Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. ŠTEVILKA 3. JOLIET, ILLINOIS, 8. DECEMBRA 1914 LETNIK XXIV. Nemci zavzeli važno mesto Lodz na Ruskem Poljskem. Poskušajo zajeti Ruse ob strani v najsrditejši bitki sedanje vojne, in če se jim to posreči, utegnejo kmalu priti do Varšave. Avstrijci v zapadni Galiciji uspešno napadajo Ruse, kakor poročajo iz Dunaja. Črna gora izgubila že več nego tretjino svoje vojske. Berlin, 3. dec. — Novica z bojnega polja naznanja, da znašajo srbske izgube izza pričetka vojne približno 100, ' 000 mož, ali skoro tretjino cele vojske. Poročila o nadaljnjih srbskih porazih vzhodno od rek Kolubara in Ljid na videz potrjujejo prerokovanje vojaških opazovalcev, da-konec srbskega odpora ne more biti več daleč. Budimpešta, 1 dec. — Mesto Bel-grad, ki so je zavzeli včeraj Avstrijcj, je bilo vzeto v naskoku z bajonetom. Avstro-ogrske so se približale mestu od zapada in so naskočile obrambe. Po ■svojem zmagovitem napadu šo korakale v, mesto, glasno vzklikajoč. Dunaj, 3. dec. (Čez Amsterdam in London.) — Cesar je podelil generalu Pehote Franku, ki je s svojimi četami vojnega zbora včeraj zasedel Bel-grad, srbsko glavno mesto, zaradi odličnih zaslug na bojnem polju veliki križec Leopoldovega reda. London, 3. dec. — Poročevavec "Exchange Telegrapha" brzojavlja iz Rima, da je prvi minister Salaiulra danes povodom otvoritve parlamenta izjavil, ''a se ni dosedaj nič primerilo, kar bi "TfToglo ttrffifo 1rttraiTTf,"i!5 ižpremeni Politiko nevtralnosti. London, 3. dec. — Neki nemški vojaški kritik je precenil, da znašajo ru-*ke izgube na mrtvih, ranjenih, ujetih ,n u"irlih vsled bolezni nič manj nego Z druge strani mislijo nemški ve-ščaki, da premaga Rusov usposobi nemške generale, združiti vse svoje' čete za nov udarec proti zaveznikom, na zapadu. Nemško vojno poročilo. Berlin, 3. dec. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano danes: "Avstrijci uradno poročajo odbitje oblegovavcey Przenjysla v Galiciji.. Posadka je planila iz trdnjave proti Rusom in jih odpodila od zunanjih trd njavic. Bojevanje se nadaljuje v kar-1,100,000 mož, ali eno tretjino ruskih patskih prelazih. najboljših čet. Rusi pred Krakovom. London, 3. dec. — Končno so se Rusi približali na streljaj Krakovu, neprestano prodirajoč od Przemysla brez kake resnične zaustave. Sedaj baje ražpostavljajo težke baterije o-krog mesta Wieliczke, katero so zavzeli včeraj in od katerega se lahko obstreljujejo zunanje trdnjavice krakovske. Važno je to pač — kajti zavzetje Krakova bi odprlo ce^te na Dunaj, v Vratislavo in Berlin — vendar je važnejše vojskovanje na neredni fronti od Czenstochowe skozi Lodz in Lowicz do vzhodnopruske meje. Nova bitka se razvija. Očividno je, da se je začela razvijati nova bitka jugozapadno od Lodza, kjer so Nemci razvrstili novo linijo s svežimi četami iz Kalisza in spet poskušajo predreti rusko središče. Rusi pa so tudi utegnili ojačiti svojo linijo. Po mnenju zaveznikov mora nova bitka, tako hitro sledeča pravkar za-ključeTii v teifi okrožju, biti" njim na korist, ker bodo Nemci, najsi zmagajo ali izgube, še bolj oslabeli in bodo morali poleg tega imeti oko obrnjeno na rusko ofenzivo proti Šleziji in okrog I Krakova. "Dasi ni dospela nobena novica o vojskovanju okrog Lowicza na Ruskem Poljskem, je verjetno, da se nadaljujejo nemški poskusi, zajeti rusko desno krilo ob strani. Velika vred nost takega okreta bi bila v tem, da se Rusi potisnejo južno proč od poti proti Varšavi in v ozadje ruske glavne armade. Nemško prodiranje dvomno. ko vojaško bolnišnico v Vratislavi. Pet milijard v vojne svrhe. Berlin, 2. dec. — Današnja seja državnega zbora se je odlikovala po tem, da so vsi člani trdno sklenili, izbojevati vojno do konca, najsi domovina zahteva kakršnekoli žrtve. V izvršitev tega sklepa 'so dovolili v vojne svrhe milijard mark (1,250,000,000 dolarjev). Samo eden edini, dr. Kari Lieb-kneeht, socialist, je nasprotoval. Več poslancev je imelo navdušene govore. Po dovolitvi vojne zahteve je bilo zasedanje odgodeno do dne 2. marca 1915. Dunaj naznanja uspehe. Washington, D. C., 4. dec. — Av-stro-ogrski uspehi ob celi liniji v Srbiji, kjer so bili Srbi pregnani od bregov reke Kalubara," in uspešen izpad iz trdnjave Przemysl so bili danes naznanjeni v dunajskih uradnih brzojavkah avstro-ogrskenni poslaništvu. Prva brzojavka se glasi: "V Srbiji je bil sovražnik, upirajoč se z vso svojo silo na vzhodu od rek Kalubara in Ljida, po najtrdovratnej-šem boju na celi liniji poražen. Sovražnik se je umeknil z znatnimi izgu bami. 19,000 ujetnikov. "Izza pričetka zadnje ofenzive smo ujeli 19,000 mož. Fronta v zapadni Galiciji in na Ruskem Poljskem je bila splošno mirna včeraj. Na fronti pred Przemyslom se je sovražnik poskušal približati od severa trdnjavi, a je bil odbit s protinapadom posadke "Poveljnik pete armade je poslal cesarju brzojavko poklonstva, naznanja- "Mnogo je odvisno od napredovanjaijDč zavzetje Belgrada po avstro-ogr Nemcev iri Avstrijcev na fronti in ob sovražnem levem krilu. Dosedaj so obdržali svoje postojanke in odbili vse napade, ali znano še ni, da li so kaj napredovali. "Rusko izgubo med zadnjimi dnevi; ki znaša 100,000 ujetnikov in mnogo topov, smatrajo krajevni kritiki za resno oslabitev." Važen sestanek. Cesar Viljem 'se je včeraj v Vratislavi, Šlezija ,posvetoval z nadvojvodo Friderikom, vrhovnim poveljnikom avstro-ogrske armade, po brzojavki, pre jeti tukaj danes iz generalnega glav nega stana. Prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc in general von Hoetzendorf, načelnik generalnega štaba, sta bila tudi navzoča. Pozneje je cesar Viljem obiskal ne- Zavezniki napredujejo na belgijskem bojišču. Nemci pravijo ,da se umikajo iz taktičnih in strategičnih razlogov. FRANCOZI SE BLIŽAJO METZU. Pred prvim naskokom na nemško trdnjavo v Lotaringiji. škili četah. Ruski napad blizu Wel-brorna je bil odbit. Sicer vse mirno." Zavezniki na Črnogorskem. London, 4. dec. — Brzojavka "Central Nevvsu" iz Berlina pravi, da je bilo tam neuradno naznanjeno, da je več prevoznih parnikov v spremstvu britanskih in francoskih vojnih ladij dospelo v Bar, edino luko črnogorsko. Veselje na Dunaju. Benetke, čez London, 4. dec. — Ve-Jiko veselje je bilo na Dunaju, ko j« ila objavljena novica o zavzetju Bel-wda_po avstrijskih četah. Po vsem mestu so bile ceste okrašene z zastavami. Časopisi so proslavljali avstro-ogrske čete. Avstrijski poveljnik usmrčen. Amsterdam, Holandsko, 4. dec. — Časopis "Telegraff" pravi, da je bil general von Stutterheim, poveljnik' »1! " -bi -4« London, 3. nov. — Francoske čete na desnem krilu dolge bojne črte so se spet pričele gibati vkljub snegu, ki pokriva zemljo v tisti soseščini. Z neprestanim bombardovanjem in ponovnimi naskoki so zavzele dve postojanki na desnem bregu reke Moselle, pri Lesmenilsu in signalu Xon. V Vogezih, kjer so viharji tudi zadrževali vojskovanje ,so francoske čete zavzele Tete de Faux, južno od vasi Bonhomme, ki obvladuje gričevje ob meji. V Alzaciji je bila zavzeta postaja Burnhaupt. V Belgiji so živahno grmeli topovi v smeri proti Nieuportu in južno od Ypresa. - Poplava je raztegnjena južno od Dixmuda. Od reke Lys do reke Somme je bilo močno bombardo-vanje. Mir je vladal ob fronti od reke Somme do reke Aisne in v Champagne. V Argonih je bilo več hudih napadov od strani sovražnika odbitih in so Francozi nekoliko napredovali. Spopadi med Francozi in Nemci. London, 4. dec. — Da so angleško-francoske čete pričele napadati, hoteč izzvati odločilno bitko v svrho, de iz-žeiiejo Nemce iz-Francije in Belgije, je razvidno danes iz uradnega naznanila, poslanega brezžičnim potom iz Berlina. To naznanilo pravi o "ponovnih napadih proti nemški liniji v Belgiji, toda zavezniki ničesar ne poročajo o tem. Nocoj izdano naznanilo francoskega vojnega ufada jyavi, da so zavezniki ujeli 991 Nemcev ob belgijski meji dne 2. dec., a ne pristavlja nič drugega o tamošnjem bojevanju. Pravi pa, da so Francozi prodrli skoro do Alt-kirclia po bitkah v Alzaciji. Francozi prodirajo proti Metzu. Pariz, 5. dec. — Francoske linije v Lotaringiji, južno od nemške trdnjave Metz, so se približale na streljaj zunanjim utrdbam trdnjave. Vsa poročila kažejo, da se francoski napad razvija do točke, kjer je pričakovati bombardovanja forta St. Blaise, najzunanjejše trdnjavice Metza. Zavezniki napredujejo v Belgiji. London, 6. dec. — Zavezniki nadalje prodirajo v Flandriji in v severni Fran ciji, ali Nemci pravijo, da se umikajo iz taktičnih in strategičnih razlogov. Prodiranje, kolikor se tiče Flandrije, je bilo zaustavljeno ob predmestjih Langemarcka. Hudo bojevanje je bilo v argonskem okrožju, kjer baje Francozi napredujejo. V celoti pa-ti uspehi ali umiki samo pomenijo pridobitev ali izgubo nekaj sto yardov in malo uravnavo postojank. Važnejše je neuradno naznanilo, da so Francozi pretrgali nemške zveze med Metzom in okrajem ob reki Woe-vre na Francoskem, kajti tukaj, kakor drugod, je zasedba cest največjega pomena za armade. Nemci izgubili Vernelles. Berlin, 6. dec. — Da so Nemci snoči zapustili Vernelles, jugovzhodno od Bethuna, je bilo uradno naznanjeno tiikaj danes. Naznanilo se glasi: "Vernelles smo zapustili po našem načrtu vsled neprestanega