SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
F« polti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljfi: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
• gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom
velja 1 gld. 20 kr. več na ieto.
Posamezne Številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inaeratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev.
V Ljubljani, v peto
30. avgusta 1889.
Letiiili XYII.
Iz Dalmacije.
Deželni poslanec in vrednik „Narodnemu Listu", Bi a n ki ni, je v budgetni debati govoril:
„Vlada se kaže nasproti kulturnim in gmotnim deželnim potrebam jako malo naklonjeno. Glede na prometna sredstva je Dalmacija od zunanjega sveta tako izključena, kakor da bi ležala tam kje ob Kougu in ne v bližini središča omikane in visoko kultovane Evrope. Zaradi tega je prej tako živahni trgovski promet z Bosno in Ercegovino popolnoma prešel v roke Dunaja in Budimpešte, nekdaj ponosna trgovska mornarica Dalmacije pa, za katero nas je celo mogočni cesar Karol V. zavidal, je propala popolnemu poginu. Dalmatinski ribiči morajo mirno gledati, kako jim italijanski ribiči iz Chioggie izpred ust jemljo košček kruha. Iz ozirov višje politike za Italijo se žrtvuje dalmatinsko obrežno brodarstvo. Položaj prebivalstva je postal tako neznosen, da strahovito narašča izseljevanje v Ameriko. V bodoči proračun je postavljenih za orožništvo 38.000 gld., za ceste pa samo 13.000 gld., in za toliko potrebne vodne stavbe skupaj borih 2000 gld.
Brez cest in železnic, brez občil in mnogih drugih nujnih potreb moramo za celo armado orožnikov plačevati. Postopanje naše vlade v zadevi narodnega jezika je dokaz za njeno nehvaležnost, dvoličnost in kratkovidnost. Italijanščina, katero komaj pet odstotkov prebivalstva govori, vlada v c. kr. uradih Dalmacije tako, kakor da bi bila slednja še vedno pod vrhovno oblastjo benečansko, ali da bi bili mi podaniki kralja Ilumberta. To odlikovanje italijanščine žali naš narodni čut in čas ni daleč, ko bo c. kr. namestnik imel svoje italijanske govore pred praznimi klopmi. Dostojanstvu narodnega zastopstva nikakor ni več primerno, da bi še v bodoče korakalo po dosedanji neplodoviti poti. Narod ima pravico, da nas vpraša, zakaj podpiramo vlado, ki nima za pravice naroda drugega, kot prazne besede. Kazumim, zakaj ne privolijo v zvezo našo z brati onstran Velebita, zakaj nas puste kakor od debla odtrgano vejico pojemati in nas nočejo spojiti
z Bosno in Ercegovino. Da pa potiskajo v kot jezik naš, tega si ne morem raztolmačiti. Jezik je znak narodnosti; njegovo zatiranje pomeni smrt naroda."
Dne 6. t. m. je petindvajset deželnih poslancev podpisalo naslednji program:
„Narodni hrvatski klub" stoji nepremično na temelju državnega prava hrvatskega in celokupnosti Hrvatske. Zato želi, da se Dalmacija čim preje zje-dini s Hrvatsko in Slavonijo, in da se hrvatski državi povrnejo vse stare časti.
Pod varstvom tega hrvatskega prava Hrvati in Srbi v Dalmaciji vživajo iste pravice v vsakem oziru, kakor stvarjajo jeden narod, izven katerega ni drugega v Dalmaciji.
„Narodni hrvatski klub" je dolžan in pripravljen vsak ugoden čas skrbeti, da naš premilostivi kralj na temelju narodnih in pisanih prav, potrjenih z Njegovo sveto besedo, zjedini Dalmacijo s Hrvatsko in Slavonijo.
Da se to zgodi in da se narod bolje pripravi na to in pot prikrajša, — zato bode „narodni klub" skrbel z vsemi postavnimi sredstvi: da krepi hrvatsko zavest, da pohrvati vse šole in urade v deželi, da se dežela reši talijanščine in obrani ponemčevanju.
