iNO. 227 eriška Domovina hm n/l'E IŽK-/I Ul— HOIMP IN spmrr SLOVCNIAN ONLY MORNING NSWSPAMR CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING. NOVEMEBER 18, 1948 LETO L. - VOL L VESTI IZ SLOVEillJE STARA GROBIŠČA V LJUB- dijo, da je stala naselbina, ki je Slovenci v Clevelandu zaznamujemo zopet nov napredek UANI ODKRITA. — Znana stvar je, da leži glavno mesto Slovenije, Ljubljana, na starih zgodovinskih tleh. Na ljubljanskem barju so bili v najstarejših časih mostičarji, prebivalci, ki so imeli svoje stavbe na koleh na barju samem. Za njimi so stanovali tod Iliri. V dobi Rimljanov je bila tam, kjer Ježi' sedaj Ljubljana, Emona, precej znano mesto z rimsko kulturo. Kasneje, ko so prišli naši predniki Slovenci, se pojavi na tem mestu sedanja Ljubljana stisnjena k hribu, na katerem je bila utrdba in kjer je sedanji ljubljanski grad. Letos avgusta meseca so zadeli slučajno pri prekopavanju na grobišča, ki segajo nazaj v dobo Ilirpv, daleč v čase pred Kristusovim rojstvom. Našli so razne ostanke, ki živo pričajo o tej dobi: žgane posode, okraske, orodje. V višjih plasteh pa so v bližini našli ostanke rimske dobe. In vrhu vsega potem ostanke iz dobe, ko so že bili v teh krajih naši predniki Slovani. So- na tem odkritem grobišču pokopavala svoje ranjke, najbrž na levi strani Ljubljanice. STAROSLOVANSKO SVETIŠČE NA PTUJSKEM GRADU je naslov knjigi, ki jo je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ki jo je napisa! Josip Korošec. Knjiga opisuje najdbo in izkopavanje staroslovanskega svetišča, ki so ga izkopavali v letu 1946 in 1947 v Ptuju. Tako tudi v tej viharni dobi slovenski znanstveniki nadaljujejo svoje delo. Slovenska akademija znanosti je bila kot znano ustanovljena pod dr. Antonom Korošcem, slovenskim voditeljem v predvojni dobi, proti močnemu odporu belgraj-3kih krogov. NA SVOJI ZEMLJI” je naslov novemu filmu, ki je po poročilih listov prvi slovenski celovečeren film. Igrajo igra'ci ljubljanskšega gledališča. Zgodba je vzeta seveda iz partizanskih časov, ker danes pač mora biti vse v proslavo vladajočih. (Dalje n> 7. strani) Slovensko življenje v Argentini Slavlje Krstusa Kralja * 31. oktobra smo praznovali v salezijanski dvorani v Buenos Aires praznik Kristusa Kralja. Igralska družina Narte Velikonja je pri tej priliki izvajala Ge-onovo “Sultanova hči in dobri vrtnar,” pevski zbor pa je prepeval nabožne in narodne pesmi. DR. JOHN J. FOLIN LOUIS FERFOLIA NOVI GROBOVI Laddie Kaučič V petek popoldne bo dosipelo truplo PFC Laddie Kauci ar IZ RAZNIH NASELBIN nji vojakom 9. okt. 1943 in je bil dodeljen k Co. F 361 Regiment, 91st Division. Odlikovan je bil s Purple Heart. Hodil je v Stannard, Willson in East Tech šole. Pred odhodom k vojakom je bil zaposlen pri Cleveland Twist Drill Co. Tukaj zapušča starše, očeta John, doma iz Trzina pni Ljubljani, mater Mary rojena Kastelic, doma iz vasi Leskov-je, župnija Krka pri Stični, sestre Mrs. Valeria Debelak, Mrs. Marian Bocian, in Dolores, ter več sorodnikov. Truplo bo položeno na mrtvaški oder ob 2 uri v petek popoldne v Želeto-vem pogrebnem aavodu na 6502 St. Claiir Ave., odkoder bo pogreb v soboto popoldne ob 1:30 uri. Pokopan bo na vojaškem oddelku na pokopališču Highland Park. Družina živi na 7603 Myron Ave. Frances Slapnik Sinoči ob 11:00 uri je umrla po kratki bolezni na domu dobro poznano Mrs. Frances Slapnik, stara 64 let. Stanovala je na 6620 St. Clair Ave. Dan, čas pogreba in druge podrobnosti naznanimo jutri. Pogreb bo iz Zakrajškovega zavoda. frinadan Saj morda res ni napačno/za-del tisti, ki je označil izvolitev predsednica Trumana za — 5. termin predsednika 'Roosevelta. let, doma iz Pustopolja v Zadre-ški dolini, štajersko. V Ameriko je prišel pred 37 leti k svojemu očetu v Grafton, Wis. Tukaj zapušča ženo, hčer in sestro, v starem kraju pa očeta in sestro. znane in ŠpošfoVane John in Terezije 'Ferfolija. Pj Predsednik Truman bo Skušal privleči nazaj v naročje demokratski stranki južne demokrate in Wallacove. Zaklal bo pitano tele in rekel: vse je odpuščeno in pozabljeno. Dlje pa ne bo šel, pravijo. Vsega zavidanja vredni so Titovi pajdaši v Jugoslaviji. Ako odkrito držijo s Titom, bodo pla-■ čali, kadar bo Kominform delal obračun s Titom. Ako ne držijo ž njim, obračuna ž njimi Tito — odmah. Prav kakor je rekel birt Janez: plačilo ne izostane. SALT LAKE CITY, Utah. -Dne 14. okt. je za posledicami mrtvouda umrl Vincent Rauni-kar, star 62 let, doma iz vasi Veliki Jelnik, fara Blagovica, v Ameriki 39 let, ves čas na zapa-du. živel je v Red Lodgeu in Bellingu, Montana, in v Sait Lake Cityju. , V Los Angelesu zapušča ženo, sina in tri pastorke, v Wyanu, Pa., brata Louisa in več sorodnikov, v starem kraju pa sestro. EVELETH, Minn. — Dne 27. okt. je naglo umrl Martin Škerjanc, star 82 let. Zapušča dve hčeri, pet sinov (tri v Minnesoti, enega v Seattlu,.Wash., in enega v Flintu, Midi.), brata Johna v Pinevillu, Minn., osem vnukov in dva pravnuka, v starem kraju pa dve sestri. JOHNSTOWN, Pa. — Dne 3. nov. je naglo.umrla Johana Ster-mec, rojena Škufca, doma iz Gornje Drage pri Višnji gori, v Ameriki 40 let. Zapušča moža Josepha, pet hčera in sina. PHILADELPHIA, Pa. — Dne 21. okt. je naglo umrl radi srčne hibe Anton Mahnich, star 54 let, v Ameriki od 1914. Pokopan je bil 28. okt., ker so čakali sina Anthonyja, ki služi strica Sama v Alaski, da je prišel na pogreb. Tukaj zapušča družino, v starem kraju pa dve sestri in polbrata. ASHLANDN, Wi». — Dne 26. okt. je po dolgi bolezni umrl na svoji farmi Paul Sommers, star 63 let, doma iz Krasna, Jugoslavija. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, tri hčere in tri vnuke, v Ironwoodu, Mich., pa bra-ta. BARBERTON, O. — Tukaj' je umrl Frank Merkun, star 69 let, doma z Iga pri Ljubljani. FRANK FERFOLIA TONY FERFOLIA HliL. Slovenski poroki V soboto dne drugega oktobra, sta se poročila v cerkvi Sv. Julije g. Nikolaj Jeloč-nik, vnet delavec v naših kulturnih društvih in pisate’j ter gdč. Marija Kutnar, pravtoko navdušena delavka v naših organizacijah, Oba sta tudi odlična pevca ter jU je zato pevski zbor pod vodstvom g. dr. Savellija spremil z našo lepo pesmijo pred oltar. V nedeljo 10. oktobra sta pa stopila v zakonski stan v cerkvi 3v. Roze gdč. Angela Hladnik in g. Mirko Špacapan. Po- peva pri slov. sv. maši v San Martinu, je bilo veliko pevk, nevestinih sovaščank iz Rovt. Mladima paroma naše iskrene čestitke! Prireditev ‘Duhovnega življenja” V nedeljo 17. oktobra ob 15. uri popoldne v sa'o-nu San Jose, Azcuenaga 164 je Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Seja danes zvečer— Ob osmi uri zvečer je seja društva sv. Cirila in Metoda KSKJ na Recher Ave. v navadnih prostorih. Prosimo vse čla- bila letošnja prireditev tuk, | .’, f se 3tJe v Po nem &evilu mesečne revije “Duhovno Živ-,U eee' ljenje,” ki te dni slavi 15. ob- Trupla_padlik vojakov— letnico svoje ustanovitve. Kot prva točka je bila argentin. narodna himna v spomin 17. oktobra 11946, v počastitev- predsednika republike generala Juan Dominga Peron, katerega je ta dan narod otel iz ječe in ga nato postavil za predsednika republike. Med ostalimi številnimi 'točkami navajamo samo nastop odličnega pevskega zbora slov pratikom. emigrantov, ki nam je pod vodstvom g. dr. Savellija zapel več narodnih in umetnih slov. pesmi, glasbene ”?* **>.*»•« i» ■»: SS^irSž ročno sv. mašo daroval nevestin brat č. g. Janez Hladnik. Za priči sta bila nevestin brat g. Nace Hladnik in bratrahec g. Jože Hadnik. Za starešino je bil tudi g. Nace Hadnik, za teto pa nevestina sestrična gdč. Marija čuk. Na Paternalu, pri slovenskih šolskih sestraTi, kjer je bilo ženitovanje, je ves čas lepo prepeval pevski zbor iz San Martha, ki ga vi fantov pod vodstvom g. Borisa Paušerja. Spored je zaključila Jalnova ljudska igra ‘Dom’ v režiji g. Speha. Scenerijo je pa pripravil g. Petkovšek. Najmlajši Slovenci v Argentini V družini Ferda in Marije Martinčič so dobili sinčka, ki je pri krstu dobil ime Fran- Iz Evrope je zopet prišel transport trupel ameriških vojakov, ki so padli v drugi svetovni vojni. V Cleveland prihaja 69 trupel. Med njimi so tudi naslednji: Sgt. Frank S. Drobnik, sin Jožefa Drobnika, 917 E. 73. St.; Corp. Sigmund Kopec, sin Karoiine N. Kopec, 397 E. 148. St.; PFC Erwin R. Kuck, sin Emila Kucka, 3106 Walton Ave.; Pvt. Joseph Loboda, sin Jožefa Loboda, Albion Rd., N. Royalton; Sgt. Louis I. Sinkovič, 3in Louis Sinkoviča, 12834 Carrington Ave.; Pvt. Stanley Zelenka, sin Mary A. Zelenka, 3456 Carlyle Ave. Nezgoda rojaka— V soboto se je ponesrečil dobro poznani rojak Peter Stič, stanujoč na 14416 Darwin Ave. šel je čez cesto iz Darwin na 152. cesto in je ime! pravo luč za prehod. Pa je pridrvel nek mlad fant z avtom in ga podrl. sve- tovni vojni je služil več let pri zdravniškem oddelku. Njegoš va soproga je aktivna v ženskem klubu Woodhill Business Men’s Ass’n ter tajnica Lige katoliških materinskih društev. — Louis vodi znani in najmodernejše izdelani po-grebniški zavod na 9116 Union Ave. Njegova soproga je hči poznane družine Ignac in Terezije Godec, 3555 E. 80 St. Frank in Tony Ferfolia vabita pa v soboto na odprtijo prenovljenih in moderniziranih trgovskih prostorov na 3515-19 E. 93 St. Frank vodi tam veliko trgovino s pohištvom ter vsemi hišnimi potrebščinami, poleg njega ima pa najmodernejšo prodajalno moškimi oblekami in potrebščinami njegov brat Tony, kateremu pridno pomaga soproga Mary, hči poznane John Strekalove dtužine, V Ferfoliatovi družini je dalje sin Stanley, ki je usluž-ben pri svojem tastu v General Aluminum Co., kjer je upo-slena tudi njegova soproga Helen. Miss Theresa Ferfolia, sestra gori omenjenih bratov, je pa zaposlena pri Ohio Bell Telephone Co. dor poslopje pogleda, bo to >r. pfiknal. Pri tem delu je bil Ja pa stavbenik Birkič tako previden in varčen, da je bratom Ferfolia prihranil najmanj ? 