obstreljevanja po francoskih topovih, ki je povzročalo nepotrebne izgube. Poslopja smo razstrelili in naše čete so zasedle pripravljene postojanke vzhodno od Vernellesa, tako da sovražnik ni mogel" "slediti v tej smeri. "Jugovzhodno od Altkircha so Francozi ponovili svoj napad z ojačenimi četami, ali brez uspeha, in utrpeli so veliko izgubo." Nemci so v začetku bojevanja krstili neke avstrijske konjiške brigade, u- isto za cesarsko bitko, kajti doznali so iz najvišjega vira, da od njenega izida zavisi cela bodočnost sedanje vojne smrčen na vzhodnem bojišču. O bitki na Poljskem. London, 4. dec. — Še vedno nedo- Kakovost bitke je tudi prisilila Nemce, zanesti se bolj na svoje moštvo ne- staje zanesljivih novic o razvoju bitke ' go na SVoje stroje, vendar še vedno na Poljskem, ki zavzema glavno zani-1 vztrajajo "' ------..... ninnio V^miL-n in nhrnrila si i .. i........: manje. Nemška in ruska poročila si prisvajajo uspehe. Najvažnejše dejstvo z vidika zavezniškega je, da nemško prodiranje proti Varšavi na videz ni uspelo v svojem namenu, niti ni imelo vpliva, da bi odvrnilo Rtise od njihovega prodiranja čez Karpate in na ogrske planjave, ali proti trdnjavi Krakov, okrog katere vedno bliže razvrščajo vojake in topove. Dolgega vojskovanja je pričakovati. Če pomislimo na slučaj trdnjave Przemysl, ki se je obdržala tako dolgo proti ruskim napadom, ni pričakovati skorajšnjega zavzetja Krakova in je v svojih mnoštvenih sestavah proti puški, maximki in bajonetu. Njihove izgube so bile strašne. Izkušeni veščaki cenijo, da so Nemci izgubili dve tretjini svoje armade na Poljskem. Kako so Nemci utekli pasti. Skrajno kritični trenotki so bili med bojevanjem severno od Lodza. Ena ruska divizija se je obdržala proti dvema nemškima vojnima zboroma in ju končno pognala nazaj. Da ni ruski vojni zbor dospel prepozno, kar je baje zakrivil general Rennenkampf in bil vsled tega odstavljen, bi se bila bitka končala s popol-pred Radko Dimitrijev, "bolgarski Napoleon", kakor ga dostikrat imenujejo, ki poveljuje 7. ruskemu vojnemu zboru v Galiciji in se je tam že sijajno proslavil, je pisal sledeče pismo nekemu tukajšnjemu prijatelju: "Prav nič ne dvomim, da bo končno , naša sveta stvar zmagala. Vedno sem verjel v ruskega vojaka, aH ko sem iz-nova videl njegove velike junaške čine, ne morem drugače, nego da ga občudujem — ne, skoro obožavam ga. S takimi vojaki moramo pridobivati zrna ge. Zmagali bomo in Slovanstvo izide iz vojne zmagovito vkljub vsemu. Če krogla dokonča moje grešno življenje, je moja goreča želja, da me pokopljejo na pokopališču mojega rojstnega mesta Gradec. Pomnite to in (Nadaljevanje na 2. strani.) tednom dni. no rusko zmago bolj verjetno, da bodo armade carja Strategičiia postojanka bi pomenila u-Nikolaja poskušale zadržati veliko av- (njčenje Nemcev ali njihovo predajo, strijsko silo v trdnjavi in prodreti v ((a je j|0 vse prav. Pa tako so se ve-Šiezijo od jugovzhoda. Mnogo zavisi ]ika jtevjia Nemcev izmotala iz pasti, pa od bitke, ki se vrši s tako srditostjo. jn iie(]eče bojevanje je bilo čuden tak-dalje severno med rekama Vistulo in t;^en prizor, ko so se Rusi in Nemci Warto. I borili razkropljeni v gručah po znat- V brzojavki iz Petrograda pravi po- nem odlomku obširnega bojišča na ročevavec "Central Newsa": Poljskem. Nemci so zaporedoma div- "Bitka pri Lodzu se je končala z je n>apaaje utekla ujetju samo z begom v zrakoplovu. thoto* copyright, 1914, by American Press Association. NEMŠKI VOJAKI RAZVRŠČENI PRED KRALJEVSKO PALAČO V BRUSELJU IN SKLAD OBODKOV • ZA BOMBE. T; on . , » .. ni- nemške vojake, razvrščene pred kraljevsko pala- r„ 11 s''ki kažeta nemško stran vojne v Belgiji, /gornja kaze nem»*<=. • ,V . v v Bruselj« Krili Albert in njegova vlada so bili utekli v Antwerp, n pozneje je bila vlada premeščena v Boulrw, J . , .. .7. , . noskuša oč obdržati tisto malo, kar mu je se pre- 0stalo ort' Frandja' d0Č T JC kraly°dil SV0J.° hrabr;l b05opre a lej njihovi vojaki razvrščeni kakor tu pred Padam, .nJCg0VCBa kraljcs*va' Nemci seveda u,Pajdo pr■ «»'> * J ' ok k; jJh N . rab;jo j S n °"' V L0nd0nU- °rUga Shka ka" ,sk,a,dKT 'IveTi obodki so prazni in predstavljajo število bomb, rabi bomb za svoje iestnaist in P«' PaIca dcbcIe toP°ve' 1 )ei*»h pri bombardovanju Antwcrpa. se velika števila nemških ujetnikov, topov in strojnih pušk spravljajo v Lodz." Nemško uradno naznanilo. Berlin, 4. dec. — Sledeče nemško uradno naznanilo je bilo izdano dane-: "Na vzhodnem bojnem torišču so bili sovražnikovi napadi vzhodno od planjave Mazurskih jezer odbiti s težkimi izgubami za Ruse. "Naša ofenziva na Poljskem se redno razvija. "Njegovo veličanstvo cesar je dospel v Berlin snoči za kratko bivanje. Avstrijsko uradno-naznanilo. Dunaj, 4. dec. — Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano nocoj: "V Karpatih, v zapadni Galiciji in na južnem Poljskem je mir prevladoval splošno včeraj. "Bojevanje na severnem Poljskem se nadaljuje." Podrobnosti o bitki pri Lodzu. Petrograd, 4. dec. — Tukajšnji časopisi začenjajo objavljati številne podrobne podatke, dobljene od ranje nih vojakov glede zadnjega bojevanja na Poljskem. Splošni vtisk od vseh strani je, da je bilo bojevanje med re kama Vistulo in Warto brez primere srditejše, nego katerokoli prejšnje med to vojno na katerikoli fronti. Rusi se odlikujejo v pohodih. Če je bilo kaj poleg "vojne mašine" na kar so bili Nemci posebno ponosni, je biU njihova sposobnost za maršira-nje. Pa celo v tem so jih Rusi nadkri lili. Veliki knez Nikolaj", vrhovni po-eljnik ruske vojske, je pred kratkim uradno naznanil, da so. nekateri ruski četi z dnem 21. decembra, se bojevali ne- Gutierrez in Villa v mestu Mexico. Washington, D. C., 3. dec. — Začasni predsednik Gutierrez in general Villa sta v mestu Mexico in več njunih ,-ojaških načelnikov je odšlo v Cuerna-, aco, da se domenijo z generalom Za-pato in njegovimi častniki o razdelitvi čet v mestu in po okolici.. To je bilo naznanjeno danes v uradnih brzojavkah državnemu department!!, ki so še omenile, da je v mestu Mexico vse mirno. Konji za Francijo. Omaha, Neb., 3. dec. — Za francosko armado določen naklad 1144 konj je bil danes odposlan iz klalnic v So. Oma,hi v Jersey City. Dospelo je nadaljnje naročilo za nakup 10,000 konj, s katerih odpošiljanjem se mora pri- vojni zbori marširali in prestano več mesecev, zavzemajoč utrjene postojanke in prehodivši nad 600 milj. lil Rusi inarširajo peš, dočim se Nemci vozijo po poljskih cestah. V jesenski dobi je bilo nemško "marši-ranje" zelo ovirano, dočim so Rusi tem bolje hodili, čim bolj so se utrdili. Neki vojni zbor je prehodil dvajset milj v eneiu dnevu in šestintrideset naslednji dan in šel v boj takoj po svojem prihodu. In napadajoči Nemci so bili tepeni. Rusi izgubili 33,000 častnikov. Berlin, 4. dec. (Brezžično v- Say-ville.) — Uradno so tukaj danes naznanili: "Rusko vojaško glasilo 'Rn-skij Invalid' zagotavlja, da znaša število mrtvih, ranjenih,in ujetih ruskih častnikov 33,000." "Zmagali bomo," pravi Dimitrijev. Sofija, Bolgarsko, 5. dec. — General Streljajo čez ameriško mejo. Nacoi Ariž., 4 .dec. — Mehiške čete so streljale s"noči in tekom zadnje noči čez mejo ter usmrtile nekega mehiškega civilista in ranile enega ameriškega vojaka. Usmrčenec je bil voznik imenoma Brocenante,' zadet je bil v srce. Ranjeni Američan se imenuje John Miller od konjiškega polka št. 10. Ohioski premogarji. Cleveland, O., 4. dec. — Skupno posvetovanje rudniških posestnikov in premogarjev, ozir. njihovih ?astopni-kov, se je danes opoldne odgodilo brez določitve prihodnjega sestanka in ne da bi prišlo "do zedinjenja v mezdnem vprašanju. Premogarski zvezi pripada 15,000 članov. AMEKIKAMggI 8LOVENEC.8 DECEMBRA 1914. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v_Am<>rilri gladilo ' "K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John, Grahek Urednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 2a Evropo za pol leta..........$1.50 Zi Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. žavna kaznilnica. Danes je za velikimi sivimi zidovi, ki obdajajo dvajset akrov obsežno kaznilniško "trdnjavo" več kaznjencev, nego jih je bilo kdaj, odkar so v jolietski kaznilnici nastanjeni vsr lllinoiški kaznjenci. To je naznanil v soboto warden Allen, ki je dostavil, da je sedaj v tej kaznilnici 1728 kaznjencev. — Brezdelnost je čimdalje občutnej-ša. To vedo najbolje povedati naše dobre gospodinje, ko prihaja trkat na njihova vrata dan za dnem več sramežljivih prosilcev za košček kruha. -Mnogim sicer čvrstim fantom se na licu pozna, da so se borili z gladom, predno so se ponižali do trkanja na tuja vrata za milodar. Dal Bog, da tvornice kmalu spet 'zaronajo'> s polno paro, kajti na vrata trka tudi mraz in zima. PDopisi in denarne pošiljatve naj' se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. spremembi bivališča prosimo na-' cočnike, da nam natančno naznanijo ! POLEG NOVEGA TUDI STARI i. NASLOV. Cfopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays bv the 5LOVENIC-AM ERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. I z slovenskih naselbin. Joliet, III., 7. dec. — Komaj je bilo u.