Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE >gi ie moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I Od boja do zmage Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes SfexJ. 30. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, III., 23. jalifa 1909. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto VIII VV . E. KJE JLU. ZiJDUltUd Hj V DENVER, COLO. JLFOJbrodošii!!! Janko Teržich, prirxjveduje o neznosnem delavskem položaju v Alaski. Cenjeni p-*?, delegati I. konvencije “Slovenske Narodne Podporne Zveze” v Chicagi, Illinois. SVETOVNI PREGLED. Avstrija. I>unaij, 20. julija. Kriminalni dogodki vzbujajo občno pozornost tukajšnjega občinstva. Občezna-ni oskrbnik skladišč ne delniške družbe, Karol Lechner, je 150.000 kron poneveril ter pobegnil. Ko se je zaznalo o poneverjanju itn pobeglosdi oskrbnika, koji je neomejeno zaupanje vzival, se je ravnatelj drulžbe, Wol'£bauer, usmrtil. — Ravnatelj hranilne- in kreditne banke “Merkur”, Hromat-ka je poneveril 700.000 kron in se v Dunavi vtorpil. Nemčija. Langendreer, Prusija, 20. julija. Premogovni prah je eksplodiral danes v nekem rovu v Mans-fieldu. Tri mrtve in veliko nezavestnih so na dan spravi-li. Ni znano koliko jih je še v rovu. Angleška. London, 20. julija. Iz Dunaja se bnzojavlja, da je bil dvorni vlak v katerim se je avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand j-l Rumunije vračal, na meji s sterilni streli napaden. Ena krogla bi bila skoraj nadvojvoda zadela. Vlak so ustavili in so nekega kmeta prijeli, kateri je puško i-mel, a trdil je, da je na divjačino streljal in ni mislil da bodo krogle vlak dosegle. Tisti vlak je bil ipri Segesvaru na Ogrskim s kamenjem bombardiran. ^ i —' Španija. Madrid, 19. julija. Nesreča v premogovniku pri Belmencu je bila veliko večja, kakor se je začetkoma mislilo. Javna cenzura prikriva število mrtvih, toda za gotovo se smatra, da od 700 zasutih premogarjev je malo število živih ostalo. V žlic cenzuri se trdi, da zasute ni mogoče rešiti, ker so se vse galerije porušile in vhode s kamenjem in premogom zasule. Tedni bodo minuli predno se bo moglo mrliče ven spraviti. Francija. Pariz, 19. julija. Zdravnika ■Calmette in Guerin, sta naznanila da sta sredstvo iznašla, -po katerem se pri jetičnem človeku dože-ne jeli dotičnik na človeški ali na živalski (govedini) jetiki, bolan. Pravijo, da ko se dožehe izvir bolezni, bo lahiko za zdraviti in končati jetiko. Rusija. Petrograd, 19. julija. Odredba o “izvanrednih varnostnih na-redib” čez mesto in provinco Petrograd, je za b mesecev podaljšana. __ Permi, 19. julija. V Kana- Teki se je čoln prevrnil, ter je 29 poljedelskih delavcev utonilo. Turčija. Carigrad, 19. julija. Trinajst o-seb, kateri so se minule revolucije udeležili, je bilo obešenih. Med njima so bili črkez Mehuned, Ju-„suf paša, prejšnji za.povednik armade v Ercerumu in Sajk Vale-diti. Vojno sodišče je lastnika časnika “Ifcdam” oprostilo. Švedsko. Stockholm), 19. julija, Osem a-narhistov, kateri so bili obdolženi, da so nameravali atentat na ruskega čara, so bili prijeti in potem iz dežele.izgnani. Marokko. Madrid, 20. julija, Brzojavka iz Mandle poroča, da se 1800 kabil-cev pripravlja za napad španskih posadk in da vlada silna razburjenost. Venezuela. Caracas, 19. julija. Manifest bivšega predsednika Cipriano Castro na venezuelsko prebivalstvo, v katerim svoje vladanje opravičuje, je bil v parlamentu preči-tan, a s zasmehom in zaničevanjem sprejet. 'Splošno začudenje je povzročilo, ko .se je -manifest posebnemu odseku izročil, da o njem poroča. t*"Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošilja! IZ DELAVSKIH KROGOV. Pittsburg, 20. julija. Ves Pittsburg je silno razburjen zaradi dogodkov. kateri so se pretečeni torek dogajali ko so delavci v “Pressed Steel Car Co.” v McKees Rocks zastavkali. Kjerkoli je danes govor o nezaslišanim izkoriščanju. in zločinskem; uničenju -delavskega življa, se vsakemu zrcali rudečica sramu nad do-godljaji v McKees Rocks. Edino odgovorni voditelji Pressed Steel Car Co. nimajo niti najmanjšega človeškega sočutja. Nasproti vsem razmotrivanju družba edino odgovarja, da nima ni-kakoršne izjave dati. Skrajni nedostatki so spone belih sužnjev v McKees Rocks zlomili. Prava sužn.jost je bila vzrok, da se niso delavci že popred uprli. Samski delavci zaslužijo komaj, da se do site/ga na jedo; oženjeni pa glad trpijo, žene in otroci so hirali. Vso delo naporno, Strajno in težko in psi njihnih gospodarjev so imeli boljše življenje kot delavci-suižnji. Stavkajoči so obelodanili celo vrsto plačilnih čekov, iz katerih je razvidno, da ni nikdo čez 17 centov na uro zaslužil oziroma plačeno dobil. Družba je enostransko plačo določila in delavec ni nikoli znal, koliko zaslužijo akoravno so zadnjo moč zastavili, da bi več zaslužili. In ko pride plačilni dan, vidijo siromaki, da so se pri kompaniji še bolj zadolžili. Pressed Steel Car Co. zna tako uravnati, da katerega, v delo vlovi, ga iz verig več ne izpusti, dokler ga smrt ne reši. Od strojev raztrgan, od jeklenih grud zmečkan, od žareče tvarine ožgan ali pa na sličen način stori vsaki konec, kdor ima “srečo” pri Pressed Steel Car Co. vposlen biti. Svoji osodi ne ubeži nikdo siromakov; edino vprašanlje je če ga prej ali slej zadene. Vse to in še sto in sto drugih žalostnih razmer je prignalo delavce do odpora, do stavke. Pittsburg, Pa, 19. julija. V konferenci med uradniki “Republic Iron & Steel Co.” se je zjedinila plačilna lestvica za leto 1909, ter je s tem štra.jk 10.000 delavcev te drulžbe preprečen. Nova lestvica je skupaj podvojeno toliko visoka, kot ona lanskega leta. Butler, Pa. 19. julija. Pri štraj-ku Standard Steel Car Company v Lyndora, Pa. je .prišlo do krvavega spopada med inozemskimi in ameriškimi delavci. Več inozemskih delavcev je bilo ranjenih. “ Amerikanci” so bili proti stavki in ko so hoteli na delo iti, prišlo ie do spopada. Vsi saloni v Lyn-doru so zaprti. Sheriff Caldwell je v Harrisburg po državne kon-stablerje (Pennsylvanske kozake) brzojavil. NA PRODAJ. Proda se hiša in lota, z vsem premičnim in nepremičnim ¡premoženjem. Lota je 50 čevljev široka in ISO dolsra. Na vrtu je zasajeno sadno drevje in vinska trta, katero- že rodi. Hiša ima 4 sobe, je delana iz lesa in je na no-vo pobarvana1. Skeden je iz cementa-; vodnjak je poleg hiše in je 65 čevljev globok. Za natančnejše informacije in ceno se je obrniti na J. Kaiser, Box 58, Dalzell, Til 30-34 DEWIRJE II STHR8 DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.55 ............... 100 kron, za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.75 ............... 500 kron, za $ 205.00 .............. 1000 kron, za $1020.00 .............. 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v ll/do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 8’ Cortland St., New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, O k to RAZNE NOVICE. t ------ Patten-ova žrtev. Wm>. Wayne Belvin, katerega je vratar tvrdke Bartlett, Patten & Co. ven vrgel, ker je hotel pšeničnega kralja videti in Iž njim obračunati za zgubljeni pol miljena dolarjev je prišel prost. Sodišče iga je oprostilo, na prošnjo in izpoved, da je bil takrat ; v “vinskem” cvetu, ko je hotel videti Pattena. Patten ni prišel na sod, vkljub temu, da ga je ogromna množica pričakovala. Namesto njega je prišel vratar, kot glavna priča v tožbi. Bomba št. 32. Kak strah! Čikaška policija jc ■že tako oplašena pred anarhisti, da beže, kedar kedo med nje vrže kamen, češ, bomba št. 32 je palia med nas. Neki James Pratt iz Canade je iz osebnega črta do policije vrgel v policijsko postajo opeko (eigel), ki je pal med na stolih leno sedeče policaje. Joj, pa to so skočili po konteu in sergeant je celo zavpil : Look out ! Bomb 32 ! iPratta, ki se je srčno smejal temu cirkusu, so zaprli. To so pa korenjaki, ti naši k-o-ličkarji ! Ameriška justica dela googoo eye, kedar ima pred seboj kakega: v črno haljo zavitega pridigarja, morale — v srcu in početju pa pravega svinjarja. — Tako se jc zgodilo v Chicagi v obtožbi proti Rev. Robertu Morrisu Kemp, kateri ie bil obtožen radi nad mladino uprizorjenih orgij — in katerega je sodnik Kersten oprostil. Kaj ne časnikarje, ki pišejo o takih »vinarjih se zamra po eno leto in več v zapore, svinarje pa pušča-, da vživajo prostost? Krvniku ušli. Cordova, Alaska, 18. julija. — Med partijo 100 Rusov, kateri so včeraj s .parnikom “.St. Croix” iz Nome senu dospeli, se nahaja več političnih jetnikov, kateri so pred več mesecev iz kazenske kolonije v središču Sibirije pobegnili. Partija je d-ospela v Nome iz Sibirije na ruskem, parniku “Vaarg” in se je potem nemudoma ukrcala v tukajšnji pristan. Obleka — uniforma — katero imajo begunci na sebi je od vojakov, koji so padli v boju marca meseca pri Touke-tosku. Kozaki so oddelek jetnikov zasledovali a so bili poraženi, na kar so mrtve vojake slekli in o-blieko pobegli jetniki nase oblekli. Nevarna bolezen. Y Dunning bolnišnici je pet o-seb zbolelo ha “Pelagra” bolezni, katera je v vročih krajih in v Južni Italiji vdomačena in po zdravniškim izreku neozdravljiva. Dva po ti bolezni obolela sta že umrla a trije pa hirajo polagoma dokler jih bo konec. Zdravniki pravijo, da je vzrok bolezni zavžitje pokvarjene pšenične moke. Ta bolezen se je septembra meseca 1. 