j^kPoštnino platana p BH Centi Din N Sltutmkl dom Sle«. 219 V Ciubliiini, tpcek 21. detemtoa 193F leto II. 28.000 zborovanj proti praznovanfu božiča organizirajo sovjetski brezbožniki iz strahu pred versko-obnovitvenim valem, ki £e zajel Rusuo Moskva, 21. dec. o. Osrednji odbor sovjetske brozbožniške zveze je sklenil letos organizirati nadvse odločno propagandno akcijo proti praznovanj« ruskega božiča. V razglasu, ki so ga brez-hožniki izdali, pravijo, da je od lanskega leta. ko so oblasti spet dovolile postavljanje božičnih drevesc, opažati porast verskega čustvovanja v širokih ljudskih plasteh. To pomeni po mišljenju brezbož-sikov nevarnost za sovjetsko državo in socialistično družbo. Zato bo brezhožniška organizacija storila vse, da ta pojav zatre. Od 25. decembra do 9. januarja bodo brezbožniki po vsej sovjetski državi priredili 28.000 protiverskih zborovanj, pri katerih bosta pomagala, radio in kino. Za 5. januar, ko bodo verniki v Rusiji praznovali sveti večer, so po vseh večjih krajih ukazane maškarade in zabavne prireditve, da bi tako obrnili pozornost fjudi od verskega praznika. Varšava, 21. dec. o. Po poročilih, ki prihajajo v Varšavo iz Rusije, se zadnje mesece čuti v Sovjetiji močno versko gibanje, ki je zajelo komsomolce, kakor tudi strankarske organizacije. Moč tega gibanja se najbolj čuti v tem, da so prisiljeni sedaj tudi člani komunistične stranke od moskovske oblasti, da podpirajo cerkvene občine materialno s tem, da omogočajo popravljanje cerkva. Istotako zahajajo člani stranke s svojimi družinami pogosto k duhovščini ter duhovnike v kmetskih občinah in po kolhozih. Val verskega gibanja se je zadnje čase v sovjetski Rusiji manifestiral na ta način, da je kljub prepovedi sovjetskih oblasti romalo veliko število vernikov na grob patriarha Tihona. Sami sovjetski krogi potrjujejo, da je versko gibanje v Sovjetiji precej močno in da se vsebolj širi. Po zadnjih podatkih je danes v Rusiji okoli 33.000 cerkvenih občin, in da njihovo število iz dneva v dan raste. Zanimivo je dejstvo, da je versko gibanje najmočnejše v industrijskih središčih med delavstvom, celo močnejše kakor med kmetskim prebivalstvom. Versko gibanje v sovjetski Rusiji je izzvalo reakcijo sovjetskih oblasti tako močno, da je komisar za notranje zadeve, Jezov, podvzel celo vrsto ukrepov proti duhovščini. Eden teh ukrepov je tudi ta, da je bila verskim organizacijam odvzeta volivna pravica z motivacijo, da je njihovo delovanje v nasprotju s »kulturo, znanostjo in zdravim razumom«. Sovjetske oblasti so v zadnjih časih zaradi stalnega širjenja verskega gibanja začela zopet zapirati duhovnike. Konec novembra so člani GPU zaprli enega metropolita in 5 škofov zaradi »protirevolucionarne delavnosti, špionaže in sabotaže«. Moč verskega gibanja v Sovjetiji je izražena tudi v dejstvu, da je število osrednjih protiverskih organizacij padlo tudi sprejemajo v svojih domovih. Ruska duhov-v zadnjem času od 56 na 21. Iz gornjih poročil je razvidno, da boljševiški režim kljub vsemu terorju ni mogel zadušiti verskega čuta v masah ljudskega naroda. Najnovejši val verskega gibanja v Sovjetiji je najboljši demanti za resničnost in moč komunistične ideologije. Osem ctlav Fe spet padlo . . . London, 21. dee. o. Vse angleško časopisje obširno poroča o zadnjih obsodbah visokih sovjetskih državnih uradnikov. Pred moskovskim sodiščem je bila pretekli teden razprava proti večjemu številu uradnikov, od katerih so jih osem obsodili na smrt in jih takoj ustrelili. Med obsojenimi in ustreljenimi je ludi bivši sovjetski komisar za zunanje zadeve K a r a h a n , ki je spadal med ožje prijatelje Lenina in je bil eden izmed zadnjih Leninovih sodelavcev, ki mu je Stalin prizanašal vse do sedaj. Karahan in njegovi tovariši so bili obsojeni in ustreljeni zaradi tega ker so, kakor pravi uradno poročilo, po načrtu vohunili na korist fašistovskih držav ter pripravljali nasilniška dejanja v sovjetski Rusiji. Razprava proti Karahanu je bila tajna in je sovjetsko časopisje smelo pisati o njej šele tedaj, so je bila sodba že izvršena. Kakor kažejo te usmrtitve, ni sovjetska Rusija še docela »očiščena". Umrl je general Ludendorff Eden voditeljev nemške armade v svetovni vojni umrl Miinchen, 21. dec. o. Včeraj je tu v nekem sanatoriju katoliških usmiljenk umrl general Lu-dendorf, eden odločujočih nemških poveljnikov v svetovni vojni. Friedrich Vilhelm Erich Ludendorff, ki pojde nedvomno v zgodovino kot eden izmed najodličnejših vojskovodij novejšega časa, je že prve dni svoje častniške službe kazal izredno vnemo po vojaški izpopolnitvi; zato se je prijavil za višjo vojaško akademijo, ki jo je končal z odličnim uspehom. Nato je potoval po Rusiji, da prouči rusko-carsko vojsko. Po vrnitvi iz Rusije je prišel leta 1895 kot stotnik v generalni štab. Nato je Ludendorff odšel na višjo vojaško akademijo za profesorja taktike. Od ondod je prišel v glavni generalni štab, kjer je dobil najvažnejši oddelek mobilizacijski. Zavzemal se je za povečanje številčnega stanja nemškega vojaštva v mirni dobi. Novi zakon o ustroju vojske iz leta 1913, ki je številčno stanje nemške oborožene sile v miru dvignil na skoraj milijon mož, je v znatni meri Ludendorffovo delo. V začetku vojne je general Ludendorff kot prostovoljec izvršil pomemben napad pred Lie-georii. Ko je avgusta 1914 postal poveljnik 8. armade v. Hindenburg je prevzel poveljstvo le pod Moč Stojadinovičeve politike Budimpešta, 21. decembra. AA. Dnevnik »Do-nauvelcze« je objavil včeraj članek z naslovom: »Dr. Milan Stojadinovič«. V članku, ki ga je podpisal Ivan Herceg, stoji, da se Rim, Berlin in London pogajajo s Stojadinovičein, kakor z zastopnikom države, ki je njim enaka in na temelju tega razmerja je dr. Stojadinovič z njimi tudi podpisal razne sporazume. Dr. Stojadinovič je na polju zunanje politike dosegel še večje uspehe kot pa v notranji politiki. Zato pa je ta njegov uspeh za utrdite vdržave tem pomembnejši. Njegova delavnost na gospodarskem polju je gotovo vplivala tudi na notranje razmere, ker se je gospodarstvo splošno dvignilo. Njegova moč raste, položaj njegovih nasprotnikov pa se zmeraj bolj maje. Vsi tisti, ki verujejo, da se lahko kriza srednje Evrope reši, morajo odobravati in podpirati Stoja-dinovičevo politiko s sosednimi državami. Spremenjene telefonske številke v Ljubljani Ljubljana, 20. dee. AA. Zaradi pw>večanja avtomatske telefonske centrale v Ljubljani je bilo treba mnogim telefonskim naročnikom v Ljubljani spremeniti telefonsko številko. Razširjena centrala bo v kratkem otvorjena. Telefonske številke bodo spremenili ob praznikih, dne 25. in 26. decembra t. 1. Spremenjene številke telefonskih naročnikov za Ljubljano so že upoštevane v novem telefonskem imeniku za področje ljubljanskega ravnateljstva, ki je pravkar izšel in se dobi pri vseh jvoštah. Poštno ravnateljstvo je ugotovilo, da na njenem jjodročju, posebno v Ljubljani in okolici, nekatere osebe spet nabirajo oglase za telefonski imenik brez dovoljenja ravnateljstva. Po čl. 42 telefonskega pravilnika izdaja telefonski menik izključno poštna uprava, zasebnikom se pa prepusti le na posebno dovoljenje poštnega ministrstva Izključna pravica izdajanja telefonskega imenika se nanaša tudi na druge publikacije pod raznimi imeni kakor adre-sarjev, stenskih imenikov in podobno, Kdor bi pa imenik kljub temu izdal brez poprejšnjega dovoljenja, mn bo jjoštna uprava zaplenila izvode, storilca bo pa kaznovala jx> zakonu o ptt z denarno globo od 300 do 5000 din. Da ne bi oglaševalci trpeli škode, obvešča poštna uprava javnost, da ni nikomur dala dovoljenja za natisk telefonskega imenika. Velja torej samo uradna izdaja za december 1937, ki je zdaj v prodaji. pogojem, da dobi za štabnega načelnika generala Ludendorffa. Tako se je tudi zgodilo. Hindenburg je z Ludendorffom kot štabnim načelnikom izvojeval veliko zmago pri Tannenbergu in celo vrsto drugih velikih zmag na vzhodni fronti. Avgusta 1916 je v. Ludendorf postal štabni načelnik vrhovnega poveljstva. Ludendorff je delil z vrhovnim poveljnikom odgovornost za vse nemške vojaške operacije in je s svojimi nasveti podredil vse nemško življenje vojnim potrebam. Velika nemška ofenziva na francoski fronti spomladi leta 1918 je v glavnem Ludendorffovo delo. Toda oktobra leta 1918 je vsa Nemčija začela slutiti bližajoči se polom. Nemška javnost je videla krivca zanj v Ludendorffu. In tako so ga pod vplivom zmernih in levičarskih strank 26. oktobra 1918 odstavili. Po svetovni vojni je Ludendorff skupaj * Hindenburgom prišel pred preiskovalni odbor, ki je imel ugotoviti glavne vzroke za polom nemške armade. Ko se je naposled Ludendorff umaknil iz aktivne vojaške službe, je najprej napisal svoje spomine, nato se je pa- bavil z vojaško kn jiževnostjo in tudi s politiko, 9. novembra 1923 je sodeloval pri narodno socialističnem poskusu prevrata v Monakovem. Pozneje je začel izdajati časopis »Pri svetem vrelcu nemške moči«. V njem se je med drugim bavil ludi z verskimi vprašanji ih ' je zastopal 'stališče, da katoličanstvo ne ustreza miselnosti nemškega