-tanovljeno — dne 29. nov. — in že bo kmalu največje izmed vseh joliet-skili slovenskih društev, namreč Društvo sv. Družine. Zanimanje za to društvo je uprav velikansko, in i/. tes*» bi lahko sklepali, da je bilo res potrebno. Opozarjamo cenj. čitatelje na tozadevna dopisa v tej št. A. S. — Predsednik K. S. K. J., g. Paul Sclineller. in glavni tajnik iste, g. Jos. Zalar, >ta prisostvovala sejam vseh treh (fruštev v zvezi z omenjeno Jed-noto, ki »o im^la svoja glavna letna zborovanja v sobah naše župnijske šole včeraj popoludne. In to so bila društva: sv. Jožefa št. 2, sv. Frančiška Sal. št. 29 in sv. Genovef« št. 108. — Dečka se opekla ob električni žici. Ko >ta se v petek popoludne vračala iz šole domov, sta lOletni Nikolaj Cernovič in njegov Sletni brat Alojzij stanujoča na 1312 N. Elizabeth St., prišla v bližini elektrarne v dotiko z električno žico in se hudo opekla na rokah. Nikolaj je bil prepeljan v bolnišnico sv. Jožefa; prejlfone izgubi dva prsta na svoji levi roki iu enega na desni. "Slovenska Dekleta." Tako se Imenuje novo, pred kratkim ustanovljeno dekliško društvo, ki ima namen, shajati se enkrat vsak teden zvečer Vsakikrat pri drugi članici ter se zabavati pri šitanju in pletenju. Članice društva so dose daj sledeče gospodične: Antonija Stukel, predsednica; Tereza Nemanich, podpredsedni ca: Etna Horwat, tajnica in blagajni-čarka; Ana Benedek, Ana Brunskole, Ryise Brunskole, Katarina Butala, ifary Dorotea, Elizabeta Grayhack, Tillie Meteš, Ana Simonich, Kate Si-inouicb, May Simonich, Elizabeta StrutzcJ, Ana Zoran in Mary Zoran. Prvi tedenski .sestanek so imele pri gdč. Grayhack; drugi sestanek dne •10 dec (v četrtek) bo pri gdč. Stukel. Sijajen ples prirede "Slovenska Dekleta" na Štefanovo, dne 26. t. m. zvečer » lepo okrašeni dvorani K. S. K. J. — Vlomi. V zadnjem času je bilo izvršenih več vlomov v razne hiše in prodajalne, kakor sta poročala joliet-ska angleška dnevnika skoro vsak dan. Policija zasleduje vlomilce, a jih doseli; še ni zasledila. Slabi časi vsled »rezdelnosti pač pomuožujejo število t^itih, ki jih stiska zapelje na kriva pota, kakor se to godi v veliki meri v Chkagi iu drugih večjih mestih. 1728 kaznjencev. Chicaško kampanjo proti razbojnikom, tatovom in vlačugam občuti že tudi jotietska dr- Chisholm, Minn., 27. nov. — (Od mev Proletarcu na Listnico upravni-štva.) Res, da sem poslal pretekli teden Proletarcu dopisnico s pripombo: "Nikar ne pošiljajte lista." To je bilo vse. In sedaj se je jara gospoda razočarala ter robanti, ko da bi strela ubila ves proletarijat. Da vam je res innogo časa vzelo, predno ste razumeli, o tem sem bil prepričan, da bodete težko' umeli, ker niste učeni. Le pomnite tole: nad mene pride "žiher" velika armada rudečih škricarjev in še vi po vrhu, in vendar se vam vsem ne bodem klotjil in ne sprejel krvavo ru-dečega traka. Dalje klenkate, da se "požvižgate na zagovornike skebarije". Le požvižgajte se, -saj vam nihče ne zabranjuje. Pa v prvi vrsti skeb ste vi, ker nič cvenka ne daste za uboge štrajkarje. Vi znate le kričati po listih, a dati nič. Ste razumeli? Pozdrav vsem poštenim in razsodnim čitateljem. John Vesel. Chisholm, Minn., 30. nov. — (Naznanilo iz urada tajnika društva Friderik Baraga-št. 93 K. S. K. J.) Naznanjam članom gori imenovanega dr. kakor po sklepu društvene seje z dne 8. novembra 1914, da bode društvena seja 13. decembra 1914 točno po prvi sv. maši. Pri seji se bodejo volili u-radniki za leto 1915. Nadalje šo prošeni vsi člani imenovanega društva, da mi prinese vsaki član svoj natančni naslov, tako da ga zamorem pravočasno poslati na glavni urad K. S. K. J. Član, kateri se ne podvrže zahtevam, bode kaznovan po pravilih. Nadalje opozorim vse člane in članice. da gotovo poravna vsaki svoj dolg 13. dec. Člari, kateri tega ne stori, bode suspendan. brez izjeme. Sobratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J. Jakob Petrich, tajnik dr. št. 93, Box 646, v sredo v cerkev. Cerkev je bila krasno opremljena, kajti ta dan je bil določen dan sv. birme: dne 25. nov. Še na predvečer tega dne je bilo streljanje na čast g. škofu, da smo mislili: Rusi so prišli nad Avstrijce v Junipoff. Tudi na dan sv. birme je bilo streljanje na čast tej prvi slovesnosti. V sredo ob 9. uri so šli fantje na konjih naproti njegovi prevzvišenosti dve milji daleč ter so pred njim jahali kakor prednje straže. Zadaj je peljal Mr. John Kulzer v avtomobilu mil. g. škofa (imena ne vem). Ob 10. uri je daroval apostolov naslednik nekrvavo daritev sv. maše, pri kateri so mu stregli Rev. B. Feuse, Rev. Mlinar in Rev. Schuler. Po maši je bila pridiga, potem klicanje sv. Duha nad birinance, potem birma, znamenje vojščaka Kristusovega. Botra 24 birmancem sta bila g. in ga. Maliey ml. Ta dan je novembersko solnce toplo pošiljalo žarke na zemljo, kakor da bi se z nami vred veselilo te redke slavnosti. Želim, da bi ta dan, dan 25. nov. 1914., ostal vsakemu v trajnem spominu, posebno birmancem, ker imajo neizbrisljivo znamenje, ne smejo se sramovati križa Kristusovega, ter morajo stati kakor vojaki Kristusovi. Želim vsakemu, naj mu ostane ta dan zapisan z zlatimi črkami. Sedaj Vas pa prosim, g. urednik, pomirite se, ker končam. Pozdravim pa še vse Slovenke in Slovence po celi zemeljski krogli, kateri berejo katoliške časopise. Miss Marie Torker. (Nadaljevanje s 1. strani.) Kansas City, Kans., 1. dec. — Slavno uredništvo Amer. Slov.! Prosim, da mi natisnete teh par vrstic v predale nam ljubega lista in upam, da ne boste prezrli tega dopisa, marveč da prejde čez stroj in se pokaže rojakom po širni Ameriki. Tukajšnji Slovenci se še vedno dobro imamo, delamo še vedno v polni meri in dozdaj še nismo občutili nobene krize. Seveda radi tega, ker tukajšnje klavnice poslujejo v polni meri zaradi velikanskega naročila mesa za evropsko vojno. Kako dolgo bo to trajalo, tega ne vem. Tudi tukajšnji Slovenci se kaj pridno pripravljajo na prihod Kristu-sov. Naša slovenska cerkev bo lepo okrašena, lepše kakor pretečena leta. En teden pred božičnimi prazniki pa bomo obhajali štirideseturno pobožnost. Pri tej priliki se menda udeleži več duhovnikov iz sosednih župnij. Naj omenim še tole, da je vinska trtica v tukajšnji naselbini precej obrodila ter dala nam žlahtnega cvička. Sosed povabi soseda ter si eden drugemu napijeta z žlahtno kapljico ruj-nega vinca, a zraven pa še zapojemo staro nam nepozabljeno pesem: "Pridi naj otec Gervazij primerno počasli moj pepel." Odstop srbske vlade pod Pašičem. Rim, 5. dec. — Brzojavka iz Niša Slefanie-agenturi pravi, da se je vlada pod ministrskim predsednikom Pašičem danes odpovedala službi. London. 5. dec. —' Neki avstrijski zrakoplovec je spustil 2 bombi včeraj na Cetinje, ki pa nista napravili škode. Črnogorsko ob tretjino armade. . Petrograd, 6. dec. — Črnogorski kralj Nikola je brzojavil "Bourse Ga-zetti", da je tretjina njegove armad«; padla na bojišču. "Vkljub temu," pravi, "bodo Crnd-' gorci nadalje branili svojo domovino in napadali sovražnikovo ozemlje. Njihovi pomočki so izčrpani in zelo hvaležni bodo za podporo v denarju ali potrebščinah." Srbi poročajo zmage. Niš, 6. dec. — Srbski vojni urad je izdal sledeče uradno naznanilo: "Na celi fronti poročajo uspeh srbske armade. Povsod so bili Avstrijci odbiti. Ujeli smo dva generala, šestnajst častnikov in 2,400 mož ter zaplenili veliko množino vojnih potrebščin. i\'a eni naših front smo vzeli sovražniku štiri popolne baterije." Drugo uradno naznanilo zatrjuje, da so Srbi prostovoljno zapustili Belgrad in ga niso zavzeli Avstrijci p'o bitki. Dunaj utrjujejo. Benetke, 6. dec. — Iz Dunaja poročajo semkaj, da utrjevanje glavriega mesta naglo napreduje. Več tisoč mož dela okope. Oseminosemdeset železniških vozov, napolnjenih z ranjenci, je baje dospelo na Dunaj samo v enem dnevu zadnjega tedna. Nemci zavzeli Lodz. Dunaj; 6. dec. (Čez London.) — Generalni štab je danes naznanil: "Bitka na Poljskem se razvija u-godno za združeno nemško in avstro-Pgrsko orožje. Ruske čete ,ki so prodirale v zapadni Galiciji, so bile napadene po naših četah. Ujeli smo 2200 mož in zaplenili več vozarskih oddelkov. ' "V Karpatih je prišlo na nekaterih točkah do spopadov. Sovražne čete, ki so prodrle čez Beskide, so bile pognane nazaj." Berlin, čez London, 7. dec., 2:03 zj. — Uradno se naznanja, da so'Nemci zajzeli Lodz v nedeljo. Rusi zavzeli turški mesti. Pariz, 6. dec. — Brzojavka Havasovi ugenturi iz Petrograda pravi, da je uradno naznanjeno, da je dne 2, -dec ISlSl isSfi^ai^ifi^hfi^Hi^SfiiilfiSHifi^ffi^S^Sfi IWM Buchanan-Daley Co. Desplaines and Allen Sta. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu I'REDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Milffil 5P "Jumpoff" Valley, Wash., 2,6. nov.