16,000 na času in materialu. Zato ga pa vsakemu toplo priporočajo. Našim rojakom v newbur-ški naselbini in sploh vsem tam na južnem kraju mesta pa toplo priporočamo, naj v soboto obiščejo moderne Ferfoliato-ve prodajalne na 93. cesti. Tudi če nič ne kupite, stopite no- Razne najnovejše svetovne vesti BELGRAD. — V Ljubljani je bil drugi kongres slovenske komunistične stranke. Komunistični govorniki niso svojim ljudem vedeli povedati nič tolažilnega in takega, kar bi dokazovalo resničen uspeh komunističnega režima v Sloveniji. Pa bi vendarle nekoliko podžgai! in nahujskali svoje ljudi, so vsi glavni govorniki metali krivdo na močne bogate kmete in na klerikalce, ki da so krivi, da socializacija v Sloveniji ne napreduje kakor bi bilo želeti. Posebno sta kmete in klerikalci vzela ha piko v svojih govorih glavna komunistična krvoloka v Sloveniji Boris Kidrič in Edvard Kardelj. Kidrič je označil, da je gospodarski položaj težak in da je treba izpopolniti mrežo kmetijskih zadrug, tri in si oglejte lepo zalogo in prisiliti kmete v kolektiv in teko pritisniti bogatejše kmete, da krasno opremo. Bratom Ferfolia pa čestitamo na njih napredku ter jim želimo največjega uspeha tudi v bodoče. Harriman za vojaško Zvezo USA z zapadno Evropo Washington. — Averill Harriman, ambasador za obnovo Evrope, je pri prihodu v USA povedal, da ima načrt o bodočem razvijanju evropske pomoči in da je za to, da Amerika podpira zapadno Evropo na oba načina, t. j. da ji da vojaško pomoč po načinu lend-lease in do sklene z zapadno Evropo vojaško zvezo. Enodnevna splošna stavka v zapadni Nemčiji Frankfurt, iNfemčija. —24 ur- »« —d. je „„op. je Ferfolia bratov zares fino remodiral slovenski stavbenik George M. Birkič, star šele 35 let, pa že uživa sloves izkušenega stavbenika. George je bil rojen v slovenski naselbini St. Clairske okolice. Ko je bil star 12 let, sta mu umrla starša. Fantka in njegove brate je vzela sirotišnica Par-madale, kjer so se fantje izučili v mizarskem rokodelst-Res, ko so odrasli, so se posvetili temu poslu in so zdaj že 10 let priznani stavbeniki. Kot pravijo bratje Ferfolia, . je Geo. Birkič s svojimi pomagači zares izvršil fino postanejo brezpomembni za narodno gospodarstvo. Kaj misli Kidrič pod pojmom bogati kmetje, tega seveda ni povedal, kdor pa Slovenijo pozni, ve, da tam med kmeti spfoh ni bogatih ljudi, ker je vsa Slovenija razdeljena med majhne posestnike, polgrun-tarje in kajžarje. Kardelj je pa takole modroval: Vsem nam je jasno, da moramo sedaj glavno borbo proti ostankom kapitalizma izvojevati v kmečkih vaseh. Vaški kapitalisti še vedno imajo več kruha, masti in mesa, ki ga delovnemu narodu, manjka. Vaški magnati še vedno špekulirajo in delajo vse mogoče težkoče zgradbi soMalizma po mestih in vaseh. Kardelj je tudi povedal, da upa, da 'ažnjiva propaganda Kominforme proti jugoslovanskim komunistom ne bo omajala starih pristašev komunistične stranke in da bo stranka dosegala nove uspehe pod Titovim vodstvom. NANKING, KITAJSKA. — Kitajska vlada je že izdelala načrt, da se preseli iz sedanje preetolice v Canton v južno Kitajsko v slučaju, da bi komunisti ogrožali Nanking. Na drugi strani vladna poročila zatrjujejo, da so komunisti pretrpeli velike izgube in da je njihov prodor proti Nankingu ustavljen. Predsednik republike ni napravil še nobene odločitve ali ostane v Nankingu do konca, do neposredne nevarnosti ali pa se bo z v'a-do poprej odselil. Nemčije je bila mirna pa učinkovita. Cestni promet je obstal, trgoyine so bile zaprte in vse delo v industrijah 'je obstalo. Nobenih nemirov ne poročajo doslej. TeŠca škoda vsled mornarske stavke New York. — Federalni posredovalci so poskušali privesti k mirnemu koncu stavko ameriških mornarjev, škoda radi stavke je velika. Cenijo, da je izguba vsled stavke 26 milijonov dolarjev dnevno. Posredovalci so se sestali s predsednikoma unije in podjetnikov. PARIZ. — Združene države, Velika Britanija in Farncija so v svojih odgovorih na pismo predsednika skupščine in glavnega tajnika Zveze narodov odgovorile, da ne morejo začeti novih pogajanj s Rusijo dokler traja blokada Berlina. Vse tri sile v svojih odgovorih povdarjajo, da so se z Rusi že do izčrpanosti raztovarjale in dognale, da Rusi hočejo z blokado Berlina in drugimi nasilnimi sredstvi doseči politične cilje do katerih niso upravičeni. Zato so vse tri sile stvar predložile Varnostnemu svetu, ker sedanje nastopanje Rusov v Berlinu ogroža svetovni mir. Predsednik Varnostnega sveta argentinski delegat Bramu-glia pa je kljub temu, da je tudi Rusija že odgovorite, da se o berlinski krizi sami noče razgovarjati in da hoče, da pride na razgovor celotno nemško, vprašanje, vendarle nadaljeval svoja prizadevanja, da bi našel obliko, ki bi zadovoljila obe stranki in pokazala pot k mirni rešitvi. Generalni tajnik in pa predsednik ga v teh prizadevanjih podpirate. Bramuglia predlaga, naj bi’ se istočasno ustavila ruska blokada Berlina, kot bi se upeljate sovjetska marka v celotnem Berlinu, a posebna komisija Varnostnega sveta bi nadzorovala izvršitev. drugo nadstropje. Obiski so od 2 do 4 pop. ter 7 do 8 zvečer. Vabilo na sejo— Društvo Sv. Imena fare Marije Vnebovzete ima v nedeljo pop. ob 2 molitveno uro, potem pa sejo. Člani naj se udeleže v veiikem številu. Na seji bodo prejeli tudi regalije. Poroka— V soboto ob 10 bosta poročena v cerkvi sv. Patrika na zapadni strani mesta Adolf Makuc, sin Mrs. Julije Makuc iz 1208 E. 176. St. in gdč. Bernadette Rakars. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maži. Obilo srečIš— V soboto 20. nov. bosta poročena v cerkvi sv. Vida ob desetih Dorothy Fortuna, hčerka Mr. in Mrs. Anthony J. Fortuna iz 1093 E. 64. St. in Mr. John J. Kirk, sin družine Mr. in Mrs. Anton Kirk iz 8106 Melrose Ave. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeležijo poročne maše. Mnogo sreče želimo mlademu paru v novem stanu. Oglejte si prostore— Danes bo začela poslovati Mandelnova trgovina z obuvalom v novih prostorih, 6125 St. Clair Ave., v Lauschetovi hiši. Prodajalna je zelo lepo opremljena, zaloga je polna najfinejšega obuvala. Oglejte si to moderno prodajalno. Vsak dobi lepo darilce za spomin. Važna seja— Podružnica št. 5 SMZ vabi na sejo v soboto 20. nov. ob 8 zvečer v SND na St. Clair Ave. staro poslopje št. 4. j> Šef ruskega štaba razrešen London. — Moskovski radio objavlja, da je maršal Aleksander Vasil ijevski dosedanji šef štaba in pomočnik vojnega ministra razrešen dolžnosti šefa štaba. Imenovan je že njegov naslednik general Stemenko. Maršal Visilijevski pa je ostal še vefdno član Politbureau-a. &j|j /iMERiSkA Domovi ima »j (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 8t Clolr A«. HEndenon 0628 Oj** l OU» Published dolly excopt Stmrdoyo, Snodoyo tad Holldtyo ietrt NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RAT BS United States $8.5C per year; {6 for 6 months; $8 for S months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered u second-clue metier Jsnutry 6tb. 1K08, tt the Post Office st Cleveland, Ohio, nnder the Act of Msrch 3rd, 1871. ____________ 83 No. 227 Thur., Nov. 18, 1948 Posledice naših volitev v zunanji politiki Še bolj kakor doma, je Trumanova zmaga povzročila izredno presenečenje drugod po svetu. Narodi v Evropi in povsod, kjer so bili “informirani” o položaju v Ameriki so bili ljudje več kot prepričani, da bo Truman propadel in vse je ugibalo kpj bo prineslo novo vodstvo Amerike in kake spremembe bo pomenilo v USA zunanji politiki. V tem oziru je vladala precejšna nejasnost, ker so kandidati v volilni propagandi povedali precej nasprotujočih prerokovanj. Eni so trdili, da republikanci stojijo še vedno precej pod vplivom izolacionizma in da jih bo njihova konservativna finančna politika lahko zapeljala v neaktivnost na zunanjem polju, ker prav sedaj zahteva v zunanji vpliv USA izredno veliko izdadtkov, ki se jih republikanci boje, drugi pa so trdili, da bo v slučaju zmege republikanskega, ostala zunanja politika nespremenjeni. Nekako sc je čutila povsodt neka nesigurnost. Posebno v Parizu so delegati na skupščini Zveze Narodov čakali kaj bodo prinesle ameriške volitve, ker vsak sklep, ki bi količkaj odločilneje posegal v sedanje kočljive mednarodne odnose, bi ime! posledice, ki bi daleč presegale dobo. ki bi bila odmerjena sedanjemu predsedniku, če bi bil na volitvah izgubil. To izgubo pa je, kakor sm,o rekli vsak, prav vsak. z gotovostjo pričakoval, ( Zato je volilne izide sprejela z enakim presenečenjem ulica velikih zunanjihi mest kakor tudi posvetovalni zbor diplomatov in politikov. Kaj je njim pomenil izid ameriških volitev? Zunanji.svet vidi, da je ameriško ljudstvo potrdilo ao-j^a JWJHII Ul! c- pfvt tKv&tptfffSTT&ric ' ant* vrtMi ir1 KRE MURE SEM HODO . Krc Mure sam hodo kre Drave nikdar: vse lubee sam vido, samo svoje nikdar. Moj’ lubca je čista, bogata je ne, ka hasni bogastvo, če lubeznosti ne . . . Ti misliš no štimaš, ka fajna si ti? Pri svinjskoj kopanji ti gliha stoji! Ti misliš no štimaš, kg bogata si ti! Si takšega grofa, šteri žalod sadi! BOG ŽIVI HRVATA Bog živi Hrvata, Hrvata, šteri lubi Slovenca, Slovenca ! Juhej! Bog živi Slovenca, Slovenca, šteri lubi Hrvata, Hrvata1 Juhej! Bog živi štajarca, Štajarca, šteri lubi Prekmarea, Prek--marca! Juhej! Bog živi Prekmarea, Preelc-marca, ( ,: •, šteri lubi štajarca, štajarca! Juhej! sko ime je Peregrina (slovenski to pomeni: popotnica) i je tak ne nikaj čudnoga, če je vajena potovati. Ritlopovi so prod 26 leti šli s hčerjtov iz Chicage v stari kraj na obisk. Hčerka je ostala pri mamici, starši so prišli nazaj v Chicago. Hčerka je doma potli vstopila k šolskim sestram (sv. Frančiška), kak majo materni samostan v Slovenski Bistrici na štajeri i kak so se nastanile tudi v Žižki i indri v Prekmurji. Te sestre imajo zdaj več postojank na Fran coskom (v vzgojni zavodaj i Preliv. Kaj bi ga ne, saj mi je bolnišnicaj). Med njimi je več da! toliko preglavice v šoli, ko Slovenk iz Slovenske Krajine i so nas mučili z zgodovino stare-tak tudi Ritlopova i s. Pere- ga veka: o Grkih, Feničanih, grina. Želemo ji kak najlep- Egipčanih, o grških bogovih in ti obbstanek pri svoji starišaj boginjah in kaj vem, o čem vse, AL PA NE NaičT barko so naravnali v pomorščake, če si upajo v njih morsko ožino med Italijo in Si- bližino. Vsaka da ima svoj g>a-cilijo. Radoveh sem ogledoval, vri stan na eni strani morske- Opomba: Pesem “Bog živi Hrvata . . • ’ je bolj prleška kot prekmurska. Zdi se, da je nastala prvotno na štajerskem. To je razvidno iz izgovorjave “Prekmarea.” Prekmurci sebe tudi niso nikoli imenovali Prekmurce, ampak samo sosednji štajerski “Prleki.” i med svojimi rojaki. .Zdravje Mrs. Magdi Žižek, atera je pred dvema tijedno-mn jako zbetežala, se pomali vrača, želemo ji, ka se ji povrne popunoma i naskori. Rosemary, hčerka naše vrle dopisnice i zastopnice (Mrs. Denša) je zbetežala. Želemo ,i zdravja kak naj bole nasko-ri. Dragi Vanek! Pisao sam ti že i od drugi s: tudi čuo, ka naši v Cleveland! pripravlajo za 21. november malo domačo prireditev. "Domača” je ta prireditev v torn, ka mo videli “pozvačina” kak se ga spomnimo s staroga kraja. Premišlavao sam, zakaj se teiko. pripravlajo i telko veselijo naši Slovenci tč prire-ditye. Eli je pozvačinstvo tak ve|ke vrednosti, ka lehko dvigne zanimanje cele naselbine? Ve j g pa pozvačin *■ domačem kraji skoro neksa norčava navada! Zakoj, kak je mogoče, ka skoro, nede našega človeka, jrn iiiiiijipjitriMiiil, Zunašp ivetse je odMniUo’je MS.