naroda. Zato je z ženo snoval novo vero. Najvažnejše. Ludendorffovo delo so njegovi »Vojni spomini«, v katerem sp zelo pohvalno izraža o vlogi in zadržanju, srbske vojske v Svetovni vojni. Dalje je napisal knjigi »Vojna in politika« in »Totalitarna (popolna) vojuac. Ludendorffova žena je včeraj dobila veliko sožalnih brzojavk. Po Nemčiji so zaradi generalove smrti odredili narodno žalovanje. Pogreb bo na državne stroške v Miinchenu jutri. Romunska vlada fe zmagala pri volitvah Bukarešta, 21, dec. m. Po poročilih, ki so jih časnikarji zaradi zapletenega romunskega »-olivnega zakona, mogli dobiti šele opolnoči, so včerajšnje volitve potekle po vsej Romuniji v redu in miru, razen nekaj manjših spopadov po nekaterih krajih. Tatarescova vlada je dobila približno 44 do 45% vseh oddanih glasov. V Bukarešti sami pa je zmagala z 62%. Druga najmočnejša stranka pri včerajšnjih volitvah je bila narodna kmečka stranka, oziroma volilna skupina Julia Maniua. Ker ima vlada okrog 45% vseh oddanih glasov, dobi 65% vseh poslancev v skupščini, kar pomeni dve tretjini. Na la način je vprašanje Tatarescove vlade v Romuniji rešeno za prihodnje štiri leta. Volivna udeležba je bila kljub slabemu vremenu, ki je vladalo skoro po vsej državr, precej velika. Štetje se je pričelo ob 8 po romunskem času. Točni izidi bodo znani šele danes. Bukarešta, 21. dec. m. Po zadnjih vesteh je v Bukarešti od 18.000 glasov dobila vladna skupina 8500 glasov, narodna kmečka stranka 5100, Železna garda pa 4550. Rezultati volitev iz posameznih mest še vedno prihajajo. Po dosedanjih podatkih je v vseli krajih vlada dosegla zadovoljivo večino, razen v Erdelju, kjer so najmočnejši narodni cara-nisti. Ob tej priliki je treba povdarili, da so desničarske skupine dosegle pri volitvah zelo velik uspeh, a prav tako tudi skupina vladnega bloka z Maniuom. Bukarešta, 21. decembra. AA. (Stefani) List »Frontus« piše, da je v nasprotju s tendenčnimi informacijami, ki jih širijo nekateri francoski listi Tituleseu postal najnepriljubljenejši človek v Romuniji. To dokazuje tudi okoliščina, da so ugledni Romuni, kakor prof. Jorga, šef romunske fronte, Vajda Vojevod in drugi romunski politiki, ter predsednik odvetniške zbornice v Bukarešti, odkrito nazvali Titulesea lažnivca in podleža. Hudi naskoki rdečih v srednji Španiji naj bi preprečili veliko nacionalistično ofenzivo Saint Jean dc Luz, 21. dec. AA. Vladne čete, ki napadajo Teruel, štejejo okoli 30.000 mož, oskrbljenih z obilnim vojaškim materialom. Nacionalistično poveljstvo pravi, da gre za poskus, ki mu je preprečili veliki 6plošni napad, ki ga pripravlja general Franco. Nacionalistično poveljstvo pravi dalje, da se ta cilj ne bo dosegel, ker se bo načrt glavnega štaba nacionalističnih čet izvedel v vseh podrobnostih. Teruel bodo branili izključno samo oddelki, ki so zbrani v tem odseku. Velika nacionalistična ofenziva se bo v kratkem začela Vojaški krogi mirno opazujejo dogodke okoli Teru-ela in ne taje, da je mesto v silno težavnem položaju, podobnem nekdanjem jx>ložaju Ovieda in Huesce. Teruelska garnizija ni velika, toda polkovnik Rey, ki ji jvoveljuje, je izjavil, da ne pristane na nobena pogajanja za predajo mesta. Poveljstvo teruelskega odseka ima general Aranda, branilec Ovieda. Vse kaže, da bosta današnji in jutrišnji dan odločilna za Teruel. Po poročilih iz nacionalistične Španije je bila teruelska ofenziva ena izmed najbolje urejenih, ki jih je odredilo vladno poveljstvo. Nacionalisti so bili sprva popolnoma presenečeni. Najjadalci so vdrli v prve jmstojanke nacionalističnih čet. Republikanci so nato ponoči napadli s tanki. Mesto so obkrožili z zavzetjem okoliških va6i in hribov. Navzlic temu je še vedno med mestom in nacionalističnim zaledjem ohranjena prometna zveza ob .železniški progi, ki je speljana ob Guadalaharu. Sedaj se bore v neposredni bližini mesta. Odpor obleganih čet ni zelo težak, ker leži mesto na višini. V ogrožene kraje pošiljajo nacionalisti nove čete. Nacionalistične čete so izvedle protinapade. Za- radi snega in dežja je premikanje topništva precej ovirano. Nacionalisti se branijo z mnogoštevilnim avtomatičnim orožjem, tako da so sedanji boji zelo krvavi. Japonci bodo osvojili Kitagsko po načrtu Tokio, 21. dec. o. Sodeč po pisanju japonskega tiska ni moči upati, da bi se začelo kako gibanje za premirje med Kitajsko in Japonsko, Zavzetje Nankinga je Japoncem dalo poguma, da bodo s svojim prodiranjem nadaljevali, zlasti še, ker se Amerika in Anglija ne moreta odločiti, da bi nastopili odločno proti japonskemu osvajanju kitajskega ozemlja. Zato bodo japonske vojske zavzele vsa mesta iu pokrajine na Kitajskem, ki jih imajo v svojem načrtu. Prvi bo prišel na vrsto Kanton in je vprašanje, če se bodo Japonci ustavili pred angleškim Kongkongom. Šanghaj, 21 decembra, o. Sem prispela poročila pravijo, da Japonci z vso naglico popravljajo železniško progo, katera vodi v Akšam, južno od Šanghaja. Ta proga bo Japoncem služila za prevoz. Na jugu Kitajske je nad 50.000 mož pripravljenih za izkrcanje, s katerimi mislijo Japonci operirati v pokrajini Fukien in Kvvantting. 30 japonskih bojnih ladij je na okupu izpred luke Anioj. Japonci nameravajo izkrcati svoje čete v sledečih mestih: Fučow, Amoj, Čaočov, Svatov, Lcičov in Kaočov. Voditelji južne Kitajske z vso naglico reorganizirajo svoje čete in vodijo obrambne priprave. Japonci so le še 35 km od Ilangčovu. Vesti 21. decembra V Rimu so odlikovali angleškega časnikarja Johna Barnesa, ki je bil poročevalce agencije Reuter v abesinski vojni in se je nekajkrat junaško izkazal v prvih vrstah italijanske vojske. 20 kardinalov in veliko število škofov je bilo na sprejemu, ki ga je novimenovanemu kardinalu Gerbera na čast priredil francoski poslanik pri Vatikanu Roux. Hudo je zbolel ameriški državnik in finančnik Frank Kelogg, ki je znan po takozvaneai Keloggovem paktu o plačevanju \-ojne odškodnine. Večje število sovjetskih višjih uradnikov je bilo te dni pred izrednim političnim sodiščem v Moskvi, ki je osem obsodilo na smrt zaradi špionaže, veleizdaje itd. Na smrt obsojene so takoj ustrelili Razgovori generalnih štabov Male zveze v Pragi so končani iu so načelniki štabov že odpotovali domov. 200 marokanskih arabskih poglavarjev je prišlo čestitat v Tetuan novoimenovanemu francoskemu komisarju za Maroko. Za 50 milijonov dolarjev naj se zviša proračun ameriškega mornariškega ministrstva, tako zahteva minister, češ da je zvišanje nujno zaradi gradnje novih vojnih ladij. 7.804.000 centov riža so pridelali letos v Italiji, kar je precej več, kakor je znašal lanski pridelek. Združene države so imele dne i. julija letos 129,257 OUt) prebivalcev. Bivši predsednik belgijske vlade Van Zee-land 1)0 v razgovorih, ki jih je imel z različnimi državnimi voditelji, izdal poročilo o gospodarskem jjoložaju Evrope in ga poslal vladam Francije, Anglije in USA. Poročilo bo objavljeno po novem letu. Za 5 in je padla Tibera v rimski okolici v 24 urah, Več ministrov egiptovske vlade bo najbrž v kratkem odstopilo zaradi spora, ki je izbruhnil med vlado in kraljem. Francoski zunanji minister Delbos je po vrnitvi iz Prage v Pariz jioročal predsedniku republike o uspehih s»roje krožne poti po Evropi. Italijanska industrija celuloze je tako napredovala, da Italiji prihodnje leto ne bo treba tega blaga več uvažati, ker so zadnje čase odprli nekaj novih tovarn, ki izdelajo ogromne količine celuloze. Stalni odbor mednarodne zveze mest bo imel sejo v Bukarešti konec meseca januarja. Bivši ameriški predsednik Hoover bo v kratkem obiskal Belgijo in imel tam več človekoljubnih predavanj Republikanska državna oblika je na Madžarskem nemogoča, tako je dejal regent Ilor-thv v svojem nedavnem govoru. Angleški delavski voditelj Lnnsbury bo v kratkem potoval še v Moskvo, da se pogovori s Stalinom, kako bi se dalo zagotoviti v Evropi mir V Pragi je umrl vodja protokola v zunanjem ministrstvu Strimpl, ki je bil sodelavec pokojnega predsednika Masarvka in pomočnik doktorja Beneša. Šest milijard mark dolguje Nemčija Belgiji še izza svetovne vojne, ko so Nemci v zasedenem belgijskem ozemlju izdali nove bankovce, katere je belgijska vlada po vojni odkupila vsem, ki so jih imeli Po mirovnih pogodbah mora Nemčija belgijski vladi ta denar povrniti. Za predsednika angleškega vojnega sveta je kralj imenoval vojnega ministra Hore Belisha. Novi abesinski podkralj, vojvoda Aosta, je včeraj na križarki »Zara cpriplul v pristanišče Ma-sauo ob Rdečem morju. Olimpijske igre 1940 bodo po sklepu japonskega olimpijskega odbora avgusta ali septembra v Tokiu. Angleški Jurij VI. je včeraj sprejel zunanjega ministra Edetia in si dal poročati o svetovnem političnem položaju. Na dve leti in 1200 dolarjev globe je ameriško sodišče v Newyorku obsodilo čezoceanskega letalca Levina zaradi nečastnih dejanj. Izid žrebanja bomo objavili v novoletni Številki »Slovenca«. 