Razdrobljene počitniške zmogljivosti Človek bi rekel, da smo v Iskri trdni karakterji na vseh področjih: če se že gremo vrtičkarje in se zapiramo vsak v svoje tovarniške zidove na različnih razvojnih, proizvodnih in tržnih ravneh, zakaj se ne bi še na bolj enostavnem — takrat, ko gre za organiziranje počitnic svojim delavcem. Po prvih, tudi udarniških začetkih, ko so se v nekaterih Iskrinih sredinah odločili za lastne počitniške zmogljivosti, tega je že kar nekaj desetletij, smo se nato z združitvijo v ZP Iskra odločili za enotno, kot smo jo poimenovali, Počitniško skupnost. In ona je nato nekaj let upravljala z vsemi Iskrinimi počitniškimi zmogljivostmi. Nočemo trditi, daje bilo takrat res vse v najboljšem redu, morda so se pojavljale tudi kakšne napake, kaj dosti pa jih gotovo ni bilo. Tudi zato ne, ker smo se lahko Iskraši pohvalili le s kampom Mir na Dugem otoku in peščico počitniških domov, pa še od teh smo jih nekaj »bistroumno« prodali. S to »bistroumnostjo« in vrtičkarjenjem smo nato dosegli vrhunec, ko je zaradi enega izmed Iskrinih bazenov propadel »Projekt Pine-ta«, ko naj bi celotna Iskra zgradila nedaleč od Novigra-da velik počitniški objekt s številnimi bungalovi in skupnimi prostori. Zemljo smo že imeli in vse je bilo pripravljeno... Toda: odločili smo (so) se za razbitje Počitniške skupnosti in razdelitev tudi tistih objektov, v katere smo vlagali vsi. In zdaj nas pri prednostih in cenah delijo na domače in zunanje Iskraše... Prišla je moda avtomobilskih prikolic, nekaj pozneje tudi apartmajev in bungalovov, tudi nekaj počitniških domov nam je uspelo kupiti, vse to pa imamo zdaj razkropljeno po vsej Istri in delno še po bližnjih otokih. Cena vzdrževanja pa je velikanska. Lado Drobež Iskra Kondenzatorji Rešitev: trdnejše poslovne vezi Pri uresničevanju šestih strateških točk Iskrine sestavljene organizaci je se v semiških Kondenzatorjih še najbolj približujejo prvi — tj. povečanju izvoza. V sedmih mesecih so sicer znižali skupni izvoz za sedem odstotkov, medtem ko so izvoz na konvertibilno področje povečali kar za 42%. Pod vplivom adminis tra tivnih ukrepov V letošnjem prvem polletju sov semiški Iskri poslovali pod vplivom administrativnih ukrepov, ki so bili sprejeti v novembru lanskega leta in letošnjem maju. Rezultati v obravnavanem obdobju so posledica novembrskih ukrepov, saj se bodo učinki ukrepov, sprejetih v maju, vezani na omejevanje osebne, skupne in splošne porabe ter liberalizacijo cen, uvoza in oblikovanje tečaja dinarja, v večji meri odrazili na poslovanje v drugi polovici leta. Tako so v Semiču v prvem polletju beležili podobna gospodarska gibanja kot organizacije združenega dela v Sloveniji v petih mesecih, kjer je obseg proizvodnje nižji za več kot šest odstotkov, oovečan izvoz za več kot petin-Tideset odstotkov, večja vrednost uvoza za štirinajst odstotkov n porast nominalnih osebnih do-nodkov za 149% (v štirih mesecih). °adec proizvodnje V prvem polletju so v Konden-:atorjih zabeležili sedem odsto-kov nižji obseg proizvodnje kot v ;nakem obdobju lanskega leta. 5oložaj je različen v posameznih sredinah in sicer je temeljna or-janizacija Elementi za odpravo notenj zabeležila porast proiz-■odnje v višini 32%, temeljna or-lanizacija Elektronski kondenza-crji v višini treh odstotkov, med-em ko so v enakem obdobju abeležili padec proizvodnje v 3meljni organizaciji Energetski ondenzatorji in sicer za štiride-et odstotkov. V Elektronskih kondenzatorjih i Elementih za odpravo motenj o imeli dovolj naročil za prodajo a domačem tržišču in so plan resegli, medtem ko so za proda-) na domačem trgu zabeležili iz-ad proizvodnje v Energetskih ondenzatorjih. Slednje je gotovo ovezano z občutnim padcem ivesticijskih vlaganj v celotnem ospodarstvu SFRJ. 'rodaja večja a 170 odstotkov V prvih šestih mesecih so v de-vni organizaciji prodali za prek /aindvajset milijonov dinarjev aga, kar pomeni povečanje odaje za 170% v primerjavi z cakim obdobjem lanskega leta. V celotni vrednosti prodaje predstavlja prodaja na domačem trgu skoraj 70% m prodaja za izvoz prek trideset odstotkov. Pri tem dosegajo Elektronski kondenzatorji na tujem skoraj štirideset odstotkov celotne eksterne prodaje, Energetski šest odstotkov, Mehanski deli in naprave deset odstotkov in Elementi za odpravo motenj skoraj šestdeset. Vztrajanje na tujih trgih V olglobju od januarja do junija so izvozili skoraj za pet milijonov dolarjev blaga, kar je za deset odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Največje povečanje vrednosti izvoza beležijo Elementi za odpravo motenj in sicer za 64%. Izvoz na konvertibilno področje je bil dosežen v višini 4,4 milijone dolarjev in je za 36% višji kot v lanskem obdobju. Tudi izvoz na konvertibilno področje je najbolj porasel v Elementih za odpravo motenj. Izvoz na klirinško področje je bistveno nižji kot v lanskem enakem obdobju, saj je delovni kolektiv v letošnjem polletju realiziral le 23% klirinškega izvoza, doseženega v lanskem prvem polletju. Kazalci o gibanju izvoza ne upoštevajo sprememb v valutnih razmerjih, ker bi sicer zabeležili bistveno slabše rezultate. Zman- jšanje povpraševanja na domačem trgu in nadaljnji ukrepi omejevanja domače porabe »silijo« semiške delavce, da vztrajajo na tujih trgih, kajti to je edini način za kvalitetno povečanje proizvodnje, poleg tega pa ie izvoz nujen pogoj za normalno oskrbo z uvoznim materialom, za dvig kvalitete in dvig konkurenčne sposobnosti gospodarstva. Glede na dejstvo, da delovna organizacija vseh proizvodov ne more plasirati na tuje tržišče, je prestrukturiranje proizvodnje postalo čedalje večja nujnost. Vendar ta proces poteka bolj na podlagi prerazporeditve človeških zmogljivosti, manj pa na podlagi novih naložb. Glede na to, da v semiški Iskri nimajo zadosti lastne akumulacije, menijo, da je edina prava pot povečevanje izvoza z vzpostavljanjem trdnejših poslovnih vezi s tujimi partnerji. Mesečni netto OD na Mesečni netto OD na I 88/87 zaposlenega od zaposlenega od 1/1 - 30/6—1987 1/1 — 30/6—1988 TOZD 1 148.657 382.371 257 TOZD 2 168.820 434.384 257 TOZD 3 189.609 491.023 259 TOZD 4 144.545 387.793 268 DSSS 210.776 539.754 256 DO 170.023 439.597 259 1 tujimi partnerji Manjši uvoz V prvem polletju so semiški Isk-raši uvozili skoraj za tri milijone Golarjev blaga, kar pomeni reali-z?cijo letnega plana uvoza v viši-n'48%. V primerjavi z lanskim obdobjem so uvozili za sedem odstotkov manj blaga. Spremenjena struktura proizvodnje se odraža na manjših pozebah po uvoznem materialu. Stopnja pokritja uvoza s konver-•'oilnega področja z izvozom na konvertibilno področje se je ob-outno izboljšala. Povprečni mesečni dohodek: okrog 440 tisoč dinarjev V Semiču je bilo ob koncu Prvega polletja zaposlenih 1706 delavcev, kar pomeni, da so dodatno zaposlili štiri delavce v Primerjavi z lanskim enakim ob- dobjem. Znotraj temeljnih orga- račun zmanjšanja števila zapos-nizacij se je število zaposlenih lenih v Energetskih kondenzator-spreminjalo in sicer povečalo v jih in Mehanskih delih in napra-Elementih za odpravo motenj na vah. Delež produktivnega časa Dohodkovna učinkovitost? Iz prikazanih realnih rezultatov poslovanja je razvidno, da v se-miških Kondenzatorjih dela ne primanjkuje in da uresničuje osnovno poslovno orientacijo delovne organizacije — IZVOZ. Možnosti proizvodnje in prodaje, predvsem za izvoz na konvertibilno področje, bodo tudi v drugi polovici leta zadovoljive. Problem, ki obstaja in se bo še poglabljal, je dohodkovna učinkovitost delovnega kolektiva. Dviga cen repromaterialov