— G. urednik: — Kdor išče, najde, tako govori Kristus. Ravno tako tudi jaz iščem milosti v Vaših očeh, da ne za-vržete te moje pisave ter Vas prosim prostora v Amer. Slov., da ne bodo mislili Slovenci, da spimo večno spanje. Vam naznanim, da se je nabralo nekoliko novic. Dne 24. akt. se je poročil Slovenec Andrew Peternell ml. z gdč. Lucijo Delwar. Želimo novoporočenc?ma o- 1 bilo -reče ter "kol'kor kapljic, tol'ko let Rog jima daj na svet' živet'." Že- ' nin jc sin slovenskih staršev, rojen v Ameriki, ker so prišli pred kakimi 36' leti'v Kolumbovo deželo za boljšim j obstankom. Nevesta je hčerka nemških občeznanih spoštovanih in pre- 1 možnih staršev. V današnjih žalostnih dneh, ko to-1 liko naših rojakov umira po bojnih poljih, kjer so dali svoje življenje za blagor«domovine, se mora človek tudi' malo poveseliti. Imeli smo veselico ^ ali "basket par'y" dne 14. nov. v pro- | storili rojaka Jake Tomshc. Name- ; njena je bila veselica za cerkveno bla- 1 gajno, ker se bode izpraznila za napravo novega zvona. Bomo kmalu tako srečni, da bode v naši slovenski cerkvici pel božjo čast zvon. Veselica se je še precej dobro obnesla v teh slabih časih ter je padlo v blagajno celili $82 na enkrat. Hvala vsem udeležencem "basket party"-a. Da je pa bila veselica tako izvrstna in da se je nabralo toliko občinstva -.t pa moramo zahvaliti muzikantoma, namreč rojaku Lojzu Trampus in ro-j vamo prav po domače, kakor da smo v starem kraju. V sklepu tega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki. obenem voščim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto 1915. Tebi pa, Amer. Slovenec, obilo naročnikov ter dobrih predplačnikov, Peter Majerle. Gorenj'c z mrzle planine, vabi Dotenj'c v gorke doline" i. t. d. Torej se zaba- ruska armada kavkaška zavzela mesti jakinji Frances Dolenc rojeni Omejc, ker sta>ako "strašno" nategovala sa-o-je mehove, namreč harmonike ter sta izvajala iz njih starokrajske valčfce in polke, in tudi ameriške komade. Da ne b^ste mislili, da smo koj plesali, temveč se je tudi pelo, ker slovenska pesem se glasi: "Bratci veseli vsi — pesem zapojmo mi — en glažek al' pa dva — to nam korajžo da." Zahvaliti se moramo tudi Rey. J. J. Omanu, duhovniku fare sv. Vida v Clevelandu, Ohio, ker je poslal dar $10 za novi zvon. Bog povrni! Dne 16. nov. se je tudi prikazal stari znanec vsakih zim, namreč Mr. Sneg. Postalo ga je sram tako zgodaj priti, odkorakal je hitrih korakov proti Sibiriji. Nikar se ne hudujte, še ni konec! Niisijon imamo, katerega vodi častiti g. Alojzij Mlinar iz Black Diamonda. Pričel se je dne 26. nov. Imeli smo tudi neko prvo slovesnost v tej naselbini, odkar stoji katoliška cerkev pri nas Slovencih. Gotovo ^bde kedo rekel: No, kako slovesnost? Povem vam, da ne boste preveč "firbčni": sv. birmo. Pridemo Leadville, Colo., 1. dec. — Dne 29. nov. smo spremili k zadnjemu počitku rojaka Ferdinanda Kus, kateri Se je ponesrečil pri svojem delu. Po neprevidnosti je padel 50 čevljev gtobo-ko v neki "chute". Pri tem je dobil težke poškodbe, katerim je po preteku par ur podlegel. Omenjeni je bil doma iz vasi Žverče pri Hinjah na Dolenjskem. Bil je član društva sv. Jožefa št. 56 K. S. K. Jednote. Društvo mu je priredilo krasen pogreb. Njegovo rakev so pokrivale sveže cvetlice, venci z napisi, šopki z žalnimi trakovi, katere o mu darovala vdana srca prijateljev. Pogreba se je udeležilo društvo Planinski Bratje s svojo zastavo. Samo nekaj ni bilo pravilnega, kar so pa zakrivili naši banderonoši: zakaj so. se vrnili z banderom dr. sv. Jožefa, katerega član je bil ranjki, iz polovice pota, dočim ga je spremljalo z zastavo dr. Planinski Bratje do zadnjega koraka, ki ni bil član omenjenega društva' Zatorej najlepša hvala dr. Planinski Bratje. Pogreb se je vršil ob 10. uri s peto sv. mašo. . Pokojni zapušča tukaj žalujočo vdovo in o-sem malih otročičev, kateri so klicali za ljubljenim očetom. Ni ga bilo suhega očesa, ko je pogledal na jokajoče otročiče. Z upanjem smo se vrnili iz pokopališča, da zopet vidimo se nad zvezdami! Delavske razmere so kakor povsod. Stari delavci delajo skoraj vsaki dan, ali za novodošle je bolj težko dobiti delo. Rojakom ne svetujem sera hoditi za delom. G. N. se jc tudi začel jeziti nad svojimi najboljšimi dopisniki. Sedaj vidijo čitatelji, kateri list zavzema pravo mesto. V tem vojnem času se je G. N. marsikateremu svojemu naročniku zameril, dočim se je A. S. zelo priljubil rojakom po celi Ameriki. Malo se bodete jezili, g urednik, zaradi slabe pisave. Predno bom pisal drugi dopis, se bom morebiti že kaj priučil. Pozdrav na vse čitatelje(ict) A. S. Član dr. sv. Jožefa. N. S. Pittsburgh, Pa., 29. nov. — Iz urada dr. sv. Roka št. 15 K. S. K. J. se naznanja vsem članom, da se udeleže v polnem števil« prihodnjega zborovanja dne 20. dec. točno ob eni uri popoldne v K. S. Domu. Ker bode glavno letno zborovanje, kakor tudi volitev uradnikov za prihodnje leto Sarai-Koi in Baškai, v vzhodnem delu Turčije v Aziji, blizu perzijske meje, ■po bitkah ob cestah proti Dilmanu in Khoiu. Dilman in Khoi ita mesti severno-zapadne Perzije, v tistem delu Perzije, ki leži med Turčijo v Aziji in ruskiuj ■ozemljem. 1915, zato je vsakega dolžnost, se udeležiti tega zborovanja, pod kaznijo 50c. Naprošeni so vsi člani, da pridete trezni v dvorano in da si izvolite trezne može; kateri bodejo delovali v korist društva in K. S. K. J. H koncu pozdravljam vse člane :'n Članice K. S. K. J. in želim vsem skupaj vesele božične praznike in srečno novo leto. George Volk, tajnik, 1013 E. Ohio St. Navade narodov. Naznanjamo z veseljem, da je g. Joseph Triner v Chicagi zopet letos izdal krasen stenski koledar za 1915. Kaže nam navade mnogih narodov in je le obžalovati, da vsled omejenega prostora niso mogli vsi narodi najti prostora na njem, ali upamo, da se v enem prihodnjih koledarjev to popravi. Iztis tega koledarja pošljejo po pošti po prejemu 10c v deuarju ali znamkah. Naslovite svoja pisma: Jos. Triner, 133J-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Koledarji se razpošljejo po 1. dec. 1914. — Adv. 3t, l-wk. KOLEDARJI. Jqliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. •k Car. Scott ud Clay Sta. Both Telephone« 26. JOLIET, ILLIlMMt n - ., --' Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Pinno wiitl Furniture Moving; Chicago tel. 4313. Northwestern t«L 41* Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovlje.. i. I><95. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Koujušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, IU. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki j« najlepša ▼ Jolietu ia mrtvaške vozove ia kočije. Na pozive se posluži vsak čas poosči ia pedaevu. Kadar rabite kaj v nasi stroki se oglasite ali telefoaajte. Chicag« tel. 2575|in h. W. 344. Naii kečij&či ia vsi delavci so Sloven« Naznanjam, da sem prejel osem tisoč (8000) stenskih koledarjev, katere sem naročil kot vsako leto, da jih razdelim svojim odjemalcem in razpošiljam po naročilu po raznih državah v Ameriki ali v staro domovino. Koledarji so zelo pristojni, veliki in lepega odtiska, so 12 stranij z različnimi slikami povzete iz tega kar imam v zalogi, kakor tudi prodajalna, središče mesta Cleveland, šola sv. Vida, i. t. d. Cena stane 14c s poštnino vred. Kdorkoli ga želi dobiti ali mu poslati naj nam takoj pošlje 14c v znamkah. Lahko jih naroči več skupaj. Odposlali jih bomo vsaki dan zvečer ko dobimo naročila. Lahko jih pošljemo v staro domovino za isto ceno. Za naročja se priporočam trgovec in pogrebnik, ANTON GRDINA. 6127 St. Clair Ave, 2t Cleveland, Ohio. Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica 8,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron. Glavni urad: TRST. Podružnic« na Dunaju, Dubrovnika, Kotoru, Ljubljani, Metkovidu, Opatiji, Sibeniku, Spljetu m Zadra. Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge In jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost-nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo, Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA. -al l>riK Pol J. nvi. iN 1 Nn AMERIKANSKI SLOVENEC, 8. DECEMBRA 1^14. Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljeno 29. nov. 1914:::::JOLIET, ILLINOIS 3PISI ZA RAZVOJ DRUŠTVA SV. DRUŽINE. ODBOR: Predsednik...............George Stouicb, 813 N. Chicago St. Podpredsednik............Stephen Kukal*, 1210 N. Broadway Tajnik.......................losip Klepec, 1006 N. Chicago Si. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago SI. Blagajnik........................John Petric, 209 Indiana St. Kedilelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. NADZORNIKI: Anton Sraj, .!r...