*** d. I« ^SSSTZm: kak samo čpajsno nacifrani cliff) so preminočo nedelo (14. nov.) slovesno obsluža-/ali. Iz bolnišnice se je na te den povrnola njihova hči Mar-git — Mrs. Joe Mady — z zdravov prvorojenkov v veselje mladim staršom pa tudi de-deki j mamici. Starišom naše čestitke! "" Mentor; Ohio. Zadhjo soboto toga meseca (27. novembra) se poroči hčerka naši ■odlični rojakov Mr. i Mrs. Jd-žef Žerdin — Miss TreztCŽef-din z Mr. Steve Kčvacsom. Poroka de V Marijinoj' cerkvi Mentori, gostiiVanjč pa v American Legion Hall-i jj*. gftdin ae roja ameriško ljudstvo potrdilo “Trumanovo doktrino” in Marshallov načrt za obnovo Evrope. Zunanji svet vidi, da ima sedanja politika ameriške administracije popolno odobre-nje naroda in da je torej sedanja politika, ki jo z veliko močjo in odločnostjo v Parizu zastopa Marshall, stalna politika, stalna programna črta. naravnana pot ameriškega vpliva na svetovne odnose in dogajanja. Ta stalnost' je najbrže najvetje presenečenje in najbolj vesela pridobitev. V sedanji splošni nestalnosti, nejasnost1, in negotovosti si svet želi stalnosti in odrejenosti sploh. Največjega pomena pa je, če se izkaže, da je najmočnejša sila demokracije nad pričakovanje stalna in .odločna v svojih političnih načrtih in gledanjih. Amerika je pri volitvah pokazala, da je njeno stališče nekaj odrejenega in stalnega, nekaj s čemer naj vsi računajo, prijatelji in sovražniki. Zunanji svet je takoj čutil tudi to, da bo sedaj Amerika imela vendarle novega predsednika, čeprav je stari izvoljen. Prejšnji Truman je bil predsednik samo vsled slučaja, da je vsled smrti svojega prednika moral po sili ustavnih dpločil prevzeti in voditi posle do izvolitve novega predsednika. Med tem so volitve senata in poslanske zbornice pred dvemi leti kazale kakor, da je ta začasni predsednik res še predsednik samo dokler traja njegov termin, pa prav nič več ne. Nasprotni kongres mu je odvzel možnosti dela in močnejšega poseganja zlasti v zunanjo politiko, kjer je moral radi stvari prepustiti vodilno vlogo Marshallu, ki ga je kot najuglednejšega ameriškega vojaka in mstran-karja nasproten kongres lažje prenesel in mu delal manj ovir in tdžav, čim manj se je čutila Trumanova roka pri njegovih delih in odločitvah. Sedaj je Truman izvoljen sam. Izvoljen v volilnem boju, ki ga je vodil sam s čudovitim ognjem in borbenostjo. V volilnem boju. ki je bil po vseh zunanjih okolnostihi proti njemu. Truman se je; boril obremenjen z mnogimi napakami svoje stranke in prednika v vojni in s svojimi lastnimi po vojni. Truman “je moral izgubiti,” ker je bilo ameriško ljudstvo “že sito” 16 let demokratske administracije. Temu vsemu nakljub je Truman izvoljen s svojo večino v kongresu. Ni nobenega dvoma, da je s tem njegova osebna pozicija v mednarodnem svetu zrastla bolj kot kateregakoli politika v sedanjosti. Trumanov slučaj pač nima primere. Ne dvomimo, da se Marshallova vloga'prav nič ne bo zmanjšala in prav je da se ne. Mož je bolj kot kdo drugi imel priliko spoznati vso lažnjivost. zahrbtnost in nemoralnost sov-jetsko-komunistične diplomatske igre, on več ne dvomi nad pomenom raznih besedi v komunističnem besednjaku, on lahko udari takoj. Naj bi prišel na njegovo mesto kdorkoli, se je bati, da bi okleval, kot je nekdaj okleval Marshall, ki je menda odgovoren, da se zavezniške sile niso izkrcale na Balkanu in tako sebe uvrstil med krivce komunistične oblasti tudi v Jugoslaviji, a sedaj je prekaljen borec, ki uživa med diplomati sveta nesporno avtoriteto in se mu v spoštovanju in strahu klanjajo tudi oni izza železne zavese. Tudi Marshallova moč je s Trumanovo zmago zrastla, a glavno je, da je sedadj za Marshallom ogromno zaledje nanovo izvoljenega predsednika, ki pred narodom svojim nosi odgo- klobuk i druge njegove smeš-nosti. Kda mo videli pozvačina, se nam obudi spomin na naš rojstni kraj, na našo domačo ves, na našo rojstno hiši, na našo rodbino, na naše pesmi, na našo domačo cerkev, na rodovitno naše pole, na košnjo, na žetev na trgatev i bratvo na mline na Muri na domači božič na prekmursko vuzmenko na romanje na boža pota, spomni nas na gostu-vanje, na krstitke . . . Istina je, ka smo doma ne bili bogati. Eli da je bii to kraj lepe pesmi, kraj srčnoga veselja. Kda smo šli z domače grude v kraj tihino, smo se jokali, s silov smo mogli srce trgati od vsega, ka nas je vezalo na dom. V Ameriki je bouse življenje, jemo beli kruj, ne fali nam meso, oblečeni snro lepo, v hiši si zakurimo z gn-som, k meši se vozimo (zna-bibti s svojov mašinov), smo zadovoljni z zakoni, kak so tu v Ameriki, dosta, dosta se nam dojiadne — 'da je pa le razlika. V starom kraji se hiša ne trži, domača rojstna hiža jc- nekaj svetoga. Eti se nihče ne joče, če oda svojo hižo i si kupi drugo. Preseli se iz edne v drugo brezi vsakšega srinoga občutja. Eti smo naj-šli dolare, zgubili smo pa srce. Zato pa v Clevelandi idejo radi gledat pozvačina, zato ka znajo, ka do v njem videli domači kraj, domačo hižo, domačo pesem, srce se-jim opet otnja s Poland; mati ArtH'pU Hom: tova (Lešnjekova) s čerOnsoi vec. Mladomi pari že naprej čestitamo i želimo obilo sreče i božega blagoslova v življenji:. Prekmurski večer. Vse goste, ki nameravajo priti na “Prekmurski večer” vljudno prosimo, naj bodo že pred 6. vurov (v nedelo večer) v dvorani (sv. Vida), zato ka se prireditev začne točno ob 6. Opozorite na to eden drugo-ga. Ne je lepo, če z zakes-njenim prihodom povzročate nemir v dvorani. — Vsi rojaki, šteri znajo spevati pesmi, kak do je spevali določeni pes-mari, so naprošeni, ka pomagajo spevati. Liki naj ostane vsaki na svojem mesti. Samo tisti pesmari, ka so bili pri zadnjoj vaji, do imeli svoje mesto spredaj na pravoj strani. — Pozvačin pride pri glavni dveraj v dvorano i de šou prek po celoj dvorani na oder. Prosimo, ka ga nišče ne bantu-je, ka bi ga pfijemao za obleko eli nakit. — Vstopnice naj si vsakši prle kupi. Liki če ste ne mogli priti prle do nji, lehko kupite pri vhodi v školo sv. Vida. — Lepo obnašanje de dvignilo vrednost prireditve i de dalo poštenje celoj prekmurskoj naselbini. Stara prekmurska navada je, ka so vsakši gost kak najbole poštuje i sejemi da prednost Tak naj bo tudi na prekmur-skom večeri. STARI KRAJ Nanč cukovice (sladkorne pese): nemremo tak povati kak bi želeli. Tudi to moramo dati na državo. Ve je tak, ka če nemremo meti svinj, kak bi sami šteli, kamo te s cukovicov! Meseca oktobra so jo vozili v Soboto, Beltince, Puconce i v Radence na železniško postajo. Obrodila je letos jako lepo. Samo prviva dva dneva so je naklali 20 vagonov. Zapovedano je bilo, ka morejo na določeni den pripelati.i Kmetje se bojijo i bo pripelalj. ‘Liki ne je ,bHo pripravleno, ka bi prek zeli i so tak nešterni dq il v ure /poinoči morali čakati na postaji prle [kak co prišli, na red. Tudi je ne železnica pri: v pelaia zadoHta.pi;azrd,)(a,goiwiv, lk a- /»ni™ ki ni imelo ne repa ne glave, še manj pa kakšne hasni za nas učenčke. Namesto, da bi nam pripovedovali, kaj je treba napraviti s kravo, če jo napenja, ali s konjem, če ima štihpan, ki vsakemu prav pride, pa smo morali napamet povedati, katerega leta so odpeljali tisto Heleno, zaradi katere so se potem tepli in rušili mesta, ki že davno ni bilo ne duha ne sledu za tistimi mesti. Firbičnemu profesorju jmo morali pripovedovati o Feničanih, ki so bili prvi trgovci v Sre-i dozemskem morju. To se pravi, prvi so bili, ki so se spustili na morje in trgovali med drugimi narodi Seveda, ker so imeli samo primitivne ladje, si niso upali daleč od obrežja in ko so prišli domov, sb pripovedovali < strašnih dogodbah, ki so jih doživeli na morju in ob obrežjih. Tako so pripovedovali o dveh strašnih zmijah ,ki prežita na rodilo ne- dfe tkk. Cukoyica jako zman-tra zemlo j bi se mogla zemlja dobro pognojiti z umetnim gnojilom, toga pa ne dobimo. Ce ščemo od zemlje kaj dobiti, moremo zemlji tudi nekaj dati. Pozdravljam vse delavce pri uredništvu in tiskarni in posel bno pa Japčka, pa še kaj se »mislite na svojo kolono in prav itako tudi Micka. Z Bogom, ob- Mary Češarek. 1 ---1---O --i- : CHICAGO Obisk s Francoske. Dneva bar za eden večer.” 4. novembra je priletela (Drgoč dele.) i Francoske hčerka naši roja-; kov Mr. i Mrs. števan Ritlop. CLEVELAND Prišla je za eden mesec obis-Prvorojenka. Pri Hoziano- kat svoje starše, šteri so joj vi (Bučkašovi na 13203 Rose- plačali to pot. Njeno klošter- vornost za vse kar dela tajnik za zunanje zadeve. Sedaj jf nedvomno, da bo politika ostala, tudi če se tajnik menja. Amerika je svet presenetila in utrdila ugled svoje demokracije. Na novem kongresu in “novem” predsedniku je sedaj, da ta veliki kapital izkoristijo do največje možnosti in vodijo svet iz sedanje stiske in negotovosti v zmago demokracije po vsem svetu. Iz Illinoisa Morris, IH. — Priloženo s tem dopisom pošiljam tudi naročnino za Ameriško Domovino za eno leto naprej. List se mi jako dopade, in je res vreden tega denarja, ker je toliko novic notri, veseilih in žalostnih pa resničnih. Tiste kolone “Ce verjamete>al’ pa ne” komaj čakam, da dobim list v roke in brž pogledam kolono. Ki je res lužna za brat. čudim se le, kako se more pisec 'kolone vse tako spominjati nazaj v otroška leta. Prav posebno ipa mi je ugajala tista iz vojaških vaj na Menišiji, ko so bili stotnika v korito namočili. Saj mogoče je bil pisec tak Soldat kot tisti, ki so imeli lat-vice na glavi, ki so na Turke čakali. Pa naj bo kakor je bilo, luštno nam pa je le bilo. Zlate urice »mo imeli, pa nismo vedeli zanje. Koliko je bilo špasa in petja, res je kot pravi pesem: . . . hitro, hitro mine čas, z njim pa tudi lep obraz. Res imamo tukaj v Ameriki vsega več in boljšega, amipak takega veselja pa le ni za nas, ki smo prišli čez lužo. Novih naročnikov tukaj ne morem dobiti, ker ni Slovencev, saj je tudi meni postalo dolgočasno. Mož mi je -umrl, otroci so se počenili in imajo vsak svoje družine in skrbi. Zapustili so me, kakor smo tudi mi zapustili svoje starše in odšli v tuje kraje. Nekateri, ki so bili bolj skrbni, s0 bili tudi bolj srečni in boljši jim je na stare dni. Kaj hitro se naši ljudje pomi-čejo v večnost, posebno kar nas je ta starih, ta mladi bodo pa ostali in na nas pozabili. Nov grob v Missouri Neeljhdlle, Mo. — Danes tebi, jlitri meni . . ., nam poje žalostno pesem mrtvaški zvon. Ni še dolgo, ko sem poročal o smrti našega staroste John Franko in zopet smo 8. novembra spremili k večnemu počitku našega pionirja Jakob Lipovšeka. Par dni pred smrtjo ga je zadel mrtvo-ud in po par dnevih