ne bodo mogli v celoti pokrivati z zviševanjem cen izdelkov. Slednje se bo prav gotovo odražalo na stanju likvidnosti v delovni organizaciji in v končni fazi na možnostih za oblikovanje sredstev za osebne dohodke, zato je toliko bolj pomembno, da vsakdo na svojem Telegrafsko skozi šest strateških točk Izvoz Je tista točka v Kondenzatorjih, kjer s planom zastavljene obveznosti izpolnjujejo. To pomeni, da bodo konvertibilni izvoz po vsej verjetnosti izpolnili devetdesetodstotno glede na plan, na klirinškem področju pa bo občutno zmanjšanje. Investicije Trend, ki ga žal zasledujejo že več let na investicijskem področju, se tudi letos nadaljuje. Za investicije so namenili le 3.8 celotnega prihodka, kar pomeni, da so bistveno pod ravnijo SOZD Iskra, ki za investicije namenja šest odstotkov. Vzroki so verjetno v trenutni situaciji, kjer gre za izredno težavno in neugodno pridobivanje investicijskih kreditov. Za investicije so nedvomno potrebna tudi velika lastna sredstva, ki jih pa v Semiču ni. Trenutno zaključujejo investicijo Raster 5, medtem pa poteka izvajanje investicije EK 84 prepočasi. Kadri in zaposlovanje Na tem področju so načrtovali, da bodo predvsem izboljšali kadrovsko strukturo, ki je v Kondenzatorjih še vedno problematična in zaposlovali delavce s četrto in višjimi stopnjami izobrazbe. Glede na enako lansko obdobje so število delavcev povečali za štiri, kadrovske strukture pa niso izboljšali, saj je prisotna kar velika fluk-tuacija strokovnega kadra. Glede tehnoloških in ekonomskih' viškov v klasičnem pomenu, za sedaj nimajo težav. Gospodarjenje s sredstvi Koeficient obračanja poslovnih sredstev.se izboljšuje in sicer bolj na področju vezave zalog, materiala in nedokončanega gotovega blaga. Akumulacija pa se je ob polletju poslabšala in predstavlja le 4,2% v celotnem prihodku, kar pomeni, da je za polovico manjša kot v lanskem enakem obdobju. Tudi likvidnostna situacija je takšna kot po večini Iskrinih delovnih organizacij. O zadnjih dveh točkah NOVEM IZDELKU in KVALITETI ne moremo bolj podrobno govoriti, ker jih ne ugotavljajo četrletno, pač pa konec leta. Imajo sicer odprtih veliko razvojnih nalog, s tem da o nekem novem razvoju trenutno ne moremo še nič doreči. Nove tehnologije pa vsekakor prihajajo z zaključitvijo Rastra 5, nove linije... se je v tem obdobju zniževal, povečeval pa se je delež bolniške in plačanih odsotnosti. Povprečni mesečni neto osebni dohodek je dosegel višino 439.597 dinarjev in je za 159% višji kot v polletju 1987. področju realizira sprejete naloge iz programa ukrepov za omilitev posledic, ki so in bodo nastale zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja. VŽ __________Iskra ZORIN______________ Interna finančna disciplina v Iskri se je zastrašujoče poslabšala Delovna organizacija ZORIN je i polletje zaključila sicer s pozitivnimi številkami, kako pa bodo stvari potekale do konca leta pa je še veliko vprašanje. Prvi pereč problem je temeljna organizacija Standardizacija, kjer je akumulacija po šestih mesecih obstala na ničli, drugi pa terjatve, ki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani dvignile za skoraj 420%. Le 22 odstotkov načrtovane akumulacije Delovna organizacija skupnega pomena ZORIN je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila 2,5 milijarde prihodka, kar predstavlja 36 odstotkov letnega plana. Materialni stroški, oz. porabljena sredstva relativno še vedno na-I raščajo. Glede na doseženi doho-; dek (201 %) v lanskoletnem enakem obdobju, materialni stroški v - DO ZORIN rastejo hitreje, tj. za 204% tako, da so ustvarili v primerjavi s šestimi meseci v letu 1987 le 199 odstotno rast dohodka. Obveznosti iz dohodka ne moremo primerjati z lanskim letom, ker je del le-teh prenešen na osebne dohodke tako, da lahko rečemo, da I padajo nesmotrno, ker je del obveznosti skrit v bruto osebnem dohodku. Ta dohodek so razporedili na osebne dohodke in akumulacijo, pri čemer so pri osebnih dohodkih sledili planskim predpostavkam. Jasno je, da je razlika vplivala na zmanjšano akumulacijo, Saj so dosegli le 22 odstotkov 'planirane akumulacije! Ježave v standardizaciji Iz slednjega moramo izvzeti temeljno organizacijo Standardizacija, k ji ni uspelo ustvariti niti takšnega dohodka, da bi lahko karkoli razporedila v sklade. To pomeni, da je akumulacija nič in, da niso pokrite obveznosti iz rezervnega in stanovanjskega sklada. Razlogi za to so delno v lanskem letu, ko ZORIN ni zahtevala poračuna za združena sredstva, ker so načrtovali, da bodo leto 1987 zaključili 'pozitivno. To jim je sicer uspelo, Vendar so izgubili okrog dvajset bdstotkov sredstev in si s tem pokvarili osnovo za planiranje združepih sredstev v letu 1988. Poleg tega so v sestavljeni organizaciji sprejeli metodologijo dinamičnega združevanja sredstev po ietrtletjih, ki posledično postavlja Standardizacijo na rob poslovanja. Zato so se dogovorili za dodatnih dvajset milijonov združevanja, s (aterimi bi pokrili predvideno izgu- bo v polletju. Vendar sedanji poračun v sestavljeni organizaciji kaže, da je bil ustvarjen tako nizek dohodek, da v DO ZORIN ne morejo kompenzirati niti te akontacije dvajsetih milijonov. Ta agonija, katere vzrok je omenjena metodologija, še vedno traja in v DO ZORIN pričakujejo, da bo rezultat v Standardizaciji ob devetmesečnem poslovanju negativen, če se ne bodo znova dogovorili za dodatno združevanje. Hkrati pa so v Standardizaciji načrtovali, da bodo Iskrine delovne organizacije hitreje osvajale sistem IS 9000 in s tem zahtevale naročila in dela za nove standarde. Ker osvajanje poteka dokaj počasi, le-to pomeni dodaten izpad dohodka. Tako da poleg združenih sredstev, ki jih ta temeljna organizacija prejema, nima drugih dodatnih sredstev. Toda tudi v DO ZORIN je prisoten strah, da bo dohodek Iskrine sestavljene organizacije letos prvič nižji od planiranega, kar bo neposredno vplivalo tudi na zmanjšana združena sredstva. Kritično: neplačevanje Odstotek terjatev se je v primerjavi z enakim obdobjem lani dvignil za 416%. DO ZORIN skoraj celotni dohodek (80 — 90%) ustvarja v Iskri in tudi vse terjatve so iz Iskrinih delovnih organizacij. Zgoraj omenjeni odstotek pa zgovorno kaže, da se je interna finančna disciplina v Iskri zastrašujoče poslabšala. To je dodaten razlog, da se v DO ZORIN bojijo, da bo položaj ob koncu leta še slabši, s tem pa tudi zmanjšana akumulacija. Povprečni osebni dohodek: 79 starih milijonov V DO ZORIN je v vseh treh temeljnih organizacijah zaposlenih 126 delavcev. Povprečni neto osebni dohodek in sklad skupne porabe je 790.000 din. In glede na kvalifikacijsko strukturo, v delovni organizaciji je nad petdeset odstotkov delavcev z visoko izobrazbo, ta osebni dohodek ni več motivacijski in lahko povzroči kadrovske probleme v naslednjem obdobju. Doseganje plana? Do konca leta načrtujejo, da plana v celoti ne bodo dosegli. Prvi vzrok je verjetno v naraščanju terjatev, drugi pa, da bodo Iskrine delovne organizacije do konca leta naročale manj nalog. Pri slednjem imajo garancijo samo pri delu dohodka, tj. pri tistih nalogah, ki trenutno že potekajo, za tisti del zmogljivosti, ki pa jih nudijo prek pogodb pa še nimajo zagotovljenega pokritja. Kljub temu v delovni organizaciji načrtujejo, da bodo do konca leta skušali doseči pozitiven rezultat, razen če ne bo razlika med planiranim in realiziranim dohodkom v SOZD prevelika v negativni smeri, kar bi pomenilo negativen poračun v Standardizaciji in INDOK centru in posledično negativno stanje v celotni delovni organizaciji. V DO