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranichar......i.................1215.Summit Si. Jos. M.Grill................................1208 S. Broadway Jliet, 111., 6. dec. — Zadnjič je eden j ed udov društva sv. Družine stavil j oliko nasvetov za nova pravila. Jaz , popolnoma zadovoljen, da bi bilo :aeetek na ta način, ker plačevalo 'o bore malo — 50c na mesec za na dan podpore, potem pa 25c nesec za $250.00 smrtnine. Tudi je j da plača vsak ud po $1.00, če .se S«ri nesreča, da kateri član umre; er nas je malo in dokler je smrt-9 ka blagajna majhna. To naj bi ve-^ ' 'e, če je blagajna slaba; če je do-ienarja v blagajni, ni treba poseb-uaklade. Blagajna pa bo močna ce bomo gledali vsi, ki imamo ; sle sinove in hčere, da tudi njih ^(emo v naše društvo. Če bo vsak ' zapisal še svojo ženo in deco, po-'»>as je lahko takoj nad 500 do Pa tudi fantje naj gledajo in de-tudi, da pridobijo za društvo še prijatelje in znance, ker čimveč »o, tem laglje bomo shajali in pla-podporo in smrtnino brez do- 3 b°mo imeli nad 500 do 1000 "aj se bi lahko zavaroval vsak Prestopil 50. leta, za $250.00 ali a mladina od 16. do 45. leta pa 1 b''ahko zavarovala v 1. oddelku j oddelku $500 ali 3. od- £ kakor bo kateri želel in [a)e tohk° več v smrtninski sklad. J se je treba nam V3ern> kj smo P"i, požuriti za še več novih tikamo kmalu lahko inkorpori-i i"cStV° v državi Illinois, da bomo enco ali pravico poslovati pod »ekd Postavami> če bi slučajno v Tir rzavna zakonodaja sprejela •me °-'SU zl°e'asni "Mobile Bill", nas ^ ^kati' ker Potem bi morda lati P,ntlsnila država, da moramo nev >, truste"» ker ne vemo "ne ure smo SC P°stave premenijo. o inkorporirani, nas baje ne mhce «!i;i ... «»u za zvišanje asesmen- edmo kar k ■ . , . je , oomo primorani place-redni asesment, da se pokrijejo J °smrtnine. . o torej vsi, da se vkorenini to rodVeSCe' nam bo čimprej za-_ h obi'en sad in nam bo v vse- l 41» stransko korist, podporo in zavetje v slučaju bolezni, onemoglosti in smrti. Pristopajte zdaj, dokler je še pristopnina za vse le $1.00. Da bo to dobra stvar, je dokaz, da je v prvem tednu pristopilo do 180 udov. Kdor hoče pristopiti naj se zglasi pri katerem odborniku, ali naj pride na sejo, ki se bo vršila v nedeljo, dne 13. dec., v šolski dvorani ob 7. uri zvečer. Ud društva. Joliet, 111., 7. dec.— Slavno ureSni-štvo! Če bi se oziralo naše bujno rastoče, še le en teden staro prekrasno društvo sv. Družine na nekatere ose-bice, katerim je žal, da se je to društvo špočelo in rodilo, bi jim dali preveč nezaslužene časti, zato naj naše društvo, gre lepo svojo pot naprej in navzgor — ne oziraje se na levo ali desno. Naše društvo naj bo kot mlad popotnik, ki se ne zmeni za psa, ki ob cestnem plotu laja. Nekateri, ne rečem Jolietčani, temveč od drugod, ki še za nobeno slovensko organizacijo niso nič dobrega storili, so se prišli hudovat nad našim društvom. Naj se oni ne brigajo za nas, temveč naj gledajo v svojih lastnih društvih, da bodo bolj napredovala, a »e nazadovala, kakor se to godi. Naše društvo ima dovolj svojih delavnih in sposobnih članov in članic, da ne rabi njihovega nasveta. Ako pa hočejo naši dobri stvari škodovati, so se zmotili, ker angleški pregovor pravi: "Every knock is a boost". V našem društvu menda ni člana, ne članice, ki bi se bil kdaj- nad kom hudoval ,če se je ustanovilo kje~ kako društvo. Zakaj se potem nekatere reve zdaj nad nami jeze? Če mi pustimo druge v miru, zakaj se hoče nas spodkopati? Pometajte rajše svoj prag. Mi vas bomo popolnoma v miru pustili, ker vemo, da imate isto pravico kot mi: Vsak po svbji volji delati. Nasvetov pa od vas ne rabimo. Ko boste vi toliko storili za slovenska društva in jih toliko ustanovili, ter jim pridobili toliko udov, kot mi, potem se pa vam odkrijemo, a dozdaj menda niste še nobenega društva ustanovili, zato — "go back, and mind your own business". X. tf STARE DOMOVINE. a on. tftt, /n-aZanjc živil iz Kranjske — a siVa,rnost! Povsod ljudstvo gle-» K an' pr'merno množino ži-Ho ra5JS'ceru pa se dela ravno na-5 žj .-, 0samezni špekulanti naku-aj0 . 4 v velikih množinah in jih in 1? Jcžele- Izvaža se goveja Vi sečajo, da je vdova Ana 1 et i je * 4 v vojno pet sinov: Ivan j št „korPoral pri topničarsketn t>ri'' slar 37 let. Anton Rustja ■■> lrdn 'et i"4^*5116111 polku št. 4 in je št ranjen; Dime Mar-toP P. 5. bat. iz Krškega, r =811, Zu.'z«ub štev. 48 so od 7. rtvi. ,a )0"a izkazani od moštva t, Kaif -fner l*ranc. En" GrJ ež A'>ton, Mertnolja Maks V°r'k Anton, Zgajncr Anton, ti^^fičak Kriftof Meksan-' poročnik Pod- ! boj Stefan, 67., mrtev. Od častnikov 27. pešpolka mrtvi: Stotnik Birnbacher Richard, poročnik Knauer Valter, kadet Kurah Karel, poročnik Rotler Maks, poročnik Tunner Maks, stotnik Valentin Gustav. Vjet je poročnik Burghart J. Mrtev je infanterist 27. pp. Franc Zupančič. — S severa. V ruskem ujetništvu je Karo! Sadar iz Št. Ruperta, ki ie pisal staršem iz Novo Nikolajeva v Sibiriji. Pravi, da je zdrav. V ruskem ujetništvu je domobranski poročnik Milan Arko, sin veletržca z vinom iz Zagreba. V ruskem ujetništvu je mli nar in posestnik v Skofji Loki Josip Košir, brat gospoda župnika Koširja. Padli so na severnem bojišču: podpolkovnik Alojzij Velkavrh, čegar truplo so prepeljali v Ljubljano in Danilo Hočevar, sotrudnik "Goriškega Lista", enoletni prostovoljec cand. med. — Podpolkovnik avditor je posta major avditor Bogumil Bartoš. — Višji vojaški zdravnik je postal asistenčni zdravnik drč Daniel Pogačnik. — Višji vojaški zdravnik v rezervi je postal dr. Adolt Klauer (17. peš-polk). — GaliŠke begunke imakulatke, so se z Gorenjskega preselile na Dolenjsko t lepo in prostorno turnsko graj-Sčino pri I.eskorcu, kjer imajo na raz-pogo 24 sob. — Družina šteje 46 oseb. — Vojaške vesti. Fml. Kusmanek je imenovan za generala infanterije. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo so dobiti: Stotnik domobranskega polka št. 1 Alojzij Sernec. Sig-num laudis z vojno dekoracijo poročnik dr. Marij Rebek, sin dvornega svetnika g. Rebeka v Gorici. Major Josip Koc, poročnik Alfonz Stergar. Red železne krone III. vrste z vojno dekoracijo je dobil major Jožef Ambrož. — Gostoljubnost Ogrov. Načelnik dobrepoljskega Orla Drobnič, ki je bil ranjen v Galiciji, piše domov: "Dragi domači! Naznanjam Vam, da so nas iz Szolnoka poslali v Karczag v bolnišnico, ki jo oskrbuje grof in mesto. Tu so nas zelo lepo sprejeli. Na kolodvoru nas je zbrana množica pozdrav- ljala z "eljen" klici in obsipala s cvetjem. Pred kolodvorom so nas čakali vozovi. Ranjencev je nas 30. Peljali smo se s kolodvora v bolnišnico četrt ure. Tu smo bili pa kar razočarani. Mize so bile pogrnjene in obložene s tt>plimi jedili ter sirom in kruhom. Vsak je dobil po vrhu še dobrega čaja, in smo se prav dobro pokrepčali. Vsi smo prav zadovoljni, da smo prišli " tako bolnišnico. .." V ruskem vjetništvu se nahajajo urar Rudolf Rus, brivec Adolf Depo-i in gostilničar, Konrad Fink, vsi iz Kranja. V pismih na svojce naznanjajo, da so zdravi. — "Obrnilo se je." V vojsko je šel tudi zakonski mož, ki je prej le prerad pil, zapravljal tedenski zaslužek, puščal ženo in otroke brez sredstev in ženo zvečer še pretepal. V vojski se je pa mož vendarle svoje ženice in otrok spomnil in jim pisal: "Ljuba žena! Tu je hudo, ker moramo dostikrat stradati. S sovražnikom se bijemo. Piši, kako je sedaj doma" itd. — • Žena pa je odgovorila: "Ljubi mož! Pri nas se je sedaj vse obrnilo. Sedaj dobivam jaz v podporo denar in dobro izhajam. Ti revež sedaj stradaš. Prej si ti mene pretepal, sedaj ;oa drugi tebe tolčejo. Te pozdravlja tvoja žena"' itd. — Ta dogodek je resničen. Podpredsednik Zveze Orlov ra-njen,- Dne 6. nov. je došel v Ljubljano korporal Aleksander Jeločnik, podpredsednik Zveze Orlov. Ranjen je v levo roko. Junaška Kranjca odlikovana z zlato hrabrostno svetinjo. Četovodja Rudolf Kovačič, ljubljanskega dežel-no-brambnega polka št. 27, je napadla z njegovim vodom stotnija kozakov spredaj, ena pehotna stotnija in dve strojni puški pa na levem krilu. Četovodja Kovačič je držal svojo postojanko nad dve uri in se je šele umaknil, ko >ta bila ostala'dva voja na var-. Rezervni desetnik Emil Klop-čauer, ljubljanskega pešpolka št. 17, je s svojim polvodom zadržaval močno rusko prtimoč na nekem griču z ognjem svojega pohoda tako dolgo, dokler se ni poveljniku stotnije posrečilo, da je došel brez nevarnosti na grič. Stotnija je' ostala tam pet ur. Desetnik je med tem časom izvedel v močnem ognju dva nevarna patruljna pohoda in je o položaju boja natančno poročal. Ob obeh patruljnih pohodih je kljub številnim ruskim kozaškim patruljam zaplenil tri vozove municije. — Ranjen Ljubljančan. Rezervni poročnik Julij vitez Ohm-Januscho\v-sky, sin nadzornika državnih železnic v Ljubljani, je bil dne .23. oktobra, ko je njegov bataljon junaško napade! Ruse pri Ivangorodu, ki so bili v premoči, težko, a "ne nevarno ranjen. Zdravi se sedaj v garnizijski bolnišnici na Dunaju. — S turško zastavo na čelu je odkorakal dne 7. nov..popo!4ne z Grada oddelek turških podanikov.. — Za polkovnike so imenovani od 17. pešpolka sledeči podpolkovniki: Leonhard Rebliahn, Karel Breindl in Ludvik Kneifel. —V seznamu izgub št. 46. sta: Praporščak Gregorič Egon, 70 pp., iz Ljubljane, mrtev; kadet Zobec Jane,*, 70. pp., iz Dolenjevasi pri Kočevju, tanjeu. > — Dr. Anton Zdeš.ar poroča z dne 24. oktobra, da je bil 17. oktobra z mnogimi drugimi vojnimi ujetniki prepeljan iz dosedanje ječe na otoku d'lf v ječo na otoku Korzika. Med vožnjo je razsajal tak vihar, da se je ladja skoraj potopila in da so vsi ujetniki zboleli. Zdaj ječi v ječi Casabianda blizu mesta Aleria na vzhodnem delu Korzike; maševati mu doslej še ni bilo dovoljeno, vsako duševno delo mu je zabranjeno (mora torej bržkone težko' delati), moči mu pešajo, da se "komaj še drži na površju, in se priporoča vsem rojakom in znanečm v* molitev. Z njim zdihuje v ječi tudi g. dr. Bayer, profesor verouka na realki v Gradcu — Od mrtvih vstal. Josip Košir, 42 let stari posestnik in mlinar iz Škofje Loke je moral v Galicijo na vojskoi Njegova rodbina je od njega zadnje pisanje prejela sredi avgusta ,ko se je peljal skozi Budimpašto. Vračajoči se ranjenci so v Skofji Loki pripovedovali, da je bil težko ranjen in da je pokopan v Galiciji. Vsled takih poročil je bila rodbina zelo potrta. V