1. vprvič pojavila. Bolezen se pojavi najiprvo na koži kot lišaj, kateri se zatrovi v meso. kosti in možgane. V vročih krajih sledi smrt v treh mesecih po nastopu bolezni. MED BESEDAMI: Glas Svobode: “Hvala lepa Proletarec, da si znižal vozne cene v Chicago. Sedaj se bodejo lahko tudi delegatje iS. N. P. Z. vozili v Pullman barab”. Proletarec: “‘Pa zakaj se ne bi, saj se je tudi nas glavni tajnik Krže s celo familijo in pohištvom vred pripeljal v Pullmanu.” Glas Svobode: “Vidiš, da ne boš mislil, da ne dam usluge za uslugo, bom pa gledal, da se.Tvoj oče Kaker v “zlatem” vozu zastonj popelje — ričet jest’ . . .” Listu v podporo. John Močnik 50«; Geo. Brinšek 26c; F. Selišnlk 25«; Neimenovan 25« ; F. Richter 30«; K. Zgonc 50c; F. Čuk 26«; A. Janeček 50c; J. Kaiser 26«. Vsalk slovenski dčlaveo mora citati “Glas Svobode!” SOCIJALISTI ODSLOVLJENI. Steel trust, cerkev in časopisje napada propagandiste rude-čega prapora. Bethlehem, Pa. 21. julija. — Steel Trust, cerkev in meščansko časopisje je uprizorilo hud napad na socijali-stično stranko, boječ se pred rasteeo močjo soeijalistiene-ga gibanja. Formacija ogerskega lokala v So. Bethlehem je zanetila oigenj in steel kompanija je odslovila 32 delavcev-socijalistov kot rezultat prvega spopada. A. Varlarky, župnik St. John’s Magyar Catholic cerkve je pa izobčil iz cerkve vse one, katere je trust odslovil zaradi izpovedbe svojega političnega naziranja. Tu. di časopisje se zgraža nad ustanovitvijo so«, lokala, — a vse nič ne pomaga. Najlepše je pa to — kar je tudi višek nesramnosti naslednika o-nega skromnega Nazarenca, ko je izjavil, da socijalisti so sami nepridipravi, .potepuhi, delaniči in vse bi se moralo nazaj v stari kraj poslati. Ta dušna revica bi --~x lahko zavzemala kako mesto na Ellis Islandu, da bi tam točila ovoe od kozlov. Vprašamo ga pa: Sčim bi si on služil vsakdanji kruh, ko bi se vsi Ogri po njegovi želji v stari kraj poslali? In, ali so popi v zvezi z kapitalisti? —--- “SOSEDOM IZZA PLOTA”! Mi svobodaši čakamo še vedno na dokaz našega koristolovstva, in ako tega vi okolu revolver žur-nala “Proletarca” ne dokažete, smo primorani pričeti v drugim tonu, kateri bo hud udare za vas, ker skrivati se ne boste mogli ne pod mizo, ne pod klop in tudi medvedov brlog ne bi bil dovolj prostoren za vaše skrivališče; mi imamo dokaz v rokah. Na plan “sosed izza plota”, zbudi se iz spanja! Ako ne dokažeš nam naše koristolovstvo, potem beži za plot kamor spadaš in spavaj spanje krivičnika. Toliko za danes. Collinwood, O. 18. julija 1909. J. Potočar. K. Kotnik. POZOR! POZOR! POZOR! Današnjo izdajo lista Glas Svobode smo poslali večini rojakom na ogled. Kdor se misli naročiti na list naj to takoj stori in pošlje naročnino in sicer celoletno $1.50, polletno pa $1.00 na upravnilštvo “Glas Svobode Co.”, 597 W, 2Qth Street, Chicago, 111., kateri pa ne mara lista naj nam istega vrne,* ali pa da prijatelju, da ga čita. Uprav. “Glas Svobode Co.” OBVESTILO. Člane oziroma društva S. N. P. Zveze s tem najvludneje prosim, da prenehajo s korespondenco v teku konvencije in to pa radi tega, ker takrat bo preveč nujnejšega dela in ne bo časa za odgovarjati. Seveda zadeve tikajoče se konvencije so izvzete. S pozdravom Jos. Ivanšek, glav. tajnik. ROJAKI POZOR. Prejeli ¡smo od tvrdke Dergance, Widetich & Co., 1622 Arapahoe Str. Denver, Colo. par pozlačenih gumbov zia zapestnice, ki imajo vtisk S. N, P. J. Ti gumbi stanejo samo 75«. par in so v resnici mojstersko delo. Vsak rojak in član S. N. P. J. naj bi imel par takovih gumbov. Tudi opozarjamo rojake, da ta tvrdka ima lepo zalogo zlatnine, kot ur, verižic, uhanov, prstanov itd.. Ti rojaki so nam osebno znani in jih. najtopleje priporočamo sl. občinstvu. Unravništvo “Glas Svobode” Listnica uredništva. Janezov J. Bingham Canyon, Utah; Clevelandski Pavliha; No-namicus v Clevelandu in drugi. Vse pride prihodnjič na vrsto; za sedaj prekasno dobili. Zdravi ! A. S. Korona, Kans. Vaš dopis ni za v javnost, ker ga niste podpisali. Sicer pa je volkov tudi drugodi dosti in ne samo ,pri Vas. Denver, Colo. 20. julija. —Janko Terzičih, rodom Dalmatinec, član izvrševalnega odbora Zapad-ne premiogarske Zveze in organizator okrožja št. 8, ki obsega A-iasko in Yukon, je pri zborovanju z živimi besedami podal dogodke In žalostni položaj delavstva v teh teritoriiih. Pri zadnjem zborovanju je bil Trzich imenovan organizatorjem in je takoj odpotoval v Douglas, Alaska, kjer je .prevzel vodstvo štrajka v TreadvveD rudnikih. Tudi predsednik Moyer je šel tja * mesecu avgustu, da preišče situacijo štrajka in če mogoče privede celo stvar do mejsebojne poravnave. Moyer je večkrat poskušal priti v dotiko s nadzornikom rudnikov, katere laste Guggenheimi, od katerih je jeden zvezni senator za državo Colorado, toda nadzornik Kenzie je odklonil vsak sestanek. Moyer je obdržaval shode in govore, kateri so bili vedno polnoštevilno obiskovani. Da je kapitalistično časopisje vsakojake gorostasne laži poročalo o organizatorjih in članih Federacije je brezdvomno. Toda vse to ni popolnoma nič oviralo organizatorje pri njihovem napornem delu, ker delavstvo je zahtevalo, da stopi v ožjo zvezo s Federacijo Ker se kapitalisti le niso hoteli podati napotil se je Moyer v Prince Rupert, da tam dobi delo z.a na pomanjkanju trpeče štrajkarje. To se mu, je tudi deloma posrečilo. Veliko se je potrošilo za Voznino štrajlkujločih delavcev, katerim; se je preskrbelo delo po drugih krajih in Federacija je za to ogromne svote izdala. Federacija je poslala na- svoje stroške vse samske štrajkarje v Seattle in druge kraje ter jim tudi dala po $3.00 za na pot, ker skoro vsak je bil brez centa'. Glede štrajka v Douglas Islandu je rekel organizator Janko Teržich, da je Treadwell Mining kompanija neprenehoma dobivala ljudi, kateri so bili skoro vsi ino-ziemiei in ji šli slepo na limanice. Večina došlecev ni vedela o žalostnem položaju, ki vlada v tem okrožju, a poleg tega so jih pa lažnivi agenti varali s te.m, da so jim obljubljali delo na železnic-nih progah, ko so pa enkrat tja prišli morali so iti v rudnike in tam češ-nečeš delati, ker kompa-nija je pretila, s sodnijsko prose-kueijo in kazni j«. V teku vsega tega časa so Terzič in drugi člani Zapadne pre-mogarske Zveze gledali na to, da so v vsih ostalih kempah imeli delavstvo vedno dobro organizirano, poleg tega so pa vedno pazili na prazna unijska mesta po rudnikih, da so ista napolnili s štrajku-jočimi delavci, ter jim na ta način pomagali iz bede. Tržieh je imel tudi odsek ljudi v Seattlu, da so.pazili na v Alasko ploveče parnike, poučili delavce o on-dotnih razmerah, ter jih tudi skušali odvrniti od nameravanega srečolovstva v Alaski. N,a ta način je bilo veliko pomaganega za vzdrža vanje solidarnosti med štrajikarji in boja proti Treadwell Companiji. V Alaski je sedaj približno in 1900' Italijanov. Slovanska kri, ki se pretaka po Teržichevih žilah je pokazala na tem zborovanju, da je vedno zvesta svojemu poklicu. Obupa ne pozna 1 Teržich je rekel med drugim: Boj je hud in zmaga bo naša, za to šemi porok naši vrli Federaciji. Ko ne bi bilo toliko kapitalistične skrivne policije, bi že zdavna praznovali zmago, ker pa so te pošasti povsod in vsikdar pri' roki, se moramo čuvati, da nas ne požro.' Zmaga pa le bo naša — delavska.” Ne dolgo tega je bil Teržich v Cordova. Alaska, in pravi da stanje ondotnih delavcev je nekaj groznega. Med 409 in 500 premo- Radostno pozdravljamo cenjene «•e bil v stari