je izdihnil svojo blago dušo v bolnišnici v Poplar Bluff ne da bi se bil še kaj zavedel. Pri njem je bil Father Westes od večera do 1:15 po polnoči, ko je izdihnii. Pogreb se je vršil iz cerkve Presv. Srca Jezusovega na katoliško pokopališče ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev. Pogrebne obrede s sv. mašo je opravil pomožni župnik Father Sley. Pokojni je bil rojen leta 1875 na Štajerskem. Tukaj na farmi je živel od leta 1918. žena mu je umrla pred par leti. Zapušča tri sine, eno hčer in tri vnuke. V Milwaukee, Wis. ima več znancev, ker je delal tam več let prej ko je prišel na Farmo v Missouri. Naj v miru počiva! Pred par tedni pa je zapustila to dolino solz Mrs. Smode po ki*.aki bolezni. Pokopana je bila na skupnem pokopališču v* Naylor, Mo. Tako se sedaj selimo v večnost, kot smo se nekdaj v Ameriko — v deželo bogastva in sreče. Takrat je bilo v nas polno zaupanje v bodočnost. In sedaj, kam gremo? V srečo ali nesrečo? Bog ve. Mnogi med nami so zgubili vero v Boga. In kam potem . J J Prijateljski pozdrav vsem prijateljem in čitateljem Ameriške Domovine, Anton Slane. -—Pouk o poljedeljstvu je ob-velzen v Franciji že od leta 1879; v Zed. državah pa so pričeli s sličnim poukom šele leta 1900. ga preliva. Na levi je zmija, ki ima šest glav. Ako se je približala ladja preblizu, je stegnila svojih šest glav, hlastnila po ladji in požrla mornarje, kolikor jih je mogla v naglici pograbiti. Kar ni opravil en gobce, je počistil drugi. S šestimi glavami, bi rekel, je imela precej upseha. Na drugi strani morja je pa gnezdila druga strašna zmija. Ta 3e je pa na drug način zabavala s pomorščaki. Kadar je zagledala ladjo, je vtaknila svojo ogromno glavo v morje, se nalo-kala vode za nekaj sto kadi, potem pa brizgnila vodo s strahovito silo po ladji in mornarjih, da je vse pomedla s krova v morje in tudi ladjo tako oblila z silnimi vodnimi curki, da se je malokatera rešila. Take grozne stvari so pripovedovali mornarji, ki so si na čudežen način rešili življenje in pribrodarili domov. Seveda, saj jim ni bilo zamere, če so imeli tako mnenje o tistem kraju. V resnici je bilo v tistem prelivu morje vedno zelo nemirno in viharno, ker se je neprestano prelivalo med ožino. Saj se to godi še danes, samo s to razliko, da je to naraven pojav, v starih časih so pa to pripisovali zmajem, ali komu drugemu, ker si v tvoji nevednosti in preprosto sti niso mogli ; pa študirani ljudje na svetu in se vsemu temu smejemo. Torej prav v tisto morsko ožino smo zavili z našim škafom, kjer sta v davnih časih prežali na mornarje zmiji, ki so jim rekli Scila in Karibda. Scila je bila na levem obrežju in zato' se menda otok imenuje zdaj Sicilija. Na desni je bila Karibda in tam je italijanska provinca Kalabrija, torej je morda tudi ta povedovala ime od tiste pošasti, ki je napravljala toliko hudih časov brodarjem in pomorščakom. Kot sem rekel, sem radovedno zrl na levo in desno in si skušal postaviti pred oči strašne trenutke, ki so jih tukaj doživljali nekdanji mornarji. Morje, je bilo res nekoliko bolj nemirno, kot zunaj in tudi butalo je dokaj živahno v skalovje ob obrežje, toda naša ladja se ni prav nič zmenila za to. Seveda, kak majhen čebriček, kot so jih menda imeli stari Grki in Feni-čani, je pa že plesal in skakal, kot mlado žrebe po gmajni. Vozili smo mimo mesta Mesine, kjer je bil pred leti velik potres. Takrat je bljuval ognjenik Etna in z lavo zalil mesto, še vedno smo videli dosti razvalin tam. Pa tudi lepi oljkini gaji in vinogradi leže ob obrežju in na vzpetinah od morja. Sicilija je bila do leta 1860 samostojna, petem-staršč pa z Sardinijo in ostalimi provincami združili v Zedinjeno Italijo pod Savojci — za nekaj časa. Lep je bil pogled na ognjenik Etno jr. ostale "krtine” po Siciliji, pa bi teh krajev jaz ne zamenjal za naše gorenjske planine. Tukaj se mi zdi, so bolj taki kraji, da se koza v zelniku ubije, pri nas pa vsaj lahko brez skrbi postaviš nogo. Skozi Mesinski preliv smo zavozili v Sredozemsko morje in zavili gor proti Neaplju. Na vsak način je bilo potreba, da tudi Najiolitanom povemo, da se peljemo v Kanado. JANUS GOLEČ: K R U C I Ljudska povest po zgodovinskih virih Vida ae je pod odejo goreče bunkale vanj razljutene živali- pokrižala in se zaupala iz dna srca Bogu, Mariji in angelu varuhu s prošnjo, naj ji vlijejo junaštvo Judite, da bo premagala v ugodnem trenutku madžarskega Holofema, predno jo bo primoral pred oltar. Kratka zaupana molitev jo je ohrabila na duši. Zaspala je pomirjena in niti sanjala ni o ugrabitvi ih o ujetništvu v šotoru roparskega glavarja. Celi tabor je miroval, dokler ni odprla oči gospodarica. Vešče roke njenih služabnic so jej ce ter mu silile za tilnik, za razgaljeni vrat in za ohlapne rokave. Šele pri polnem koritu na dvorišču so odnehale pre-ganjalke pred hlastnimi oblivi z mrzlo vodo. Jurij ee je slednjič vendarle vrnil k Vidi pod jablano. Moj Bog, že sedaj je imel od pikov liki velik sanjski pisker oteklo glavo. Ustnice so že strašile iznad grmovja mustač. Kako bo z očmi fe|i nekaj časa, je tutu bilo vidno. Celo mraz je spreletaval krucevskega juna- pomagale pri napravi jan ju. ka radi zastrupi jenja. Nliti s Oblekle-so ji moški kroj, kakr- kletvicami ni več mogel lajšati šen je bil običajen pri pleme-j položaja. Ust ni mogel prav nitašinjah, če so se udeleževale odpirati, da bi poganjal iz sebe v'moški družbi jezdnih poho- besede, dasi je 'bil škrbast, dov. Moška preobleka je bila Prijatelj je pomiloval glavarji Vidi povsem po godu. Nu- ja. Klical je ogrebača, da bi dila ji je kar največ upanja pojasnil, kako za božjo voljo je na uspeh morebitnega pobega, došlo baš pod njegovo hruško Pri zajtreku ji je drugoval d0 tako neprijetne nezgode. De-Jurij ob petju ter godbi. Nato d^c ogrebač se je dobro zavejo je ponižno povabil, da čakata pred šotoram osedlana konja, na katerih bosta posetila drugo taborišče krucevskih imenitnikov v soteski pred Ker-ka Sze Miklos. Bila sta res zastavni postavi v sedlih mustačasti Jurij in lepa Vida. Krenila sta na pot brez' spremstva med burnim pozdravljanjem tabora. Razmere so bile za poglavarja Kru-cev povsem varne, saj je bil brezskrbno doma po celi osrednji Madžarski. Jezdila sta iz gozda na Centibo, Dolinsko vas in se ustavila v senčnem sadovnjaku za vasjo Pinci pri Jurijevem dobrem in kakor je bilo soditi po hiši in gospodarskih po- slopjih tudi s premoženjem do- dal, kaj bi znalo slediti njegovi neprevidnosti. Pustil je le-stvo ter panj, se skrbno skril, dokler se ne ipoleže prvo razburjenjem besnost. Gostitelj je tolmačil končno po lastni preudarnosti napad čebel s tem, da je izpraznil stari lopov v raztresenosti iz zajemalke čebele mesto v panj Juriju na prepoteni obraz. Na čebele razburljivo vplivajoče potenje je razkačilo živalice do napada. Pomilovanja vredni glavar kran j inskih Krucev, kako neusmiljeno je otekal z neugnano naglico .po celem telesu! Oči že ni mogel odpirati, ne govoriti, niti ne kosati s škrbinami vsled mrzlice, ki ga je tresla od temena do palca. K mrtzlim rri z z „ vp°- steljo se je zmotal od čebel premagani Kruc. Vida mu je celo pod košato jablano. Po kosilu se je zleknil Jurij vsled preču- tih dveh noči pod bližnjo hru- ^ mu ojjpjnHg z fljjo radi ško; Vido je prepustil varstvu otekline ter mrzijce stisnjena prijatelja, ki je bil trdo pre- U3ta jn vijva]a vanje slivovko, pričan, da je mlada ženska v ^a.ero je goltal v dolgih — vo- luued Ent| Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga ia Slovence v Wisconsin)! TRE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH TEE “AMERICAN HOME- DAILY OBZOR PUBLISHING COMP ANT 130 So. Sth SI. WJlwmoiee 4* Wl* Tel. Mitchell 5*4373 LOKALNE VESTI ll Kje jc Ante Pavelič Ida 'bi večina tega ljudstva ena- D/vV, r w ko rada videla, da bi s Paveli- Robert Lee Wolff, pomožni , . , . , x , . _ v . !čem vred visel istočasno na ka- <*;»»»-'«“« «■ članek z naslovoma Kje je ... „ . ljubka Pavelič?” Wolff je te- Mpad"lh.^vez-ukov je zato -, , ... I zaključuje profesor Wolff svoj kom vojne elužrl v uradu za . , strateško službo (Office of 4 ane Strategic Service OSS), ki je bila ameriška inteligenčna (špijonska) organizacija, in sicer kot šef za balkanske zadeve. Kot tak je tekom Ivojne večkrat bil v Jugoslaviji in v drugih balkanskih državah in je Jugoslavijo obiskal tudi letos kot privatnik. O njej piše, da je velika večina jugoslovanskega ljudstva proti sedanjemu komunističnemu režimu in za zapadne zaveznike, zlasti za A-meriko, da pa je eno vprašanje, ki kali te ljudske simpatije na-pram Ameriki in to je— Kje je Ante Pavelič? Ker v Jugoslaviji danes ni drugega časopisja kot komunistično, si ljudstvo ne more drugače kot verjeti vsaj tej propagandi, da so Amerikanci vzeli Ante Paveliča v svojo službo in ga ščitijo, da špijonira Banje po državah za “železnim zastorom,” ker drugače bi se že davno vedelo vsaj kje se skriva. Sum ljud- da uradna Amerika poda kakršnokoli izjavo na to splošno zaželjeno vprašanje v Jugoslaviji, bodisi, da je res, da so ameriške čete dobile v roke Paveliča in kkj se je pozneje zgodilo z njim, ali pa če ga niso, da to jugoslovanskemu ljudstvu pove in tako razprši »um, da ščiti enega res največjih vojnih zločincev Jugoslavije v svoje sebične namene. Kako vam bo všeč to-le? Tisti, ki imate posestva, veste, da so letošnje poletje hodili okrog vaših hiš možje z velikimi svinčniki in notesi v rokah in začeli meriti vaš yard in vašo hišo od enega konca do drugega. Nekaj dpi pozneje Statistika kaže, da povžije povprečna odrasla oseba v Zed. državah zdaj 2 bušlja krompir- pa ste dobili iz mestne hiše pri-'eto' ^r,ed 33 ®a Je p^ jazno obvestilo, da vam čestita-1^1.0 na v3ako °3*0 3 in po1 jo na napredku, kajti vaša hiša. '|a‘ , , , Od vseh znanih premogovnikov na svetu jih je nad 60 od- goslaviji, da je Pavelič po vojni pobegnil v Avstrijo, da so skrbno stregla s hladnimi ovit- ga tam zajele ameriške okupa- ,in vaš yar vim* Cm* da je pobral svoj škorenj, katerega je pognal na slepo in res Be je odbil z vso silo ter ropotom ob vratih. V sobo je pribrzela gospodinja in mu zagotavljala, kako je že stala večkrat ob njegovem ležišču, vendar se ga ni drznila motiti v tako dobrem »panju, prijatelju, naj ga pusti spati, Vrnila se bo na noč s zdravilnimi obliži, po katere mora nemudoma v taborišče ,pri Doljnl Lendavi. Pripravili so ji konja, ji ponudili jedi ter pijače in: z Bogom od čebel do onemoglosti ustrahovani krucevski ženin Jurij Godrnja iz Bakovcev! Čebelni piki, prečuta noč, razburjenje in obilno žganje so storili svojo dolžnost v polni meri. Prvak Krucev je spal ter drotal