ZORIN upajo, da se to ne bo zgodilo in ob tem iščejo še vzporedne vire, da bi vsaj delno kompenzirali stvari, ki se v sestavljeni organizaciji kažejo dokaj negativno. Še o Bil! Biro za industrijski inženiring, ki se je letos izločil iz DO ZORIN in s tem iz Iskre, posluje že kot izločena organizacija, čeprav stvari formalnopravno še niso zaključene. Registrsko sodišče jih mora še registrirati v pripravi pa je tudi sporazum o razmejitvi premoženja in urejanja medsebojnih obveznosti (ostalimi temeljnimi organizacijami DO ZORIN Iskro banko in Iskrinimi delovnimi organizacijami). Na samo tekoče poslovanje in finančni rezultat izločitev Bil v DO ZORIN ni vplivala, ker skupne naloge še naprej opravljajo skupno pa tudi projektne naloge za združena sredstva, ki jih opravljajo v Bil potekajo tako, da se ne bi nič zgodilo. Toda po besedah direktorja DO ZORIN Marjana Trojarja, se bodo stvari v prihodnosti verjetno začele zapletati, ker z odhodom Bil, ponudba ostalih delov delovne organizacije ne bo več kompleksna, ker bo pač manjkal ta organizacijski del. Zato v DO ZORIN in nekaterih drugih Iskrinih delovnih organizacijah, predvsem iz kranjskega bazena, razmišljajo o formiranju skupine ljudi, ki bi opravljala posle industrijskega inženiringa. Seveda pa bo to zahtevalo finančno pomoč tudi drugih delovnih organizacij v Iskri. DRUŠTVO ZA VAKUUMSKO TEHNIKO SLOVENIJE SLOVENIAN S O C I E T Y FOR VACUUM TECHNIOUE Tečaj »Osnove vakuumske tehnike« Zaradi velikega zanimanja nameravamo ponoviti tečaj iz OSNOV VAKUUMSKE TEHNIKE in sicer v dneh od 18. do 20. oktobra 1988. Tečaj bo v prostorih Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, Teslova 30, Ljubljana. Obsegal bo 20 ur predavanj z naslednjimi temami: 1. pomen in razvoj vakuumske tehnike 2. fizikalne osnove vakuumske tehnike 3. črpalke za grobi vakuum (membranske, rotacijske, z vodnim obročem) 4. črpalke za visoki vakuum (ejektorske, difuzijske in turbomolekularne) 5. črpalke s površinskim delovanjem (sorpcijske, ionsko-getrske in kriogenske) 6. vakuumski spoji in tesnilke 7. vakuumski sistemi 8. vakuummetri 9. odkrivanje netesnih mest (leak detekcija) 10. vakuumski materiali in delo z njimi 11. vakuumske tankoplastne tehnologije 12. pomen površin v vakuumski tehniki in njihova karakterizacija 13. vakuumska higiena in čisti postopki 14. doziranje, čiščenje in preiskava plinov 15. šest ur vaj in ogled inštituta Tečaj je namenjen, tako vzdrževalcem in razvijalcem vakuumskih naprav, kot tudi raziskovalcem, ki pri svojem razvojnem, oz. raziskovalnem delu potrebujejo vakuumske pogoje. Cena za udeležence iz organizacij združenega dela je 400.000 din. Prosimo vas, da dokončno prijavo in potrdilo o plačilu dostavite najpozneje do 31.9.1988 na naslov Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije, Teslova 30, 61000 Ljubljana (št. žiro računa: 50101-678-52240); Vsak udeleženec bo prejel zbornik predavanj Osnove vakuumske tehnike. Prijave sprejema organizacijski odbor (Pavli, Nemanič, Pregelj), ki daje tudi vse dodatne informacije, tel.: (061) 267-341. Predsednica DVTS: dr. mag. Monika Jenko, dipl. ing. TAFMStO KOREN ... I*, ' P ” Po /str/ in Iskrinih počitniških zmogljivostih - LJUBELJ WURZENPA; 10@1p« * v 1 v • immM -kit. - ^ ^ v- , . ^ ... . - ' ^ ... ml TR JESTE IZOLA K0P5k, r-iw«s;'* i PORTOROŽ -.;^. UMAG *.. .> »• ; v . ' * :•- */ St NOVIGRAD ‘ y *> W . ' 1» » <.„;• « POREČ ^ rfiTOkTi^T WT- '# - 3> 1 v ><^ :a ^ ',,.^p^wwj IABAC | ■!■ ,JP sS^W>%PAB 74 '>WiS >-d^d' •r‘ •-i7 i-1! ,'X» ' rypD^JAN-v; _4 fin : .>7; 3 k vC’ BRIONI . ,**,: - ■' ■ PULAi Vse prehitro se poslavlja letošnja turistična sezona in spet bomo začeli sanjariti, kjer in kako (!) bomo prihodnje leto preživljali dopust, tistih nekaj presnetih dni, ki so lahko tako prijetni, da bi človek delal zanje kar vse leto. Slovenci, vsaj tisti, ki ne živimo na kmetiji, si življenja brez dopusta skorajda ne znamo več predstavljati, da pa je temu res tako, smo lahko na vsakem koraku slišali v Istri, slišali prijetno domačo besedo. Med potovanji po Istri smo seveda želeli zvedeti predvsem, kako preživljajo počitnice Iskraši, iz njihovih misli in naših opažanj pa boste morda izluščili tudi kakšen uporaben podatek za prihodnje leto. Reportažo objavljamo v dveh nadaljevanjih, začenjamo pa jo po nekakšnem geografskem »ključu«, torej od Kopra proti Pulju, pot pa nas je vodila tudi na Cres in Lošinj. Po Istri in Iskrinih počitni^ Počitniški dom Zatišje, v Savudriji V okviru počitniške skupnosti več slovenskih delovnih organizacij ima svoje zmogljivosti tudi naš Zmaj, ostale pa so še Elma, Šumi in Tiki. Iskrina tovarna baterij ima tamkaj šest apartmajev, ki bi jih lahko rekli kar sobe, saj ima le eden svoje lastne sanitarije, drugi pa skupne. Podobno kot lani so bili, oz. so še, počitniški termini po deset dni. Cena polnega penziona je 15.000 dinarjev, za otroke do dveh let morajo starši plačati le desetino te vsote, do sedmih let pa dve tretjini. Torej kar ugodno, čeprav smo slišali, nekaj pripomb, da v sobah ni otroških postelj. Celoten počitniški dom s številnimi hišicami ter skupno kuhinjo, prijetno jedilnico in spremljevalnimi objekti leži v prijetnem gozdiču nedaleč od morja. Lepo imajo urejene tudi parkirne prostore, pogrešali pa smo objekte oz. naprave za rekreacijo. Ob zaključku glavne turistične sezone so si Zatišje izbrali za počitnikovanje predvsem tisti delavci iz Zmaja, ki imajo manjše otroke, ter upokojen- ci. Takole so ocenili počitnice v Zatišju. Vladimir Tolban — Zmaj: »Slabo vreme smo imeli te dni in čeprav smo prišli v Savudrijo že pred dnevi se še nismo kopali v morju. Sobe tukaj v Zatišju so za večjo družino nekoliko utesnjene, izredno pa moram pohvaliti hrano ter osebje počitniškega doma, saj je zelo prijazno in ustrežljivo. Nekoliko pa bi pokritiziral opremljenost apartmajev, ko nimamo niti stolov niti miz, da bi lahko posedeli tukaj na terasi. Za tole našo hišo je velik prostor, ki bi ga lahko lepo uredili, toda zdaj sta tamle dve gugalnici, od kateri je ena polomljena, peskovnik je neuporaben, skoraj neuporaben pa je tudi tobogan. Fani Flac — Zmaj: »Sem upokojenka, toda kljub temu bi tudi jaz nekoliko pokritizirala urejenost teh naših prostorov. Vsaj pobelili bi jih lahko, popraviti pa bi morali tudi kanalizaci- jo in vodovod. Poglavje zase je morje, ki je v minulih dneh, no, danes je že bolje, prav smrdelo.« Turistično naseije Mareda koli smo poprašali, se je hudoval nad gnečo na obali, marsikomu tudi niso všeč počitniški bloki, pač beton je be- ton, več pohvalnih besed pa smo slišali na račun avtokampa, ki je v gozdičku. Pa tudi sanitarije ima lepo urejene. Nekaj žensk se je tudi na glavni plaži odločilo za »zgoraj brez«. Mareda vam bo kar všeč, drugače pa boste morali mir poiskati kje orugje. V Maredi imajo svoje počitniške zmogljivosti domala vse Iskrine delovne organizacije, nekatere so se odločile bolj za prikolice, druge za apartmaje, nekaj pa jih ima oboje. Seveda smo želeli zvedeti za mnenje o letovanju v Maredi tudi od samih Iskrašev, poudarjamo Iskra-šev, kajti po skoraj dveurnem iskanju, trkanju in zvonjenju po apartmajih smo v Iskrinih počitniških zmogljivostih resda sredi dneva, naleteli le na eno Iskraško družino, v treh drugih apartmarjih pa so se nam opravičevali da pač niso Iskraši. Seveda pa namen te reportaže nikakor ni v iskanju takšnih nepravilnosti. Nepravilnosti, če zanje sploh gre, saj tisti, ki v posameznih delovnih organizacijah skrbijo za letovanje že vedo, kaj delajo. Vsaj morali bi. Brane Nose Iskra Commerce in Marija Nose — Iskra Servis: »Minule dni smo imeli slabo vreme, toda tile apartmaji so enkratni, saj smo se imeli kljub dežju prijetno. Tudi lokacija te naše zgradbe je v redu, poglavje zase pa je plaža, ki je po mojem mnenju prenatrpana in ne omogoča, da bi se človek odpočil. Tudi za otroke niso poskrbeli, sta pa v naselju dve teniški igrišči, seveda pa sta vseskozi zasedeni. Res pa je, da moja družina ni zahtevna in se imamo kar prijetno.