domovini razredni sodrug? kajti on mora delati in sicer takoj delati. On ne more čakati, dokler se njiemu prostor nudi, ikoji delavni pogoji ali plačilne obljube mu ugajajo. Na kratko rečeno, “trošnina” ga morebiti za or v e dni obvaruje skrajne sile, toidla, zagotovila katerega maseljniški urad v tem išče, in-i moči najti. Toliko groznejše in odgovornejše so te najnovejše zvijače, katere se naseljencem delajo. Delavni masi/tej dežele ni na nikakšen način pomagano • bedne, kateri si mislijo tukaj novo šivljenjia u-st variti, se jih oropa za zadnjo nado. Vse kaže kot da se jie naša bouržuazije na to vrgla, da naseljevanje, katere značaj se ji preveč revolucijonaren vidi, kolikor možno omeji. Delavski razred v Zdr. državah ve temu nasprotno prav dobro, da on, naseljevanje nemore ovirati, če bi tudi ‘hotel. Za sedaj je meščansko' časopisje v Evropi z svojimi bajkami v prilog ameriške veleindustrije, toliko doseglo, da je v Z'dr. državah več delavcev, kot je ¡ponudb,a dela. Zatorej še me bo konec proletarskega preseljevanja; toda bo dolžnost mednarodni razredni solidarnosti, da ameriško delavstvo za to skrbi, da n ju, na tukajšnji obali privabljeni brati in sestre n,e bodo zopet tiranskemu samovolju fcakšnjega carizma ali pa autokratični bour-žuaziji izročeni. DRUŠTVO “ SLAVIJA” Št. 1, S. N. P. J. IN NJE KANDIDATI ZA DELEGACIJO V CLEVELAND, OHIO. Pa1 naj še kdo reče da se čudeži ne gode! In da se je pri društvu “Slavija”” št. 1, pravi čudež zgodil, nam dokaižuje izid volitve delegatov za konvencijo S. N. P. J. Svojega upliva diomiišljajoči Zave itn ik je z njegovo kandidaturo propadel; ni delegatom izvoljen in to je ja čnidelž. Tako bi si marsikateri mislil, kdor temeljitejše ne no;zna iium,-buk Joža. Zavertnika, v bojim “meštirju” je on mojster da mu ga ni para. Ali temu ni tako. Da ni Zaver trni k delegatom izvoljen je edino vzrok, ko so člani društva “'Slavi,je” št. 1 sprevidli in se zave,::'.] i, da Zavertnilk ni nič druze-ga, kot nizkotni humbugar, tako v mišljenju kot v ,ciljanju in kdor si ujeva za kažipot izvoli in njegove “ izborne” svete posluša je prav gotovo — zgubljen. Zavertniku še ni nikoli najma-nie na misel prišlo, da bi kan v korist in blagor ljudstva storil-kar stori, je vedno zahrbtna krinka, ;za ktiero sebični in podli nameni tičijo in Zaviertnik je vedno in povsod pripravljen svojega bližnjega izdati, samio če mu kaže lastna korist. Smelo- trdimo, da Zavertnik nima ne enega pravega prijatelja in to zaradi tega, ker vsaki takoj sprevidi nakane nje-golve, katerih sie pošten človek sramuie. Njegovo zvezno prijateljstvo obstoji iz oseb ala Kaker, Molek, Petrič in taike-jednake, ker “gliha skup štriha.” Društvo “Slavija” št. 1, je bilo ueorno društvo. V blagajni je bil denar okoli $400 in se ve tudi ni imelo dolga. Prišli so drugi časi, časi katerih društvo ne bo kimali prebolelo Zavertnik si je' znal' lahkoverne pristaše in pa take, katerim n,i za moštvo bogsiivedi koliko. pridobiti in društvo je začelo hirati na zastrupljen ju;, katero iz Zavertnika, puhti, kajti kjer je vsega zna joči, vsega vedini in pa čez vse “(pošteni” Zavertnik, tam je okoliše okuženo. To je resnica in pride čas, morabiti prej kot si kdo misli, ko se bo to dokazalo. Društvo “’Slavija” je štelo svo-j.ečaisno do 180 članov, a kje so sedaj ? Nekaj jih je paša Krže po Zaveriniikovem nasvetu, ven pometal. to pa tiste, katerih sta se naj bolj bala; drugi so p,a iz društva izstopili ker se jim je neeu-vani terorizem gabil. Le nekaj zavednih mož straij.a pri društvu, u-naiolč, ,da prideio drugi časi, toda če pridejo taki kot so 'nekdaj bili, tega .ne bo več, voz, gospod-ar-stveni vo'z jie zavožen in nemora se več na prejšnjo mesto postaviti. Zavozila sta Zavertnik in Krže in pa tisti kateri so se očividnemu humblugu vkloniii! — Predaleč nas bi privedlo,, če bi hoteli vse krivice naštevati in zato sie omejimo samo na volitev delegatov. ■Da je1 Zavertnik pr opal, kaže dia njegova zvezd,a zatemuje. Francoski cesar Napoleon I. je bil male postave> toda velikanskega ■duha ; Zavertnik je pa velikanske dolžine a pravcata duševna reva. On ni na to mislil, da vsaka krivica se maščuje prej ali slej, ali maščuje se žte in maščevala se bo temeljito. Bilo je nič manj e kot 6 kandidatov. Pri prvemu glasovanju je oobil g. Mohor Mladič 16 glasov, Zavertnik 16, Frank Stonich 32, in «klijte — “poštenjak” Kaker je dobil s svojim glasom — 6 — glasov. — Ko j:e Zavertnik vidil da pride do ožje volitve, ob jedrnem pa tudi sprevidel da njegova kandidatura je od muh — je hitel izjavljati, da on odi svoje' kandidature odstopi. Tukaj je hotel pokazati svojo “grozno kiuinšt”, mislil je namreč, če od kandidature odsto-ni je izvoljitev njegovega ožjega nristaša Frank Stonicha, zagotov-ljiena. Člani niso privolili: v takšen ¡kompromis, in volilo se je v ožjem- krogu, ter bil' Stonich z 36 glasov izvoljen. Zavertnik je sicer dobil zvestega pristaša v Sto-niebu, toda da bi on v toliko upli-val in- priuomogel da bi “sosed izza plota” jednotno glasilo postiti. ne verujemo. Značilno je, kako so se tiči lepo razvrstili. Petrič frank z trejmi glasovi kandidat pri “Narodnih Vitezih”, Zavertnik propali kandidat pri “Slaviji”, in na ko društvo še zmerom 1'20 članov šteje, tedaj 16 glasov pomeni toliko, kot da kolovodja Zavertnik je ničla, mrtev im sedaj en dan bo zginil iz površja, kar je že ¿davnaj zaslužil. Sicer pa, da ni delegatom izvoljen, toliko bolje za njega. . Na konvencijo pride nekaj mož, kateri bi z Zavodnikom temeljito obračunali, tako pa ne bo mogoče ; ;ZavertnIk: se rajši pod klop skrije bot pa da bi oidgov-OT dal, kar j>e iza.krivel v pogibel S. N. P. J. Kjer je Zavertnik, tam je nesreča. V Ljubljani je soc. -demokratična stranka ob 200 gl. prišla, Zavertnik ve kje so; v Trstu je strankino Glasilo “Delavec” propadel, Zavertnik ve kdo je bil krivec temu, v ljubljanski sirotišnici se morabiti še danes sirota nahaja, sorodniki tu v Ameriki so 'denar, da siroto sem dobijo o-sebi izročiti, kdo je tista oseba? Zavertnik ve, a sirota, kakor rečeno, je miorabiti še v sirotišnici, vsaj sem v Ameriko jo ni. Bilo je $80, kam je bil prišel denar, in kaiko s-e jo bil porabil in še lepši pa kdo in kako ida se je denar vračal, o tem -bomo še spregovorili, pisma in priče imamo na razpolago. Takisto bomo tudi spregovorili še besedo o zadevi Zavertnika in Anton Kunca iz Dol. Logatca na Kranjskem. Imamo pismo od tukajšnjega odvetnika g. Saltita pri katerim se je Zavert-nik izjavil da Anton Kunca ne pozna in da ni nikomur -niti centa 'dolžan,. Kune je sosed Zavert-n-ikove rodbinske hiše, službovala sta- skupaj pri 'železnici in bil Zavertnik pri KuncU v gostilni, a v žlic temu ga “pošten j akar” ne pozna in izakaj ga ne pozna ali poznati noče, bomo pisali, pisma imamo v rokah in še droge stvari imamo, katere 'do neba smrdijo. In taki ljudjie s-e silijo v 0-spredje, hočejo- biti ljudski vodi-teljiii pa še niti za strašilo v proso ne bi bili. se bi jih preveč prijelo. Tedaj, kakor sm-o omenili -bil je kot kandidat tudi “z božjo previdnostjo1’1 navda-hjeni Kaker. Predrznost, ne-čuvana predrznost! Ko je bil ta možakar vprašan če kandidaturo sprejme, hitel je na eno sapo: ja — ja — ja, sprejmem, sprejmem, sprejmem-, in dobil je 5 glasov z njegovim' 6.----- Kaj to pomenil? Kdo je oddal svoj glas Katkerju? To je škandal vseh škandalov! Kdor je v prilog Kakierju oddal svoj glas iz norčije, tako je dotični res brez pameti. Delegacija katera skupno 4000 članov zastopa ni mikakoršna bedarija, stvar je preresna da bi se falsifikatorja im ponejevemika delegatom volilo. So pa resno Ka-kerja "delegatom izvoliti mislili, tako so pa slabši kot otroci, ki ne vejo kaj delajo. Škandal tu, škandal tam1! Edino ena je, katera obieče da sie utegne vsaj nekoliko do roba pripravljeno S. N. P. J. zopet v red privesti, im to je ko bo nekoliko delegatov takih, ki so možje ter se ne bodo .dali za čašo piv« in priliznjene besede za nos potegniti. Ves glavni odbor z hujskači ala Zavertnik vred takoj na zatožno klop žnjimi. Obračunati je veliko, grozno veliko, obtožbe v “Glas Svobode” so opravičene in za tt naj se možakarji zagovarjajo ako jim je mogoče. Kar so jednotnega denarja po nepotrebnem zapravil, naj povrnejo;, potem pa jih poslati v Puil-m-anu v -deveto deželo. 