200 bojnih letal zgrade vsak inesee v Angliji, tako je izjavil letalski minister. Prihodnje leto l>o Anglija potemtakem imela 4500 letal pripravljenih za napad. Za božič grozi Parizu stavka šoferjev tovornih avtomobilov, poklicnih godbenikov in osebja v kavarnah. Uspeh nemško-franeoskih razgovorov za tiskovno premirje je bil ugoden, kakor poroča nemško in francosko časopisje. Pri volitvah v iraško državno zboruieo je odnesla veliko zmago vladna skupina, takozvani zmerni nacionalisti. Komunistično zaroto so odkrili v južnoameriški republiki Peruju. Zarota je bila razpredena po vsej državi in so bili zarotniki dobro oboroženi. Za blaženega so proglasili italijanskega mučenca misijonarja Giacinta-Sanguietija. Na sestanku držav Rimske zveze januarja v Budimpešti se bodo razgo»’arjali o Mussolinijevem potovanju v Berlin, o Stojadinovičevem obisku v Rimu ter o Delbosovem romanju po državah Male zveze, in pa o jtogajanjih Madžarske z državami Male zveze. Do novih spopadov je prišlo med srednjeameriškima republičicama Haitijem in San Domingom zaradi brezposelnih, ki silijo iz San Dominga v Haiti. Avstrijsko-madžarska trgovina vsebolj napreduje in bo, kakor dokazuje uradna statistika obeh držav dosegla višek v prihodnjem letu 80.000 km je preplesala angleška plesalka Pat Ingram v zadnjih petih letih, ko je vse svoje plesne korake merila s posebnim aparatom. Kokainska tvrdka Širok &Komp Ljubljana, 21. decembra Prvi dan velike kazenske obravnave proti kokainskim sleparjem je bil določen le zasliševanju osmih obtožencev, ki so morali senatnemu predsedniku odgovarjati na marsikatera, prav podrobna vprašanja, pa so se skušali na vse načine izmotati. Zanimivo je bilo, da nikdo glavnih obtožencev ni hotel imenovati imena glavnih dobaviteljev kokaina, ki je prihajal iz Nemčije tihotapskim potom v Ljubljano. V Darmstadtu je ena glavnih tovarn kokaina »Merk« in pod tem imenom je povsod znano to mamilo. Obtoženci pa so drugače prav izvrstni poznavalci in strokovnjaki kokaina. Kupovali so sicer pristen kokain, a ž njim so potem mešali sodo in fižolovo moko ter druge zmesi tako, da so vrhno plast zmesi pokrili s pravim kokainom. Lepi posli tvrdke Širok & Komp Neprotokolirana in nekoncesionirana kokainska tvrdka Širok & Komp. je poslovala od 1. 1935 do lanske jeseni. V tem času je razvijala prav obsežne kupčije ter je imela povsod svoje zaupnike, poslovne posredovalce in nakupovalce, ki so potem nosili blago tja čez mejo. Pravijo dobri poznavalci razmer, da je ta kokainska tvrdka imela v tem času najmanj za pol milijona prometa, saj sama obtožnica navaja, da so sedanji obtoženci s Pavlom Širokom na čelu oškodovali 18 interesentov za okoli 200.000 din. Pa že v prvem, letos januarja se vršečem procesu so bili mnogi ljudje oškodovani in osleparjeni za približno tako visok znesek. Širok in njegovi kompanjont so prav udobno in dobro živeli. Z avtom so se vozili po Gorenjskem in drugih krajih ter delali kar ne debelo kupčije. Dostikrat so izredno na široko veseljačili po raznih ljubljanskih lokalih. Tako je povedal brezposelni rudar, ki se je tudi ž njimi vozil okrog in posredoval pri kupčijah. Trije obtoienci izostali Med glavnimi in najagilnejšimi špekulanti s kokainom je bil poleg Široka in Hladnika Martin Svete, trgovski potnik, rodom Ljubljančan. Ta je prav veselo živel. Hodil je na bogate love in sploh veljal za velikega kavalirja. Ko je prestal prvo kazen, je kmalu nato pobegnil v Nemčijo ter je bil v Darmstadtu aretiran. Državno tožilstvo je proti njemu predlagalo po § 113 k. p. preiskovalni zapor in da se proti njemu izda tiralica. Doslej se še vedno nahaja v nemških zaporih. Njegova izročitev pa je bila predlagana. Trgovski pomočnik iz Logatca Emil Babič je neznanega bivališča in je proti njemu bila izdana tiralica. Oženjeni posestnik Val. Jagodic pa je odpotoval v Kanado. Proti vsem tem trem obtožencem je bilo včeraj postopanje izločeno. Dve skupini obtožencev Senatni predsednik g. Rajko Lederhas je vseh 8 obtožencev razdelil na dve skupini. Prvo skupino tvorijo Širok Pavel, Josip Mauser, Josip Niekovski in Fran Hladnik. Ta skupina je sploh vodila vse širokopotezno zasnovane sleparije. Njih 'zaslišanje je trajalo nad 5 ur. Osredotočeno je bilo na vsako malenkost. Vsak pa se je izgovarjal na drugega in priznal le malenkosti. Predsednik je včeraj vodil obravnavo z največjo minucioznostjo jn je morala posebno strojepiska sproti pisati po diktatu zapisnike o zaslišanju posameznih obtožencev. Celjske novice c Tekmovanje za najlepšo izložbo v Celjn. Frvo nagrado za najlepšo izložbo je komi ija prisodila trgovskemu pomočniku 5. Škorjancu Antonu pri tvrdki Jagodič. Izložba Je r»*s krasna in si jo lahko ogledate v podružnici Jagodic poleg uprave >Slovenea«. G. Škorjancu iskreno čestitamo! c Z odlokom ministrstva prosvete je imenovan za suplenta na drž realni gimnaziji v Podgorici v Črni gori g. cand. prof, Krušič Franjo. Stanje naših rek Belgrad, 20. decembra. A A. Poročilo hidro-tehničnega oddelka gradbenega ministrstva o stanju voda na glavnih rekah in o naraščanju Save dne 20. decembra t. 1.: Donava v zgornjem toku do Pešte neznatno pada, v mejah naše države pa narašča povprečno za 14 cm pri sorazmerno visokem vodostaju. Drava v gornjem in srednjem toku v glavnem stagnira, v spodnjem toku pa pada povprečno za 30 centimetrov. Tisa v mejah naše države še zmerom narašča, povprečno za 16 cm. Sava v zgornjem toku do Zagreba še zmerom pada pri nadpovprečnem vodostaju. Pod Siskom v glavnem neznatno pada, pri Belgradu pa narašča. V zadnjih 24 urah je Sava pri Sisku padla za 15 cm, pri Jasenovcu za 2 cm pri vodostaju 14 cm pod maksimalnim, pri Brodu je narasla za 6 cm, pri vodostaju 23 cm pod maksimalnim. Pri Samcu je padla za 4 cm pri vodostaju 18 cm pod maksimalnim, pri Rači za 13 cm pri vodostaju 31 cm pod maksimalnim, pri Mitroviči za 7 cm, pri vodostaju 34 cm pod maksimalnim. Pri Šabcu Sava stagnira pri vodostaju 43 cm pod maksimalnim, pri Belgradu je pa narasla za 17 cm pri vodostaju 151 cm pod maksimalnim. Kuna, bosenske reke in Drina še zmerom padajo. Velika Morava je pri Cupriji narasla za 26 cm. Na nasipih pri Bosenskem Samcu se še zmerom vrše redna obrambna dela. Nasip Ivankoviča Jašičbara je voda preplavila in vdrla v vas Domaljavac. Ljudi in živino rešujejo s pon-toni, ki jih je dalo vojaštvo na razpolago. Glavni nasip pri Šabcu Orjasju, Brčku in Rači varujejo s provizornimi nasipi. Vrzel, ki jo je voda napravila pri Orašiju včeraj, so zadelali. Železniški nasip pri Sremski Rači je voda preplavila in so morali promet ustaviti. Na nasipih organiziranih vodnih zadrug ob levem in desnem bregu Save in Donave spodaj pod Belgradom še zmerom utrjujejo. Zaradi padca temperature v porečju Save in njenih desnih pritokov se je stanje popravilo. Številni plazovi v Sl. gorfcah Zadnje številno deževje je povzročilo po Slovenskih goricah ogromno škodo v sadonosnikih, vinogradih itd. Mnogim posestnikom so naredili številni prazovi najvetjo škodo. Ponekod so se sesedale tudi ceste, ki so se pogreznile in zasipale z rahlo prstjo. Po številnih vinogradih so plazovi popolnoma izruvali sadno drevje ter ga polomili. Skoda zaradi plazov gre v tisoče, najbolj pa se pozna na sadonosnikih in vinogradih, kjer se škoda ne da hitro popraviti. Tu je potrebna pomoč najhuje prizadetim kmetom z znižanjem zemljiškega davka. Širok se je trdvratno branil, izjavil pa je cinično: »Drugih žrtev ne maram navajati. Visoko sodišče! Sem bil sprva še laik v kokainu. Prvič sem začel kupčevati pred 5. majskimi volitvami 1935. Do takrat še nisem bil uveden v to nelegalno kupčijo. Tudi pristno blago, visoko sodišče, smo imeli. Kje sem ga dobil, sedaj, visoko sodišče, ne povem. Veliko pod častjo mi je, visoko sodišče, da bi kradel.« Mauesr se je predstavljal za bogatega trgovca Goldsteina iz Avstrije. V bistvu je priznal svoja dejanja in kupčije s kokainom. Tretji obtoženec je zelo spreminjal svoje izpovedbe. Pravil je, da mu je prinesel kokain »neki visok in okrogel mladenič črnih las«. Državni tožilec: »Sami ste nosili dolge lase kot kak umetnik. Obiskovali ste svoje prijatelje v ljubljanskih zaporih. NI tako?« — Niekovski je res obiskoval svoje prijatelje. Berto Ovo Hladnik Fran, Logačan, ki je znan še izza predvojnega procesa, ko je skušal z nekim drugim Logačanom zastrupiti neko teto po načinu :ala Hofrichter«, je najprej pripovedoval zgodbo o tržaškem trgovcu Deverdisu. Ta trgovec naj bi bil oni, ki je naročal pristen kokain in ki se je zanj zanimal. Deverdis je znan tudi pod imenom »Berto Ovo« in stanuje po Hladnikovih navedbah v via Malcanton (Staro mesto). Široka pozna že 20 let. O tako imenovanih »luftgešeftih« ni rad govoril. Edvard Kolesa je velik strokovnjak za kokain. Na predsednikovo vprašanje, od kod da je dobil kokain, je Hladnik malomarno odvrnil: »Ne povem osebe, od katere sem dobil blago. Langa nisem hotel prej izdati, ker nisem bil o tem vprašan.« Predsednik proti Široku: »Odkod ste imeli I kokain?« Širok: »Visoko sodišče! Tudi ne povem imena.