do ranega jutra. Ko se je prebudil ter si uravnal toliko spomin, da je uganil, kako in kaj je z njim, je poskusil odpreti usta, da bi priklical k postelji svoje najdraije — Vido, a še le ni šlo. Izbruhal je iz sebe vsemogočna živalrica godrnjanja, za človeško glasove je bila ustna odprtina še precej premajhna. Glava, otekla liki veliki farni zvon, ga je bolela, da mu je kar žarela bolečina iz nje. Brezštevilne otekline so ga skelele ter srbele, obkladki so bili ne samo suhi, da —vroči! Rabil je res nujno človeško ipomoč. S klicanjem ni šlo, videl ni zadostno, je pač tipal tako dolgo ,pod posteljo, Morski kit doseže dolžino 185 stotkov v Zed. državah. čevljev; en0 tretjino vse n jego- * * * ve dolžine pa zavzema glava. | Armada Zed. držav ima ge-* * * ^eralhi štab šele od leta 1903. Norveška je bila prva drža- Postavo za to je moral napraviva v Evropi, ki je dala ženskam ti kongres, volivno pravico. Leta 1901 so prvič volile pri občinskih volitvah in leta 1907 v deželnih. » * » V Kanadi so dobile ženske odvetnice pravico zagovarjati kli-jente pred sodnijo 28. decembra 1892. Najvišje ležeče znano jezero je Titicana v Južni Ameriki, ki leži 12,500 nad morsko gladino. Najnižje ležeče je pa Mrtvo Zed. države merijo počez 3,100 milj, od severa proti jugu pa 1,700 milj. • • • Pivi kabel preko Pacifika je bil položen v 18 mesecih in je prvič vršil službo iz San Francisca 4. julija 1903. gladina. ja, navsezadnje moramo vsi ži- lansko leto v davkih, letos pa vetji, 'tudi naši okraj pi in mest- g0 vas napravili za dva tisoča-...................................... Belgrad in brzojavil domov v Moskvo: “Vse urejeno! Naj živi svobodna Jugoslavija!” Dospel je v Bukarešto in brzojavil domov: :“Vse urejeno! Naj živi svobodna Romunija!” Dospel je v Prago iiy brzojavil domov: “Vse urejeno! Naj živi svobodna Češka!” Končno je dospel Kriš v Ameriko in je poslal v Moskvo sledeči brzojav, ki je bil pa tudi zadnji: "Dospel sem v New York! Naj dolgo živi svobodni Kriš!” • • • Urarji pravijo, da je v zapestni uri od 160 do 800 raznih delov, kakršnega izdelka je pač ura. Kdor bi to rad vedel, naj da uro in kladivo v roke svojemu 4 leta s staremu sinčku, pa bo kmalu zvedel in videl. Povprečen mestni blok obse- Ločitev zakona je bila znana tudi pri ameriških Indijancih, ga 400 Strjaških čevljev" V ak- -«i. v Palestini. H H, U. čevljev nižje kot je pa morska primer razporočil svojo ženo • * . lahko s tem, da je oklofutal, Robert Carter v Sjalem njeno mater. Ta je potem ipo-Mass., je prišel k sodniku po grabila svojo hčer in jo odvle- razporoko. Rekel je, da ga je kla domov. ^ ^ ^ njegova žena zapustila pol blo- * * * 'ka od cerkve dve minuti za.em, Tračnice pri newyorški pod- ko sta bila poročena. zemski železnici morajo nado-' * » • mestiti z novimi vsakih sedem! V New Yorku je bil aretiran let in pol. ^ lipolicaj William Schneider, ki '.,*** _ _ |so ga zalotili, ko je hotel oro- Zajec vidi lahko tudi nazaj, pati neko žganjamo. IzgovaV-ne da bi mu bilo treba obrniti jal se je, da je potreboval de-glavo, tako ima namreč ustvar- nar, ker je mnogo izgubil pri jene oči. Torej naj lovec nikar kartah s kolegi na policijski pone misli, da se mu bo neopažen staji, prikradel od zadej. • * • ***** 1 St 1 Vladni tajr davčni lepo skrbe za nas skozi vse leto. $85,26. Prištejte zdaj k temu In posebno še, so nekaj nami- Je mestni davek, ki bo, če se nas gavali, ker na ta način ne bo mestni Očetje usmilijo in nam treba nič zvišati sedanjih dav- pes puste staro višino (okoli kov. INo ja, pa ste se vdali v $28.93 od tisoča, ampak o tem božjo voljo in vzdihnili: če res šele premišljujejo), pa boste ne bo treba'zvišati davkov, pa pronašli, da bo vaš celokupni naj bo v božjem imenu, pa naj davek za vašo $5000 vredno hi-bom malo bolj “bogat.” Vidite, 9jco> H pa j€ "vredna” zdaj $7,-in zdaj pridemo na to, da vas 000, znašal nekaj okoli $300 na vprašamo, kako vam je všeč to-' ]eto. Torej precej drag rent — le: Ker ate za tisočak ali dva v'v lastni hiši. vrednosti vaše hiše in yarda grobu nekega egiptovskega'da -volitev. Hoče namreč vedeti, otroka, ki je živel pred 5,200 le-, če bodo isti,ki so stave dobili, ti, so našli ralane priprave za prijavili iste \m dohodninski da-kegljanje, podobno moderne- vek. Pri tem uradu pridno po-mu. Učenjaki mislijo, da je'magajo tisti, ki so izgubili, to kegljanje star0 najmanj 7,000 se ve. let, morda v nekoliko drugačni ♦ • « obliki, kot danes. “bogatejši,” se vam gotovo ne bo 'dosti poznalo, če boste z novim letom primaknili kakih 88c za vsak tisoč (tudi za vse stare tisočake, seveda) k davkom, Sovjetska vlada je poslala agenta Kriša, naj gre v razne dežele in tam nakupi potrebno blago za Rusijo. Dospel je v Framazonske lože, ki so bile v zapadni Nemčiji prepovedane od leta 1934, smejo zopet obstojati. Hitler jih je zatrl, češ da delujejo proti narodnemu socializmu. Poroka Na Zahvalni dan, 24. novembra, bosta v cerkvi Sv. Trojice na So. 4>th in W. Bruce St. poročena Miss Josephine Matoh, ki jih boste plačali. Do tega hčerka našega znanega društ- zal toliko, da si je ženščina raz-pukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahne-nje njegovih oteklin. (Dalje Drihodnjič) prepričanja so po temeljitem prevdarku prišli zdaj najprej naši okrajni očetje in sklenili, da 88c več (ali skupno $12.75 od tisoča) za enkrat ne bd prehudo za vas. Le preračunajte kvi. tudi sami: če sta dozdaj vaša če. venega in javnega delavca Mr. Josipa Matoha ter njegove soproge Mary, in Mr. Roman A. Lange. Poroka se bo vršila ob 8. uri zjutraj v omenjeni cer-Mlademu paru obilo sre- Tun«in... the AMERICAN- JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE • A Program of Clattieal and Folk Muti« of Slovenia Every Sunday Morning 1 i iOOto WPYT >2:00 O. LL HliAI moon 1430 Kilocycle* • ' Bngtieh and Slovene AWIOVIl04fR4At|/ ■ ■L Jaee v jaeu. — Konica svinčnika kade na popolno jajce, ki je v lupini drugega jajca. Farmar Fred BeUman iz St. Louis je pobral v kumiku izredno veliko jajce in ko ga je ubil, je našel v svoje veliko zaiudenje v njem še eno jajce. L Halo, sosed! Prijazno vas vabimo, da pridete pogledat najnovejšo prodajalno z moškimi potrebščinami. Kar ponosen sem na ta naš prostor. To je Tony Ferfoliatova najnovejša prodajalna na južnovzhodni strani. Pridite in videli boste krpsno razsvetljavo in moderno opremo. In še vzč. Pri nas boste dobili najboljšo zalogo moške obleke in potrebščin. Vabim vas prijazno, kot sosed soseda, da pridete in si ogledate naše prostore. Saj ni, da bi morali kaj kupiti. Vesel bom, da vas vidim. Karbi rad je samo to, da si ogledate mojo fino izbe ro in bogato zalogo srajc, kravat, spodnjega perila, klobukov in nogavic. Z eno besedo: pri meni dobite absolutno vse, kar potrebujete, da se f no oblečete in dobro postavite. Seveda, ako hočete pa kaj kupiti, vam bom pa tudi rad postregel. Pri meni lahkq dobite vse, kar imajo v mestu. Pri tem pa prihranite na prevoznini v mesto, za kar si lahko kupite ne « j paketov cigaret in še več. Tukaj dajem nekaj nasvetov za božična da rila. Ako želite, vam bom spravil kupljeno do B>žiča. | ZA MLAJŠEGA: jackets - rokavice - kape - slacks Ako želite pa še kaj izrednega, vam bo Tony preskrbel. Zelo vas bom ve- ZA NJEGA: srajce - kravate - nogavice - spalne suknje sel, če se oglasite pri meni TONY FERFOLIA 3511 Easlftrd Street Michigan 1950 I \i S. - Kadar želite dobiti naposodo salonsko obleko za tisto posebno priliko, - - "fflr nut-1" '"*• s ..................-——Ih. Sledeče firme so bile zaposlene pri renoviranju poslopja Ferfolia Bratov na 3515-19 East 93d Street ZONE ELECTRIC COMPANY, 8116 Sf. Clair NICK L0NGAN0 PLASTERING CONTRACTOR, Independence, Ohio HERTYIK BROS. SHEET METAL CO., WOodbine 6623 TONY VANNI, MASON CONTRACTOR, SWeetbriar P. J. 6RUER & SON CO., ROOFING CONTRACTORS, 5158 Broadway Ave., Ml 5431 UNITED SASH & LUMBER (0., 8111 Kinsman Rd., MI7121 PITTSBURGH PLATE GLASS CO., Cleveland, Ohio ‘ BENNETT CONCRETE STONE CO., Warner Rd., Ml 0080 CITY IRON WORKS, Inc., 7210 Kinsman Rd. FRED W. GUHL PLUMBING CONTRACTOR, 3135 E. 94th Si. GARFIELD HEIGHTS CEMENT CONTRACTORS, BR 2120 FIRST NEON SIGN C0.r5022 Lorain Ave.,AT 8181 Painting, Decorating and Flooring: Ferfolia Furniture Co. by WM. KAMINSKY Plans and Drawings by: PAULM. MATZINGER, Architect GEORGE M. BIRKIC GENERALNI K0NTRAKT0R IN STAVBENIK 'Izdeluje sobe v podstrešju, renovira kuhinje in kopalnice ter jih obloži s ploščam'. Napravi sobe za razvedrilo v kleti. Kleparska dela. Kombinacijska okna. Zapre verande. Napravi in popravi strehe in obije hiše. * Mi izdelujemo vse lesne izdelke doma. 8302 MARYLAND AVENUE CLEVELAND 5, OHIO TEL: BR 5323 d GENERAL#ELECTRIC diStdtKS&iS&^et The Automatic Blanket is carefully made to meet rigid General Electric safety standards, and is approved by Vndericr iters’ Laboratories, Inc. It is certified washable by the American Institute of Laundering. rugt, Dare noon, unoieum, raui-aton, even tprayi water-color paints and liquid insecticide«. A tool for every purpose ... a purpose for every tool. -j AND ... if you already have nn' upright cleaner, the “Tidy” makes an ideal companion for dusting and quick-pick-up dean- GENERAL fj ELECTRIC THE GRAND GAS RANGE ... with two-ovon capacity, Charcol-ator brail«, Safe-Tm-Km (winner of Lewis S Conger National Heme Safety Awafd in 19461, and ether important exclusive features. See it — here — before yea buy a cooking appliance of any kind. USE FERFOLIA'S CONVENIENT LAY-A-WAY PLAN • •• FERFOLIA FURNITURE CO. Here’s < gift that will be appreciated and enjoyed for many, many years. It will be used night after night, winter after winter, providing wonderful, cony sleeping warmth for some lucky person. For a grateful “Merry Xmas,” make your best gift a General Electric Automatic Blanket. Choose from three models and four lovely colors. A * * AVAILABLE IN THREE MODELS: Twin-bed One-contro! S' 64 by 16 incites Double-Bed One-control 72 by Si indies & *39'“ -95 71 by 16 Indus ** Colors: ROSE ’ BLUE • GREEN • CEDAR I FLAT PL ATE IRONS* There’s no need for you to 11 hand irons. You can iron stand for long hours over a two and three pieces at one hot ironing board. Sit down to iron — at a General Electric Flatplate Ironer — and turn out the most beautiful, most professional ironing of your life. The BIG 300 square inches of ironing surface is equal to in- time ... press suits and coats, too. Finger-tip operation makes it easy and restful. JdCt our demonstrator show you how to get beautiful, wrinkle-free ironing — sitting down! Come in—or phone— for a demonstration. IT’S THE GENERAL ELECTRIC ALL-AUTOMATIC WASHER ■ wo>W"* •W‘1W wdZr*«** • JkCtoWO*- • Top oP**1**1® • ‘“Taw-*"' • n« •***, rX~,-jess* o* *°,e —« Before you buy any automatic washer, compare it with this amazing General Electric All-Automatic Washer. t You'll marvel at this timesaving, worksaving washer drat gives you an automatic soak, Activator washing action, deep-water rinsing, and high-speed damp-drying—so thorough, that it gets many pieces dry enough to iron! This washer is completely flexible, too. Stop it when you want — start it where you want. And you can skip or repeat any operation in the entire cycle. Ask to see this All-Automatic washer in action! It’s being demonstrated today—.every day —to show $ ^ Me far Choice IMMEDIATE DELIVERY! Modal *10 YOU’RE SURE OF WHAT YOU SEE WHEN YOU WATCH 6-El * 04 DAYLIGHT TillVISION BEATS EVERYTHING IN SIGHT. So bright, so dear you can see its vivid advantages even in broad daylight. Now in the v great new Model 810! No other low-priced table set offers you sensational G-E Daylight Television. You get all U. S. channels on a big 1}E A A 10" tube. See it today! 