'Značaja, tega manjka, ,ako bi možakarji samostojnost imeli, bilo bi marsikaj drugače, a tako — 'V prihodnji štev. “Glas Svobode” spregovorimo o “obrambnem odboru”, da pokažemo našim cenjenim 'čitateljem, kakšnja mojstra sta Krže — -Zavertnik o far-bariji iin, 'kako se dajo kalini valoviti, ¡da denar preč mečejo namesto da bi družini kruha kupili. Nemški razuzdanci. V Saarbrii-ctkemn so zaprli 21. m. m. nenadoma 46 oseb1, pon aj več iz boljših rodbin. Dognali so namreč, da so ti razuzdanci počerijali jako nečedne stvari v hotelih za tujce z mladimi šolaricami. 24 deklic je nriznalo in izpovedalo o celem početju, nakar so jih seveda izključili od poduka ita izročili staršem. Preiskave se nadaljujejo in bodio Ikaikor kaže odkrile še več zločincev. Zakaj smo prisiljeni organisirati unije ? Piše illinojški premogar. Angleški pisatelj' Bacon pravi: “Read not to contradict nor believe, but to weigh and consider.” Da 'resnica! Ne čitaj zato, da bi uporekal ali verjel, temveč pretehtaj vsebino in pomisli--------- Dragi bratje delavci! Dovolite mi, da 'Vam ukradem malo časa in da vas potegnem! v dizfcuzijo o stvari, ki je na, vsak način velepomembna za vsacega nas delavcev. V tej diskuziji b-om odprt in ker se gre za interese delvstva se ne ustrašim če koga nehote užalim, saj jaz sembil tudi m noge k rati užaljen in privadil sem se že vsaki žalitvi. ISfeočimo kar v stvar. Zdi se mi skoro nepotrebno, da bi vas vprašal če ste Član kake organizirane unije, posebno Vas čitatelje ‘Glas Svobode’ ker kakor se mi dozdeva, je vsaj večina citat,eljev organizirana v dobrih delavskih linijah. Oni delavci pa, ki še niso člani delavskih unij, in ki se vstopu v iste branijo s vsimi štirimi pa svetujem,, da poberejo svoja ‘šila -in kopita ter jo udarijo v temno Afriko za Theodorjem, ker sram jih bi moralo biti. ako bi ¡pogledali obraz unijskega delavca in v srcu gojili roržnjo proti njemu. Taki delavci nimajo prostora v tej deželi organiziranega delavstva in najprimernejši prostor zanje je, kakor že rečeno afrikanski “jungle”. Kot član vaše unije se morate vedno boriti za boljše stanje, manjši delavni čas in večjo plačo. Ali če se tako pripeti, da so razmere delavnega časa in plačila v vaši obrti primeroma ugodne, aii vsaj take, da ste ž njimi začasno zadovoljni, potem pa morate vedno čuvati in pripravljeni biti za vsak boj, v katerem bi se vam skušalo prikrajšati vaše že obstoječe pravice. Delavec, glej, ali ni potem že skrajni čas1, da premišljuješ o širšem in popolnejšem pobratimstvu interesa vesoljnega proletarijata? Se v,e da! Unionizem je prva stopnja v pripoznanju interesov delavstva. Dolgo časa predno so delavci prišli do prepričanja za potrebo pri-poznanega družabnega zistema, so razne okolščine, kakor plača, delavni čas itd. zahtevale, 'da so se organizirali v- svrho obrambe proti svojim delodajalcem. To že potrjuje fakt, da delavci niso še nikoli dovolili, da bi bili njihovi delodajalci člani strokovnih unij, potem ipa naj je bil delodajalec še tako blaga duša. Zdrava pamet nas uči, da delodajalec ima popolnoma drug interes 'kot pa delavec, in radi tega delavstvo ne smatra za koristno, da bi bili delodajalci ob enem tudi člani delavskih unij. Interes delodajalca je nasproten interesu delavstva in obratno. Diferenca interesa je taka, da gr-e skoz ves proces moderne družbe.^ Če pomislite nekoliko, ' bodete kmalu spoznali ta fakt. Največje zlo pa je, da nočete misliti in ste raje pustili, da so drugi, ki so z vami v konfliktu za vas mislili. ali1 pa ste rajše pomišljali o kaki igri, kartanju, plesu, zabavi in mogoče prevečkrat študirali “pi-voologijo”. Seveda vse to pa je samo nekako zrcalo in refleks tega industrijalnega pekla, v katerem 'živimo. V svojem živi j enakem dnevu blodite, se spodtikate, iščete svieta in pameti pri polit-ikarjih, pridigarjih, profesorjih, katerih interes pa je, da vas zapeljejo. Ti možje so vsi zelo globokomisleei in “brihtni”, ampak razlika med vami in njimi je ta, vsaki izmed teh živi ip-o 'dragih okoliščinah. To se pravi, da oni ne opravljajo takega dela kot vi ali boljše rečeno, oni sploh ne vedo kaj je delo in tako v njihovem oeigledu zgleda življenje popolnoma drugače kot pa v vašem, iz česar pa sledi, da kar vam povedo in svetujejo prav gotovo ni v vašo korist temveč le v škodo. Delavec! Lastna, marsikaterikrat dokaj britka skušnja te uči, da ravno ti ljudje, h katerim, se zatekaš za svet. in po uk, so še vsigdar podajali roke delodajalcem, potegovali se za “open shop”, večji delavnik in manjšo plačo in še vse -eno dovo-liš, da te take pijavke pregovore, da jiin veruješ, kadar bombastično govore (posebno ob času volitev) o dobrotah tega ali onega ' Dalje na 6. strani. Belokranjci pozor! Gni rojaki, ki žele nakupiti si v starem krajni lepih zemljiških parcel, kot njiv, travnikov, stel-nilkov in gozidov, kako.r tudi vinograd zasajen s novo trto se naj pismeno ali osebno oglase na spodaj podpisanega lastnika-. ^Posestvo leži v občini Rosal-,nic-e, okraj Metlika. — Natančneje informacije se dobe pri upravniištvu “Glas Svobode Co.” 597 W. 20't'h St. ali pa pri lastniku: Martin Nemanič, 813 W. 22nd St. Chicago, 111. Josip Komar 164 Reed St., Milwaukee,Wis priporoča rojakom svojo lepo urejeno GOSTILNO. Snažno prenočišče se vedno dobi Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporo čam i » 1»t . _ A 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijainik, za možke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim •okrovom, derži vedno orektni čas. primerne elavcem na železnicah. _AMČENA ZA 20let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot __ se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko Slačaš $35.00 za ravno taksno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in p«*iyezek darujemo z vsako uro. $ EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUMB’LO’G, Chicago NEKAJ NOVEGA f^rAPNEJed. V zalogi imamo krasne pozlačene gumbe za manšete z znakom: Kdor želi par takovih gumbo.v, naj nam pošlje 75c v znamkah in pri večjem odjemu pa naj piše po ceno. Pišite tudi po cenik razne zlatnine, kot ur, verižic, uhanov itd. Vsak član S. N. P. J. naj bi imel par tak. gumbov. Dergance, Widetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER - COLORADO Schlitz pivo Da čepu. Louis Bergant SALOON 257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS. Biljar na razpolago. Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” lovensko Narodno Samostojno i Društvo V RAVENSDALE.WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju Naj*starejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAJV 580 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gnmbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. kitoči najboljša Kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli I trdi, da Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 Missouri! Missouri! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J Bovden alt Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo. in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče'sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče PRIHODNJI BANAT AMERIKE! Cena akru $15.00. Pogoji: $6.oo na aker takoj, ostanek pa kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, ga jaz vzamem v nakup^in tedaj plača samo $10.oo aker in sicer $2.oo takoj $8.00 pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več kot 40 akrov iz vžemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. - ^ To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine in ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije F. GRAM, Naylor, Mo. naselnlškl zastopnik za državo Missouri Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino Slovenska Narodna Podporna Zveza Chicago, Illinois. OAK PARK ILLINOIS Vstanovljena dne 1, septembra 1908. Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., Nadzorniki: JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J DVORSKY, 55 Fisk Str. Vsi t Chicagi, Illinois. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, III. Iz urada glav, tajnika S. N. P. Z. Sprejeta nova društva. St. 22 v Indianapolis, Inid.: Josip Pušnar, c. št. '541; Mihael Stonič, 542; Antoni Gulič, 543; Aloja Bučar, 544; Josip Solili, 545; Jakob Monfreda, 546; Ivan Zobce, 547; Ivan Kovač, 548; Prane Močilnik, '549; Ludvik Ipavec, 550; Jakob Jerončič, 551; Anton Brišnik, 552; Martin Rannik, 558;t Martin B-ernot, 554; Martin Androja, 555. Uradniki: Jos. Pušnar, 'predsednik, 725 N. Warman Aive.; Mihael Stonič, tajnik, 718 N. Warmau Ave.; Anton Gulič, .blagajnik, 725 N1. Warman Ave. — Seje se vrše prvo nedeljo v ¡mesecu.. Št. 23 v Lemont Furnace, Pa :Petcr Menart, 572 ; Ivan Gregorčič, 573; Urban Rupar, 574; Ivan Rožanc, 575; van Gasvoda, 576; Josip- Rietar, 577; Ivan Rukše, 578; Josip Novakovič, 579; Anton Rupar, 580. Uradniki: Peter Menart, predsednik, Box 23; Ivan Gregorčič, tajnik, Box 51; Urban Rupar, blagajnik, Box 88. Vsi v Lemiont Furnace, Pa. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu, pri Ivan Gregorčiču v Lemont Furnace. Pristopili: K društvu št. 2 v Olaridge, Pa.: Josip Boltič, 556; Albin Razpotnik, 557; Paul Zupančič, 558. K društvu št. 5 v Darragli, Pa.: Frane Mlekuž, 559. K društivU!št. 6 v Winterquarters, Utah: O. Bregar, 560; Alojs Blažič, 561; Franc Bregar, 562; Josip Podbevšek, 563. K društvu št. 7 v Arona, Pa.: Franc Sosmar, 564; Mihael Ra-jer, 565. K društvu št. 9 v Leadville, Colo.: Ivan Jeršin, 570; Mihael Mušic, 571. K društvu št. 10 v Moon Run, Pa.: Mateiviž Dolinar, 566. K društvu št. 11 v Mount Olive, 111.: Jakob Končina, 567. K društvu št. 16 v Clinton, Ind,: Valentin Podobnik, 568. K društvu št. 20 v Cleveland, Ohio: Ivan Glavič, 569. Naznanilo. 'Vsem cenjenim društvam S. N. P. Zveze s tem. naznanjam, da zopet je korak napredka, ker samostojno D. P. Društvo Balkan v Milwaukee, Wise, pristopi v našo Zvezo še pred konvencijo, ter ipošle delegata na. prvo glav. zborovanje. Nazdar! Br^ti rojaki, le tako naprej. Vsa samostojna društva naj bi tako storila, ter pristopila k iS. N'. P. Zveži v Chicago, 111.; sigurno bi to bilo koristno in velepomembno za društva in elane naše razvijoče se Zveze. Novo društvo priglašeno ter vstopnina plačana za 10 članov iz Reading. Pa. Kakor mi c. tajnik poroča, da bo vse v lepim redu pred konvencijo in tuidii pošle delegata na gl. zborovanje, Frane K o smeri. i Naznanilo smrti. 'Cenjenim društvam in članom S. (N. P. Zveze naznanjam da je naš sobrat Andrej Hosner, član društva št. 8 v McQuire, Colo. ne-zmamo na. kak način usmrten bil' 14. t. m. im pokopan že 16. Julija 1909. Lahko mu tuja zemlja! ) Tako je dragi rojaki s človek kim- življenjem, danes zdrav in čil, a jtatri morda mrtev. Pozdrav vsemi cenjenim društvam in članom ter c. gg. delegatom srečno pot in nasvidenje na prvi konvenciji S. N. P. Zveze v Chicago, 111. Jos. Ivanšek, glavni tajnik. DOPISI IN POROČILA Mt. Olive, 111. 6. julija 1909. Ker se še vedno bere v časopisih, da je veliko naših rojakov brez dela, sem se namenil pojasniti razmere na jugu-zahodu, to je v East in 1 South-East Texas, in ker bi bilo marsikateremu 10jaku lahko v korist, tedaj prosim natisnite ta dopis. Tam dobijo delavci v šumi (gojzdu) delo- lahko, morajo sekati drevesa, napravljati tiese — železnične prage, švelerje —, fenc-protee- — kole, pelote —, drva in les za žago; zasluži se od $1.35 do 4.00 na dan. Delo je na dan ali pa akord — od klaftre. - Potem dobijo lahko delo rokodelci mizarji, kovači, mašinisti, zidarji itd., v mestih. Lonstown, Galveston, Beumount in drugod. Mesto Lonstown je sklenilo, d'a se začne kopati oziroma povečati kanal ki drži v Mehikanski zaliv v mesecu november, tako da bo dela za veliki» delavcev za 2 leti. Prekop bo stal $2.000.000 iu ko bo gotov, bode v mesto Lonisto'wn, Tex. lahko dohajali Vsi parniki, ter bo naj-večje trgovsko mesto na Jugu-zapadtt. Tudi nove ¡železnice se gradijo sedaj v Texasu in delavcev primanjkuje povsod. Ena nova proga se dela ravno skozi našo slovensko naselbino. Za take rojake, ki imajo nekaj prihranje- nega denarja, sie nudi tam lepa prilika, ako si hočejo kupiti zemljo ki je še poceni sedaj in ni da-leč od Lonsbovvina. Ko dlobi mesto veliko pristanišče bo zemlja se silno podražila; če se sedaj kupi in pusti ležati, že prinese veliko dobička v par letih. Kdor pa nima stalnega dela in ima par sto dolarjev denarja .pa lahko kupi in dela na svoji zemlji, kjer je začetek -zelo dober ki se dobi denar precej za les in ko se zemlja očisti silno dobro rodi. En rojak, kateri se je tani naselil, m.i piše da krompirja zraste do 250 (?!) bušlov na enem akru; koruze po 50 do 60 bušlov in ima kar po 3 do 4 stoke na eni slami. Raste pa tudi južno sadje, tobak, riž in vse sočivje, kar da dosti dobička. Bli-zo tam so tudi vrelci za olje in čistilnice; tudi je nekaj premogovnikov 50 do 1O0 milij odlalje-nih od naše naselbine. V majnah imajo po 50c. od tone; premog se mora razstreljati in šaht je samo 40 čevljev globok, ter se zasluži od1 3 do 5 dol. na dan. Vzlie temu nebi sv.etoVal' rojakom- iti v tiste majne delati, ker niso unijske in skaibati je sramota za vsak narod. Seveda najboljše bi bilo, da se rojaki nasele na svoja .zemljišča, ker so bosi sami za-se. Zelo veliko zemlje je še povsod z Zdr. drža- vah in več poštenih Slovencev je, ki bi se rojaki lahko obrnili do njih za pojasnilo; vendar pa gre vse to počasi in marsikdo tiči na svojem prostoru, rabi denar, katerega si je v več letih s težkim trudom' prihranil, ali če ima svojo hišo in loto, si izposodi denar in čaka boljših časov. Ko bi drug drugemu -bolj zaupali in kio bi se z druženimi močmi oprijeli kmetijstva, koliko bi bilo boljše za naše rojake! Manjka jim1 poduka v ameriškem kmetijstvu in vsak si misli da je kmet tudi v Ameriki tak siromak kot v stari domovini. Ako- si natančno ogledamo vse razmere, pa sprevidimo da ame-rikanski kmet je gospod in to vsaki lahko postano akoravno z malim začne, ker zemlja mu pri pridnem delu vedno veliko več rodi kot on potrebuje za svoje stroške, tako da si vsak lahko v par letih prihrani toliko da si izplača svo.j dolg in potem pa bolj v miru in svobodno živi na svojem1 domu kjer ima vsega dosti kar potrebuje. Poživljam vse zavedne rojake, dia pišejo na “Glas Svobode”, kateri si želijo naročiti na list “A-merikansko-iSlovenski - Kmetovalec”, ki bo dal berilo v poduk in korist vsem. maj si- bo že kmet ali pa delavec. -V tem listu bi sie tudi odgovarjalo in svetovalo kam se kateri naj obrne za to ali ono delo. da dobi pojasnilo brezplačno. Posebno velike vrednosti bi pa bil pouk v kmetijstvu, da bi vsak si lahko razsodil razliko med tukajšnjim in starokranjskim kmetom1. Ob kratkim se reče: Kmet v Evropi rabi zase, kar prodati ne more — ako ima sploh kaj za prodati, a kmet v Ameriki pa proda, kar sam rabiti ne more! Toraj združimo se in pomagajmo si iz-krize ! Ustanovimo si ta prekorist,-ni list in zahtevajmo da začne izhajati prej ko mogoče. PozdravSljam vse rojake in .somišljenike, Tebi “Glas Svobode” pa želim veliko uspeha; od boja do zmage! Math Gaishek. Op. ur. Nekaj rojakov se je že priglasilo, kot naročniki na “Kmetovalca” toda biti mora 1000 naročnikov zagotovljenih, potem pa ja! DeKalb, Ul., 13 julija 1909. Prosim za nekoliko prostora v “Glas Svobode”, da poročam o tukajšnjih razmerah. Tukaj deiamo še dosti dobro, a plača je pa ravno taka, kakor povsod v Zdr. .državah. Ljudi tudi tukaj ne manjka, kakor .drugod, bar mi daje povod da nikomur ne svetujem zaradi dela sem hoditi. To pa zaradi tega poročam1, ker mi je pred par dlnevi prišel Glas Naroda v roke, kjer sem. čital v dopisu iz DelKalb-a. da se tukaj prav lahko delo dobi. — In sedaj pa tebe, ti človeška podoba vprašam, zakaj pa ti ne priskrbiš za tvoje “kolege”. >da bi dobili del»; kadar bodo tvioji pristaši vsi «Mali, potem pa 'še druge dobi, da bodo prišli “šta-pati” po par mesecev v DeKalb, kakor le ti štapajo. 