« Ob 14 prekinjena obravnava se je ob 16 nadaljevala in je trajala pozno v noč. Poleg Hladnika je prišla na vrsto druga skupina obtožencev, od katere so bili tudi nekateri »nasamarjeni« za j lepe tisočake. Prvi je bil brezposelni rudar Ivan Kališnik, ki je hodil okrog z Jagodicem in drugimi prekupčevalci. Obtožen je, da je tudi on osleparil nekatere osebe za kokain. Kališnik je to odločno zanikal. Bavil se je bolj s saharinom. Včasih je bilo prav veselo. Jagodic je bil kavalir. V Ljubljani sploh je bilo parkrat pravo »juhč«. Hodil je rad na konjski sejem. Skupno z Jagodicem in Žumrom je opeharil več oseb za kokain, škoda znaša okoli 40.000 din. Sploh pa je bila ta skupina večkrat sama opeharjena. Mizarski mojster v Suhi Vižin Jože je pripovedoval, kako je špekuliral s saharinom in kokainom. Kupčeval je s Kališnikom. Tudi Žumer Fran je imel posebne posle s Kališnikom. Prav po nerodnem pa je zašel med to pisano kokainistovsko družbo Matija Novak, delavec iz Logatca, ki je tožen le zaradi prestopka krivega pričevanja. Ta je kratko priznal svoje dejanje. Drugi dan obravnave Danes ob pol 9 se je nadaljevala snoči prekinjena obravnava. Ni posebnega navala v veliko dvorano št. 79. Stražita namreč kar dva policijska stražnika, ki s pazljivim očesom premotrita vsakega prišleca in mu ne dovolita kar tako vstop v dvorano. K obravnavi je vabljenih nad 20 prič. Senatni predsednik je celo snoči, ko je izvedel, da neka oškodovanka noče priti v Ljubljano, poslal orožnikom v Gorenjo vas v Poljanski dolini brzojav, da naj žensko kot pričo popoldne privedejo v Ljubljano. Današnji dan je namenjen le zasliševanju vseh vabljenih prič, kar bo trajalo prav tako ves dan tja v pozno noč. Kdaj bo izrečena sodba, je težko napovedati. Najbrž bo še le jutri sodba! Ali pa takole okoli polnoči. Filmi »3 vojaki v penzijonatu« (Kino Ideal). Pierre Larquet, Roland Toutain in Charles Codv so trije miroljubni meščani, ki jih država pokliče na odslužitev vojaškega rezervnega roka. Po raznih dogodivščinah in duhovitih dialogih sc ga neke nedelje v gostilni tako krepko narežejo, da zlezejo preko nekega zida, za katerega mislijo, da je vojašniški Noč prespe na dvorišču; drugo jutro p se začne zanje trnjeva pot: orož-nko so pri vseh vratih postavili straže, ki preže na kurje tatove. V penzionat pridejo nove profesorice; ti trije mušketirji jin naprosijo, da bi jim v težavnem položaju posodile svoje obleke. Odslej se vrste komične situacije druga za drugo: marsikdaj robate, pa ves čas rahlo prežete z okretnostjo in prožnostjo galskega duha. Po komično mučnih zapletih se njihovo mušketir-stvo v penzionatu srečno razvozlja. Režiser Pu-jol, ki spada v prvo vrsto francoskih komikov, je film pripravil gibčno in poskrbel pri komičnih obratih za tempo, ki človeku nikdar ne dovoli, da bi se nehal smejati. Vsi trije rezervist so izborni v igri ni maski, najboljši pa je Pierre Larquet. Nosilka glavne ženske vloge, Yvette Lebon, nam je znana že iz drugih filmov. Prijatelji veselega razvedrila si bodo film gotovo ogledali. Vlomilec mednarodnega slovesa Maribor, 20. decembra. V včerajšnjem »Slovenskem domu« smo obširno jjopisali pojasnitev velikega vloma, katerega je izvršil v nedeljo, 12. t. m. pri belem dnevu zagrebški vlomilec Vladimir Novak. Novaka so danes ves dan zasliševali na policiji. Vlomilec je elegantno oblečen, vede se čisto kavalirsko, je pa videti bolan in jetičen ter mu na prvi pogled nihče ne bi prisodil, da se preživlja z vdiranjem v tuje blagajne. Je pa neverjetno trdovraten in priznava samo to, kar mu morejo dokazati. Tako je vlom v \Vatzekovo stanovanje docela in brez vsakih izgovorov priznal ter je danes tudi pokazal, kam je skril izpraznjeno jekleno kaseto ter vložno knjižico, ki ee glasi na 105.000 din. Zvezanega in močno zastraženega eo ga detektivi peljali proti parku, odkoder je zavil proti Trem ribnikom ter skozi gozd nazaj v Halbarthov vinograd. Tam je v senčnici, ki stoji sredi vinograda na hribu pokazal, kje je kaseta zakopana. Res so jo našli na označenem mestu ter v njej hranilno knjižico in vse dokumente. Vse skupaj so danes vrnili lastniku. Glede polovice manjkajočih zlatnikov pa je trdovratno zatrjeval, da jih je že prodal in denar zapravil, le nekaj zlatnikov je dal v Zagrebu neki zobozdravnici, ker ei je hotel dati napraviti čez pol leta zlato zobvje. Ime te zdravnice pa še ni hotel povedati. Policija je prepričana, da je Novak izvršil tudi znani vlom v blagajno g. Pečenka, ki ima na Aleksandrovi cesti bančno poslovalnico. Takrat se je vlom ponesrečil, ker ni mogel vlomilec vdreti v moderno jekleno blagajno, v kateri je bilo 150 tisoč din. Tudi ga sumijo, da je izvršil vlome v dve mariborski brivnici. Novak pa te vlome taji in pravi, da je prišel v Maribor šele v nedeljo, 12. t. m. in je takoj istega dne izvnšil vlom v Watzekovo stanovanje ter se nato zopet ponoči odpeljal nazaj. Novak je vlomilec mednarodnega kova. Pred kratkim je absolviral večjo »turnejo« po inozehWtVtf,r o kateri tudi trdovratno molči. Le dva listka iz zastavljalnic v Pragi in Dresdenu pričata, da se jc tudi v inozemstvu udejstvoval na zločinskem področju ter je svoj plen tam zastavil. Policija bo stopila v zveze z oblastmi v Pragi in Dresdenu, da ee ugotovi, kaj je Novak tam zastavil. Kočevje Važen ukrep za kočevsko policijo. Gospod ban je razrešil sedanjega župana Lovšina dolžnosti nadzornika in šefa kočevske policije, dočim je na njegovo mesto blagovolil imenovati okrajnega uradniškega pripravnika g. Kužnika Henrika. Ta ukrep g. bana je pri večini kočevskega prebivalstva, posebno še pri policiji, naletel na zelo ugoden odmev. Znano je namreč bilo, da je kočevska policija imela z ozirom na svojega dosedanjega šefa vezane roke. Obesil se je v Kočevju brezposelni Richard Ilonigmann. Dasiravno je imel v Kočevju jako bogato 6estro in še bogatejšo svakinjo, pravijo, da je vzrok njegovega samouinora lakota. — V Cvišlar-jih pri Kočevju se je zaradi družinskih razmer obesil posestnik Žele Anton. Pretep v rudniški čakalnici. Pretekle dni je rudniško vodstvo na dnevnem kopu odkrilo goljufijo. Na neki številki (po rudarsko »numerk) na dnevnem kopu sta bila Kočevar A. in Mavrin A. vozača, dočim je bil Mlakar Fr. kopač. Ker Mlakar in Hočevar z Mavrinom nista bila zadovoljna, sla istega naznanila pazniku, češ da je len. Ker se je pa Mavrin kot pošten in priden delavec čutil užaljenega, je Hočevarja naznanil rudniškemu vodstvu, da v svojih dnevnih poročilih prijavlja večje število naloženih vozičkov kot jih v resnici napolni. Na podlagi takih lažnivih Hočevarjevih prijav je številka (»numara«) prišla na višji akord, a delavstvo je na ta način več zaslužilo. Ker je bilo zato rudniško vodstvo oškodovano, je Hočevarja na plačilni dan iz dela odpustilo. Ko je Hočevar Cul, da je odpuščen, se je z vso silo vrgel na Mavrina, katerega bi bil v svoji jezi na mestu zadavil, ako mu ne bi priskočili na pomoč drugi delavci, ki 6e jim je po hudi borbi posrečilo iztrgati Mavrina iz močnih Hočevarjevih rok. Končno besedo bo v tej zadevi imelo sodišče. Vidi se pa, da ima laž kratke noge! Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica Dravske banovine, Ljubljana, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za novo leto več nagrad po 200, 100 in 50 din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 29. decembra t. 1. prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ulica 9) med_ poslovnimi urami od 8 do 12. V izkaz je predložiti hranilno knjižico. Žrebanje bo v četrtek, 50. t. ni., popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle. • Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20 Torek, 21. decembra: Zaprto. Sreda, 22. decembra: »Svedrovci t (rac). Premiera. Premierski abonma. Opera. — Začetek ob 20 Torek, 21. decembra: »Vesela vui>va* Izven. Znižane cene od din 30 navzdol. Gostuje ga. Zlata Gjungjejjac. |f I || A Danes premij er a francoskega nima Si m in ki Klic življenja UlalUl« (L appel de la vie) Telefon ‘2°-21 Življenje na kliniki za ženske bolezni. V glavnih vlogah priznana igralca Vktor Franceti in Sozjr Prim. Predstave: ob 16., 1915. in 2115. uri. II Rozine" iz Naš kraj se pač ne more ponašati z bogve kakimi vsakdanjimi dogodki ali zanimivostmi. Kljub temu pa ee še tu in tam najde kak »ocvirk«, ki utegne biti z ozirom na splosne razmere prav okusen, da, celo poučen. Človek z dvema rodbinskima imenoma Da ima kaka oseba dvoje ali več krstnih imen in veliko število raznih naslovov, to ni nič čudnega. Posebno ne pri ljudeh med višjimi plastmi. Da pa ima kdo dve rodbinski imeni, ki značita vsaka drugo narodno pripadnost, je pa le malo čudno, ne? V Slov. Konjicah pa imamo to čudo. Na Glavnem trgu ima naš g. vrtnar svojo prodajalno. Na njej stoji napis: »Peršenonih Herman, vrtnarstvo. Do sem je vse v redu. Močno pa se sleherni nepoznavalec našega kraja in ljudi začudi, ko gre po državni cesti na Prevratu mimo njegovega vrta, kjer tudi stoji stanovanjska hiša z napisom: Perschenonig Herman, umetno trgovsko vrtnarstvo itd.... To začudenje je tem večje, ker je na vprašanje, če je to isti vrtnar, ki ima na Glavnem Irgu prodajalno, odgovor pritrdilni. Vsakemu so zdi neumestno, da se človek prikazuje javno enkrat na slovenski, drugič na nemški način ter je v trgu Slovenec, 10 minut odtod