sredo dne 4. novembra pa pride od njega dopisnica z dneva 9. oktobra, v kateri naznanja, da je ujetnik v Atkarsku na južnem Ruskem. — Srebrna hrabrostna svetinja drugega razreda je podeljena častniškemu slugi Ivan Žnidariču deželnobrambn«! havbične divizije št. 22. Žnidarič je v vsakem boju šel v ognjeno črto za svojim gospodom in je prinašal kljub hudemu ognju živila. Ob nekem takem pohodu je bil nevarno ranjen. — Odlikovanja slovenskih junakov. Srebrno svetinjo za hrabrost prvega razreda so dobili: Desetnik Henrik Končnik, četovodja Janez Kenschnig in Maks Mihelič, vsi trije od 7. pp.; praporščak v rezervi Janez Fiala in kadet v rezervi Jožef Milovič, štabni narednik Karel Pinič, četovodji^Janez Fruhmann in Franc Haring, vsi od 47. pp.; kadet v rezervi Andrej Lah 97. pp.; četovodja Franc Lakota 7. lov bat. — Srebrno svetinjo za hrabrost drugega razreda so dobili: Četovodj Matija Petek in Anton Verčko, titu- larni poddesetnik Jožef Fuhrmann in stotnij-ski trobentač Janez Trglav, vsi od 47. pp.; infanterista Jakob Fras in Viljem Puch, oba od 87. pp.; četovodja Anton Bencina, lovci: Alojzij Rekar, Karel Brezinger, Karel Kaštrun, Jožef Stibel in častniški sluga Alojzij Picem, vsi od 7. lov. bat.; desetniki Franc.Wolf, Anton Hafner, Jožef Me-zotič, Franc Pšeničnik in Jurij Vaupo-tič, dragonec Matija Krhne, vsi od 5. drag. polka. — Odlikovan Slovenec nadporočnik. Z vojno zaslužno kolajno na traku voj. zaslužnega križca je odlikovan za hrabrost pred sovražnikom, nadporočnik domobranskega polka št. 11 (Jičin) g. Drag. Dolenc, brat gospoda ravnatelja deželne prisilne delavnice. Kot poveljnik strojnih pušk je bil dne 7. septembra ranjen pri Wiszenky v Galiciji. Zdravil se je v Olomucu, kjer je o-zdravil. V kratkem gre zopet na bojišče. — Smrtna kosa. Umrla je v Železnikih gospa Marija Košmerlj, soproga mesarja ni posestnika g. Franc Kosme! ja. Svetila ji večna luč! — V Lescah je umrla gostilničarka in posestni-ca gospa Katarina Dobida. — Umrl je v Trstu ljubljančan g. Peter Matos, c. kr. poštni oficijal. — Cerkveni vlom. V noči od 30. do 31. oktobra so v svetogorski podružnici Šemnik nad Zagorjem ob Savi vlomili neznani tatovi, istočasno še v dve kapeli v bližini. Cerkveno okno so vlomilci med svojim "delom" zagrnili z mašno albo, odprli vse v zakristiji ter prebrskali, a denarja ni bilo, kakor so pričakovali. Za spomin so vzeli s kelilia pateno in jo vso skupaj zvili ter pustili. Znamenje časa! — Umrli so v Ljubljani: Luka Ul--čar, delavec, 67 let. — Janez Mihelič, delavec, 39 let. — Apolonija Terček, žena slikarja in posestnika, 65 let. — Josip Suhadolnik, posestnikov sin, 3 dni.:—Anton Barnobich, pešec 97. peš-poi-ka. 22 let. — Koepnikijada v Ljubljani. Dne 5. nov., dopoldne se je zglasil v tukajšnji deželni bolnici neki mornarični enoletni prostovoljec in obiskal ranjence. Na vprašanje g. nadštabnega zdravnika dr. Geduldigerja je izjavil, da je dospel v Ljubljano iz Pulja k superarbitraciji. in da je bil superarki-triran pri dotični komisiji. Šel je potem v .mesto, kjer ga je srečal nek korporal c. kr. domobranskega pešpolka št. 27 od dr. Rusovega oddelka. Spoznal je v njem takoj znanega N. Zo-reta — bivšega ključavničarja, ki se je lansko leto izdajal v Zagrebu za dr. Šlajmerjevega sina Borisa, ter na ta način qpeharil in ogoljufal več ljudi. Dotični korporal mu je .sledil in mornarični e'noletni prostovoljec — reete Zorejo je popihal po ovinkih nazaj v^ deželno bolnico. Tu ga je kor poral na vrtu vprašal za legitimacijo, a ker je Zore ni imel, ga je aretiral. Zore mu je skušal ubežati in mu potegniti bajonet, a s pomočjo nekega četovodje so ga odvedli v zapor. Zore je bil zadnje čase delavec v arzenalu Pulju. kjer je ukradel mornariško obleko, si našil zn«k prostovoljcev na rokave in jo odkuril v Ljubljano, kjer jc ljudi varal, da je enoletni prosto voljec č. kr. mornarice. Baje je dopoldne v Spodnji Šiški že nekaj voja kov ogoljufal, pod pretvezo, da je me dkinec in prideljen c. kr. mornarici. sko špijonažd in dostavila, da ta lopov (dr. Sernec) ne bo ušel zasluženi kazni. Dr. Sernec je povdarjal v obtožbi da sploh nobenega Srba ne pozna, da bil nikoli v svojem življenju niti posredno niti neposredno v nobeni zvezi s Srbijo, da niti ustmeno niti pismeno ni občeval z nobenim Srbom itd. Obtoženka sama niti k obravnavi ni prišla, ampak je bila zastopana po odvetniku. Izgovarjala se je z bo-lelinostjo in nervoznostjo. Obsojena je bila na 80 K globe ali v slučaju neizterljivosti na osem dni zapora. — Slovenec junak. Št. Peter na Vašinjah na Koroškem. Pešec Jožef Vidnik se je vrnil ranjen s severnega bojišča na dopust na svoj dom. V bitki pri Grodeku je bil ranjen v desno koleno. Pred kratkim je dobil pismo: Na gospoda c. in kr. korporala, oddelka I. strojne puške pri pešpolku št. 7. Jožefa Wiedniga, tačas na Selah, občina Št. Peter na Vašinjah pri Veli-kovcu, Koroško. Vsebina: Srebrna hrabrostna kolajna (medajla). Jožef Vidnik je bil torej imenovan za korporala in odlikovan s srebrno kolajno II. razreda za hrabrost. Dne 18. oktobra mu je odlikovanje pripel g. župan Ru-ter. Vidnik je stal na nekem drevesu in je od tam opazoval vsa premikanja sovražnika in jih sporočal stotniku pod drevesom. Skoz drevo so žvižgali šrapneli in krogle, a Vidnik je ostal na drevesu. Ko je svojo nalogo dovršil, ga je zadela krogla v nogo. Moral je drevesa in se je potem vsled izgube krvi in bolečin zgrudil. - Tretjič ranjen je bil mladi celovški častnik Herbert Kokail, sin višjega davkarja Kokaila. - Kolera v Celovcu. Med vojaki je obolelo za kolero že enajst oseb. Med 10. oktobra došlimi ranjenci so oboleli za kolero trije vojaki. r ŠTAJARSKO — Najvišje pohvalno priznanje zaradi hrabrosti pred sovražnikom je izraženo stotniku Antonu Kos (87. peš-polk). — Zlati zaslužni križ s krono zaradi hrabrosti in požrtvovalnosti je podeljen rezervnemu asistenčnemu zdrav niku dr. Fr. Petek (87. pešpolk). — Velika nesreča v ptujski plinarni. Delavcu Potočniku je naročil v ptujski plinarni večletni uslužbenec Hočevar, da naj izpod plinovega kotla izvleče z brizgalno vodo. Ker Potočnika dolgo ni bilo na-dan, ga je šel Hočevar iskati in ga'je našel nezavestnega. Klical je na pomoč, a se sam onesvestil, ka kor tudi delavec Kukovec in drugi mestni uslužbenci. Šele delovodja Krivec je s pomočjo črnovojnikov izvlekel ponesrečence izpod kotla, med katerimi feo bili trije mrtvi, štiri so pa rešili Nesrečne žrtve so oženjene, eden ima 9, drugi 7 in tretji 4 otroke. — V obrambo duhovščine. Vodstvo obrambnega društva za duhovnike la vantinske škofije je dobilo od preč kn.-šk. sekovškega (graškega) ordina riata v Gradcu ta-le dopis: "Z ozirom na vlogo z dne 16. septembra t. 1. se naznanja, da kn.-šk. sekovški ordim-riat obžaluje članek profesorja dr, Ude-ja, ki je izšel dne 1. septembra 1914 v "Bonifatius-Korrespondenz" in da bo ukrenil, kar je potrebno, da bo imenovani zopet popravil storjeno kri vico." — Proli obrekovanju. Dne 3. no vembra, se je vršila pred mariborskim okrajnim sodiščem kazenska raz prava proti gospej Karolinl Muetzel soprogi vpokojenega c. in kr. majorja Tožil jo je odvetnik dr. Vladimir Sernec radi tega, ker ga je imenovala v pogovoru z gdčno. Volčičevo "lopova svinjo, srbskega špijona" in trdila, da je prišel dr. Sernec v preiskovalni za por k vojnemu sodišču v Gradcu radi tega, ker se je dal upoprabiti za srb ~Z1 PRIMORSKO Umrl je v Podgori pri Gorici notarski kandidat g. Evgen Klačič. — V Gorici je umrl g. Valentin Orzi, c. kr. državni uradnik v pok. — Za policijskega komisarja v Gorici je imenovan baron dr. Winkler, sin barona Winklerja, bivšega deželnega predsednika kranjskega. Poprej je to mesto zavzemal dr.. Casapiccola. Umrl je v Celovcu 24 let stam na severnem bojišču ranjeni četovodja 97. pešpolka Ivan Bolčič \z Trsta. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET. ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, M Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Geo. Svetlecich ffi 5S &25S »SiR S PRVI SALUN £ K ONKRAJ MOSTA S HffiffiffiffiffiffiffiKffiffiSfiS« Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLII HRVATSKO — Obsojen časnikar. Časnikar Milan Marjanovič v Zagrebu je bil obsojen na dva meseca zapora, ker je razžalil zbornega poveljnika barona Rhemena. — Generalni major pl. Mattanovich povišan za podmaršala. Generalni major Ervin pl. Mattanovich je povišan na podmaršala. - Mestni svet v Kotoru razpuščen. Iz Kotora poročajo, da je bil tamošnji mestni svet dne 28. oktobra razpuščen. Novi okr. glavar Nikolaj Giuppano-vich (Županovič) je imenoval za občinskega gerenta Lazarja Milina. Prva ciganska Sola r. bila dovoljena od ogrskega naučne-ga ministrstva za Erdelj v Hosszufal-vi. Sprejemali se bodo v to šolo le ciganski otroci, katerih je v okolici čez 500, in v prvi vrsti se bo skrbelo za to, da se nauče brati, pisati ter ljubiti snago in pošteno življenje. POZOR. ROJAKINJE I Alt vaste, kje j« dobiti najboljit m« io po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz se dobijo najboljie tvež« ia prek* jope klobase in najokuineji« meso V»« »o najnižji ceni. Pridite toraj 1» poskusit« aaie meta. Nizkt cen« in dobra postrežba naic ftslo. Nc pozabite torej obiskati nat v naiej mesnici in groceriji na vofa-_ lu Broadway and Gfanit« S tre« t«. Pazite na brez-vredne ponaredke in glej t« da dobiti pristni Richteijev Pain- Expel ler z znamenjem Anchor Trade Mark, kot kaže slika. Cena 2b in 50c v vseh lekarnah ali pri naravnost n a m pišite ponj. F. Afl. Rictter & Co. 74-80 Washington St. New Yerk. Chicago Phone 225. w. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaj« poiMtm 508-9 Joliet National Bank Buildfac JOLIET, ILL. Chie. Phoa« 27«. N. W. Phon« 1111 Cki. tel. 3399. N. W. Ul. IS Louis Wise 200 Jackson St JOLIBT, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sok« T najem ia Lunch R Vsaka kilt in soM rabi STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih pripravi J. W. LOVE CARPENTER 204 Scott St, poleg italijanak« carkv* Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. ijmiiigiiiii! JOHN N. W. Phoo« 348 §TEFANICH :.:Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 91$ N. Scott St., Joliet, 111. N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Car. Ohio ia State Sta. Joliet. M PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unij sko tiskarno v Ameriki: Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. 8. DECEMBRA 1914. Strokovnjak, sm PAUL BOURGET. - A. KALAN. [SJ (Konec.) "Poglejte, kar sem vam že tolikrat povedal," reče Courrioles, ko se je ne-srečnica vsedla na stol, na katerem je ravnokar sedel Robier, "kako ženske ohranijo v vseh svojih potezah, v svojih pogledih, s svojimi stisnjenimi usti, neki videz zlobnosti, ki ga moški nimajo. Pa te vsaj priznajo!-' nadaljeval je učenjak smejoč se. "Et nune erudimini, učite se, mladi ljudje!"--- "Ali je Croulebois zaljubljen?" vpraša psihiater dve uri pozneje dijaka Portehaut-a, ko je šel iz pravosodne palače. Navadno sta oba VVagnerja novodobnega Fausta svojega doktorja spremljala do doma. "Da," je nadaljeval, "ravnokar je prepozno prišel, sedaj pa naju je že tudi ostavil. Že več dni ga opazujem, da ni prav pri svojem poslu. In ko sem govoril o zlobnosti žensk pri tt-inobolni, vi niste opazili? On je trenil z očmi... takole..." Natančni opazovalec je pokazal s svojimi trepalnicami gibljej, ki ga je vznenaden opazil pri svojem učencu. Tudi to je bil dokaz, do kake stopinje je z vsakdanjo vajo pri njem dozorela opazovalna zmožnost. "Jaz bi vam tega ne bil povedal, gospod," odgovoril je Portehaut, "toda res je. Ima neko žensko ljubimko, čisto navadno osebo. Pravijo ji Ju-lieta. Ona je izredno dobre volje, njega pa dela strašno nesrečnega. "Prostovoljna seksualna psihoza," reče Courrioles in zmaje z ramama, čudna ljubezen! Skušala bova, da ga odvrneva od tega. Prav je, da ste mi povedali. Zopet mora začeti pridno delati. Takoj ga poiščite. Povejte mu, da ste danes zvečer in jutri zaposleni in da ne morete biti navzoči pri slučaju Robier-ovem. Sporočite mu natančno o današnjem prizoru in naprosite ga v mojem imenu, da naj opazuje tega človeka nocoj in jutri zjutraj. Povejte mu, da se zanesem nanj. Poznam ga, on bo slušal." Pod tako robato skorjo je ženske sovražeči Courrioles skrival svoje globoko in plemenito srce, s katerim se odlikuje toliko učenjakov. Dasi ga je sedaj vzlasti zanimal slučaj Robierov, vendar mu je bila zaupnost poštenega Porteliaut-a glede tovariša Croulebois-a še vedno v mislih in za to je drugi dan v bolnici najprvo povprašal po svojem dijaku. "Gospod Croulebois je prišel, pa je kmalu zopet odšel," odgovori mu Ha-bert. "Odšel?" reče Courrioles. "Da, gospod profesor, odšel je in pustil to-le karto." Zdravnik vzame list, fin katerem je dijak napisal svoje tipalke, o svojem, to jutro izvršenem opazovanju pri Ro-bieru. Poročilo o tem opazovanju je obsegalo kakih deset vrstic. "Obiskal se niRobier-a včeraj zvečer," je bilo tam pisano. "Našel sem ga čisto mirnega. Govorila sva o njegovem slučaju. On še vedno zatrjuje, da je žrtev dejanske pravne pomote. Tudi dane- zjutraj sem se vrnil k njemu. Našel sem ga zelo razburjenega, razne predstave 11111 blodijo po glavi, ki se nekako avtomatično med seboj družijo. Ako pove besedo enega korena. takoj nato doda besedo iz analognega korena. On končuje svoje izreke splošno z asonancami ali rimami {norost remitentna ali intermitent-na?) Druga podinena bi šla dobro v sklad s teorijo DoUtrebentovo, po kateri trpe intermitentni norci 11a božja-«ti. Podedovanje po materi bi morda pojasnilo ta slučaj." Croulebois je ta zapisnik završil s takim svojim podpisom, da se je zdel Courrioles-n zelo pomenljiv, zato se je dolgo pasa mudil pregledujoč črke na tem podpisu. Obraz pri tem mu je bil tako zamišljen in oster, da je pošteni Habert na tihem rekel zvestemu Por-tehautu: "To jo stakne gospod Croulebois, kadar se prikaže... Jaz poznam gospoda. On je silno razdražen." "Pustite me..." odgovori Portehaut tudi z zamolklim glasom. "Mu že jaz pojasnim; irtoj tovariš j^ vendar dober človek." Dijak se je preveč hvalil. On si ni tipal ogovoriti zdravnika .opazivši, kako se mu stemnil obraz. Dijak je štel kakih štirindvajset let, cvetočega be-leg aobraza, temnorujavih lepo naravno počesanih las. Ta otroški izraz velikega dečka je bil v skoraj smešnem Msprotju z resnim delom, kateremu 6e je mladenič posvetil. To je bil poslušen, pozoren, ukaželjen učenec: Croulebois pa, ki je sedaj odsoten, jc bi lskrbljivega obraza, zelen kakor žolč, ki je nekako bolj pristojal čudnim okraskom, nenavadnega psiholo-gičnega laboratorija, kateremu je pred sedoval resni Sourrioles. Tega je zato zdravnik tudi bolj cenil. Iz tega se je tudi tako lahko razlagalo zdravnikovo slabo, razpoloženje, katero je tnoral čutiti nedolžni Portehaut. "Viljem Robiera pripeljite!" r^če zdravnik in nato takoj nadaljuje: "Torej vi niste sporočili Crouleboisti mojih naročil?" "Da, gospod," je jecljal Portehaut in zardel, ko je moral četudi v njegov prilog ovaditi svojega tovariša, rekoč: "Julieta ga je prišla iskat... In zato..." "In zato... ga vi še zagovarjate? Nikar ga ne branite. Pokažite mi rajši svoje delo!" Ko je zdravnik prebiral zapisnik si-nočnega spraševanja, privedel je Habert zopet Robiera v dvorano. Morilec se je kazal enako neobčutljivega in na očeh se mu je videlo, kako se zato namenoma trudi. To so kakor zveri na preži. Kakor prejšnji večer tako J tudi danes odgovarja z robom ustnic na vprašanja veščakova. "Robier, kakor vidim, ste imeli mirno noč!" "Mirno? Da, jaz sem počival, vendar vedno neki strah užival." "Strah?" ga vpraša Courrioles, ponavljajoč sam sebi rime: počival, uži val. "Vsaj vendar vidite, da vam ni-kdo neče nič hudega, če so mi tudi na ročili, da vas izprašujem. Mi nečemo drugega kakor pravico in resnico." "Jaz nima mveč zaupanja, gospod doktor, naredili so mi že preveliko krivico." "Vi ste čitali zapisnik Crouleboi-sev?" vpraša nemški Courrioles dija ka. Obadva sta pravilno govorila ta jezik. "Berite to-le," reče doktor in s prstom pokaže učencu izraz o prenapetosti avtomatičnega združevanja besed. Robier je to zopet potrdil na no vo z asonanco, ker je na besedo "resnico" odgovoril s konečno besedo "krivico". Ves čas med tem izpraševanjem zopet celo uro ni prenehal z neko posebno jezikovno lahkoto in ponavljal besede s tem, da je na vsako zadnjo besedo postavil v svojem od govoru nazadnje besedo, z isto rimo. Portehaut se je čudil, ko je spoznal, da se današnja vprašanja, kar ni bila sicer profesorjeva navada, gibljejo v popolno istem kroju, kakor prejšnji dan. Zdelo se je, da je hotel Courrioles voditi Robiera po istem potu kakor včeraj. Toda uprav ta navidezno pri-prost način je bil preglobok, da bi ga mogel dijak doumeti. Ob koncu razgovora pa se je napovedana zanjka že mogla zaznati. "Oni dan, ko se vam je, kakor pravite, pripetila vaša nezgoda, je bilo zelo vroče?" vpraša Courrioles. "Ne vem, gospo?! doktor," odgovori, "ves čas med mojo krizo mi ni bilo ne mraz ne vročet." "Ali hočete s tem reči," vpraša zdrajnik, da vam je um nekaj otrpnil, recimo kakor da bi bilo v vas nekaj spalo?" "Prav tako je bilo..." reče Robier, "prav kakor da bi bilo nekaj spalo." "Vi tudi takrat niste videli več tako dobro, kajneda? nadaljuje doktor z istim glasom, z glasom, ki nekako napolni čute poslušavca. "Vi tudi niste več tako natančno slišali?" "Ravno nasprotno, gospod doktor," odgovori morilec, ki se je vidoma zbral, da bi se skJ(«*al na svoj spomin iu zopet odgovoril z asonanco, v rimo prehajajoče- 11a vprašanja preiskovalčeva. "Nikdar ni bil moj duh, tako ojster .nikdar ni bilo moje oko tako živo, sam ne vem kako." "DovotV reče čez nekaj časa Courrioles. Nato da znamenje llabertu, da naj odvede jetnika, ki je vstal ter se čudil, da -e je spraševanje tako naenkrat pretrgalo. Hotel'je. še nekaj reči. pa zavedet -e je in tega ni izrekel. Dejal je le paiprosto: "Lahko noč, gospoda zdravnika!'' Na boljem. A.: "Kaj pa vam je?" B.: "Glava me boli tako, da bi kmalu znorel." A.: "Zahvalite Boga, da ste 11a boljem kakor jaz. Mene zob boli in žena mi zmeraj prigovarja, naj ga dam izdreti. Vaša menda vendar_jie bo zahtevala, da s imorate dati glavo odrezati!" NAZNANILO. Cenjenim slovenskim in hrvaškim gostilničarjem naznanjamo tem potom, da naš Brinjevec, Slivovec in Tro-pinjevec, katerega izdeluje Slovenian Liquor Co. v Jolietu, 111., ni potreba