'kojih imaš da jih n e moreš nrešteti. ¡Sedaj te pa tudi vprašam, če veš kai je čifut? Svetujem ti da toliko časa počakaš, da se za ušes-mi posušiš in pa da si mleko okoli gobčka obrišeš, potem še l'e za-mtoreš pričeti s tvojimi dopisi v “Glas Naroda”. Ti se hočeš nekaj izpodtiikati nad društvom'; “Bratstvo” v DeKalb, in koga i-'mienovat za čifuta; zakaj pa ti ne-poveš, da si ti primoran biti katoličan, in. pri katerem- -društvu si pa- ti bil? Mogoče si pozabil, da ti še danes dolguješ a-siesment in društvene stroške- društvu “Bratstvo. ’ ’ Kar pa ti veš o ¡našemu -društvu, -pa le brez skrbi -obelodani, mogoče 'hočeš povedat, da ti še po ušesih zvoni, in t-o sam veš zakaj. Toliko tebi v pojasnilo za danes, in če hočeš d ¡a vam me bo začelo no-sove feviško obračat, se nikar ne izpodtikajte nad našim društvom; ak-o te pa- veseli, pa le naprej. ¡Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Tebi Glas Svobode pa- želim obil-o vsneha. Naročnik “Gl. Svobode”. Mo o n Rim. Pa., 19. julija 1909. Ker se je začelo zelo živahno gibanje v premogarsTki organizaciji (Umriji) Fennisvvanije, sem se .namenil da1 nekoliko obelodanim vsim premogarjem in čitatelj-em “Glas Svobode” v Ameriki, kak šnje razmere se nahajajo med tukajšnjimi premogarji. Običaino je d-a kdor hoče k pre-mogarski organizaciji pristopiti, mora plačati vstopnino $10. Glavni odbor (Distrikt) št. 5 v Pittsburg, Pa. je z 1. junijem t. 1. odredil, d|a se sprejemajo premogarji s pristopnino $3.00 v organizacijo a samo do. 15. julija. A kaj ise je zgodilo ? K .dve sejam so prišli tisti ki se zavedajo kaj je organizacija, a pri tretji i-zvan-redn-i mesečni seji, bil je štrajk pred durmi, prišli so kar trumoma in vstopili v organizacijo. Veselje je bilo gledati, ko s»e je vldlo da se delavstvo ¡zaveda, toda kakor je -že običajno, tako se je tu-di tukaj pokazalo -da -brez pravih buteov ne more biti. Prišlo je tudi pol tuoata -Slovencev in gledali so v unijško dvorano, kakor v smrt obsojeni gleda krvnika, ki ga i-mia obglaviti, Ko je odbor prečrtal dnevni redi (zborovanje se vrši na prostem) pobrali so naši rojaki šila im kopita in zginili kakor zgibe zrakoplov v megli. Le tako naprej, butci ste bili in butci še ostanete dokler se ne boste zavedali svojih koristi in koristi delavstva slovenskega naroda. Kakor vam je znano, -bo sedaj -na pogodba z delodajalci potekla z 1. aprilom. 1910, takrat .boste prišli z vašimi skremžeuimi obrazi, toda pr-enozno bo. Dokler si ne bodete modrili vaših b-uti-c o unij-skih zadevah in prispevali te male mesečne prispevke, ter sejali tako sentjavo seme, ne boste želi. Še boste črpali premog -< strojem po 43-c. in z -krampom po 75c. Največ j a sram-ota je ?.a vas. ko so vam- vaši predniki, ustanovili organizacijo, bolje rečeno, so va-m kupili za drag denar konja in sedlo, ga osedlali in vas na osedlanega konja posadili a jahati ne znate in nočete v vašo škodo. Dobro si zapomnite, da organ-iizaeiia vami služi novce, da se boste zamegli .prepeljati preko oceana v domovino, zraven tega jo -pa zaničujete. To je javno mnenje organizira nega delavstva. Načelnik nasprotnikov organizacije rdečih las, pobegnil je iz starega kraja z blagoslovom tretjega. reda in blagoslovom Marij-nih devic, seje neprestano, ali nikjer ne zeleni lisjakov rep. Oh, šk.oda pokojnega b-obna, ki mu je zgorel; takrat je bil bankerot neumnosti Lesi,jak, Boben & Go. — Da me pa ne bo-dete pozdravljali d-o stari kranjski navadi s pest-jo; resnica- vas peče v oči. Ker dobro veste, da ni tukaj vse navedeno, marveč samo tolii-ko, kar je nujno potrebno, se mi tudi ni potrebno bati za,radi podpisa, dia» se ne bo -potem reklo: O ti Preklicani Frank Čuk. R.oslvn, Wash. 14. julija 1909. Krize tukaj1 še ni konec, t-oda toliko se j-e zboljšalo, -da se sedaj dela po 4 do 5 dni v tednu, kar 'se je popne-d delalo 2 in 3 dni v tednu. Slovencev tukaj ni veii-ko, ker so -se razšli na vise kraje Zjd. diržav in največ jih j,e šlo to spomlad v Alasko, a slab-o so zadeli, ker tam je toliko ljudi da se drug drugemu umikati nemore. Delo je pa tam1 tako naroorn-o, da ga najmočnejši zmagati nemore. Zato mislim, da ipopred! ko -bo mogoče vsi Slove-ncd nazaj pri-dej-o. Toliko v vedno-st našim rojakom Slovencem', katere pozdravljam. Anton Janachek, Glas Svobode Prijatelji in člani društva številka 1 S. N. P. Zveze v Chicago, 111. se s tem najuludneje vabijo k udeležitvi sklepčne veselice prirejene na čast delegatom prvega zborovanja S. N. P. Zveze, ki se vrši dne 31. julija v Stast-ny-evi dvorani, točno ob 8 uri večer Vsem društvam, gostilničarjem, trgovcem kakor tudi posame-sni-kom se priporoča “Glas Svobo. de” za nabavijenje vsakovrstnih tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, rtu čune in vse v to stroko spadajoče tiskovine; priskrbi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali obratno. Vsa pojasnila se dajajo naročnikom “Glas Svobode” brezplačno, samo poštna znamka za 2c, je za odgovor priložiti. J Vabilo ti a è t Pic-nic — ki ga priredi ! t t t t t Slovensko Narodno Samostojno J Društvo v Ravensdale, Wash. ♦ dne 25. julija 1909 PRI “LAKU” [in ne t) George Tobun. Kakor bilo poročano. J Društva Marija Z. št. 32 J. S. K. J. in Planinar št. 57 S. N P. J. v Black Diamond, Wash., se s tem uljudno vabijo, kakor tudi vsi v okolici živeči rojaki. Vstopnina $1.50. Jed in pijača prosta Pripeljite prijatelje in znance. Za dobro postrežbo in zabavo, bo skrbel............. ODBOR \ t t t ¥ ; AVSTRO-AMEBIKANSKA-UNIJA, V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO m? V PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA: Laura............28. julija 1909 Oceanic............4. avg. 1909 MarthaWashington 11. avg.’09 Argentina......1. sept. 1909 “Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sotle Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: E3?~ Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOR ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. liOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, , na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. ÀLI SE BRIJETE DOMA? Tuknj vam ponujamo bri- --r________________ tev za $2.00, katera je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja, za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev naioh britev na katerih se čita ime: Jos. Kral in katerih se je prodalo že tisoče v 38 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene ih jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. Še celo brivci ne morejo4rači sodbe o britvi dokler je ne poskušajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljat.ve izven mesta se sprejmejo. Brusimo ^britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA. Tel. Canal 728 Ustanovljeno leta 1875. * [ ► ► t JOS. KRAL t 417-419-421-425 W. 18th St., Chicago, 111. £ ----▼’’T’V'V"'---------- l RAZNO IN DRUGO f Ženo ’e obesil bočijaž Lauffer v Moguaiicu. Vianok je bil zakonski prepir. Zločinec, čigar iprva žena se jev zaporu sarma obesila, je po kratkem tajenjn umor pripoanai'. Obglavili so 30. junija v GLei-witzu na Nemškem odvetnika Py-zica. Umoril je povodom neke zapuščinske pravde svojo ženo, taščo in sestro. Zaprli so na Dunaju 'bivšega nadporočnika 'A. Platzerja1 iz Gradca, ki jie bil že večkrat kaznovan radi ¡ponarejanja zastavnih listov. Izvabil je v zadnjem času z neko ponarejeno oporoko, glasom katere bi moral podedovati 80.000 K, od raznih dunajskih bankirjev 50.000 K posojila in hotel ubežati. Nesreča na železnici. Dne 1. t. m. sta med ipostajamia Laze in Zalog povozila na križišču na prosi 'braovlalk. ki prihaja v JL juhi jan o ob 6. '5. mini. in ljubljanski poštni vlak delavca Tomia Kraljiča, Gregorja JielSčHea in Jurja Brozoviča, vsi iz Selič okraj Cerkvenim na llrvatsibem. Jurij Brozovič je bil takoj mrtev, Tom:o Kraljič je umrl med vožnjo v Ljubljano. Je-ličič pa je umrl, ko je vlak pripeljal sem1. Lahko telesne poškodovan je bil tudi delavec Pavel Lončarič. Preslišali so v neprevidnosti prihiod prvega vlaka in zašli obenem ko so se hoteli v zadnjem času umakniti, pod druzega, ki ga je v tem tremtaitfcu križal. Najnovejšo torpedovko je raz-stavil v 'Parizu na reki iSeime izumitelj Gabet. 'Napravil je tudi strl sline poskuse, ki so se izborno obnesli. Izstreljeni torpedo ženo namreč električni valovi, s pomočjo katerih. s'e ga lahko tudi poljubno krmari. En sam torpedo opremljen z električnimi krmilnimi napravami stane 600.000 do 80.