na Prevratu pa Nemec. Gotovo bi bilo v dobro njemu samemu, če bi svoje rodbinsko ime resnično spravil v sklad z očetovim. Karavana .. Pri nas imamo tudi karavano. To so Bosanci, kateri z mulami prenašajo s Konjiške gore poleti in pozimi bukova polena v dolino za graščino. Resnica je, da ljudje z živalmi vred precej trpe. Po 6 do 8 polen naložijo enemu živinčetu ter tovorijo po precejšnji strmini in nevarnih globelih nizdol. Iz poročil od drugog posnemamo, da se tem Bosancem v Sloveniji zelo dopade in se zato še kar naprej tu naseljujejo. Naš voznik radi njihove cenenosti ne zasluži. Velike tatvine v Celju Colje, 20. decembra. Že pred nekaj leti so odkrili v velikem skladišču tvrdke D. Rakusch v bivšem Mestnem mlinu tatvine železja. Celjski policiji pa se je v četrtek posrečilo, da je razkrinkala banditsko družbo, ki je kradla kar na debelo in ukradeno blago prodajala neki ugledni celjski trgovini železja. V velikem skladišču, kamor pripeljejo skoro vsak dan ogromne količine železja, se pač ni poznalo, četudi sta prebrisana tatova kradla v tako velikem obsegu, da sta lahko zalagala veliko trgovino in najbrž še druge trgovce in kotlarje. Noč od srede na četrtek pa je bila za nju usodna. V skladišču, kamor sta tako brezskrbno zahajala toliko noči, sta ukradla velik železen štedilnik, katerega sta nesla ob železniški progi za Sodnikovo žago, da bi ga skrila pod železniškim mostičkom. Imela pa sta smolo. Srečal ju je neki železničar, ki ju je prestrašil, da sta pustila štedilnik in zbežala. V četrtek zjutraj je našla policija pod železniškim mostičkom velike množine železnine, kovinastih plošč, pločevine in nekaj posode. Pričela se je obširna preiskava. Že istega dne je policija aretirala dve osebi, ki pu ju je zaradi pomanjkanja dokazov morala izpustiti. Kriminalni oddelek celjske policije z nadzornikom g. Zavcem na čelu pa je še istega dne ugotovil, da sta storilca Erav tista, ki so ju prej izpustili. Ta dva sta že rezskrbno hodila po mestu, ker sta pač mislila, da sta varna in da bosta še nadaljevala svoje nepošteno delo. Policija, ki ju je stalno zasledovala, ju je zalotila v Levstikovi ulici. Komaj pa sta zapazila policijske agente, sta zbežala, ker sta slutila, kaj ju čaka. Posrečilo se je, da je policija ujela bivšega trgovskega pomočnika Valterja H., dočim je Anton B. pobegnil in ga do sedaj še niso prijeli. Oba sta iz Celja. Prvi ima ženo in štiri otroke, drugi ženo in enega otroka. V. družinah jsamih vlada .velika revščina Slov. Konjic Rekonstrukcija vlade v podjetju „Alfa" Že dalje časa je bilo opaziti, da bo v našem podjetju »Alfa«, industriji čevljev d. d. prišlo do sprememb. Sedaj pa je dosedanji soudeleženec tovarnar Laurich odstopil in mu bo podjetje plačevalo samo najemnino za prostore. Odslej bo vodilo podjetje samo vodstvo, v katerem so avstrijski državljani. Polarna noč v Slov. Konjicah Na severnem tečaju in ob severni polarnici vlada sedaj polarna noč. Del te noči je zagrnil tudi Slov. Konjice. Noč je zatemnil avso našo jeenesa-rijo in nemškutarstvo. Prizadeti pravijo, da bo trajalo to samo nekaj časa, potem pa bo zasijalo spet krasno sonce, ki bo stalilo ledeni oklep; mi pa trdimo, da za te ne bo več jutra in vstajenja. Tako bo vladala pri njih tema z mrazom še naprej in naprej... Preveč smo popustljivi Že precej časa kaj pridno vozijo k nam bratje Hrvatje iz Slavonije prašiče. Živali so lepo rejene, česar jim seveda nihče ne zameri. Kilogram okrog 8 din — žive teže namreč. Naši ljudje, posebno mesarji ee zanje zelo zanimajo ter jih ob vsaki priliki nekaj pokupijo. Kadar pa naš človek prinese na hrvaški Irg 6voje blago, kakršnokoli, pa se mu godi malo drugače, kot pa Hrvatom pri nas: Neki celjski čevljar je šel letos dvakrat na semenj na Hrvatsko. pa ga je tržno nadzorstvo v dotičnem kraju obakrat prepodilo enostavno z razlogom, da Hrvat kupi in da bo tudi Hrvat prodajal. Potemtakem smo mi Slovenci le preveč dobrosrčni in obenem ponižni, ker na eni strani kupujemo robo iz južnih krajev, na svojo pa pozabljamo in pustimo, da cena pada. Navsezadnje pa tu ne gre že samo za večjo ali man jšo konkurenco, ampak tudi za dostojnost, ki jo že tudi lahko zahtevamo od drugih vsaj v toliki meri, v kolikor 60 jo kljub vsiljivosti na trgu od nas deležni tujci! kljub temu, da sta ukradenega blaga prodala že za čez 20.000 din. Že dalje časa sta nodila ponoči v Rakuschevo skladišče v bivši Mestni mlin, kjer sta kradla železnino, posodo, pločevino in jo nosila za plot na Pertinačev travnik na Spodnji Lanovž. Od tam sta ga z vozovi vozila v svoje skladišče, odkoder sta ga pošiljala v neko celjsko trgovino z železom. Valter H. je pri zasliševanju na policiji pod težo dokazov moral priznati, da je s svojim tovarišem kradel že dolgo časa. Priznal je tudi, da se je izdajal pri trgovcih za potnika neke tvrdke za železnino Vojnovič iz Magreba. Ukradeno blago je seveda pod to firmo prav lahko prodal, ker je pač ponudil zelo nizko ccno. Ponujala sta seveda samo takšno blago, za katerega sta bila gotova, da ga bosta dobila v skladišču. Vodila sta celo knjigovodstvo in točno pisala naročilnice, da kupec seveda ni mogel ničesar sumiti. Kupil pa je od te firme zelo rad, saj je nudila blago tako poceni, da je ta celjska trgovina zaradi nizkih nakupnih cen celo konkurirala s tvrdko Rakusch. Lastnik te trgovine je sicer večkrat izrazil željo, da bi se spoznal z lastnikom te firme, ki tako ugodno nudi svoje blago, storilca pa sta bila tako rafinirana, da sta ga pregovorila, da je to misel opustil. Velike količine železnine, ki sta jih nosila ponoči, sta skrivala za skladiščem ob savinjski železniški prodi pod železniškim mostičkom in na Pertinačevem travniku na Spodnjem Lanovžu. Včeraj so odkrili zalogo nad 200 kg pločevine, ki je bila namenjena za trgovino, ki je naročila 65 kosov. Na srečo pa je policija razkrinkala to bando in tako preprečila nadaljnjo krajo in ogromno škodo. Preiskava se nadaljuje in pričakujemo še večjih njenih uspehov. Svoje zločinsko dejanje sta izvrševala na zelo rafiniran način, da je padel sum najprej na domače uslužbence, katerih pa ne zadene nobena krivda. Storilec sam je pri zasliševanju na policiji izpovedal, da sta kradla in nosila suma. ' Vremensko poročilo »Slove*”*««1* doma« Po stanja doneti ob 7 ejutra) Kraj Barometer sko stanje Tempera t urn v 0° K , 3 t, « •u tl a n £> Tj O a sl Veter (smer, jakost) Pada- vine naj- manjša naj- večja m/m vrsta Lt ubij a na 767-6 ■7-6 -0-4 90 ntgl. K) NWi Maribor 763-? -1-0 2-6 — 10 NNW. — — Zagreb 761*2 0-0 4-0 80 10 SE, — — Belgrao 758-> o-o 5-0 80 10 ws — Sarajevo 762-4 -3-0 1-0 95 10 0 0*1 sneg Skoplje 759? 2-0 5-0 40 10 0 —- — Split 753-5 4-0 7-0 50 10 NE« — — Kum bor 757-5 60 8-0 70 10 ESE, 2*0 dež Rab 762-4 3-0 4-0 60 10 Es — — Vremenska napoved: megleno, deloma oblačno in mrzlo vrtane. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo ves dan megleno, posebno popoldne od 15 dalje je bila megla zelo gosta. Temperatura se ni dvignila in je ostala ves dan pod 0°. Barometer se je močno dvignil. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 21. decembra: Tomo. Sreda, 22. decembra: Demetrij. ★ Kočno slnžbo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. TEL. 27-30 SLOGA Vesela. In zabavna komedija AMIGO v glavni vlogi: Lawrence Tlbbett, najboljSi bariton svata. — - . w «~ W ' **>*> 'AT' Jf K /rf vseh takšnih ugotovitvah, ki so 100% resnične in tudi piscu S. dobro znane, ie pa vendar v interesu , , ' da takšni ljudje iz Kočevja gredo, ker sicer dajejo , / ✓ v v / , Ljubljana in enakopravnost v iportu Ljubljana, 20. decembra O enakopravnosti Zagreba in Belgrada v pogledu središča posameznih športnih Zvez razpravlja nedeljska »Politika«. Clankar našteva vse športne Zveze, ki imajo središče v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Zaradi popolnosti navajamo te podatke tudi mi. Vse športne panoge, ki imajo pri nas tla in ki se izvajajo, imajo svoje športne Zveze. Tako je Zagreb središče naslednjih športnih Zvez: lahkoatletske, plavalne, teniške, težkoatlet-ske (metanje, dviganje uteži in boks), ženskih športov, sabljaške, kajaške, kolesarske ter namiznega tenisa. Poleg tega je Zagreb še središče jugoslovanskega olimpijskega odbora in pa Zveze športnih zvez. — V Belgradu imamo nogometno, veslaško in streljačko zvezo. — Ljubljana pa ima samo zimsko športno zvezo. Clankar nadaljuje, da Zagrebčani povsem neupravičeno zatrjujejo, da so pri vodstvu športa zapostavljeni, ker imajo večino športnih zvez v Zagrebu, odkoder lahko popolnoma vodijo in usmerjajo posamezne športne panoge po svoji volji. Vprašanje je postalo aktualno z občnim zborom Jugoslovanske nogometne zveze, na katerem so Zagrebčani zatrjevali, da jih Belgrad v nogometu zapostavlja, čeprav so prav toliko močni kot'je močan v nogometu Belgrad. Vprašanje, ki ga je načel clankar »Politike«, je aktualno in zato je potrebno, da tudi mi v imenu slovenskeg ašporta — ki ni na najnižji stopnji med Slovenci, Hrvati in Srbi — povemo svoje mišljenje. Popolnoma točno je, da taka jaz-poreditev športnih zvez kot je danes, še daleč ne odgovarja resničnemu stanju športnih razmer pri nas. Taka razporeditev je krivična in povzroča stalna trenja, ki jih imamo priliko opazovati vsako jesen na občnih zborih posameznih športnih zvez. Vsi ti občni zbori so najjasnejši dokaz, da ta trenja škodljivo vplivajo na razvoj športa pri nas. To so stvari, ki jih bo treba prej ali slej razčistiti. 