« Sprva je bil v Maredi, nedaleč od Novigrada, le avtokamp, pozneje pa so številne delovne organizacije, prednjačijo slovenske, zgradile tamkaj počitniške bloke z lepimi in udobnimi apartmaji. Groba ocena letovanja v Maredi bi bila nekako takšnale: kogar Branetova soproga Marija pa je takole ocenila dopust v Maredi: »škoda, da nimamo lepega vremena, upam pa da se bo zboljšalo. Kakšnih težav nimamo, morda je bita najhujša ta, da nam je zmanjkalo plina, ponj pa smo morali v Novigrad, ker ga v tem naselju ni mogoče dobiti. Dokaj slabo je založena tudi tukajšnja trgovina, rešitev pa je spet v tem, da se z avtom, če ga seveda imaš, odpelješ v bližnji Novigrad. Vesela pa sem, da lahko tukaj v Maredi kupim slovenske časopise.« " , ^ogljivostih »naleteli« na dve prikolici, last Iskre Commerce, v eni od njih pa je bila tiste dni na počitnicah družina Dvo-raček. Andrej Dvoraček — Iskra Commerce: »Kamp Solaris je super, pa če ga ocenjujem s katere koli strani: je v prijetnem gozdu, obala je čista, čiste so tudi sanitarije, trgovina je dobro preskrbljena, namestili so tudi novo telefonsko centralo, tako da pred telefoni ni nobene gneče, opazil pa sem tudi to, da so v naši trgovini v Solarisu nižje cene kot v Lanterni. Pohvaliti moram tudi iC—jevo prikolico, ki kljub hudemu dežju ni puščala. Vse kaže, da je Solaris izredno Nudistični kamp Solaris S Lahko bi rekli, da imajo tisti Iskraši, ki odločajo o tem, kje bodo stale «fa-briške« avtomobilske prikolice, veliko mero dobrega okusa pa tudi spoznanj o tem, kaj potrebuje človek na dopustu. Lep dokaz tej trditvi so številne Iskrine prikolice v naselju Lan-terna, dobrih deset kilometrov pred Porečem, torej v smeri proti Novi-gradu. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da je plaža ob vsem naselju prijetna, precej razgibana, opremili sojo tudi s številnimi prhami, sam kamp pa se lahko pohvali z lepim športnim centrom, sodobno in dobro založeno trgovino, restavracijami, itd. In v okviru naselja Lanternajetudi eden najlepših in najbolje urejenih avtokampov ob jadranski obali, nudistični kamp Solaris. Že kmalu smo všeč tudi sinčku, saj se lahko igra v peskovniku, lepo urejene so tudi gugalnice in lahko bi še našteval. Tudi plaža je prijetna, uredili so dostope v vodo, res pa je, da ni mivke. Izredno mi ugaja tudi tukajšnja struktura ljudi. Opazil sem, da so gostje na visoki kulturni ravni, verjetno pa gre za poseben razred turistov, ki so odločajo za letovanje v naturističnem kampu. Višji standard tukajšnjih gostov ugotavljam tudi po avtomobilih. Iskri Commerce in drugim Iskrinim organizacijam -bi vsekakor predlagal, da pripeljejo v Solaris še več prikolic. Prepričan sem, da bi mnogi Iskraši radi preživeli dopust brez kopalk ali drugega tekstila. Pri vsem tem pa je zanimivo v Solarisu tudi to, da nikogar ne zanima in ne moti, če si 1 oblečen ali ne..." Po Istri in Iskrinih počitn&f Počitniški dom Elementov v Poreču Počitniška dediščina nekdanjega Inštituta za elektrozveze je za sedanje Elemente vsekakor zlata vredna. Gre za počitniški dom v Poreču, na ri-vi, torej v najstrožjem središču tega prelepega mesta, dom, za katerega bi si marsikdo, tudi tisti iz Poreča, rad obliznil prste. V Inštitutu, predhodniku mnogih sedanjih Iskrinih delovnih organizacij, so se za nakup doma v Poreču odločili sredi petdesetih let. Hiša je bila v izredno slabem stanju, brez strehe, brez oken in še marsičesa, k sreči pa je bilo takrat v »modi« udarniško delo. Popravila so se lotili spomladi leta 1958, vsak vikend pa se je v Poreču z Inštitutovim tovornjakom ali avtobusom ali pa obema hkrati odpravila kar velika skupina, lahko bi jim rekli, garačev. Obnoviti je bilo treba streho, namestiti okna, zamenjati vse inštalacije, tlake, na vrsto pa je prišla tudi fasada. In zdaj imajo Elementi enega najlepših počitniških domov v Iskri, res pa je, da se mu že poznajo tri desetletja. Upravnik doma je Zoran Drobne, ki je sicer tudi referent za družbeni standard v Elementih. Takole nam je nredstavil oočitniški dom: »Letos smo ga odprli 20. junija prve goste pa smo dobili pet dni pozneje. Imamo enotedenske izmene, saj imamo žal v Elementih še vedno premalo počitniških zmogljivosti in smo se morali zato odločiti samo za sedemdnevne počit-nice. Doslej se je v domu zvrstilo že približno 550 gostov, poprečno 55 do 60 v eni izmeni. Cena penziona je ugodna; delavke oz. delavci iz Elementov plačajo po 14.000 dinarjev na dan, njihovi družinski člani tisoč dinarjev več, zunanji gostje pa 18.000 dinarjev. Mislim na Iskraše iz drugih delovnih organizacij, oz. prijatelje in znance. V septembru bodo že po tradiciji nekaj dni pri nas tudi člani šent-jernejske godbe na pihala v kateri igrajo v veliki večini tudi delavci iz Uporov in UIPT-a, v drugi polovici pa bo naš dom gostil tudi športne refe- rente iz Elementov, tokrat pa .bomo organizirali tudi teniški tečaj. Žal bo dom pozimi zaprt, ker nima primernega ogrevanja in je hišo od novembra do maja dejansko neuporabna. Letos smo imeli precej bogato tudi predsezono, ko smo gostili nekaj maturantskih izletov ter zaključnih izletov različnih ljubljanskih šol, to pa je tudi eden izmed virov dohodka za ta naš dom, vir predvsem zato, da bi lahko naši delavci v njem čim ceneje letovali. Sedaj imamo tri ljudi v strežbi, v kuhinji imajo kuharico in pomočnico, zaposleno pa imamo tudi snažilko. Za tolikšen obseg dela nas je kar malo, toda, vsaj tako trdijo gostje, pam kar uspeva.« Drug, lahko bi rekli, stranski vir dohodka doma pa je ta, da postrežejo na terasi tudi zunanjim gostom. »Sprva, pred leti smo te goste,« se spominja Zoran Drobne,« prepričevali, da je to dom zaprtega tipa, toda to dopovedati npr. Nemcu nikakor ni bilo lahko. Prepričevanje je v večini primerov trajalo dalj časa, kot pa, če bi gosta postregli. In odločili smo se, da lahko tudi zunanji gostje sedijo na naši terasi, jih postrežemo, resda pa so nekateri v Elementih temu sprva nasprotovali. No, ko so ugotovili, daje tudi to denar — vsi še niso — in da so zato tudi penzionske cene za Iskraše precej nižje, so se pomirili.« Tisti dan, ko smo obiskali dom Elementov v Poreču, je bila terasa pred njim skoraj nabito polna, medtem ko so mize bližnjega hotela in gostišča samevale... Tako je bilo tudi sredi sezone. Tudi zato, ker je Zoran pripeljal v Poreč svojo ekipo, ljudi, za katere vem, da znajo delati. Naj še povemo, da je bila letošnja ekipa skoraj vsa iz Sevnice. Na račun doma smo od osebja slišali le nekaj pripomb, in sicer zato, ker je opremljenost kuhinje zelo pomanjkljiva, pokvarjen je tudi Iskrin televizor, polomila se je antena, itd. V Elementih se že nekaj časa pripravl- jajo na preureditev doma, zato se v nekaj zadnjih letih niso odločali za korenitejše posege, marsikaj pa je odvisno tudi od načrtov Poreča samega, saj želijo tamkajšnji možje delavski turizem preseliti iz starega mestnega jedra v bližnjo že določeno cono. V centru Poreča ima zdaj domove 20 delovnih organizacij, mnoge med njimi so iz Slovenije. Sprejeli so tudi že odlok o preselitvi teh domov, ker pa Adriatic turist nima denarja,je vsa star zastala. Kljub vsemu se v Elementih še naprej zavzemajo, da bi dom obnovili. Gornje prostore bi radi preuredili v apartmaje, restavracijo bi razširili in posodobili, terasa pred domom pa bo že prihodnje leto dobila nov videz, povečali pa bodo tudi število sedežev. Seveda smo za oceno letovanja v Poreču zaprosili tudi delavce iz Elementov. Tole so nam povedali: Ljuba Zorn — Delovna skupnost: »Moram reči, da je hrana v našem domu zelo dobra, sam dom pa bi bilo treba preurediti, predvsem pa poskrbeti za boljšo opremljenost. V sobi na primer pogrešam stol in mizo, če že imamo televizor, bi bilo verjetno dobro, če bi tudi delal, imamo tudi telefon, pa ga gostje ne smemo uporabljati. Kar se Poreča tiče, moram povedati, da zdaj v drugi polovici av-usta ni nikjer plesa, razen v discu. otrebno je torej z avtom v Zeleno ali Piavo laguno.