5 GET ALL YOUR FUN, ALL-IN-ONE! G-E's "COMPLETE ENTERTAINMENT CENTER.” Look what this smart unit delivers. G-E Daylight Television on a 10" direct-view tube. AH channels. Genuiqe FM radio, Standard (AM) radio. Automatic phonograph with the famed G-E Electronic Reproducer. yjjj QQ (pirn uuUllatiou) (Pirns tnstaHaliM) GENERAL || ELECTRIC Model 802D you "automatic washing at its finest.” Price •Trade mark Reg. U. 8. Pat. Off. TELEPHONE ffeMi '"fSS*** FURNITURE |^f|K f329.00 Compare the size of the interior of the new General Electric Space Maker Refrigerator on the rif{ht with an average six-cubic-foot refrigerator on the left. Space Maker Refrigerators There’s no need for you to shop and compare. This IS the refrigerator for you ... the new, 1947 General Electric Space Maker Refrigerator. The revolutionary design gives you one-third more refrigerated food storage space in the same kitchen floor space. Eight cubic feet of refrigerated storage space instead of six. Look inside this great, new General Electric Refrigerator and see for yourself. This new advance in household refrigerators is made possible by improved design and engineering of General Electric's famous, hermetically "sealed-in-steel” refrigerating unit. • Seoltd-in-itael mochaniim • All-steel cabinet • Oversized freezer • Extra deep meat drawer • Ample bottle storage • High-humidity fruit and vegetable drawers VUIcan 3-5775 FlHe^'TURE * AXPiMSV 3515 EAST 93 ST. ot UNION (0ME IN TOUT MID SU Hit NEW GENERAL ELECTRIC SPACE MAKES REFRIGERATORS Ukradeni konj Znani šaljivec in prefrigani lisjak Pavliha, o katerem kroži toliko imenitnih zgodb' je imel v onih časih, ko se je ljudem na svetu še dobro godilo, hlev in v hlevu lepega rjavega konja. — Toda tatovi so bili tudi takrat na svetu in nekega jutra je našel Pavlihi 3yoj hlev — prazen. Pameten je bil Pavliha in je takoj pogruntal, da konj ni sam ušel iz hleva, ampak da ga je odpeljal tat. Pavliha se je čutil mnogo bolj brihtnega kakor so vrli o-rožniki, zato je sklenil, da bo na lastno pest iskal tatu. Cez dober teden je bil v sosedni vasi živinski semenj. V dolgih vrstah so stali razni zastopniki četveronožcev in potrpežljivo čakali, da menjajo gospodarje. Med njimi je Pavliha hodi! in si pozorno ogledoval konje. Naenkrat je opazil svojega rjavca in poleg njega črnega cigana-. ‘‘Hej, ti črnuh,” ga je pobara!, namreč cigana in ga ne preveč prijazno potrepljal po ra- ti zalega tatinska! Kar sem ž njim!” Rekši to, je Pavliha pograbil konja za uzdo in ga hotel odpeljati. Cigan pa je zagnal velik vrišč in pišč, tako da se je okrog njiju v hipu zbrala množica sejmarjev. Iz množice pa se je izmotal tudi vaški policaj in z važnim glasom posegel vmes: ‘‘Torej, kaj je tu? Kdo je kradel, torej cigan, konj ali Pavliha?” In že je imel pripravljen svinčnik in beležnico, da na kraju samem zasliši tatu: “Torej?” "Tale je tat!” sta oba hkrati vzkliknila cigan in Pavliha ter pokazala s prstom drug na drugega. “Torej oba,” je zadovoljno menu. “Tole je pa moj konj, pati.” “Na levo!” je hitro bleknil cigan in že ga je spreletela bojazen, kako se bo vse to zanj izteklo. “Ni res,” je dejal Pavliha in pkril levo konjevo oko. Vsi so se mogli prepričati, da konj na levo oko vidi. (Nekateri so celo videli, da je konj na levo oko pomežiknil). “Na desno,” je brž popravil cigan in se hitel opravičevati, da se je zmotil. Toda že kar vidno so se mu tresle hlače. “Ni-res!” je zmagoslavno zaklical Pavliha in odkril še desno oko. “Konj sploh ni slep ne na levo ne na desno oko, ampak vidi bolje nego ti, grdoba ciganska.” Vsi navzoči sejmarji so z veselimi živijo klici pozdravili to vzkliknil vaški policaj in se že Pavlihovo zmago, obenem pa se pripravil, da bi ju odpeljal. Toda Pavliha, čigar poklic je bil uganjati druge v kozji rog, se ni pustil kar takole nesramno pretentati. “Pravica naj se izkaže,” je dejal ter z obema rokama konju zakril oči. Obrnil se je k ciganu in ga pobaral: “Na katero oko je konj slep? Če uganeš, sem jaz tat, če ne je na tatinskega cigana zlila ploha psovk, podkrepljenih z brcami in sunki, tako da ga je vaški policaj jedva utegnil vzeti v svoje varstvo. “Torej eden je pa le tat,” je za slovo še vzkliknil-strumni varuh postave. —V Zed. državah se porabi vsak dan okrog 850,000,000 vžigalic. I I ČESTITAMO TER ŽELIMO MNOGO USPEHA "flanltu in 'Jonu 'fellclia MWPW1 'iMgjMMlfJPT 'v*f*H-**< \ NA ODPRTIN s Ji PRENOVLJENIH IN MODERNIZIRANIH PROSTOROV na 3515-19 East 93rd Sl., Cleveland, Ohio: l t JOHN,n TEREZIJA FERFOUA, ** J DR. JOHN J. F0LIN,družiM NE POZABITE DA JE DANES VELIKA ODPRTIJA nore MAHOVE TRGOVINE s čevlji 6125 ST. (LAIR AYE. (v Lauschefovi hiti) V NAŠIH NOVIH PROSTORIH V LAUSCHETOYEM POSLOPJU Odprtija je DANES! Mi smo preselili svojo prodajalno s čevlji za 4 vrata vzhodno od dosedanjih prostorov. Prodajalna v teh novih prostorih je mnogo večja in popolnoma preurejena tako, da bomo dali našim številnim odjemalcem lahko boljšo postrežbo. Pridite v našo novo prodajalno, da vam pokažemo najfinejše izbero vzorcev obuvala in sicer najbolj popularnih Red Goose, Acrobat, Crosby Square, Jarman Foot Fashion in druge znamenite izdelke najboljše kakovosti, po specialno nizkih cenah ŽENSKE! Zdaj je prilika, da si nabavite galoše na zipper. Mera do 10. — Spec. cena za odprtijo $2.79 51 GAUGE NYLON NOGAVICE malo neregularne 3 pare odjemalcu čs Specielna cena za odprtijo ▼* OTROŠKI ČEVLJI za dečke in deklice vse mere do 3 Specielna cena za odprtijo $3.97 DELOVNI ČEVLJI • visoki ali Oxford Specielna cena za odprtijo $4.45 ŽENSKI NOVELTY ČEVLJI najnovejše mode reg. $8.95 Specielna cena za odprtijo $(.95 OTROŠKI KLOBUČEVINASTI . SLIPERJI Močna klobučevina Specielna cena za odprtijo . 97c ŽENSKI KOŽUHASTISLIPERJI reg. $1.49 Specielna cena za odprtijo 97( MOŠKI PRAZNIČNI OXFORDS famoznega izdelka, jako trpežni Specielna cena za odprtijo $5.(5 MOŠKI PRAZNIČNI OXFORDS črni ali rujavi najnovejše mode, Jarman kakovosti reg. $10.95 Specielna cena za odprtijo $8.95 DEŠKI OXFORDS zelo trpežno narejeni najnovejše mode Specielna cena za odprtijo $4.97 OTROŠKIGAL0ŠI s strap — vseh mer Specielna cena za odprtijo $2.29 Ob lej priliki izjavlja vat trgovec Mandel sledeče: VSAK BO DOBIL "M°i' odjemalci bodo tudi vnaprej dobili vedno naj- DDIMEDMfl HADll rcibo,^e °buval° in p° najnižjih cenah! Saj sami ve-ritllvIEllNU UAKILviSsie, da se vam obuvalo, kupljeno pri nas, izvrstno rri, najobiirnejši pustinji v do konca leta 1966! V načrtu so siji Kerenskijevo vlado)! ** . IRusiji. Ogromen praten jez na še ogromnejša javna dela, med; Istega dne, ko sem čital po- dovoljen. ZVeZl Irekah Sir Barja in Kajrak Ku-|njimi Missouri Valley Authori-;ročilo o Sovjetskih načrtih v So časi in razmere, v katerih ____ mi bo zajezi] pet sto milijonov'ty, ki bodo nedvomno uresniče- kaspiških in srednjeazijskih postane napredek enako ,pre- Cleveland, 0. — Te dni sem kubičnih metrov vode, ki bo za- na v bližnji bodočnosti. Sicer predelih, mi je prišel pred oči kletstvo in šiba božja kakor ku- čital v clevelandskem Newsu' dostovala za namakanje in pa so Sovjeti rabili ameriške zanimiv članek o novem sovjet-'elektrifikacijo Uzbeka in Tad- inženirje in stroje pri gradnji skem načrtu, katerega namen 'žika. Vsa ta dela nameravajo|tolikanj opevanega Dnjepro-je v prihodnjih petnajstih le-’izvršiti s “prostovoljnim” de-stroja, starega, med vojno ditto ukrotiti sušo, ki leto za le-'lom. namitiranega, in novega.) tom ograža žitno letino v vtho-1 Sovjestko časopisje naravno Nu, la sovjetska podjetnost ga. Ko so te polagoma izrinili i* ,jnj uirrajini, severnem Kavka- mnogo piše o tem velikopote-je razveseljiva vzlic temu, da štiri milijone Rusov, Ukrajin- slanik Wellington Koo je izja- bolnišnic in jih tako razgnali (vce. kar je proti Cerkvi, delajo lepo polagoma, korak za korakom!), je nastala velika potreba po večjem številu strežnic. Zato so ustanovili dve stalni šoli za medicinske sestre, eno v Ljubljani in eno v Mariboru. Ljubljana ima sedaj popolno medicinsko fakulteto na univerzi. Začela se je ta fakulteta že v “stari” Jugoslaviji kmalu po prvi svetovni vojni, toda razni bel-grajski in zagrebški vplivi ji niso pu3tiii do polnega razvoja. Sedaj je upati, da se bo lepo razvila in da bo iijen razvoj ugodno vplival tudi na vse zdravstvene ustanove v Sloveniji. OTROCI LJUBLJANSKE GLUHONEMNICE V ISTRO. — 30 otrok, 18 dečkov in 12 zu, ob Volgi in v osrednji Ru- znem načrtu, od katerega pri- da ni lastna samo njim. Na- cev, Belorusov in Azijatov, voj- vil, da je v imenu predsednika siji. Sušo povzročajo suhi ve- čakujejo, da bo poleg drugega vsezadnje je ohranitev plodnejnih ujetnikov in prisilnih de- kitajske republike predložil trovi iz pustinj ob Kaspijskem iztrgal puščavi stotisoče akrov zemlje pred sušo in odplavo in lavcev, ki so jih naciji prhle- State Departmentu želje kitaj-morju. Sovjeti nameravaj o'ozemlja ter ga spremenil v namakanje izsušenih predelov j kli iz tzasedenih krajev Sovjet- ,ke vlade o novi nujni pomoči, ki ustaviti te vetrove s pogozdova-|plodna polja. V zvezi s tem eden glavnih problemov, ki jih ske zveze. Ti ljudje so pod na- j0 pričakuje Kitajska od USA. njem obširnih pasov ozemlja poudarjajo, da je kaj takega !'co moral spet svet rešiti v primed Uralom in Kaspijskim in'mogoče samo v komunistični hodnjih desetletjih, če noče, da Črnim morjem in vzdolž Volge 'Rusiji in nemogoče v kapita-|bi zmanjkalo kruha za skoko- in Doneča in Dona. V načrtu (liatlčni Ameriki, je pogozditev 16 milijonov sem, kakšno korist pričakuje-akrov ozemlja in zgraditev 46,- i jo sovjetski oblastniki od tega, 000 rezervarjev to bajerjev za Ida skušajo prikriti narodu po namakanje polj in proizvaja-vsem civiliziranem svetu znano cialistične ekonomije, ne nje hidro-električne sile. Naj- dejstvo, da smo v Združenih tizira Sovjetov zaradi načrtov, patriacijo teh množic in ame-daljši izmed nameravanih go-1državah že uresničiti nekaj ta-katerih končni cilj je izboljša- riške in angleške oblasti so pr-zdnih pasov bo dolg sedem sto'kih načrtov, med njimi T.V.A. nje ekonomskega in socialnega jvo leto spravile v sovjetske ro-milj, najkrajši sto to pet milj.