0 enakopravnosti še daleč ne moremo govoriti toliko časa, dokler iz Zagreba usmerjajo športni razvoj v devetih panogah, medtem ko mi vplivamo samo na razvoj zimskega športa. Ali smo Slovenci res tako malo doprinesli svojega k jugoslovanskemu športu, da nas lahko tako zapostavljajo? Odrinili so nam zimsko športno zvezo kot kos kruha lačnemu otroku, da ne bo kričal ip se jokal, da ni nič dobil. V zimskem športu je premoč slovenskih tekmovalcev in organizacij res tako močna, da lahko trdimo, da brez nas sploh ni mogoče govoriti o zimskim športu v Jugoslaviji, toda tudi v drugih panogah smo prinesli svoj prispevek in to celo večji, kot so ga pa dali Hrvati ali pa Srbi. Lansko leto in letos smo pred občnim zborom Jugoslovanske lahkoatletske zveze statistično pokazali in dokazali, da smo mi dali največ in da je bil edini znaten napredek samo pri nas, medtem ko so Hrvati na isti stopnji ali pa še celo nazadovali. To govore danes številke popolnoma razločno in vendar je vrhovna lahkoatletska instanca v Zagrebu, kjer imamo že dve leti ex-lex stanje. Dve zagrebški struji se tepeta za premoč; danes je na vladi ena, jutri zopet druga, ki ima malo več zvez in ki zna malo bolj intrigirati. Ze dve leti ne vemo, katera uprava je pravilna. Letošnji občni zbor, ki bi se moral vršiti 5. decembra, je razgnala policija, da se ni mogel vršiti. Takšne so razmere v vrhovni lahkoatletski inštanci. Pri nas doma delamo in napredujemo, Zagreb zavlačuje in išče svojih osebnih koristi, ki jih ljubosumno čuva, da ne bi prišel zraven kdo od nepoklicanih. Slovenci nad tem delom nimamo nobene prave kontrole, čeprav bi z vso pravico lahko zahtevali, da imamo zvezo v Ljubljani in da jo vodimo mi. Kadar hočemo govoriti o enakopravnosti, nam ni samo za formalno stran, da se ta ali ona tekma odigra pri nas, ampak nam gre za dejansko enakopravnost. Vodstvo in sedež posameznih zvez naj bo tam, kjer se v resnici dela in kjer se kaže napredek, in ne da si ga tako krčevito lasti nekdo, ki ga je slučajno dobil in ki ga danes več ne zasluži. Svojo premoč je pokazati z delom, ne pa s praznim govoričenjem. Ravno v lahki atletiki s polno pravico lahko zahtevamo, da gre sedež uprave iz Zagreba, ker v dveh letih ni pokazala skoraj nič pozitivnega. Ista stvar je s plavalno zvezo, ki čepi kakor pribita v Zagrebu. In to prav v Zagrebu, ki nima niti enega prostora, kjer bi se lahko izvedle tekme. Vsa anomalija v enakopravnosti je razvidna najbolj iz tega, da Slovenci v vsej upravi nimamo niti »odbornika brez sedeža<, ki bi lahko zastopal interese slovenskih plavačev in sloven skih klubov. Nismo ljubosumni in nevoščljivi nikomur, vendar pa bomo znali zahtevati svoje zlasti, kadar bo govora o enakopravnosti. Taka in slična vpra sanja o našem športu bomo morali slej ali prej razčistiti in kadar se bo govorilo o vrednosti Belgrada in Zagreba o športu, tedaj Ljubljana ne bo zaostajala niti za Zagrebom niti za Belgradom. Popolnejšo bolnišnico dobimo Slov. Konjice, 20. decembra. V našem listu smo pred časom že poročali o položaju, v katerem se nahaja naša bolnišnica Rdečega križa. Naglasili smo njeno nepopolnost ter .zrazili željo o njeni preureditvi na zunaj in v notranjosti, spopolnitvi in modernizaciji. Izpopolnitev je v vseh ozirih nujna ter je v interesu ljudskega zdravja kakor bolnišnice same, da se to v polni meri izvede. Sedaj izvemo, da se bo že prihodnje leto začel preurejati naš zdravstveni zavod. Popolna bolnišnica bo v marsičem zacelila rane v našem okolišu, ki če doslej obstoje. Ker je sedanja bolnišnica majhna in povrh tega še zasebna last, so mogli v njej iskati pomoči samo zavarovanci bolniških blagajn in drugi, ki imajo svoje imetje, dočim se revež brez sredstev vanjo ni mogel zateči. To je bila velika vrzel. Če bi jo banovina prevzela, bi liolniš-nica postala splošni zdravstveni zavod, kar si iskreno žele vsi tukajnši prebivalci. Bolnišnica bo preurejena navznotraj. Povečana bodo tudi okna. Dogradili pa se bosta izolirnica, ki je sedaj premajhna, in operacijska soba, ki jo doslej v pravem pomenu besede sploh ni, potem pa se nekaj pritiklin. Vsaka večja operacija je namreč pri sedanjih razmerah nemogoča. Sleherni takšne pomoči potrebni se je moral zateči v Celje ali Maribor. Nameščenih bo tudi nekaj usmiljenk. Tako bo potem našel sleherni bolnik v našem okraju vse doma in je več kot gotovo, da se bodo v bolnišnico zatekali vsi, ki so jim Slovenske Konjice bližje kot Celje ali Maribor. Enako bosta bolnišnici v omenjenih dveh mestih razbremenjeni. Naš okraj bo s tem tudi gospodarsko uridobil. Požar v otroški bolnišnici Ljubljana, 21. decembra. Otroška bolnišnica ima na podstrešju nad pralnico sušilnico, v kateri ee v posebni leseni sušilni napravi suši številno drobno perilo bolnišnice. Prav v otroški bolnišnici je število perila, ki ga je treba pogosto opravi, zelo veliko in dela zlasti pozimi sušilna naprava skoraj dan za dnem. Naprava sama je stara in jo grejejo s staro pečjo. To je bil tudi vzrok , da ee je včeraj ponoči naprava vnela. Požar je povzročil najbrž itak ogorek, ki je padel iz peči. Nekaj minut pred polnočjo je bila o ognju obveščena ljubljanska gasilska čela, ki se je takoj odpeljala z orodnim avtomobilom pod vodstvom g. Faturja. Ko je prišlo 11 mož na mesto požara, je sušilna naprava gorela že z močnim plamenom. Gasilci so imeli polni dve uri dela, da so udušili ogenj, ki se je hotel prijeti že ostrešja. Lesene sušilne naprave in tudi perila, ki se je sušilo, niso mogli več rešiti. Razen sušilne naprave je zgorelo tudi 1200 plenic, tako da je tudi škoda občutna in bo presgala 15.000 din. Škoda bo morda občutnejša še zaradi tega, ker je vprašanje, če premore otroška bolnišnica toliko rezervnih plenic, da bo lahko z njimi zadostno postregla otroškemu drobižu, ki s takimi stvarmi ne ravna preveč obzirno. Kranj Za PUTNIK-ove božične izlete v Trst (145 dinarjev) in za Gorico (165 din) sc prijavite še do danes zvečer v novo otvoricni bilictarni PUTNIK v Kranju, tel. 3* Od tu in tam PUTNIK-ovi izleti so že od nekdaj priljubljeni. Zato vlada tudi za letošnje Putnikove božične izlete veliko zanimanje. Cena prevoza t, brzovlakom in potnih dokumentov je za Trst 145 din, za Gorico 165 din. Združena opozicija je zadnje dni nekoliko molčala in počivala, če smemo tako reči zaradi dejstva, da belgrajsko časopisje ni znalo nič poročati o zasebnih in javnih kouferencah šefov belgrajske-ga dela združene opozicije, šele včeraj so se spet zbrali na stanovanju Ljube Davidoviča, in sicer Joca Jovanovič, Miša Trifunovič, Milan Gavrilovič in Boka Vlajič. Časnikarjem ti gospodje niso dali po končani konferenci nobene izjave. Pravijo pa, da se je okrog Davidovičeve hiše dala večkrat videti precej obilna telesna postava bivšega bana dravske banovine in velikega »činitelja« ob peto-majskih volitvah g. Dinka Puca iz Ljubljane. V Tuzli je bil te dni obsojen na daljšo ječo eden izmed krajnih veljakov JNS Stjepan Vuko jevič. Vukojevič je bil pred 1. 1929 pristaš llrvat-ske seljačke stranke, pozneje pa je stopil v vrste Živkovičevih častilcev in nato v JNS. Pod vplivom voditeljev te stranke se je Vukojevič razvil v re-negata ter doma napadal tudi fizično svoje politične nasprotnike, odnosno svoje politične prijatelje od včeraj. Tako je Vukojevič 1. 1034 z nekaj ljudmi napadel domače župnišče in ga demoliral. Za ta svoj greh je sedaj prejel 5 mesecev zapora, poleg tega pa ga tožita še dva odvetnika zaradi žaljenja časti. Za PUTNIK-ove božične izlete je danes do 18 zadnji dan prijave. Prijave sprejema v Ljubljani P u t n i k v svojih biljetarnah. Gajev« 5 in Hotel Metropol, izletna pisarna Okorn v hotelu Slon, na Gorenjskem pa biljetarna P u t -n i k na Jesenicah in v Kranju. Dvo delavca sta utonila včeraj t Savi pri Belgradu. Dragomir Bogdanovič, Vlado Žalar in Teodor Tintovič so se vsedli v čoln in so hoteli prepeljati v Pančevo čestitat nekemu svojemu prijatelju krstno slavo, čolniček, majhen kakor je bil, je postal kmalu igrača besnih valov narastle Save. Sredi struge se je čolniček prevrnil, vsi trije delavci pa so se znašli v mrzli Savi. Klicali so na pomoč, vendar jih na žalost ni nihče slišal. Po obupni borbi z valovi sta prva dva utonila, le Tintoviču se je posrečilo priplavati na breg in se rešiti. Čim je Tintovič dosegel kopno, se je od napora in izčrpanosti zgrudil nezavesten. Spomenik maršalu Piisudskemu bodo v nekaj mesecih postavili v poljskem mestu Katovicah. Dogodek bi za nas doma ne pomenil nič posebnega, če ee ne bi natečaja za osnutke spomenika udeležili tudi nekateri jugoslovanski umetniki in povrh vsega odnesli tudi prvo nagrado. To je dobil zagrebški kipar Anton Avguštinčič. Čim se je izvedelo, da je prvo