plačati nobenega VOJNEGA DAVKA ali Special War Tax. Toliko v nazna-nje na več vprašanj, katere smo dobili od naših odjemalcev. Zatorej priporočamo-te, in še druge izdelke oziroma žganja in pristnega domačega rudečega in belega vina, da si ga nabavite za bližajoče se božične j praznike. Pišite po cenik v maternem jeziku. Spoštovanjem SLOVENIAN LIQUOR CO., Adv. Joliet, 111. "Vi imate prav, gospod doktor, to ni simulant," izpregovoril je Portehiiut, ko so se bila vrata zaprla. Čudno, ta vrsta "ehohalije" je, ko govori, ta rima na koncu stavkov... Tegq jaz včeraj nise mopazil, In vendar 011 ne more poznati po vas dognanega /ako-na*o "hyperesthesie chissociee' .... lit uprav to bolezen ima «11 in pa splošno anestezijo. Očitno je. da je popolen noreči" - "Tako je sklepal Croulebois. Ali veste, kje utegne sedaj biti?" "Pri svoji prijateljici, gospod, bojim se, da je pri njej," reče Portehaut. "Dobro," odgovori Courrioles, "vzemite fijakarja in pripeljite ga nemudoma k meni. Ako bi ne hotel priti, recite 11111 čisto priprosto, dnje njegovo opazovanje odločilo mojo diagnozo in da ga zato rabim pri sestavi svojega poročila, koje moram jutri zjutraj oddati. Pride naj 11a doni, kanior greni dovršit zapisnik. Z vašim vozom naj pride, ke rnimate veliko časa. V pol ure ste lahko nazaj. Kje pa stanuje ta ženska?" "V ulici Monge." "Dobro! Potem boste napravili obiske pri bolnikih. Vsaj je ura šele štiri. Pojdite in hitro opravite!" V. Pol ure pozneje je res prišel Croulebois, opozorjen od Portehauta, v delavnico na bregu de la Megisserie, kamor se je Courrioles vrnil ,kakor je rekel. Dijak takoj opazi, kakor pro-dirljivo je učenjak uprl vanj svoje oči. Ti zenici sta tako strmeli vanj, da je mladi človek začutil kakor da bi 11111 srce prenehalo biti. Courrioles mu ie dal znamenje, naj se vsede, in nadaljeval je še vedno ga motreč z istim pomenljivim pogledom: "Crolebois," mu reče, "vi imate prijateljico, ki vam je zagrozila, da vas pusti. Vi ste si hoteli na vsak način oskrbeti denarja zanjo. Vi ste vedeli, da je.morilec Robier, katerega sem jaz izpraševal danes in včeraj, ukradel o- koli sedemdeset tisoč frankov pri urar- pa je bil tudi odgovor dijakov: "Jaz ju Jacquinu in da te svote še niso na- tudi ne!" Sedaj so bili smejalci na di-šli. Vi ste po Portehautu zvedeli za jakovi strani, vprašanje, katero mu mislim jaz staviti, da razkrinkam njegovo zakrivanje. Vi ste s tem človekom stopiti v dogovor, kakor sem vam sicer tudi jaz naročil, in vi ste mu ponudili v pomoč, da se osvobodi, pod pogojem, tla vam odstopi del skritega zaklada. f On je vašo ponudbo vsprejel. Vi ste-mu povedali, kaj ga bom vprašal in Jcaj mu bom odgovoril. Vi ste ga naučili tudi še drugega znamenja intermitentne norosti, ki ga on ni poznal, namreč odmeva v zadnji besedi odgovora na zadnjo besedo v vprašanju. Toda vi, ubogi Croulebois, niste ustvarjen za zločin. Vi niste mogli strpeti, da bi bili navzoči pri spraševanju tega ban-dita, kateremu ste se pridružili kot sokrivec. Vi ste mi pisali, ne da bi se spomnili, da se vadim že trideset let čitati tudi način pisave. Vaša roka je bila tresoča, ko je delala te črke. Vaša notranja razburjenost vam je prešla > vaše prste. Tudi niste pomislili, da bom jaz stavil Robier-u ista vprašanja, kakor včeraj in vi mu niste priporočili, da naj nekoliko spreminja svoje odgovore. Ta avtomatizem ga je izdal... Ali imam prav? Croulebois? Odgovorite." In njegov glas je bil tako zapovedujoč kakor njegovo oko. "Odgovorite. Še je čas, da to priznate in da se tega kesate!" "Ah, gospod doktor," vzdihne dijak, ki se je tresel pred njim kakor trepetlika. Nato pa ves solzan zaječal: "Da, resnica je. Nisem vedel, kaj sem delal. Ah, nesrečnež jaz, ne preostane mi druzega kakor da skočim v vodo in se končam..." Ne," odgovori Courrioles s tresočim glasom, iz katerega je zvenela sočutna ljubezen ,"tega ne! Pač pa se mora tega kesati in meni to dokazati tem, da to žensko vi pustite. In sicer brez odloga takoj. Kot pogoj, da ta stvar ostane neodkrita samo med nama, vam stavim to-le zahtevo: Pe-Ijite se z menoj na vzhodni kolodvor, kjer vam kupim vozni listek za v Mo-nakovo, seboj vam dam priporočilno pismo na profesorja Kraepelin-a. Dam vam predujema deset tisoč frankov, ki vam bodo zadostovali za deset mesecev v Monakovem. Vi znate toliko nemški kakor Portehaut. Lahko boste sledili predavanjem 11a kliniki in zame. boste napravljali zapisnik predavanj, in sicer vsak dan sproti... Ali ; mi to obljubite?" 'Ali, predobri ste, gospod doktor," odgovori dijak jokajoč. "Seveda obljubim. Storim vse, kar hočete." V znak ginjene hvaležnosti hotel je ramočen prijeti učenjakovo roko, ki pa jo je ta umaknil, kakor ne bi hotel, j da bi ginjenje prevzelo tudi njega, re-: koč: "Pomagajte mi raje pojasnit! še eno nejasno točko, katero- treba še pojasniti v moje mporočilu. Kako in kje se je Robier poučil toliko v medicini, da je mogel tako maskirati svojo norost?" "V ječi je naletel 11a nekega doktorja medicine, ki je bil obsojen zaradi plava, in ta ga je vživil v to ulogo." "Ali veste za njegovo ime?" vpraša Courrioles. "Tega pa ne vem!" "Tudi to treba še, da izvem in da vidim-tega človeka. Pač sme ponosen biti, da je tako spopolnil svojega učenca. Da; zelo ponosen.. .Sploli koliko lepih opazovanj --i je lahko nabral tej družbi!" DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brodn na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in prlčuv« K 16.250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj C hi. Phane: Office «51. Re*. 3704 Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Oh nedeljah od 10. do 12. Dr. s.Gasparovich Dentist Zabozdravnik Jeliet National Bank Buildiag 4th Floor, Room 405. JOLIET. :-: ILLINOIS. da v Steger-jevi prodajalni klavirjev na 121 NortI Chicago St., lahko kupite piano za manjši denar, ko kje drugje v Ameriki? Ako imate denar, toliko b|jr za vas. Ako rabite kredit, vam ga damo. Ni 1 klavirjev, kot so od družbe "Stegei* & SotlS! Ako nezmorete Steger & Sons cene, ki je^od $35l ske do $700, lahko kupite tu Reed & Sons klavir o< raJ $275 da $350, ali Singer od $200 do $275. Imau* J tudi nekaj klavirjev, ki so bili vrnjeni v prodajalno o[ N najemnikov in radi drugih vzrokov, katerih cene od $25 do $200. i iit zig J); tan sir Ravno zdaj—V tem času DAMO ZASTONJ PODUK za eno leto kdor k«P klavir. Ne čakajte, ker ta ponudba ne bo dolf1 stala. Naša prodajalna je odprta zvečer. Damo še klop, skarf, vožnjo, tu titling, ^ letno jamstvo in enoloten poduk. 1.0 nje dei nic ski ut( sk, nil no hr "G STEGER PIANO STORE, 121 N. Chicago St. JL t Crystal Stairs Theatre Bldg. Paul G. Baxter, lastnik < str ra< M04 ♦©^♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦©♦»♦o *©♦© ~_a Joliet Citizens Brewing North Collins St., Joliet, 111. Co- "GSKSiffiSi « W S SSffiffiSffiS Si » ifi ZA KRATEK ČAS. » K S »»wsss s w w ffiffiffiSKw Pod svojo streho. Kakor znano ,ne smejo dijaki sred-fijili šol kadili. Nekega dijaka pa ra-tožijo pri ravnatelji, da kadi. Ravnatelj okrega dijaka ter rečt: "Kadar boste pod svojo streho, tedaj kadite!" Čez nekaj dni pridejo zopet dijaka tožit. da kakor navadno kadi, pa sedaj vedno pod svojim — dežnikom (katerega po nekaterih krajih imenujejo kar streho). Ta smešna uporaba prejšnjih ravnateljevih besed izvabi celo strogemu ravnatelju leliak nasmeh, tako da dijaka samo očetovski posvari. Malo. V gostilni na Dunaj i je sodet princ P., in natakar mu je dal list, na katerem so bile zapisane jedi. Princ pogleda list, pa ga vrne natakarju in zarezi: "Drugega nič? To je kaj malo." — Pri mizi zraven je sedel dijak; tudi 'temu da natakar na zahtevo list. Dijak ga pogleda in pravi: "Drugega nič? To je kaj malo." Zdaj skoči princ ves razsrjen pokonci ter zakliče dijaku: "Kako se drznete mene posnemati, jaz sem princ P.!" — Dijak pa sedi dalje in pravi hladnokrvno: "Drugega nič? To je kaj malo!'* Nobenega razločka. Dijak D. in trgovec I. sta si bila Sovražnika. Nekdaj se snideta v druščini. Da bi se znosil na dijaku, vpraša trgovec: "V čem sta si podobna dijak in Žid (jud)?" — Dasi je to dijaka jako razžalilo, odgovoril je vendar mirno, da ne ve za nobeno slič-nost. "Jaz pa vem," pravi nato trgovec, "oba namreč sleparita." Ko se vsa družba zadosti nasmeje, vpraša dijak trgovca: "V čem pa se razločujeta trgovec in osel?" — Naglo odgovori trgovec: "Ne vem!" Prav tako hiter W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika te obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, 4a [ boste najbolje postrežem, ker ta zaro4 je najboljši ter mnogo cenejši kot i drugi. V slučaju potrebe rešilnega voaa (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamieno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak ča«. Cor. 2nd and Joliet St., La Salla, IU. JPiite Elk Brand." pivo | Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah« •HHHMOWSWCHtHCMtHOtMIHOtO^tO^OtMO^O^1 nis "g za] na Nc mi l)it Zli Ščl 0.1 »11 las in Pr Sa če Vo so v S, av Otl S3 I Kadar kaj kupujete ozirajte se na govce, ki imajo oglase v A. S. Naročite zaboj steklenic , novega piva, ki se Imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Oba telefona 405, Brewing Company Bluff St., Joliet. lit.