-000 frankov. V očigled tej draginji pa je vsled krmila gotovo ida zadene, in zadostuje en sam radi grozovite razstrelile moči, ki jo vsebuje, za razstrelitev najtežje in najbolj zavarovane oklopniee. Umor in samomor v vlaku. V ¡vozu nekega vlaka berolinske predmestne železnice se je sprl in stejpel s svojo ljubimko '¿Mletni kovinar. Med prepirom zgrabi samokres in ustreli trikrat na njo. Ko so mu preplašeni sopotniki hoteli vzeti samokres, je ustrelil seble v uho. Oba sta ¡smrtno nevarno ranjena. Poškodbe pa je dobilo tudi več sopotnikov od kosov stekla in lesa, ki so odleta-va-li odi posameznih strelov. Nesreča. V sredo 1. julija po-poldine je prala perilo ob narasli reki Idrijci štirinajstletna Josipi-na Moravčeva, hči rudarja in posestnika Jos. Moravca v Idriji. Ker je nenavadno dolsio ni bilo domov, so šli starši gledat na ‘kraj, kjer j!e navadno prala. Tu pa so našli le perilo, hčerke in perilnika pa ni bilo nikjer. Takoj se je vzbudil1 sum, da je utegnila ponesrečiti. Preiskalo se je vso Idrijco do grabelj, pa brez vs,peha. Šele drugo jutro, ko je Idrijca nekoliko Upadla, so našli ponesrečeno deklico utopljeno v strugi Idrijce noleo' grabelj. Pn pranju je najbrže zdrsnila m padla v deročo reko, ne da bi jo kdo zapazil, dasi se je to zgodilo skoraj v mestu. Starši ¡so jo svarili, naj gre ¡drugam prat, vendar je šla na Idrijco in tu našla mnogo prezgodno smrt. Iz mariborske jetnišnice. Porotno sodišče mariborsko je obsodilo dne 2. aprila t. 1. SOletnega Franca Ploja, trgovca v Poljancih pri Ptuju zaradi goljufije na tri leta težke ječe. Mož je dosledno med obravnavo in po obravnavi zani-kaval vsako krivdo. Ko je tudi ničnostna pritožba ostala brezuspešna, so hoteli pred par ¡dnevi prepeljati Ploja iz jetnišnice o-krožneva sodišča v mariborsko mioško kaznilnico. Ko so ga prišli iskat, so ga našli v celici popolnoma slečenega. Vil je roke, prosil i.i kričal, ¿a naj ga puste ker je nedolžen. “Izpuščate vlomilce, u-bijalce in roparje, mene pa ste po nedolžnem obisodili v tri leta težke ječe i:n me uničili.” Branil se je na vso moč in nastopal v ¡obupu tako ¡silovito, da ga je 6 mož le težko ukle.nilo in preneslo na vo.z. Pred kaznilnico . ir' I* i* f ir I* I* ir I* ir ir f f f {• ir ir f ir ir {• ir ir 1* ir t" fr t- s- I* fr ir ir fr ir * mWVVVV W V VTVTTTVTTTTTTTTVT*% NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode 'JOSEPH TEINEE’a REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdrav lo. UPRAŠANJE. AH ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni f®* in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. wmmmmmmmmmmmmmmm I i Št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. junija 1906. ČE SE VAM ZAPEKA ? Ali ste opazili, če se Vam čreva ne gibljejo, prosto in redno da je ves ustroj videti v neredu? Pomagajte naravi v tem delu, uživajte, Severov Življenski balzam. K malu boste zapazili olajšbo v vseh slučajih tacih neprelik kot so malarija, žolcnica, otrpla jetra, malokrvnost, navadna zapeka, ali zabasanost in težka prebava. Matere ga imajo rade, in okrevanci, ne moreje biti brez njega. Cena 75 centov. Žena mu je trpela vsled neprebavnosti. “Moja žena je trpela yee nego šest mesecev vsled nagle nepre-bavnosti toda dve steklenice Severoyega življenskega Balzama sta je popolnoma ozdravili.” John Vrana, Winnipauk, Conn Na prodaj pri vseh lekarnikih. Vprašaj za Severov in ne vzemi nadomestila. * I Živčne neprilike se ne morejo olajšati, ako se o pravem času ne uživa dobra živčna tonika, da se prepreči raz-širenje tega obolenja. Posebno tu v Ameriki smo vsi žrtve te živčne onemoglosti. Severov Nervoton če se radno uživa, po navodu o porabi, kmalu donese olajžbo ter dejansko pomere k povratku živčne trdnosti inočvrščenju splošnega ustroja Priporočljiv je v vseh slučajih živčnega obol-nja kakor je duševna potrtost, prenapor, nespečnost, itd. Cena $1.00. Dobro mazilo. Vsaka gospodinja bi moral a imeti v svoji “družinski omari” steklenico dobrega mazila ki so skoro vsak dan rabi, in Severovo Olje sv. Gotharda je najboljše mazilo izmed vseh. Spoznal boste, da je zelo izdatno v vseh slučajih revma tičnih ncprilik, otekanja otrplosti, pretegnen-ja in pri kožnih boleznih, gabite ga je samo po zunanjem. Vprašaj svojega lekarnika zanje in spoznaj sam njegovo izdatnost Zadovoljen boš. Cena SO centov. Zdravniški nasveti zastonj. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PREŠERNOVE ULICE ST. 3 ¿¿avti, c¿ne 3 0. ap rila 1909. V pojasni lo. Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnost po pošti. Kdor pošilja denar (vloge) v Mes tno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se po s 1 o vanj e med Frankom Saks er jem in Mestno hranilnico ljublj ansko jako točno izvršuje. Kdor pa poši1j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more k njiži ca poslati. Gospod Frank Saks er j e naš z aupni k v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato j e naj bolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanes 1 j ivo ustreže. V Ljubljani, dne 30. aprila 1909. Mes tna hrani lr.i ca ljubljanska. Iz Zapada. Kar zadnji čas “'Proletareevci” uganjaj-o, mora že presedati vsakemu količkaj razsodnemu črtali d ju. — Ni bil nikoli moj namen se v javnost spuščati, ali taka skrajna hinavščina kakor je uri “sosedu izza plota”, pa že mora vsakemu živce razburiti, kdor ima količkaj razsodnosti. Zato pa upam cenjeni urednik, da mi odločite nekoliko prostora da tudi jaz svoje mnenje povem:. Sploh' bi' jaz tega svetovnega u-čenjaka, ali kakor ga že imenujete Joža Zavertnika nikoli ne poznal ko bi ne bil kot 'delegat društva “Planinar” poslan v Chicago na izvamredno konvencijo. Navdahnil nas je takrat s svojo modrostjo in krilate njegove besede so nami segale v srce! (?) E j, bo že mili, kako težkega srca smo se ločili1 od njega ---! In. vendar je pokazal tudi takrat vso zmožnost efijalstva, usta so se mi odpirala tako mehanično in neprenehoma, da je bil podoben stroju, 'ki ves dan neumorno dela: njegov glavni cilj je bil Kondo za vedno pokopati, “Glas Svobode” pa popolnoma uničiti. To je bilo na njegovem dnevnem redu in vse drugo mu je bila postranska stvar. Ali ni bilo tako Joža? — Konda za javnost umoriti in “Glas Svobode” uničiti, potem bomo pa brez sk "bi furali, ko dobi novi glavni odbor vajeti v roke! Jaz prebira m pazljivo oba lista “Glas Svobode” in "revolver-žurnal” ter sem tudi naročnik na o.bedva lista. Nadjal sem se v začetku, da 'bo ta list res list, kateri se bo zavzemal za delavske koristi, posebno pa za slovenske delavce v Ameriki. Ali žal da temiu ni tako! Koj po rojstvu je pokazal vso svojo časnikarsko “zna-eajnost”; jel je bljuvati ogenj in žveplo na resnično delavski list ‘Glas Svobode’, na list, kateri je prvi budil ameriškega slovenskega delavca iz. duševnega spanja. Ali ni “Glas Svobode” vsadil tisto rodovitno drevesce, katerega danes Vsaka mladika sad rodi?! In ob katerim se sedaj pasejo požrešni troti ala Križe, Zavertnik, Petrič. Kaker itd. in tudi Šavs bi 'se rad tega plemenitega sadja, na-vžil a mu je grozdje previsoko. E, je težko če ni človek tistega presrečnega čifutskega trenutka rojen, kaj ne gospo din e Šavs? Nisi dovolj prekanjen za tako sadje obirat. Dva plemenita fakta 'sta dandanes najbolj v cvetju: laž in sleparstvo. In teh dveh dejstev se gotovi faktorji najbolj poslužujejo, laži, obrekuj in slepari kolikor moreš, nekaj bo že obviselo. Kaj ni tako očka Kaker? Brrr. 'Tedaj, kaj je s stvarjo? Nič, vse je v naj lepšim redu! Račun; ištimlajo, primanjkljaja ni nič; približno dva tisoč dolarjev to je malenkost, to ni nič, — “Glas Svobode” pa prav po rovtarsko laže. (!) Breznačajneži! Vsaki človek, kateri ima le iskrico poštenja v sebi, bi' iskal zadoščenja, če ne drugače-pa sodnim'potom, ako bi se mu očitalo sleparstvo. Toraj s stvarnimi dokazi na dan., to je z nepobito resnico in “Glas Svobode” je dovolj značajen list. da bode do pičice vse preklical; če pa tega ne storite, pa vedite da pade vsa laž na vas in. si pritisnite sami pečat laži na čelo. 'Toda od Proletarčarjev ne smemo tega pričakovati, imajo preveč ‘kosmato vest da bi se odločil; za ta resnicoljuben korak, oni še vedn'0 računajo na nevednost svojih čitateljev. Vsakdo bi smel pričakovati od Proletarca, 3a je popolnejši list, ki hoče biti “uzor” socializma in voditelj slovenskega delavstva v Ameriki; on bi moral pisati vedno le cisto resnico, nikakor pa ne bi smel hinavsko metati pesek v očii svojimi naročnikom, kateri ga podnirajo! Ni li to zahrbtno delo ? ¡Pesek v oči naročnino pošteno plačuj oči m naročnikom!! Alii res hoče imeti Proletarec svoje naročnike ;za bedake? To se mu kaj lahko prepreči in pripeti, da mu list vrnemo, potem bo pa on tisto imel kar “Glas Svobodi” želi. Da nas hoče imeti za neumne bedake smelo trdimi, ih tak list naj bi bil voditelj slovenskih delavcev? Pojdite se solit! “¡Sosed izza plota” piše tudi mnogo med zvezdami in tisti ‘modri’ izreki se baje tičejo večinoma Konda — Mayerja. Ne sra- mujte se cenjeni urednik tega, če Vas “sosed izza plota” med zvezde povzdiguje, za Vas so pomenljivi ti izreki, nikakor pa ne za soseda, ker on se vedno bolj in bolj pogrezuje in že tiči v blatu, iz katerega se ne bo tako hitro — ali’ pa nikoli — spnel med zvezde. Seveda, ta izrek je toliko bolj važnega pomena in če ga premišljeno preiščemo, pridemo do zaključka, da bi se on — Joža — rajši posluževal tega izvanredne-ga izreka, kakor pa drugemu »podtikal. “Med 'zvezdami”, med vsemi v Ameriki živečimi Slovenci, .