« Stanislav Sluga — HIPOT: »Že tretjič sem tukaj v Poreču in mi jo všeč. Tudi zato, ker je mesto zelo lepo, prijeten je tudi naš dom, menim pa, da ga moramo adaptirati. Tudizo-to, ker bomo lahko le v lastnih počitniških zmogljivostih letovali bolj poceni. Dom bi morali bolj izkoristiti tudi v pred in po sezoni. Najvišjo oceno bi rad dal tudi osebju doma, ki je izredno delavno in prijazno do nas vseh domačih in zunanjih gostov." Avtokamp Polari Prejšnje nasprotje izredno lepemu in urejenemu nudističnemu avtokampu Solaris pri Poreču je avtokamp Polari nedaleč od Rovinja. Kaj je tja »pripeljalo« številne Iskrine prikolice, ne vemo, gotovo pa ne zamazane sanitarije, neurejena obala, nizek gozd, ki še ne daje prave sence, slabo založena trgovina... Na visoki ravni so bili lav recepcij1 m pri vhodu, saj so nam dovolili v kamp šele po tem, ko smo jim izročili osebne izkaznice. Seveda jim tega nismo zamerili, žal pa je marsikaj drugega v Polariju šele v povojih. Res pa je, da ogrevajo sanitartno vodo s sončnimi celicami. Že po informacijah iz Ljubljane smo vedeli, da nas »čaka« v Polariju na desetine Iskrinih prikolic. Najbolj všeč nam je bil »šopek« treh, ki so se stiskale pod skromnima drevesoma, njihove lastnice pa so Iskra Commerce, Iskra Servis in Tovarna programskih stikal in relejev iz Makol, ki deluje v okviru Avtomatike. Družina iz Servisove prikolice nam je žal že pobegnila na plažo, imeli Pa smo srečo z dopustniki v obeh ostalih prikolicah. ogljivostih naprej so v kampu velik problem sanitarije, mislim pa, da so letos bolj čiste kot prejšnja leta. Zadovoljna tudi nisem s kopališčem v kampu, zato se vozimo drugam, npr. v Vilo Rubin. Če že kritiziram, naj povem, da tudi v prodajalni pogosto nimajo mesa, sicer pa ga tudi v bližnjem Rovinju ni prav lahko dobiti. Turistična sezona se pač končuje...« Barbariga— naša nova turistična postojanka Črne vdove nisem srečala. Moram pa priznati, da sem prve dni dopustovanja, kar malce s strahom hodila mimo znane »šikare« v Barbarigi, kjer po pripovedovanju domačinov, domuje ta črni pajek. Pravijo, da uživa v miru in veliki vročini. Oboje pa je vsekakor našel v perojskem zalivu, kjer prevladuje mediteransko podnebje, miru pa Anica Kropeč—Avtomatika fle- 'e//: »Prvič v življenju sem zdaj na dpnustu. Sem samohranilka, mati dveh otrok, doslej pa si zaradi pomanjkanja denarja morja nisem modla privoščiti. Rada bi povedala, da mi je letos tovarna omogočila brezplačno letovanje v prikolici in sem ji zato seveda zelo, zelo hvaležna. Le-Po se imamo tukaj, res pa je, da bi bil iahko kamp bolj čist, tudi sanitarije so umazane, moram pokritizirati tudi Pbalo, saj ni nobenega pravega dostopa v vodo, marsikoga motijo tudi številni motorni čolni, ki se podijo po zalivu, ponovno pa bi rada poudarila, da se imamo zelo lepo, saj nismo izbirčni, prej nasprotno. Tukaj je tudi plaža za naturiste, ki me je precej presenetilo, saj na to nisem navajena. Ponovno pa bi se rada zahvalila tudi v Relejih, ki so meni in še nekaterim drugim sodelavkam omogočili letovanje v naši tovarniški prikolici.« Danica Križan — Iskra Commerce: »Delam v prodajalni Iskra Commerce v Zagrebu. Kar prijetno je tukaj v Polanju, bolj me moti to, da oprema v prikolici ni kompletirana. Pred tremi leti je bilo boljše. Samo primer: niti en kozarec ni enak. Še .m pred leti v teh odmaknjenih krajih nedvomno ni majkalo. Lansko leto pa so njegov mir prekinili žerjavi, nakladalci in kompresorji, saj je naselje, nedaleč od vasice Barbariga, eno samo ogromno gradbišče, kjer pa se tu in tam kažejo otočki že zgrajenih turističnih apartmajev. Idejni začetki naselja Barbariga, ki •ga od večjih mest obdajajo Peroj, Fažana, Vodnjan, na morju pa Brioni, segajo že v sedemdeseta leta, ko je sedanji upravnik naselja in dolgoletni predsednik vodnjanskega turističnega društva Rikardo Ferenac, začrtal program poti za izhod na morje in gradnjo avtokampa. Toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so to misel takrat opustili. V začetku osemdesetih let pa so se odločili za apartmansko gradnjo in leta 1986 je Poslovna skupnost EURO Turist iz Poreča začela graditi turis-tiče objekte. Gradnja je kar hitro napredovala, saj je bilo letos zgrajenih kar 506 apartmajev z zmogljivostmi za dva tisoč ljudi in zasebnega in Po Istri in Iskrinih počitniških zmogljivostih družbenega sektorja. Kot zanimivost povejmo, da so od 135 zgrajenih družbenih apartmajev kar 133 apartmajev kupile slovenske delovne organizacije. Po številu kupljenih stanovanj je na prvem mestu ljubljanska Varnost, s štirinajstimi apartmaji, na drugem Petrol s tmajstimi, na tretjem pa so že Iskrine delovne organizacije, ki so letos kupile kar dvanajst stanovanj. Povejmo, da so apartmaji zelo prijetni in da jev tako dobro opremljenih prostorih užitek letovati. Dva velika prostora, kuhinja, manjša terasa in dokaj velik atrij omogočajo, da se dopustniki lahko počutijo kakor doma. Naselje res sicer še ni urejeno, saj za jutranje zbujanje vsak dan Odbor za gradnjo planinske postojanke Iskra na Jakobu razpisuje prosto mesto oskrbnika na Jakobu Planinska postojanka Iskra na Jakobu, ki bo delovala v okviru in po predpisih Planinske organizacije Slovenije, je namenjena po-poldnevni ali dnevni rekreaciji delavcev Iskre, njihovih družin in ostalih ljubiteljev planin in narave. Oskrbnik koče bi moral zagotavljati hladna jedila, enolončnice ter tople in hladne napitke. Postojanka naj bi bila v poletni sezoni odprta vse dni (razen ponedeljka), izven sezone pa ob sobotah in nedeljah ter prazničnih dneh. Prednost pri izbiri ima družinski par in kandidati, ki zagotavljajo dogovor oz. donos hrane in pijače. Vse informacije o postojanki lahko dobite pri predsedniku odbora B. Filipoviču, Iskra Kibernetika Kranj, telefon 24351, int. 26-46. Prijave s podatki o dosedanjem delu oddajte do 30. sept. tl. na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, kadrovska služba. poskrbijo kompresorji in nakladalci pa tudi plaža je še napol divja, da o dohodu do nje sploh ne govorimo, ampak čez leta, ko bodo celotno gradnjo in urejanje naselja zaključili, se bo Barbariga lahko razvila v enega izmed izredno lepih letovišč ob Jadranu. Do leta 1990 naj bi zgradili dva tisoč apartmajev z zmogljivostmi za sedem do osem tisoč ljudi, puljska delovna organizacija Puljanka pa bo postavila restavracije, avtokamp za pet tisoč turistov in hotele, na obali pa rekreacijske in športne objekte in marino. Čez tri leta, ko naj bi bila dela zaključena, bo lahko v tem mediteranskem podnebju, kjer so včasih uspe- vale mandarine, pomaranče in lij7'. ne, letovalo okrog sedemnajst tiso turistov in med njimi kar lepo štev Iskrašev. Vsekakor