ;ztrgal z vso silo. Kolera ob tr em mo ju Kolera se v Italiji in v Turčiji čim dalje bolj širi. Toda še neugodneje vesti prihajajo iz pristanišč Črnega morja Ni skoro luKe, ki bi ne bila okužena od_ kolere. Ali to še ni vse. V nekih lukah črnega morja se je pojavila tudi kuga. HHHHHHEHiiiiiiiiiHiiHH ■■-V i g u f| JEDIL iN PIJAČ 11 H §1 H ii n y & a ii §1 ii g ii f| tiskarna „Edinost" v Trstu f| H ::: ulica Giorgio Galatti 20. ::: || fiEiiii9E§E3Hi!EiE3E3E3i3iiE3il cije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je j j založila v raznih oblikah in po zmerni ceni tiskarna „Edinost" v Trstu ::: ulica Giorgio Galatti 20. ::: POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st. Rfidi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, n&j prodam veliko zt-logo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p?odam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, Lsnje rujavo ali Črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Telikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Pošiljatev po povzetju H. SPiNGARN, eksport čevljev Krakovo it. 240 Sme se zamenjati in se vrne dpnar. 53 Županstvo Te&nica na Krasu vabi vse nad 10 let v Trstu bivajoče osebe, da se zglasijo v gostilni „Narodne Delavske Organizacije" in oddajo svoj naslov in druge podrobnosti y Bvrho dosege domoviiistva v Trstu. prodajalna manujaktur. blaga Izbera borgeta. perila in drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst MmmmmmmmMmm Zaloga obuvala ■■■d in lastna delalnioa. ■■■■ PAVEL VfSINTINi Trst, ui. Glosue Carduccl 31. FlllJ&lka al. S. Sebastlano 8. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo toč-. no in solidno po mzrmh cestah "D O -i ro- st O a obrt>ke! cc INI Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga. ^ajzniernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Auto matico". Telefon št. 251, Rim. II. 3* C/l S < fe c/x _ rx • n> JMSTC U Q(|Lf||2 Dobro jutro! Ham pa kam? treba Daslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal Ji Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo st. 31 ( Al buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadneiše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priuoroča se lastnik M. 1VANČIC. Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNiČ :: ob kolodvoru PodmeSec SPREJEMA V IZVRŠITtV: vse v stavbeno mizarsko strnko soadajoče izdelke za HtŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. Prat-LrO+nCI \-\rr\V*Y\\f>C* opremljena z najnov. rdi l\CUla LViJi lllLa stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino 1 Streg&rsti oMelci mli rse t strmarslfo stroko spadajoče Izdelke. - JAMSTVO! Via dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen. --329 4 Pismena priznanja visokih oseb so na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno. TOVARNA VOZOV PETER KERSIĆ v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana 1 ■■ (Kranjsko) - Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršič št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo. Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim. Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi. Irevliarnica ,,Alla &artorella'% Trst; I ^ ^ __ via VBOCH1A iT. 19 (1ASPBOTI ILAPĆIĆAUB OATTD — 77 Velika izbera vsakovrstna čevljev za moške, ženske in otroke, — Blago_iz-vrstno in Icene zmerne.