|(Tennessee Valley Authority),'položaja najširših ljudskih Ike nad dva milijona teh ljudi. ne bi fcili zanemarili del, ki jih deklic iz ljubljanske gluhonem-je treta izvršiti vsako leto na j nize-je šlo v avgustu na počitni-tem barju. Takoimenovahi Gia- ce v Koper in v Portorože, ki je vni odtor za osuševanje ni izvr- znan letovičarski kraj ob istr- šil svoje dolžnosti. Zanemarjena pr. ro bila osuševalna dela tudi radi vojne. Sedaj so prišli do sklepa, da bodo izčistili zasute jarke in nadaljevali z rednim osuševalnim delom, ki je poprej obetalo, da sčasoma vso barjansko zem jo napravi rodovitno. INDUSTRIJSKA ŠOLA V LESCAH. — Jugoslovanska država, ki je podržavila vse tovarne, se tudi trudi, da bi industrijsko izpopolnila deželo. Po tako-imenovanem petletnem načrtu razširjajo dosedanje tovarne to zidajo tudi nove. Največ de a sjo tovarnam jekla in že- I; 8k gospodarski ?udi tovarno verig v Lescah, ki je včasih po eg verig iz-delava’a pluge, brane in podobno orodje, so razširili in izdelujejo v njej različne predmete, ki spadajo sicer v umetno klučav-ničarstvo. Da industrijo še bolj izpopolnijo ustanavljajo pri nekaterih tovarnah tudi šole za vajence. UJETNIKI. Tako šolo so ustanovili tudi pri tej tovarni v Lescah na Gorenjskem. Za šolo, kjer bodo vajenci tudi stanovali zidajo posebno poslopje. Prostora bo za 150 učencev. DVE ŠOLI ZA MEDICINSKE SESTRE, -r- V novi Jugoslaviji so za Slovenijo ustanovili dve šoli, kjer vežbajo strežnice za ski obali. Z njimi so bile 3 učiteljice in en učitelj. 14. dni so bili v Kopru in 14 dni v Porto-reže. Za te nesrečneže pač lepa priložnost, da-si razširijo svoje obzorje in svoje znanje. Deležni so bili tudi obilice istrskega sadja- ZAMENJAVA POLITIČNIH ZLOČINCEV. — Na podlagi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo so izvršili 14. oktobra prvo zamenjavo političnih obsojencev. Italija je izročila pet oseb, Jugoslavija 10. Baje ima Jugoslavija pripravljenih še 11,0 ih takilj ‘Vočincev,” ki so ...................nL-toda-nbihj. članek znanega ameriškega ga, lakoia, vojna in povodenj, pisatelja in novinarja Louisa Ivan Jontez. Fischerja, ki piše v reviji _ ------^o—----- Look o ruskih D.P. ali izkore-1 Kitajska Želi pomoči ninjencih v zapadni Nemčiji. I (J, S. A. Prvotno je bilo v Nemčiji nad Washington. — Kitajski po- (Radoveden ma naraščajoče človeštvo. Naj v zvezi s tem povdarim, da no-beH resničen liberalec, bil zagovornik kapitalistične ali so-kri- ciji mnogo pre.rpeli in človek p0|eg tega je rekel, da Kitajska bi pričakoval, da so komaj ča- jasno jzjavo v]a(je USA 0 kali, da se vrnejo domov. Toda njen-p0litikj napram Kitajski v vojna je minula in ogromni sedanjem položaju. Kitajska že-večini teh ljudi m dišalo nazaj politiko vzajemnosti, prija-v domovino. Nasprotno so se skušali ti usodi izogniti. Toda sporazum v Jalti je določal re- veliko večjega načrta, ki določa ogromna irigacij ska dela v množic; kar pri Sovjetih in drugih komunističnih režimih obsojamo so metode, katerih Kakor je že ta načrt videti 'Bculder Dam in Grand Coulee, ogromen, je vendar zgolj del ki prekašajo vsa slična podvze- tja do današnjega dne? Med- ._ tem ko Sovjeti V svoji preveliki ji e pri tem poslužuje; in kar srednjeazijskih republikah občutljivosti prikrivajo taka obžalujemo je strašna cena, ki Turkmen, Uzbek, Kirgiz, Kazak očitna dejstva, so kapitalisti- j j o nwra plačevati ljudstvo pod in Tadžrk. INlačrt vključuje ve- [čne Združene države na tem ipo- j komunisti za industrijski na-likanske rezervarje to sistem jlju (gradnja jezov, umetno na- predek. kanalov v porečju Sir Darje, ki ,makanje itd.) uresničile že| Komunisti trdijo, da se da se vije ob Golodnaji (lačni) 'več, kakor upajo Sovjeti doseči j d o se č i tak napredek sama --------------------------------------------------;-------j na n j i ho v način. Toda Zdru- Stotisoči so se temu na vse kriplje upirali to tisoči so spotoma zbežali, toda ostalim ni pomagala nobena prošnja. Poročila, ki so jih ruski begunci dobivali iz Rusije, so pripovedovala, da so se malone vsi ti repatrianci enos avno "izgubili”. teljstva in pomoči. “Sedaj pa Kitajska ne ve kaj je prav za prav politika USA.", je dejfil g. Koo. Pomagajte Ameriki, kupujte Vktoru honde in znamke. DELO DOBIJO ženske ‘eni po jugoslovanskih oblasteh. Med temi sta menda tudi v Bitenčevem procesu obsojeni skr venski profesor Sirk Albin in dijak Aleš Kralj. Pri besedi zločinec moramo seveda pomisliti, da v Jugoslaviji vsakogar zmerjajo z zločincem, kdor se ne strinja z režimom. OPROŠČENI NEMŠKI Minilo je več kot tri leta, odkar je utihnilo orožje in vendar so še vojn' ujetniki. Dokaz, kako nekrščan-ski je sedanji svet. Tisoči so odtrgani od doma to 'poklicnega dela ter propadajo v tujini telesno in duševno. Sedaj beremo, da misli Jugoslavija z novim letom oprostiti 53191 nemških vojnih ujetnikov. žene države so živ doka z, da se da doseči najsijajnejši in za čiščenje Danes je v zapdanih delih Nemčije še vedno več sto tisoč teh ruskih brezdomcev, dočim . , , ,, , - so se nadaljni tisoči ali stoti-, zgodovmi človeštva edinstven j goči razt6pU po vsi zapadni Ev. napredek brez množičnega su- • kjgr sMajo utonitl med : zenjstva, brez zanikanja vsake|domažim/ prebivalstvom. Daši' Delo od 3:30 zj. do opoldne 46 ur na teden. Dobra plača od ure. Halle Bros. Co. (228) politične svobode, brez množic- j bcgunei v Nemčiji žive vb^j MALI OGLASI nega 1 dnih razmerah in _____________ sovjetske janja ta brez množičnega za* j 0bla.sti neprestano izvajajo piranja ii) eksekucij. Naš do- nanje pritisk> ge vefldar krče. Konjska pamet... — "Gold Tony," tri leta stari žrebec polomim pasme je menda že kaj slišal o dih posledicah uživanja “trde" pijače, zato si je on izbral steklenico ^ mehke pijače, da si uteči žejo Na sliki ga iMimo z njegovim gospodarjem, Pat Henryjcm, ko ravno prazni steklenico “popa" Starodavne trobente. — Ko je danska kraljem rodbina dospela v London, da prisostvuje odprtiji umetnostne razstave v Victoria in Albert maejih, sta nastopila in pozdravih visoke goste Hjalmer Koefoed in Willy Hansen z igranjem na S000 let staro trobente, kot ju vidite na sliki. hipnotiziranja to in izava- sedanji gospodarski in socialni napredek (vključivši industrijski razmah, javna pdvzetja kot T.V.A., produktivno zmoninost, visok živi jenski standard, socialni zavarovanje ali Social Security itd.) je ovrgel marksi- vito branijo vrniti domov, kaj? ' Za- Bungalow naprodaj Naprodaj je nov zidan bungalow, se iahko takoj veselite; fur-nez ha plin, fire place, tile ko- šen napredek, ki koristi najširšim ljudskim množicam, samo pod diktaturo proletariata, to je pod komunistično strahovlado. .In Amerika ni osamljen šluČaj ; tudi v skandinavskih deželah, v Angliji in drugod so se dosegle velike stvari za aplo-šno korist brez sistemov tajne politične policije in suženjskih taborišč, brez vsake diktature proletariata ali nad proletariatom. Izgovor, da Rusiji (in za-dnja leta v Jugoslaviji to drugod) ni bilo drugega izhoda je piškav, ker je komuhistična manjšina v vseh teh deželah nasilno preprečila vsak drug izhod ali poskus (n. pr. v Ru- SALES RESISTANCE Ta “zakaj” je velik in silno palnica, tile kuhinja in sink, ce-zgovoren. Ti ljudje, ki dajejo rilenten dovoz, v lepi slovenski prednost, negotovemu in siro- naselbinii 951 E 237. St. Od-mašnemu begunskemu živi je- prta 2U 0(jled v nedeij0 ^ 2 do sovjetskim “proletarskim ra-; jem” niso nobene kapitalistične ali fašistične propagande (kakor sopotniki očitajo nam nesopotnikom), kajti življenja v Sovjtski zvezi niso spoznali iz knjig, temveč ga pozanjo iz osebnih iž-skušenj, saj niso storili koraka preko sovjetskih mej do nemškega vpada. Kako to, da se tresejo ob sami pomisli na vrnitev v svoje rojstne kraje, o katerih vsi priznajo, da hrepene po njih? Ali ni tu nekaj narobe? ra" nosti John Robich, žrtve KE 6152. stavbenik, (228) Stanovanje iščejo Veteran z ženo in 2 meseca starim otrokofn, nujno potrebuje stanovanje 3, 4 ali 6 sob, najraje kje v Collinwoodu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE 6742. (228) Jaz stavim glavo, da se ne tresejo (pred svobodo, pravico gg^ in brezskrbnim, udobnim, svo-1 hodnim življenjem. Siromaki se boje povratka, ker so bili na svoji koži spoznali, da je cena, ki jo morajo plačevati ljudstva Sovjetske napredek Mesnica in grocerija Mesnica in “Pick and Pay” grocerija, jako dobra trgovina v slovenski naselbini, poceni naprodaj. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri Joseph Glo- bokar, 986 p. 74. St., tel. HE (228)) Išče stanovanje Nujno rabim hišo za eno družino ali apartment stanovanje z vsaj dvema spalnima sobama zveze za materialni j v Euclidu. Bomo sami prebar-pod komunizmom vali in dekorirali. Kdor ima kaj (234) previsoka, prestrašna, preveč naj pokliče OR 7490._______________ nečloveška. Zato rajši obS Mii Waterloo Rd. OA NAGROBNIH SPOMENIKOV jo v tujini, se skrviajo kot pre-1 ganjana divjačina, celo zatajujejo svojo narodnost kakor ne-; ivsns«. um ki Ajjjat, ki je prepričeval Fi- jEDINA slovenska iZDKlovalni scherja, da je — Jugoslovan!; Bojazen teh begunce? pred j povratkom v domovino je živa obsodba sovjetske strahovlade, množični ‘‘J’Accuse’’ — Obtožujem! —, pred katerim oble-! di vsa protikomunistična pro-' paganda in postane tako rekoč > odvisna. Dokler se bodo ti! brezdomci tako krčevito brani-j li povratka domov in se jim bo- MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61ot ST. TEL UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. do nasprotno (pridruževali na- ] daljnji tisoči heguncev iz Sov-j | jetske zveze, tako dolgo pač no-| ben pameten človek ng bo ver-1 jel sovjetski propagandi, da je1 TiMiiiimuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimuiiiimiHiiiiiiiiuimiinii RE NU AUTO BODY CO. Popravimo v*S svto In pretanimo, it bo kot nov. Popravljamo body in fenderio. Welding. JOHN 1. POZNIH GUnville 38M 9M East 15Znd Streot Naprodaj mošt v sodih I Naprodaj je mošt iz Concord grozdja, novi 50 gal. sodi. § Cena je $50 sod. Takoj dopeljemo, če pokličete EX (020 ali HE tut jiimiiiinmiiitiiiiiiiHiiiiiinuiiiNiminiimiiilni ft* Q; .3e. _____________________________________________________________'____________________________________________________________________________ Beautify ^(our Thanksgiving Table Or, if* a lovely thought to »end Flowers to your hostess ahead of your arrival, if being entertained. Just call your favorite florist! ^ '§]M .............. FANT S KRESINJA IVAN MATIČIČ "Za šesto pride sedma, seve-j “Ne, slabo, ne vem, sam ne da, de se šesta opravi —Vse vem.” Vendar ta glas in jecljate je nekam čudno prežlevil,'nje iadaja, da je fantu res sla-vendar je oče gladko prešel ho. prek tega. ' “Rekel si, da ti je bilo med “Torej še dve leti, potlej pa potjo slabo. Kakšno hudičevo vino ste morali neki piti?" Vid se nasmehne: “E, tisto, aUHimiiiHiimiiimiiii imhmmi m—mm—raw i n < — kam?” Kar razkoračil se je Poljanec pred sinom in ga za- ---------- dovoljno gledal. V duhu ga je kaj bi o tem govorili.” “E, tako je, lahko bi bila bo. ljša.” Staremu kar ni prav, da se sin zanima za take reči. Naj se rajši zanima za šolo in višje poklice; za kmetsko delo se bodo brigali že drugi, saj jih je polno pri hiši: sta Še dva fan- videl, kako bo zrfteel čez dve jeti, višji bo od/ samega Kre-sinja, takega še niso videli ti . hribi. Sin ptfse zvija, kakor bi Nu, pjeseni poj deš torej v i kdo tiščtK4fP)tilnik; izmotava se in bega z očmi, namesto da bi očetu pogumno odgovoril j ter mu podkrepil vse njegove lepe upe. Neizrečeno borbo bi- či? sedmo.” “Paje bil lep tisti konj?” "Kateri konj?” ga držali “Nu, tisti, ki ste upe. .......................- stotniku. Je bil gotovo lepši, L sam s seboj, še nikoli ni imej poino pri n»i; — — kakor so naši.” . tako hudih trenutkov. Prav ta 'in tri hčere, potem pa še “E, kaj bi tisti konj! odtol" 1 zcjaj se odločuje njegova bo-hlapec in dekla ter gospodar in je stari z roko. “Vprašal sem dodl] ... A ui ni ta rwt i rlpa jeSdli V SedlTlO all I a__* te, poj deš kako?” iiw. i 7q ali drugo, irerje rronve m. Vid naglo premišlja, naj ože; Kvečjemu odložiti priznanje do tu prikrije ali naj ipo pravici je8enj. pove, kako je. Naj utaji ali p0]janec ga g-leda: “Ti je sla-prizma? Brez skrbi lahko -taji k0( Ka-li?” tja do jeseni, kdo neki ga more izdati? Za spričevalo, bh, kdo se bo zanimal za spričevalo; če bi ga le hoteli videti, bo rekel, da ga še ni prejel, da pride po pošti. Sicer pa, hm, čemu bi si tepec grenil življenje! Taji naj, pa je, skoz in zkoz naj taji! Da, jeseni pojde v sedmo — in mirna Bosna. V resnici bo pa ponavljal šesto. Kdo neki ga bo nadziral? Nihče, ker nihče Poljančevih nikoli ne pride V Ljubljano. Le prav na redke čase pride Po- gospodinja. Cernu bi se vtikal v te posle še Vid. On naj postane nekaj boljšega tak da bo njegov sloves dvignil Poljančevo hišo, obsijal Kresinje in vso Kresno plan tja daleč do Vrhovlja in Prelesja. “Zdaj si bil >v šesti šoli, ne?” vpraša stari in se vstopi pred fanta. “Da, v šesti.” “Jeseni .pojdeš torej v sedmo Vid se naglo obrne od okna, rekoč: “Veste, v vlaku mi je bilo nekaj slabo—” Oče ga pogleda: “Slabo? “Zakaj?” “Eh, s Celustro sva nekaj pila.” “S kakšno Celustro?” “Nu, s sošolci smo malo pili,' ljanec, bolj iz 'bahanje ko po pa je 'bilo najbrže slabo vino.” j opravkih; vendar mu niti na “S sošolci? )Nlu, to je prav,|misel ne pade, da bi hodil sti-da se ob koncu leta malo po-'kat za sinom po gimnaziji. Kje veselite. Saj to je tako kakor si pa upa! Piše mu, naj ga fanije, ki so potrjeni k vojakom, pride čakat k vlaku, in potem Ce bi se čmerno držali, niso hodila malo po mestu okrog, a fantje, 'temveč Sieve.’1* Polj a-'nazadnje zavijeta v gostlino, nec se’ je nekaj razvnel, pričel kakor se spodobi. Oče sina do se je celo smejati. Fantu je bro podpre, napoji in ialoži z bil zelo všeč. |denarjem, potem pa hajdi zo- “Vi ste se tudi, kaj?” mu re- pet na vlak. Tako je torej, če pogumno in malo da mu še Vid, bodi pameten, nikar si ne ne pomežikne zTaven. “Kaj bi delaj preglavic zastran tiste re ne, ko sto pa bili takj hrusti, dvojke. Spravi j0 lepo v lep, Zdaj ni več tako močnih fan- molči in reci, da pojdeš v sed-tov, kakor so bili v časih:” Sta- mo, jeseni se ipa vrni lepo v še-remu godi sinovo laskanje, prav sto, zato se ne bo svet podrl, na ko hi ga božal |Kresinju nihče niti zakašljal ne “E, tri/štiri sem gladko po- ^ Do spričo tega. Narobe, lepe mel, če s0 se nje lotili,” se po- počitnice boš imel, ljudje te bo-hvali mož. “Pri vojakih me je'do malone po rokah nosili, ti pa nekoč sam stotnik pred vso stregli in te častili. Vsega boš kompanijo pohvalil. Bilo je na jP°želel' kakor kraljič se boš vo-manevrih. Od jutra do večera s konji po Kresnih polja-smo prodirali kar naprej in brez menaže; šele pod noč smo se ustavili. Vse je popadalo na tla od utrujenosti, le jaz ne. Zapazil me je stotnikin vprašal, če nisem nič truden. Strumno sem se postavil preednj, salutiral in rekel, da mi je takle manever za igračo. Pohvalil me je vpričo vseh, stopi] s konja in rekel, naj mu ga držim.” Z veseljem je poslušal Vid to reč, dasi jo je bil že večkrat slišal iz očetovih ust. Toda brž ko je stari končal hvalisanje o vojaščini, je pričel tipati zopet okrog šole. Pridvigne si klobuk, popraska se malo za ušesi, rekoč: “Kaj sem že hotel re- zaaj se uuiugujc «« dočnost: ali prizna in pade, ali „ postane gospod. Prvo ali drugo, tretje rešitve ni. “Nu, kaj sem hotel reči? dveh letih si opravil, ne?” "V dveh letih? Ne vem, nemara v treh.” “Kako v treh? Saj j/h je osem, ne?” “ge deveta pride, kakor pravijo.” “Deveta? Kdo pravi?” “Tako je pač zamišljeno, nu, v načrtu je, naj bi bila deveta šola zgblj priprava na maturo.” “Tako? Nu, eno leto gor ali dol, nekdaj bo že konec." Poljanec se nasmehne ter zaupno vpraša sina: “Si že kaj premislil, kam boš krenil potlej?” ' “Kda*potlej?” (Dalje prihodnjič) Only the Maytag Dutch Oven Gas Range automatically turns off the gas and keeps rigfit w cooking Cooking by regular methods, you’ll ba. da* lighted with many modern improvements ... the speedy, gas-saving Spiral Flame burners ... the ease of cleaning, with the tap and the burner bowls all formed by one piece of gleaming porcelain. V BLAG SPOMIN 18. OBLETNICE SMRTI NAŠE DOBRE IN NEPOZABNE MATERE IN STARE MATERE Ane Dolenc ki je umrla 15. novembra 1930. Mir in pokoj naj ti bo! Enkrat tudi nam bo ura bila, da vsi za tabo pridemo, se v raju veCnem snidemo. Žalujoči ostali otroci: JOE, ANNA, CEDILU Ul FRANK IGNATIUS, ter VNUKI. Cleveland, O. 18. nov. 1948. nah, 'vse se ti bo odkrivalo te pozdravljalo. Ne bodi neumen, fant, skrij tisto prekleto dvojko in molči tšm. Saj ti vendar nihče ne draza v to, ne mati ne oče, čemu bi torej ti sam razkazoval svoje grehe. Reci, da pojdeš jeseni pač v sedmo — in vse bo | v redu, nihče te ne bo več otipaval, nihče te vpraševal pol spričevalu. Saj vendar nihče o tej stvari nič ne razume. Glavno, da dobiš jeseni denarja, in hajdi nazaj. Drugo leto jim | potem porečeš, da pojdeš seveda v osmo, potlej pa, kakor bo. Osma je že bolj kočljiva stvar; treba se je pripravljati na maturo in obenem študirati osmo. To je od sile težavna in kočljiva reč. Zato bo treba ta razred raztegniti na dve leti, in sicer osma zase, deveta je pa potem zgolj priprava za maturo. Da, da, tako bo najbolje in v popolnem skladu s pravilno razdelitvijo težavnega študija. Sicer pa pride medtem tudi tozadevna zakonska odredba, ki sicer na Kresinju ne bo razglašena, vendar bo Vid z njo sijajno odrezal. Da, da, imenitna ideja! Ko opravi osmo, pojde pač v deveto. Kaj vedo na Kresinju, kje je deveta; naravnost ponosni bodo Kresinjci s Poljancem vred, ko bo hodil Vid v deveto šolo. Ta bo šele pravi | gospod, tako bodo rekli. Vse to se z neznansko naglico vrti Vidu po glavi. Nepre-1 nehoma mu nekaj prišepetava, kako naj se izmota’to zadrege, vendar se mu le upira, ne more se odločiti. Ker se le predolgo izogiba odgovoru, ga oče vno-| vič dregne: “V sedmo pojdeš, ne?” piUt ■ cooler Kircnen uuu uh excellence of famed Dutch Oviti cooking I The Dutch Cooker Wed, shown it left, it one of many other features you're lure to like. It cook! an entire mee! on one top burner. Come in end find out all about it tight away. $26995 EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITUIIE 6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK -and the worst is yh to cow -in najhnjŠešde pride m*' (city lounp % JV a znani to in Zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila »mrt vzela iz naše »rede našo drago soprogo in ljubljeno mater IDary Bri«l M ( i ; 1; . ROJENA BIZJAK ki je po kratki in mučni bolezni preminula in na^zapustUa ^dmM3. landu, Oblo. Pogreb »e je vršil dne 18. oktobra iz August F. Svetek pogrebne kapele pod vodstvom Anton Grdina in Sinovi, v cerkev Sv. Kristine, in po opravljeni »Viti maši zadjušnici je bila 'položena k večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Bombaču za opravljene pogrebe obrede. Lepa hvala tudi Rev. Trudean in Rev. Fleurant za molitve. Enako lepa hvala čč. sestram od Sv. Kristine. Prisrčna zahvala vsem številnim prijateljem, ki so pokojni okrasili krsto s tako krasnimi venci v zadnji pozdrav. Lepa hval« vsem, ki »o darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše. Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit in se poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba ter jo tako spremili na njeni zadnji poti do groba. Lepa hvala članom in članicam društev Srca Marije, Euclid št. 29 SDZ, Slovenske Sokolice št 442 SNPJ, Progresivne Slovenke št. 3, sv. Kristine št. 219 KSKJ, Oltarnega društva sv. Kristine in podružnice št. 32 S2Z za molitve in vence, kakor tudi onim, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago brezplačno. Naša prisrčna zahvala prijateljem iz E. 236, 237 in 239 cest za njih tako velikodušni dar. Lepa hvala vsem drugim prijateljem, ki so nam na,en ali drug način kaj pomagali in nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala August F. Svatek pogrebnemu zavodu za rabo njih pogrebne kapele. Lepa hvala A. Grdina in Sinovi pogrebnemu zavodu za vso prijazno pomoč in postrežbo ter za tako lepo urejeni pogreb. Ti pa, predraga nepozabna soproga, mati in sestra, sedaj ko za-časno si se od nas ločila, ob Tvojem svežem grobu Ti prisrčno še želimo, Telo Tvoje mirno v grobu naj počiva, duša pa naj plačilo večno uživa. Žalujoči ostali: FRANK BRICEL, soprog ' FLORENCE, hči JOSEPH BIZJAK, brat ANNA TOMAŽIČ in JOSEPHINE JANES, sestri Cleveland, Ohio, 18. novembra 1948.