pa bo novo nase je povrnilo življenje tudi okolisk . mestom in vasem, saj danes v vas' Barbariga živi le dvanajst prilet ; družin. Ceste, možnosti zaposlitve komunalne ugodnosti bodo marsiif tero mlado družino, ki je odšla v Pe 1 Reko in druoa večia okoliška meS' : nas, ki smo v Barbarigi letos že let vali, saj smo se vsi prijetno počutil' • kljub strahu pred črnimi vdovami. Pripravil Lado Drob® ’ vtise iz Barbarig® POSEBNA UGODNOST ZA ISKRAŠE Iskra Videomatika je pripravila za člane kolektiva Iskre ugoden nakup svojih izdelkov. Televizijske sprejemnike i@ brivnike vam nudi s 25% popusta Barvni televizijski sprejemnik TV 8456 CATV s popolnim daljinskim upravljanjem, ekran 56 cm Barvni televizijski sprejemnik TV 8256 CATV brez daljinskega upravljanja, ekran 56 cm Črnobeli prenosni televizijski sprejemnik TV 5344, ekran 44 cm Črnobeli prenosni televizijski sprejemnik TV 5331, ekran 31 cm Brivnik Braun MICRON Brivnik Braun MICRON L Brivnik Braun UNIVERZAL 3512 Brivnik Braun LINEAR 235 Brivnik Braun LADY E 2 Brivnik Braun LADV E 5 Maloprodajna cena s promet- cena s prihranek nim davkom popustom din 2.038.770 - 1.529.000,- 509.770- 1.834.650,- 1.375.900,— 458.750.' 617.220,- 494.505,- 106.029,- 122.627,- 278.948,- 183.915,- 124.355,- 183.915,- 462.900, - 154.320.- 370.800.- 123.705.-79.500,- 26.529- 91.970,— 30.657.-209.200.— 69.748.- 137.900, — 46.015' 93.200,— 31.155.- 137.900, - 46.015.- Nakup izdelkov je v tovarniški prodajalni " Iskra Videomatika, Andreja Bitenca 68, Ljubljana, vsak dan razen sobote od 7. — 13. Plačilo kupnine je v celoti ob prevzemu blaga v tovarniški prodajalni. Informacije dobite na telefonu: (061) 51-167. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST! 10. stran št. 30., 5. septembra 1 1988 Drugi o nas • Kranjski Glas je objavil obširen pogovor z inž. Jakobom Medjo, predsednikom skupščine občine Jesenice. Pogovor je tekel v glavnem o položaju jeseniškega gospodarstva in v tem okviru tudi o težavah kovinskopredelovalne industrije v občini. V zvezi s tem je Jakob Medja dejal: »Cenovna neskladja, pomanjkanje naročil in delno neustrezen proizvodni program so bili vzroki težavam kovinsko-predelovalne industrije. Vrsto vprašanj smo rešili: sprva je bil vprašljiv obstoj TOZD Iskre PTN na Blejski Dobravi, a bo ostala, po zagotovilu vodstva delovne organizacije in vodstva SOZD. Delali bomo tudi v prihodnje, vendar z močno zmanjšanim številom zaposlenih.« • Delo je pred časom objavilo informacijo o gradnji novega obrata v žužemberški Iskri. Novo proizvodno dvorano z 2.000 kvadratnimi metri naj bi zgradili do konca letošnjega leta, v njej pa bodo v glavnem izdelovali strojno opremo, ki je plod dela Iskrinih inženirjev in tehnikov. Direktor Iskre KEKO v Žužemberku Dušan Lavrič je o tej investiciji, ki bo veljala osem milijard dinarjev, med drugim dejal: »Za novo naložbo smo se odločili, ker se domači in svetovni trg vedno bolj zanimata za večslojne keramične kondenzatorje, ki bodo tudi ostali naš najpomembnejši izdelek. Do zdaj smo jih na leto naredili blizu 40 milijonov, z novo naložbo pa se bo proizvodnja povečala za 100%, leta 1995 pa naj bi izdelali blizu 200 milijonov večslojnih kondenzatorjev. • Številni časopisi so pisali tudi o novem tehnološkem dosežku Iskre — digitalni kontejnerski centrali, ki že poskusno obratuje v Škofljici pri Ljubljani in je uspešno vključena v javni promet. Tako Gospodarski vestnik piše, da je digitalni kontejnerski telekomunikacijski sistem realiziral inženiring Iskre Telematike v sodelovanju Iskre Elektrozveze in Iskre Elektrooptike. Jedro centrale je iz družine sistema central Sl 2000/224, ki so v celoti plod domačega razvoja in namenjene zlasti ruralnim območjem. Centrala zadovoljuje vse tovrstne mednarodne normative in zahteve ter je pridobila vse potrebne ateste. Enostavno se vključuje tudi v starejša, še analogna omrežja, omogoča dostop do podatkovnega omrežja ter ima široke možnosti razširjanja in povezovanja. Ker je adaptirana za vgradnjo v kontejner, omogoča tudi hitro in fleksibilno postavitev in zagon brez dragih gradbenih objektov. • Računalniška olimpiada, ki je bila konec julija v Novi Gorici, je doživela veliko publiciteto v sredstvih javnega obveščanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot piše mariborski Večer je prvo tovrstno olimpiado organiziralažvdza za tehnično kulturo Slovenije, oz. njeno gibanje Znanost mladine, pokrovitelj pa je bila Iskra Delta. V merjenju v računalniških spretnostih so sodelovali mladi znanstveniki iz Belgije, Bolgarije, ČSR, ZRN, Francije, Nižozfemske, Poljske, SZ in Jugoslavije, njihova dela pa je pregledala mpdnjirodna komisija. Pravila olimpiade — to pomeni novo obliko vključevanja mladih v to področje zunanješolske znanstvene dejavnosti — predvidevajo organiziranje te prireditve vsako leto v drugi državi. Olimpiade se po pravrtu udeležujejo srednješolci, ki jih izberejo nacionalna združenja. • Gospodarski vestnik je obavil informacijo o podpisu pogodbe med Iskro in poljskim partnerjem. Predstavniki Iskre Commerce, Elementov, Video-matike in Avtomatike so namreč s poljsko zunanjetrgovinsko firmo Unita podpisali v Varšavi pogodbo o sodelovanju v prihodnjem letu in zakoličili vrednost menjave v obe smeri v znesku 14,800.000 dolarjev. Iskra bo izvažala predvsem elektronske elemente in opremo za proizvodnjo elementov ter radiokasetofone. Z drugo pogodob, ki jo je Iskra Commerce podpisala s tovarno ekranov in televizorjev Polkolor, sta se partnerja dogovorila za 3,200.000 dolarjev menjave v obe smeri, s tem da bo Iskra od Poljakov kupovala ekrane za barvne in črnobele televizijske aparate, prodajala pa barvne televizorje v delih. Iskra je podpisala s Polkolorjem tudi aneks h kooperacijski pogodbi za prihodnjih deset let. • Več časopisov je objavilo informacijo o sodelovanju med Iskro in za-hodnonemško firmo Siemens. Tako ljubljanski Dnevnik piše, da je po dlje trajajočih razgovorih in vsestranskih analizah ter ob upoštevanju tudi širše družbene in gospodarske optimizacije poslovodno vodstvo DO Iskra Te-lematika ob podpori Poslovodnega odbora SOZD Iskra sprejelo sklep, da pristopi k pogodbeni formalizaciji partnerstva s firmo Siemens iz Munchna, ki je na tem področju razvila sodoben sistem EVVSD in kije izkazala ustrezen interes za tak partnerski odnos. Delo pa v zvezi s tem poudarja, da je partnerska povezava s Siemensom sestavni del postopne uresničitve celovitega projekta Teleinforma-tika, ki gaje Iskra pred kratkim predstavila upravnim organom Slovenije ter strokovni javnosti. Ocenjujejo, da bi le-ta ob širši družbeni podpori bistveno pripomogel k sodobnejši sestavi slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Zanimivosti Decimalni sistem v ZDA Do sedaj je bilo vse zaman, da bi v ZDA uvedli decimalni sistem, čeprav je bilo leta 1975 to že Predvideno. Kar tedaj ni bilo mogoče, bo sedaj iz finančnih vzrokov vsaj delno izpolnjeno. Frank Darlucci, novi ameriški obrambni Minister je odločil, da morajo vsi Povi oborožitveni sistemi in razvojna dela za Star Wars — vojno zvezd ustrezati metričnim speci-f|kacijam. S tem bi prihranili Ptnogo denarja. Od tega si obeta Prednost tudi organizacija NATO, ki mora vzdrževati inventar z [Sličnimi merskimi sistemi. Po-e9 tega bo mnogo laže načrtova-k skupne vojaške projekte z ino-Zemskimi podjetji. Tudi Američani se bodo morali kmalu odpovedati unčam in Piiljam. Alge proizvajajo vodik Genetski inženirji nacionalne-9a laboratorija v Oak Ridgeju uPajo, da so na pol poti razrešili Metodo