„Narodni hrvatski klub" nima nobene vere za narodnost in ju tudi ne spaja, a braniti hoče staro-slovenščino v cerkveni službi.
Pospešujoč blagostanje v deželi bode klub delal na to, da se Dalmacija z železnico zveže z ostalo državo in glavna pristanišča ob Jadranskem morji z Bosno, prirodnim zasledjem Dalmacije, brez katere Dalmacija nima hrane ni obrane."
Največjo napako so storili zastopniki Dalmacije 1. 1861. Tedaj je vlada pozvala deželni zbor, naj izvoli zastopnike, ki naj bi se s prekovelebitskimi odposlanci dogovorili o zjedinjenju; toda večina ni hotela tega storiti. Ko bi se bila tedaj Dalmacija zjedinila s Hrvatsko, rešeno bi bilo že dvojno vprašanje: o jeziku in železnicah. Ker Dalmacija nima železnic, ločena je od celega sveta. V narodnem oziru vlada po dalmatinskih uradih talijanski jezik,
isto tako v zaderskih srednjih šolah; celo v ljudske ga hočejo vsiliti.
Kdor se torej sedaj proti vi zjedinjenju, ta nadaljuje staro napako. Državno pravo hrvatsko ni narodno pravo, to je temelj dalmatinski narodni stranki. In v resnici, narodna stranka naj izpusti iz svojega programa zjedinjenje, in več je ni.
Ako avtonomaši popuste v jezikovnem vprašanji, kakor so že popustili, kje je potem razlika med narodno in avtonomaško stranko? Kje se začenja jedna in končava druga?
Zavedni rodoljubi v Dalmaciji to dobro vedo, zato so pri zadnjih volitvah živo agitovali v smislu zjedinjenja. Narodno zjedinjenje je potrebno, ker dunajska vlada ne ustreže najmanjšim željam narodne stranke za podporo, katero ji dajejo dalmatinski poslanci. Mnogi poslanci so bili izvoljeni le na podlagi programa zjedinjenja. Zato so narodni poslanci podpisali ono izjavo, ki je temelj njihovemu programu.
Ta izjava je v živo segla dunajskim nemškim listom, ki so napisali o tem vprašanji več člankov. No, ti listi vedno očitajo Dalmaciji, da je pasivna; a če se hoče odcepiti, tedaj jim zopet ni vstreženo.
Praška „Politik" pa je proti zjedinjenju, češ, potem desnica zgnbi 8 glasov. Toda Dalmatinci se ne bodo ozirali na ta razlog, kajti odreči bi se morali ideji zjedinjenja. Ravno ropot dunajskih listov dokazuje, da so dalmatinski rodoljubi pravo pogodili.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. avgusta. Notranje dežele.
Govorilo se je, da je cesar pri svojem bivanju v Berolinu povabil nemškega vladarja Viljema k dvornim jesenskim lovom na gornjem Štajerskem, in da je nemški cesar sprejel to vabilo. Dvorni lovski urad v Murzstegu ni dobil v tem oziru ni-kakoršnega povelja, pač pa se je izjavil, da letos zaradi dvornega žalovanja sploh ne bo lova. Cesar
LISTEK.
Krojač.
Narodna pripovedka, zapisal A. J.
Bilo je po leti ueko soboto popoludne, ko je dodelal krojač Mejavec pri neki hiši. Gospodinja mu prinese za malo južino latvico kislega mleka. Mejavec urno pojé mleko. Ali ker ni bil ravno vajen skrbeti in paziti na vsako kapljico posebej, pade mu jih nekoliko na leseno mizo. Ko vidi, da se je na mizi, na mlečnih kapljah sešlo dokaj muh, uzame vatel v roko in udari ž njim po muhah. Na to prešteje mrtve muhe in bilo jih je trideset. Ker je vedno rad kaj smešnega uganjal, zapiše na vatel tako-le: „Na en mah trideset glav." Ko je bilo dovršeno to junaško dejanje, spravi svoje orodje v torbico, obesi jo čez ramo in tako jo z vatlom v roki urno maha domov. Ko gré po cesti, zagleda na cesarskem vrtu zrele črešnje. Hitro skoči čez zid in v trenotku bil je na črešuji.