nagrado dobil inozemec, so poljski časopisi izražali javno svoje nezadovoljitvo poleg poljskih umetnikov, ki so se čutili ob odločitvi ocenjevalne komisije prizadeti. Poljski umetniki so nazadnje predlagali, da nimajo nič proti temu, če Avguštinčič dobi prvo nagrado, le izdelava spomenika naj se poveri enemu izmed domačih umetnikov. Kakor pa sedaj poroča poljsko časopisje, je obveljal sklep ocenjevalne komisije, da bo tudi i?,r delavo spomenika dobil Avguštinčič sam. Te dni se je Avguštinčič mudil v Katovicah in se posvetovat z merodajuimi činitelji. Ivan Nepoinanl je umrl v Somboru. Nenavaden priimek, ki ga je fant nosil od svojega rojstva, je prejel kot najdenček. L. 1906 so našli nelu kmetje med koruzo na njivi novorojenčka, za katerega pozneje niso mogli dognati, čigav je in kdo so njegovi roditelji. Najditelji so otroka oddali v najdenišnico, kjer so dečka krstili za Ivana, po priimku pa Nepoznani. Kmalu pa so dognali, da je fantek umsko zaostal in gluhonem ter nesposoben za vsako delo. Pojedel je pa toliko in vse, kar so mu dali. Le obleke ni maral na sebi. Vse življenje je nosil samo srajco. Ker je preveč jedci, ga je 31 let starega zadela kap. Tako je umrl Ivan Nepoznani. Nenavadna avtomobilista sta se mudila predvčerajšnjim v Mariboru. Proti večeru je skozi mesto privozil avtomobil, s kakršnim prepeljavajo mrliče v krstah. Šofer in njegov spremljevalec sta avtomobil zvečer zapeljala v neko hotelsko garažo, nakar sta odšla v mesto. Že ko sta prišla v Maribor, sta bila obadva pijana. Zjutraj je hotelsko osebje ugotovilo, da se je v garažo vselil avtofur-gon in v njem krsta, le lastnikov, odnosno šoferja ni bilo od nikoder. Policija je začela iskati šoferja, vendar je morala stikati po mariborskih lokalih ves dan, da je nazadnje našla dva Sarajevčana, ki sta se zabavala v neki gostilni z ženskami. Sarajevčana sta morala sesti na avtomobil in odpeljati krsto s truplom nekega sarajevskega bogataša v Graz. da ga v krematoriju sežgo. S poplavo, ki uničuje in onesrečuje prebivalce v llrvatski in Bosanski Posavini, imajo še vsi obilo posla. Sava sicer ne narašča več, vendar je že do sedaj opravila svoje delo in povzročila škode za okroglo 25 milijonov dinarjev. Dokler se Sava spet ne unese, se ne bo mogla odtekati voda s poplavljenih ozemelj. Nevarnost poplave pa grozi tudi Prekmurju in Medjinnirju od Drave in Mure. Zlasti pri Sv. Martinu ob Muri se boje te nesreče, kajti tam ima Mura postranski rokav, ki se je od leta do leta širil, ker oblasti niso pravočasno zajezile reke 'in preprečile odnašanja in trganja rodovitne zemlje. V zadnjem deževju je Mura tako močna narastla, da utegne povzročiti hudo poplavo. 30.000 ton lesa bodo smeli izvoziti naši lesni trgovci prihodnje leto v Aliir in Francijo. Tako se glasi nova trgovinska pogodba med našo državo in Francijo, ki sta jo v Belgradu podpisala Delbos in dr. Stojadinovič. Francija je znižala uvozno carino na 8 frankov. Francija zahteva le to, da s<> naš les ne bo smel prodajati pod ceno, za katero se prodaja francoski les. Prepiri med zasebnimi nameščenci okrog pokojninskega zavarovanja še vedno niso pri kraju. Sedaj so se spet oglasili Dalmatinci in prinesli v svet povsem nov predlog: da se za Dalmacijo ustanovi poseben Pokojninski zavod. 2e vnaprej so da reči, da te zahteve nimajo prave podlage, že zaradi tega ne, ker bi bila uprava v posebnem pokojninskem zavodu predraga za razmeroma nizko število zavarovancev iz Dalmacije. Druga ovira tiči pa v neslogi med nameščenci samimi. Del jih je za to, da ostanejo zavarovani pri zavodu v Ljubljani, en del tišči k zavodu v Zagrebu, tretji pa zahtevajo svoj poseben zavod. Nazadnje bo kar obveljala določba uredbe o pokojninskem zavarovanju ter bo večina Dalmacije ostala pod Ljubljano. Dubrovniško okrožje pa bo odpadlo pod Sarajevo. Dalmatinski nameščenci so si le v enem vsi edini, namreč v tem, da bi se Dubrovničani rajši zavarovali v ljubiianskem zavodu kakor j>a v sarajevskem. ne.rrM«, Tudi narodne praznike proslavljajo v Ameriki čisto po svoje. Slika kaže velikanskega predpotopnega kuščarja, ki so ga v Newyorku ob priliki narodnega praznika napravili iz gumija ter napihnjenega vlačili po ulicah. Tudi ta jo postal Italijan. Podarili so ga namreč Hannoveranci Mussoliniju zadnjič, ko je bil v Nemčiji 8000 novih iznajdb v enem letu Toliko prijav fe odobril letos dunajski urad za patentiranje Dunajski urad za patentiranje novih iznajdb je te dni izdal poročilo, v katerem stoji, da je bilo letos priglašenih temu uradu nad 8000 iznajdb. Vse te iznajdbe so, kakor ugotavlja poročilo, popolnoma uporabljive, ker patentni urad sploh ne sprejema v varstvo izumov, ki so nesmiselni, kakor n. pr. stroji za večno gibanje ali postopki za izdelovanje umetnega zlata itd. Dunajski patentni urad ocenjuje iznajdbo po tem, ali jo je dejansko mogoče uporabiti, prej pa še če jo je sploh mogoče izdelati, ker izumitelji pogosto priglašajo samo misel o izumu. Kljub temu, da ta urad ravna zelo strogo in neizprosno, pa vendar še zdaj pa zdaj dobi kako reč, ki jo more iztuhtati samo prevroča zmedena glava. Tako je letos neki dunajski čevljar prijavil patent za izdelovanje zračnih omnibusov. Neki brivec je premišljal o iznajdbi nove eksplozijske turbine, ki jo je tudi hotel kar tako patentirati, čeprav ni imel drugega tehničnega znanja, kakor da je poznal delovanje strojev za striženje- las. Povečini pa so avstrijski izumitelji, ki bi seveda vsi radi na naglo zabogateli, praktično misleči ljudje, o čemer priča tudi to. da je večina njihovih izumov s tistih področij tehnike, kjer je danes moči še kaj zaslužiti. Veliko iznajdb se nanaša na pocenitev avtomobilov in na izdelovanje cenenih koles. Preteklo leto kljub tej obilici iznajdb ni prineslo, vsaj na Dunaju ne, nobene velike in presenetljive stvari. Večinoma so to drobni domisleki za praktično življenje, ki stare velike iznajdbe izpopolnjujejo in jih delajo vsem ljudem dostopne. Vsi izumitelji si prizadevajo, da bi tehnične dobri-ne s poenostavitvijo naredili dostopne in sprejemljive ljudskim množicam. O tem pričajo n. pr. slo-tine duhovitih in pametnih izboljšav pri električnih napeljavah, pri stikalih, kuhalnikih itd. Prav tako pričajo o tem številne iznajdbe za cenejše obratovanje motorjev, za manjšo porabo bencina pri motornih kolesih, ki so danes v težkih časih skoraj tako^ važne, kakor izum motorja samega. So pa se drugi razlogi, ki silijo izumitelje na tako drobno delo. Danes, ko si ves svet prizadeva, da bi zmanjšal brezposelnost in da bi zaposlil čim več ljudi, ki so zaradi strojev izgubili delo, nima nihče več razumevanja za velike iznajdbe, za stroje, ki bi delali namesto tisočev in tisočev človeških rok. Vse tovarne imajo povečini velike zaloge in ne potrebujejo strojev za nove izdelke, ker morajo prodati najprej staro blago. Ljudje so po svojem okusu postali spel konservativni, malce stari-narski in ne marajo več novega tako imenovanega praktičnega in dolgočasnega pohištva, ki ga ni nikjer več videti. Ker nihče noče več kupovati omar, ki se ponoči spremene v postelje, zato tudi nihče več teh reči ne izumeva, ker konec koncev gre tudi izumiteljem za to, da bi svojo robo prodali in prišli do — kruha. Večina teh izumiteljev pripada nižjim slojem. Patentni urad je zato socialna ustanova, ker posveča vsakemu izumu vso pozornost, da daje tudi najneznatnejšemu človeku možnost, da s svojo mislijo kaj zasluži. Radio Programi Radio Ljubljana Torek, 21. dec.: 11 Šolsku ura: Božična oddaja (I. dekl. ljudska Sola — vodi gdč. Iv. Cegnar) — 12 Uverturo (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.20 Sodobni plesni zvoki (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Kmečki trio — 18.40 Krščanstvo in nacionalizem: človek z vida nacionalne misli, I. del (g. dr. Franco Veber, vseuč. prof.) — 19 čas, vreme, poročila, spored, obvestila — lu.30 Nac ura: Usoda uašib samostanov (glede ua vprašanje njihovega propadanja in obnavljanja — dr. Vladimir čorovič, univ. prof.) — 10.50 Zabavni zvonci tednik — 20 Berlioz: Rimski karneval (plošče) — 22.20 Radijski orkester — 21 Orgelski koncert in solospevi (msgr. Stanko Premrl iu ga. Angela Hauc) — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Rad. orkester). Drugi programi Torek, 21. decembra: Belgrad: 19.50 Narodne pesmi, 20.30 Plošče, 22.20 Orkester — Zagreb: 20 Igra, 20.30 Violina, 21 Orkestralni in vokalni koncert, 22.20 Ploščo — Dunaj: 1H.3U Oblaka naredi človeka (glazira), 20.40 Thimigr poje, 20.55 Bauerjev« božična igra 'iltfinfj-čka legenda«, 21-411 Preissova božična igra »Sveta noč.-, 22.30 Sodobna glasba — Hudimpeita: 20 Bisemannova opereta »Mačja sodba«, 23.25 Ciganska glasba — Italijanske postaje : l. skupina (121, SOI in 28S m); 17,t’»*lo in klavir, 21 Verdijeva opera »Trubadur* — II. skupina 1560. 309 in 263 m): 17.15 Violina, 21 Spevoigra, nato plesna glasba — Ul. skupina (492, 272 in 221 m): 1» Pestra glasba in petje, 19.25 Zbor in harmonika, 21.15 Berlin, 22 Plesna glasba — Praga: 19.25 Radijska revija, 20.25 Igra, 22.15 Plošče — Vaišava: 19.30 Zbor, 20 Lahka glasba, 21.15 Simfonični koncert, 22.15 Plošče — Berlin: 20 Venec melodij — Konigsberg: 20 Božični somenj v glasbi — Hamburg: 19.10 Večer božičnih želja. 