za pridobivanje vodika. V 'a namen uporabljajo mikroorga-P|zme, ki sodijo v skupino chlamy-POmonas in jih neupravičeno Osnujejo alge. Pravzaprav so to flagelati (bičkarji, deblo enoceličarjev, ki se gibljejo z nekakim bičkom) in niso, niti živali, niti rastline. Chlamydomonas imajo lastnosti, da molekule vode razdvojijo na kisik in vodik. Strokovnjaki menijo, da bi v osnovi to nudilo možnosti za pridobivanje vodika s sorazmerno nizkimi stroški. Različne družine enoceličarjev so zato zelo pripravne, imajo pa slabo lastnost pridobivanja vodika samo pri majhni svetlobi. Genetski inženirji poskušajo sedaj z gensko presaditvijo oblikovati protozoone tako, da bi odvajali vodik tudi pri neposredni sončni svetlobi. V ZDA se zelo zanimajo za poskuse tega laboratorija v Oak Ridgeju, ker so dobili vest iz Sovjetske zveze, da tamkaj delajo poskuse z letalom na pogon z vodikom. Japonsko nadzvočno letalo Japonci so sklenili, da bodo investirali poslej tudi v industrijo potniških letal. Njihova konstrukcijska prizadevanja pa ne bodo konkurirala ameriškemu Boeingu in evropskemu Airbusu, temveč bodo zajela samo hiper nadzvočna letala, ki bodo petkratno presegla nadzvočno mejo. Od francosko-angleškega Concorda bodo dvain-polkrat hitrejša. S to hitrostjo bodo praktično prenesla potnike okoli zemlje. V naslednjih sedmih letih bosta družbi Mitsubishi in Kawa-saki konstruirali pogonski motor za polete na višini 24 km. Japonci se v glavnem naslanjajo na prednost novo razvitih keramičnih materialov. (Der Spiegel-Hamburg) Podmornica iz Kanade Povsem novo podmornico je razvilo kanadsko podjetje Stratas SSL Gre za kombinacijo jedrske in klasične podmornice in združuje dobre lastnosti obeh. Pod vodo plove tiho kot konvencionalna podmornica, ki jo poganjajo elektromotorji in lahko vzdrži v morju toliko kot jedrska podmornica. Na površini morja jo poganja dizelmotor. Pod vodo lahko patruljira tudi po več tednov in sicer neslišno. Običajne podmornice se morajo dvigniti na površino, da napolnijo baterije, pri tem pa jih mnogokrat odkrijejo. Novi podmornici pa ni potreben zrak. Zadostuje minireaktor z manjšimi in s tem tišjimi pomožnimi agregati. Nova podmornica doseže sicer manjšo hitrost in zato ustreza le za defenzivne namene. Poglavitna prednost pa je njena cena, ki doseže samo petino cene jedrske podmornice V ZDA. (Der Spiegel-Hamburg) Minioddajnik na čebelah Afrikanizirane ubijalske čebele se ne razlikujejo mnogo od evropskih sorodnic, vendar so mnogo bolj agresivne in s pikom uničujejo navadne čebele. Prišle so iz Brazilije in se od tam že razširile v, Mehiko. Kmetje od Kalifornije prekTek-sasa in Floride jih že naslednje leto pričakujejo na svojem -ozemlju. Vsiljivke ogrožajo predvsem opraši-tev važnejših kultur, kot so (nan-deljni in melone. -1 ( Znanstveniki so se sedaj domislili nekake vojne zvezd proti, tem žuželkam. Za poskus s<3 montirali čebelam majhen čip VLSI z dvema infrardečima diodama in tremi solarnimi celicami. Ta 35 mg težek oddajnik prilepijo čebelam na hrbet. Oddajnik zazna živ sprejemnik in mu lahko sledi eno miljo v krogu. V začetku drugega leta bodo te mininaprave preizkusili na prostem. Infrardeče naprave bodo pomagale znanstvenikom, da se bodo dokopali do ugotovitev,1 kajti obnašanje agresivnih čebel bodo tako laže kontrolirali in zasledovali. Ubijalske čebele se razlikujejo od evropskih tudi po tem, da udarjajo s krili 50 herzov hitreje, kar omogoča njihovo odkrivanje tudi s posebnim radarjem. Zbral, prevedel in prjredil Marjan Kralj Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Naš sogovornik Vladimir Logar Ze takrat je bil v ospredju izvoz Eden izmed zadnjih javnih nastopov našega sogovornika kot predsednika skupščine ZP Iskra je bil njegov govor na proslavi dneva Iskre in borca 4. julija 1975., ki je bila takrat na Pržanu, kjer so hkrati slavili tudi 25-letnico delovanja te naše tovarne. Ob tej priložnosti je takrat naš sogovornik dejal: Minilo je zopet leto dni od našega tradicionalnega praznovanja dneva borca in dneva Iskre, ki ima letos še posebno svečano obeležje, ker ga praznujemo v tridesetem letu svobode in ker imamo danes v naši sredi drage goste iz širne domovine — številne predstavnike borcev in mladine, ki skupaj z našim delavskim razredom predstavljajo tri temeljne stebre socialistične Jugoslavije. Dovolite mi, da vas tudi jaz pozdravim v imenu 28 tisoč samoupravljalcev združenega podjetja Iskre. Tovariši in tovarišice, Za nami je zopet 12 mesecev vztrajnega dela na poglabljanju naše samoupravne socialistične družbene ureditve, katere osnovni cilj je popolna osvoboditev dela in nenehen napredek materialne in duhovne kulture. Prav je, da ob današnjem praznovanju — kot je že to v navadi — pogledamo rezultate našega enoletnega dela in naloge, ki nas čakajo, ko se bomo vrnili na svoja delovna mesta. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo po dolgoletnih pripravah izvedli našo notranjo reorganizacijo ter izoblikovali delovne organizacije po branžnem načelu. Z istočasnim razformiranjem osrednjega raziskovalnega instituta in prenosom branžne prodaje z Iskra Commerce na proizvodne delovne organizacije smo ustvarili predpogoje za samoupravno združevanje dela in sredstev v duhu nove Usta- Podlistek ve. Delavci v razvojnoraziskovalm in komercialni dejavnosti sedaj neposredno delijo usodo z delavci v proizvodnji, in na tej soodvisnosti se postopoma oblikuje nova kvaliteta odnosov. To je vsekakor pomemben korak v smeri poglabljanja samoupravnih odnosov v našem združenem podjetju, vendar nas čaka še obilo dela. Ne le da moramo zastaviti vse sile, da bi čimprej konsolidirali opravljeno reorganizacijo po branžnem načelu, s pospešeno vnemo se moramo lotiti utrjevanja samoupravljanja v naših 65 temeljnih organizacijah združenega dela. V tem pogledu smo komaj na začetku oblikovanja novih odnosov, ki naj omogočijo delavcu, da bo popolnoma obvladal vse tokove družbene reprodukcije in tako postal dejanski gospodar svoje usode. Pomembnost našega združenega podjetja za jugoslovansko gospodarstvo terja od nas, da smo pionirji tudi v izgrajevanju samoupravnih odnosov. Iskra se je preteklih let uveljavila tudi kot eden glavnih nosilcev integracijskih gibanj v gospodarstvu. Zlasti velika pričakovanja je vzbudil lanskoletni podpis samoupravne- ga sporazuma o združitvi z Gorenjem, kajti odprla se je perspektiva, da se izoblikuje industrijski gigant, ki bi tudi v evropskih merilih imel svojo težo. Prizadevamo si, in prepričan sem, da bomo v tem tudi uspeli. Tovariši in tovarišice, Kljub slabšanju pogojev gospodarjenja doma in v tujini nam je tudi v lanskem letu uspelo ohraniti visoko stopnjo rasti proizvodnje. Z nad 20 odstotki povečanja smo dosegli skoraj dvakrat večjo rast kot slovenska industrija. Izvozili smo skoraj za 50 milijonov dolarjev blaga, vendar je bilo povečanje že dosti manjše, kot smo ga bili vajeni prejšnja leta, ko je znašalo povprečno 35%. Prav tako moram ugo- »IGRE BREZ MEJA« Letošnja prireditev »Igre brez meja« mladih SOZD Iskra bo v Ljubljani na stadionu »Svoboda« (Gerbičeva 61, Vič-Rudnik) in sicer v soboto, dne 17. 9.1988 ob 11. Rok za prijavo udeležbe je pismen do vključno 15. 9. 1988 na naslov; Iskra-Avtomatika ZSMS, Stegne 15b; Roman Kolar. Prijavnina za vsakega udeleženca je 15.000, — din, ki jo vplačate vključno do 15. 9. 