— glejte no — sem na najvišji kulturni stopinji! Jezikovni učenjak za $3.00 prodani mož — in Bog znaj kaj še vse. — Ali mi žarnore kdo oporekati, da nisem' prvi mučenik za napredno stvar? Saj sem že .povsod! dobil zasluženo brco! — Ali nisem jaz tisto nedolžno jagnje, katero odjemi je grehe od S. N. P. J.? Jaz ji delim1 tiste svete žegne, kakor komenski pop’ kolaču o veliki noči in. jo ščitim' pred onima lopovoma, 'katera mi najbolj zapreke delata pri mojim kseftu. Ljudje.božji, bodite vendar pametni in ne verujte Kondu — Mayerju ■ le samo meni verujte, jaz sem edini odrešenik slovenskih delavcev v Ameriki! Meni je mogoče narediti da bi, voda, namesto navkreber, tekla navzdol; in sem tudi leta 1903 v 'Clevelandu držal govor v vaš prilog. Govoril sem približno takole: “Mojih rojakov — ¡Slovencev — a jaz nisem Slovenec, jaz sem Kranjc —• je precejšno število tukaj v A-meriki, kojirn je pasja ponižnost prirojena, stoje na najnižji kulturni stopinji, je polovico analfabetov, vsi so udani slepi pokorščini svojim predpostavljenim. Če ga s korobačem udariš, ti bo nogo poljubil, če mu v, obraz pljuneš, ti bo roko kuišniT; če mu daš $1.00 dnevno plačo, te bo hvalil na vse pretega. Organizacije ne poznajo nobene, — če bi se pa slučajno pojavilo napredno gibanje med njimi, bom pa že jaz Joža Zavertnik gledal, da se v najkrajšim času zaduši. Tukaj gospoda moja, vam je na razoolago slovenska para! Žnj.imi lahko razpolagate kot z neumno živino!! Vsi živijo klici. Potem sname nekdo .kapo raz glave in gre pobirati za “nesebičnega” govornika in v kratkemi je bila med navzočimi nabrana Svota $3.00, katera je bila podarjena svetovno znanemu govorniku Joža Zavertniku. (Op ur. Ako je Zavertnik res rabil take besede — kar prav radi verujemo. tako je zaslužil, da bi se mu butiea temeljito prerahljala. Brezdomovinec je žalil vse .Slovence, vrhu tega pa govoril pravcati a-narhizem. Sicer od njega in njegove’ garde mi druzega za pričakovati, ker o socializmu umejo toliko kot osli v Budanjah. Zavert-nikov podrepnik France Petrič pač 'blebieče nekaj o socialističnih idealih, a človek ga mora samo videti pa takoj ve s kakim mon-strnmomi učenosti ima za opraviti. Da so vsi, Zavevrtnik in. njegovi pristaši pravcate ničle o socializmu, nam bo vsaki verjel, kdor se je s socializmom! temeljito bavil. Nekoliko praznih fraz, še daleč ni socializem!) Zavertnik se je z melanholičnim obrazom in z ginlj.i-vimi besedami zahvalil za podarjeno mu svoto. Kaj mislite cenjeni čitatelji, da Joža ni “kunštna” glavica? Jaz sem ga na svoje oči videl pri Martin Potokarju na 'Centre in 17. cesti v 'Ohiicagi, da je v treh lučajih trikrat vseh 10 kegljev podrl. Pa recite, da to ni “kunšt.” Njemu je gotovo znana lučka pesem': “On 'zna dobro kegljati in karte spitati/’ itd, B.aj.e se tudi drži’ izreka, da je Bog sebi najprvo brado ustvaril im potem še le drugemu. Kaj njemu mari, če elani S. N. P. J. škodo trpijo, da le Jožo-va, recimo suha mošnja, svoje di-jete vleče ¡pa je all right. Tudi mi je hotel za časa, ko sem še v Milwaukee bival, najvišjo .čast izkazati s tem’, da bi bil zastopnik Proletarca za mesto Milwaukee, toda mislil sem, si: Joža ne boš, š tvojo častijo ne bo nič. Za tako napredno mesto kot je Milwaukee, se morajo Proletar-čarji kar “mufati”. Rojaki v Milwaukee se ne dajo kar tako e-na — dve —\ tri za norca imeti in pa še od ljudi, katerim je več za lastni dobiček, kot pa za blagor naroda. :S temi so tudi pokazali, ko je dobil novi odbor vajeti S. N. P. J. v roke, da se je društvo “¡Sloga”’ št. 1'6 raje odcepilo od iS. N. P. J. in postalo samostojno društvo, kakor pa se pustilo komandirati od ljudi, kojim je dobiček in samovlada čez vse, ljudski blagor pa figa. — Castitam 'Slovencem v Milwaukee; ko bi ostala društva tem sledila, bi že zdavnaj moral iti komar drnige komarje futrati, a Joža pa ceste .gladiti, kakor jih je gladil na,“Rosenhaehu” (Rožnik pri Ljubljani, sprehajališče postopačev.) No, kaj' pa večno- in angeljsko čisti po “božji previdnosti ponesrečeni učitelj, desna roka Jože-va in sedaj svetovno zgodovinski pisatelj — očka Kaker? Ta bi moral iti nazaj v Milwaukee ha Reed Str., kjer je včasih Hofbauer salon imel; mogoče bi še ujiel kakšnega kalina, da bi mu dal pre-dujmo na njegovo svetovno učenje ! — Ali Slovenci v Milwaukee so bolj previdni postali. Seveda, ko človek iz stare domovine pride, je večinoma “greenhorn” in kot iz takega se lahko kaka ponesrečena figura norca, brije in uči razne jezike pri — čaši pive. Ja vraga, skoraj bi bil pozabil, pasji dnovi se približujejo in ta vročina pasjih dnov silno vpliva na možgane nekterih Proletarčarjev, da so jim, zaceli možgani vreti. Bojkot. “Glas Svobode”, doli z “Glas Svobode” itd. Ej, ti ljubo solnce, kako deluješ na nekatere osebe, da tako nervozni postanejo. Toda. le počasi, z doli “Glas Svobode” ne lb'o nič, obratno pa bo kimali klic zadonel: “Doli s “revolver žumalom”; lažni-ka, sleparja in zdražbarja ne nu-camo!” In ta klic se bo uresničil ¡prav gotovo. “Glas Svobode” ni socialističen list, ampak veliko več, on je svobodomiseln in napreden, a Proletarec pa nima mili ak e,g a značaja, zatoraj tudi se duševni siromaki me zanašajo več na svojo moč, ¡ker zaupanje je proč in farbarije dovelj: Mera je polna! Proletarca nji so se zanašali da bo vročina pasjih dni “Glas Svobode” razkrojila; pa čudno, želja se ni izpolnila, temveč “'Glas Svobode’ vzlic slabim časom prav dobro napreduje in napredoval bo tako, kakor “edina” socialistična flika nazaduje. V začetku je bil še nekaj listu podoben, ali sedaj? No ja se vidi v kakšnih rokah je, tako je gospodarstvo; mogoče bo “sosed izza plota’1’ zatulil: kriza je bila! -— Ali za vraga, kriza je bila za “Glas Svobode”, ravno tako kot za “revolver žurnaliste” in “Glas Svobode” je vzlic temu napredoval, vi ste pa za plotom ostali. Naročnik Proletarca in član S. N. P. J. Prip. Ako ne zadostuje pridem še in sicer s polnim podpisom!. POSLANO.*) Vsim onimi, kii se spodtikajo ob me in mi predibaeivajo v javnosti ali skrivoma, da sem jih jaz ovadil pri tozadevnih oblast v ib, da skrivoma, pivo, žganje in drage likerje točijo, naznanjam tem potom v javnosti, d!a sem nedolžen, da nisem' tak nesramnež in ovaduh. za kakonšnega me rišejo in d,a jih je popolnoma druiga oseba ovadila za “ronanje blind piga”. če ste ¡bili strogo kaznovani ni moja krivda in iščite si pravega krivica. Vsakteri ki ,se drzne na ta način mojo osebo in značaj blatili bo proselkutiran -—- to Vam povem. — Raje premislite kaj govorite. Keido Vas je pa tožil pred 'dveimi leti? — Nemara tudi jaz? Toraj ne sovražite onega, ki Vam je pravi prijatelj temveč o-nega, ki vam’ v resnici škoduje. V prihodnje pa premislite skom bodete občevali. Da .site md zdravi ! Karol Zgonc. Chisholm, Mimi. 2. junija 1909. *) Za vsebino ni no uredništvu, ne upravništvo odgovorno. WELKY’S Restavracija in gostilna, 55 2 Blue Island Ave, CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 Irgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmernO niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. I Druga vrata od Kasparjeve Banke »op«1 Prilika. Pričnite 8 hranilno vlogo pri nas. Mi plačamo obresti od i. julija za vse svote, depo-sitirane do 12. julija. 3% obresti. Industrial Savings Bank 652 Blue Islaud Ave. Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer. n^i a i m ^ 1 a 11 i . ^ i ■ ^ ^ Delavec je opravičim do vsega produkta, kar ga saia producira. 'Delavci na prostem' izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain* Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ,0, let. . T, V vseh lekarnah, 25 Al^in 50 centov, ali pa pri v|r izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Krist ir| rim. kat. cerkev. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III. toči PERU pivo. PERU BEER COMPANY, Peni, IH, Podpirajte krajevno obrt! Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prvo Im edina češka državna banka v Chisagl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. i 1 c/) 1 >co U >cn • v— C o £ a £ U3 O > 03 N *C >u 03 u bio o ¿4 m C 03 > ’ C