21.30 Nordijska glasba — Vratislava: 19.10 Thomasov »Božični oratorij«, 20 Klavir, 20 45 Schneider-jeva igra «Honry Hudson« — Lipsko: 19.10 Zabavni koncert — Kolu: 19.10 Baročna in rokoko.iska glasba — Frankfurt; 19.10 Ulasln-no potovanje od Berlina do Dunaja. 2.1 Pravljična glasba. 21.15 Andersenova pravljica »Poslednji sen starega hrasta« — Stuttgart: 19.15 Pesmi s sončnega juga, 20 Zabavna glasba, 21 Ob tihih zimskih večerih, 21.40 Zieglerjeva kantata — Slonako-vo: 19.10 Koncert po željah, 20 Glasbene slikp — Bero-miinster■ 20 Orkestralni koncert 21.40 Zabavna glasba — Sottens: 20 Klavir, 20.30 Mauriceov »Božični misteriji! (iz lausannske katedrale) — Monte Ceneri: 20 Orkestralni koncert — Bukarešta: 20.15 Simfonični konc. — Strasbourg: 21.30 Orkestralni in solistični koncert Vickers je še enkrat nalahno stisnil dekletu roke, potem je stekel za poveljnikom. Vojaki so pograbili puške, pripravljeni, da počakajo sovražnika in ga dostojno pozdravijo. Campbell in Vickers sta se obrnila k vojakom: Bodite pripravljeni!,,. Morda bodo pa le še enkrat napadli!« Elizabeta se je ob strelu zdrznila, se prebudila in zmedeno gledala okoli sebe. Videla je očeta in Geoffreya med vojaki, toda ni hotela steči k njima, da ne bi zapazila njenega strahu in onemoglosti. Hotela je mirno in požrtvovalno izvrševati svojo dolžnost, kakor so to delale vse druge ženske. Zdaj je tudi ona pomagala deliti vojakom strelivo. A zunaj je ostalo vse tiho. Iz sosednje barake, odkoder sta bila Vickers in Campbell prišla, je odjeknil strel. Tisti trenutek se je iz daljave zaslišal krik. Campbell je planil k oknu. Videl je, kako se je prav ta trenutek neki Suristanec zrušil z zidovja. Campbell in Geoffrey sta se naglo vrnila v svojo barako in začela izpraševati: »Kdo je streljal?« Od vseh strani je zadonel en odgovor: »Mali Prema!« Dečak je vse ure stal pri oknu s puško v roki in čakal... Surat kana . .. Pazljivo je gledal na zidove in stolpe ... Ko se je pokazal mesec, je nenadno zapazil tam gori belo senco ... To je bil tisti Suristanec, ki je streljal na Randalla. Indijec je stal nepremično in gledal, potem pa je dvignil puško ... Prema je začel meriti... Zaslišal se je prvi strel. Suristanec se je nagnil naprej, kakor da bi rad bolje videl, ali je zadel ali ne, potem pa je spet vzdignil puško... Še en strel... Mali Prema je še vedno meril... Potem pa je sprožil. To je bil njegov prvi strel v življenju ... Videl je še, kako se je Suristanec opotekel in strmoglavil s stolpa, potem pa se mu je zvrtelo pred očmi... Onemogel od trudnosti, od žeje, od pričakujočega razburjenja in prestanih strahot se je mali Prema zgrudil na tla. Oče je stekel k njemu. Začel ga je objemali in poljubovati, govoril mu je nerazumljive besede. Tudi vsi drugi so skočili k fantku, ki je še vedno ležal nezavesten na tleh. Campbell in Vickers sta se spogledala. Precej dolgo sta molčala, potem pa je polkovnik Campbell obotavljaje se vprašal: »V koga je oni človek streljal?« Geoffrey je sklonil glavo. Mislil je prav tisto kakor poveljnik, toda ni si upal svoje misli povedali. Campbell je čisto tiho dejal: >Streljal je na Randalla!« Geoffrey mu je odgovoril: Streljal je dvakrat. To se pravi, da ga ni zadel, ker se je Itandall po prvem strelu zatrdno skril... Potem je pa tako in lako mali Prema ubil Suristanca... Randallu se jej morda posrečilo, da se je srečno priplazil do čolna in stopil vanj.. .< Vickers je upal. da je bilo tako, kakor je zdaj pripovedoval poveljniku. Toda kljub temu, da je samega sebe prepričeval o teni, ga je vendarle navdajala tesnoba... Ge so Randalla ubili?... Zdelo se je, da .je Cambell pogodil njegove misli, zakaj dejal mu je: >Suristanci so dobri strelci... Mesec sije... Razdalja od zidovja do reke ni prav velika ... Vickers se je naglo odločil: laponske skomine na Kitafskem Gospodarsko ozadje . .. M. Jacoby - R Leigh: '<> Poročnik indijske brigade '' Kitajski narod preživlja težke dni, morda najtežje v vsej svoji zgodovini. Njihova bogata zemlja je bila poleg drugega tudi vzrok, da se je na tej kitajski pokrajini, ki jo z našimi evropskimi očmi vidimo navadno vso premajhno, povečalo v teku časa število kitajskega prebivalstva nad 400 milijonov, Ni pa tudi čudno, da se je kitajskim sosedom, vsem brez izjeme, zaskominalo po tej bogati deželi, posebno še, ko je postalo vse bolj očitno dejstvo, da kakšns. *iržava danes še ni velesila, četudi je po številu prebivalstva na prvem inestu. Moderni napredek, ki ga je menda res največ v vo;t'ških stvareh, je napravil iz velike Kitajske deželo, ki je predana na milost in nemilost tujim izkoriščevalcem, ki so v sedanjem svetu prej uvideli potrebo in prednost dobre vojaške pripravljenosti — tolikšnega tehniškega napredka. Težko si predstavljamo sedanjo vojno med Japonci in Kitajci kot kaj drugega, kakor stremljenje preobljudene Japonske, da si pribori nove zemlje in z njo seveda tudi novih zemeljskih bogastev. Saj za pustolovščino 6edaj menda res niso več primerni časi, ko se toliko poudarjajo na vseh straneh v prvi vreti le gospodarske koristi. Kai pravi kita;ski poslanik v Pragi O teh bojih, ki divjajo na Daljnem vzhodu in o vzrokih, ki so privabili Japonce že tako daleč na azijsko celino, je imel zadnjič prav zanimivo predavanje kitajski poslanik v Pragi dr. Lone Liang. Svojemu predavanju je dal naslov: »Gospodarsko ozadje japonskega vdora«. Poslanik je v svojem govoru poudaril posebno dve stvari: Japonci imajo prvič namen, da si pribore bogato kitajsko zemljo, posebno severne kitajske pokrajine in jih dodobra izčrpajo, drugič pa, da zavro industrijski razvoj Kitajske na ta način, da ji odvzamejo najpotrebnejša življenjska sredstva, surovine. S tem pa bi Japonci dosegli še tretje, namreč, da Kitajski ne dajo prilike, da bi notranje »ozdravela«. Na kratko rečeno: Japonci z nasilno vojno hočejo Kitajsko, čeprav ne takoj, pa vendar vsaj počasi, postopoma, izbrisati iz zemljevida. O gospodarskem pomenu Mandžurije in Sever ne Kitajske je poslanik dr. Liang povedal približno takole: Zaloge premoga, ki jih hrani v sebi Kitajska, cenijo strokovnjaki na 250 milijard ton. Od teh je več kol polovica v severnih kitajskih pokrajinah, dočim Mandžurija na lem ni prav posebno bogata. Celotna proizvodnja 1. 1033 je na Kitajskem zna- I šala nekako 28 milijonov ton. Skoraj polovico so dale severne pokrajine. Kar se tiče železa, je poslanik poudaril, da | ima Kitajska v svojih starih mejah nekaj nad eno milijardo ton železne rude. Več kot polovico hrani Mandžurija, precej pa tudi severna provinca Hopej. Japonci so torej dobili v Mandžuriji ogromne množine železne rude, v severnih kitajskih pokrajinah pa jim padejo v roke neizmerni zakladi kitajskega premoga. Do nedavnega se je povzpela Kitajska za tretjega najizdatnejšega proizvajalca bombaža na svetu. Skoro polovico vsega izvoza gre na sosedno Japonsko. Druga največja odjemalka je Nemčija. Japonska^ si hoče zagotoviti ves kitajski pridelek bombaža, kajti na Kitajskem so dosedaj proizvajali posebno bombaž, ki ga Japonci zamenjujejo za svojo poceni robo, s katero preplavljajo skoro ves svet. Japonci na ta način ne bi bili nič več odvisni od dobave bombaža iz Amerike in angleške Indije. To bi v vojnem času pomenilo mnogo. Poleg tega pa bi se Japoncem na ta način posrečilo z uspehom potisniti k tlom tudi proizvodnjo bombaža v tistih kitajskih pokrajinah, ki jih morda le se ne bi zasedli. Poleg velikega števila kitajskih predilnic je na Kitajskem skoro nič manj japonskih tovrstnih podjetij, t. j, podjetij, ki jih žene japonski denar. ^ Vprašanje zase so tudi kitajske železnice. Središče železniškega omrežja na Kitajskem je mesto Peiping, kjer se stekajo vse glavne proge. Kolikega pomena so ravno želznice in druga prometna pota, je dovolj poudarjeno v trditvi, da je tisti, ki jih zasede, tudi gospodar nad vso pokrajino. Pogoji za Kitafce nespre emiiivi Vse to daje dovolj vzroka, zakaj se Kitajci morajo bojevati do zadnjega diha, kajti mirovni pogoji, ki jih stavljajo Japonci in ki so za priključitev severnih kitajskih pokrajin k Japonski, so za Kitajce nesprejemljivi. Kljub temu, da ves kulturni svet smatra japonsko vdiranje v kitajske pokrajine za nasilstva, ki jih počenjajo nad kitajskim narodom, da se v tolikšni meri kopičijo nedolžne žrtve, je malo verjetno, da bi Japonci prej odnehali, dokler ne dosežejo svojega namena, za katerega so se odločili po točnem, dobro premišljenem načrtu, navzlic najraznovrstnejšim grožnjam ostalih velesil. To je vsekakor spet najsvetlejši primer, kako tudi v dvajsetem stoletju vlada pravica pesti. Campbell in Vickers sla se obrnila k vojakom »Sloveuaid dom« uboja »sak dHnvruk -ih is M«.-*eAna naro/Vnlnn 12 Din ea inomnutTo Žf Din Oredništvo Kopitarjeva alica 8/IIL Telefon 2904 ta 299b. Uprava« kopitarjema k. Telefon Wa Za Juffoalovansko b&kturue ■ Ljubijam; ti Ce& Izdajatelji iv&u Eoiuvea Ured^ikj Jože {Lučifek.