1988 na ž.r.: Iskra-Avtomatika OOZSMS; 50104-678-39890 Stegne 13, Ljubljana. Potrdilo o vplačilu priložite prijavnici. V ekipi lahko sodeluje 10 tekmovalcev; 5 deklet + 5 fantov + 1 rezerva. (150.000,— + 15.000. -) Vse ostale informacije bomo posredovali pozneje, lahko pa jih dobite po telefonu; (061) 573-092, ali 556-141 int: 306. Mladinski zdravo! Predsednik KK ZSMS AVTOMATIKA Roman Kolar toviti, da se je lani začela zmanjs® vati tudi produktivnost, saj je znaša la le še okoli 13%, kar je zna ekstenzivnega zaposlovanja. Z letošnjim gospodarskim nac' to m smo predvideli nadaljevanj dinamične rasti, čeprav smo prič3' kovali, da se bo gospodarska sl' tuacija doma in v svetu še posla* bšala. Naša odločitev je bila zaves1' na, vedeli smo, da bomo mota maksimalno napeti vse sile, y želimo uresničiti zastavljene cilj3 Žal nam petmesečni rezultati kaze' jo, da vloženi napori ne zadoščaj0: še zlasti, ker doslej sprejeti ukreP tekoče gospodarske politike n podpirajo v zadostni meri naši lastnih prizadevanj. . Tako na primer zaostajamo P° načrtovanem izvozu, pa tudi pioljj' vodnje ne dosegamo po načrtu, za' radi česar pada ekonomičnost1 rentabilnost poslovanja. Dva osnovna problema našeg gospodarstva sta: slaba plačilna 01 lanca in rastoča inflacija. Sam ekonomska politika ne more reš teh problemov, ključ rešitve lez1 združenem delu, to je pri nas ° TOZD-SOZD, pri vseh delavci3 Rešitev je v tem, da delamo prode* tivnejše — proizvedemo več povodov pri nižjih stroških. Produkti nejše moramo delati tudi na n gospodarskih področjih. Skratk. večja družbena produktivnost de je edino zdravilo za vse ekonom ske probleme današnjega časa- Vendar želim poudariti, da so l®, tošnji načrti še vedno uresniči)1*.; če podvojimo naše napore. Mod' zirati moramo vse naše sile sleh® nega našega samoupravljalca se še načrtneje lotiti uresničevat1! naših stabilizacijskih in varčeval0' načrtov, od temeljnih organizš ' do združenega podjetja. RešitevJ v boljši izrabi kapacitet, boljši org3 nizaciji dela in večji storilnosti- 0 varčneje je treba gospodariti z ra2 položljivimi sredstvi in materiali- Posebej želim spomniti na spm jeto obveznost, da bomo vse-nap0, re usmerili v povečanje izvoza, k3l dinamična rast izvoza je v seda J gospodarski situaciji osnovni po9 za dinamično rast proizvodnje, z ^ to je kratkovidno vsako zanem3 jenje izvoznih možnosti, čeprav' voz trenutno ni vedno rentačil®^ Preveč truda smo morali vloži*1 osvajanje tujih tržišč, da bi jih za* di trenutnih težav zanemarili. Zavedati se moramo, da je magovanje sedanjih gospodah* težav naloga vseh nas in da vsi dolžni prispevati svoj del®2, stabilizaciji gospodarskih gib3 j Prepričan sem, da bomo Iskraši0 li svoj prispevek in da bomo ob P iskre \oo* hodnjem snidenju na dnevu ugotovili, da smo izpolnili svojt veznost do družbe in do sebe. . Na koncu bi rad v imenu vs 28.000 Iskrašev čestital kolek*'v TOZD — tovarne TV sprejemni* j k 25-letnem jubileju, jim zaž®' uspešen nadaljnji razvoj in se 1' zahvalil za organizacijo letošnjem dneva Iskre. Prejeli smo Iskra Rotomatika Odgovornemu uredniku Iskre! Priloženo pošiljam daljši zapis o DO KORONA in vas prosim, če bi 9a v glasilu Iskra čimprej objavili. Poleg moralne obveznosti, ki jo čutim do svojih najbližnjih sode-'avcev in tudi vseh Iskrašev, s katerimi sem v teh letih prišel v stik, 'fie k objavi tega pisma in zapisa navajajo nekatere govorice, ki so Se v kolektivu Iskra razširile ob mojem odstopu 17. 5. 1988. Prepričan sem namreč, da bom znal sam najbolje pojasniti ''Voke za svojo težko sprejeto odločitev, da po 19 letih zapuščam lskrin kolektiv, kar sem ustreznim službam in odgovornim osebam sPoročil z dopisom z dne 1. 8. 88. Ker v moje trenutno dopustovanje pljuskajo novice o nekaterih Pritiskih na moje najožje sodelavce, se mi zdi objava priloženega Pisma toliko bolj upravičena. Z objavo pa bi želel tudi preprečiti Podobne pritiske, ki so ob takšnih situacijah žal vse preveč reden Pojav. Povsem jasno je, da to ne koristi nikomur, najmanj pa bo-Počim odnosom Iskra — Korona, ki naj bi v njunem obojestranskem interesu bili čimboljši. . O delovni organizaciji KORONA, inženiring in projektiranje venerge-kki, Ljubljana, v ustanavljanju, z glavno dejavnostjo: gradnja sistemov avtomatizacije, vodenja in telekomunikacij v energetiki in gradnja ma-"h elektrarn pa bi rad zapisal, da je bila 2. avgusta letos vpisana v sodni register, potem ko je strokovni kolegij SMELT 11. julija letos sprejel Pobudo za njeno ustanovitev. Glede na svoj 19-letni neprekinjeni staž v Iskri seveda dolgujem Predvsem svojim najbližnjim sodelavcem pojasnilo k tako jedrnatemu sporočilu, verjetno pa bo zanimivo tudi za ostale Iskraše, predvsem tis-‘e. s katerimi sem v teh letih sodeloval na svojem delovnem področju soergetike. Namen tega sporočila je pojasnilo vzrokov, ki so pripeljali p° ustanovitve delovne organizacije KORONA izven Iskre. Verjetno se vsi načelno strinjamo, da je za uspešnost nekega pro-9rama, torej tudi energetike, potrebna urejena proizvodnja, dobri Proizvodi in tržna naravnanost celotnega programa, kjer je inovacijski Proces sestavni del takšne usmeritve. To je bilo tudi moje vodilo pri 7 ^sečnem opravljanju del in nalog vršilca dolžnosti direktorja TOZD oprave za energetiko, vendar za svoje delo nisem dobil potrebne *aupnice, zato sem 17. 5. 1988 s tega mesta odstopil. Zame je postalo očitno, da samo v TOZD s pretežno proizvodno Psrneritvijo objektivno ni mogoče izpeljati tako kompleksno zastavlje-1'P nalog, zato sem vodstvu DO Avtomatika predlagal, da v TOZD 'rženje organiziramo ustrezen inženiring za energetiko, ki pa bo us-Pašen le, če bo posloval v svojem imenu in za svoj račun. Predlog ni bil sPrejet, po razgovorih v vodstvu SOZD Iskra pa sem prišel do spoz-nanja, da tudi Iskra kot celota danes še ni pripravljena za organiziranje samostojnih inženiringov, ki bi lahko dovolj svobodno in predvsem Slede na tržne potrebe povezovali Iskrine konkurenčne izdelke in sto-?fVe s proizvodi drugih organizacij in tako gradili celotne sisteme, nočeš nočeš je Iskra s svojo velikostjo dokaj zvest posnetek naše ce-°tne gospodarske in družbene, oz. politične stvarnosti in njenih odnosa, zato »idealni otočki« v takšnih okoljih realno (še) ne morejo obsta-M in delovati. Na tej točki sem moral razrešiti svojo osebno dilemo in konec kon-Cev tudi svojo dolgoročno socialno varnost. S programom energetike s^m najtesneje povezan od svoje mature leta 1963, s tega področja I m diplomiral, za trg energetike sem v Iskri delal vseh 19 let, si nabiral Skušnje in reference. Še več, zlasti zadnja leta sem vložil ogromno f(Jcfa in tudi svojega prostega časa za spreminjanje razmer, ki naj bi Pergetiki v Iskri omogočile želeni razvoj. Žal ugotavljam, da je časov-r a konstanta sprememb v Iskri prevelika in da si čakanja pač ne mo-am privoščiti, še posebej, ker je rešitev problema mogoča izven Iskre, otovo pa je vsakemu pravemu Iskrašu lahko povsem jasno, da takš-g® odločitev po tolikih letih dela in življenja v Iskri, niti ni lahka, niti U'!tendar’ življenje teče dalje. Ostajam optimist, saj sem prepričan, da tanovitev DO KORONA predstavlja korak naptej v prizadevanjih za v™0! aiovonskega gospodarstva, torej tudi Iskre. Kot začasniposlo-cfe/ organ DO KORONA (Akt o ustanovitvi DO KORONA je sprejel 'avski svet SMELT 1. 8. 88) bom gotovo lahko poskrbel, dasebodo / J 'Skrini sedanji in prihodnji konkurenčni izdelki prioritetno vključili v aniring ponudbo DO KORONA. Na koncu pa me hrabri tudi dejstvo, ilJe. .v našem okolju kljub temu mogoče tudi v praksi izpeljati zamisli, slovenske politike o prestrukturiranju gospodarstva. Ustanovitev d kORONA v tako kratkem času to gotovo potrjuje, upam in želim, en_,