Mejavec se je bil črešenj že dobro nazobal, kar pride cesarski služabnik in ga začne prav hudo zmerjati. „Le čakaj, kaj delaš", pravi mu, „ali ne
veš, da je ta črešnja samo za cesarja?!" Krojač se nekoliko prestraši, potem pa srčno reče: „Kaj je cesar več kakor sem jaz? Poglej pod črešnjo, kdo da sem." Služabnik pogleda in vidi zraven torbice gladež in vatel, na katerem vidi zapisano: „Na en mah trideset glav." Ko je to videl, ni več tako neprijazno govoril s krojačem. Hitro je šel k cesarju in mu je vse natanko povedal, kaj se je dogodilo na vrtu. Cesar ukaže, naj pride krojač k njemu. Ko Mejavec pride v cesarsko sobo, reče mu cesar: „Ker si ti tak, da si se upal zobati moje črešnje, moraš mi izvršiti tri reči. Oe boš vse dobro opravil, dobil boš za ženo mojo edino hčerko, za doto pa celo mojo kraljestvo, če pa ne, zgubiš glavo." Krojača je začelo skrbeti in ni vedel, kaj bi počel. Ali vse eno delal se je pogumnega in prav srčno cesarju odgovori: „No, le povejte, presvetli cesar, kaj moram storiti!" Cesar mu pravi: „Prva naloga tvoja je, da mi ubiješ divjega medveda." Mejavec se nasmeja in pravi: „E, gospod cesar, če ni kaj hujšega, z medvedom se bova kmalu zmenila, saj če enkrat mahnem, pade trideset glav, tako ni zlomek, da bi se mi medvedček ustavljal." Cesar pa mu je dejal: „Veš, ta medved ni tak. kakor so drugi medvedje; kolikor lovcev sem poslal, da bi ga
ubili, toliko mi jih je raztrgal, in zdaj nimam človeka v celem cesarstvu, da bi se upal nanj iti."
Precej drugi dan vzame Mejavec dve nabiti puški in lovski rog. Ko pride v gozd, v katerem je bil medved, začne trobiti v rog. Hkrati se prikaže medved. Krojač ustreli, toda medved je šel le proti njemu; ustreli drugič, ali medved je le še bolj hitro šel. Tudi za tretji in četrti strel se kosmatinec ne zmeni. Ko je bil krojač že četrtič ustrelil, je vrgel puško od sebe in začne na vso moč bežati. Ko vidi medved, da krojač beži, se tudi on ne obotavlja, ampak urno stopa za njim. Krojaču je prihajalo silno vroče, ker je videl medveda za petami Sreča je hotela, da je pribežal do male cerkvice. Ni se dolgo pomišljal ; ker so bila vrata zaprta, zaletel se je v vrata s tako močjo, da so se odprla, in krojač — smuk za vrata. Pa komaj je stopil za dveri, prisopiha tudi že medved za njim. Medved ni ugledal krojača za vratmi in je šel naravnost po cerkvi naprej. Mejavec hitro skoči izza vrat, ter jih za seboj zaprè. — Veselo gré cesarju pravit, da ni hotel medveda ustreliti, ampak jo rajši vjel živega. Cesar pošlje nekoliko lovcev k omenjeni cerkvici, in ti so zaprtega medveda ubili.
„Druga naloga, ki jo imaš izvršiti, je, da

Frane Jožef bo po končanih velikih vojaških vajah šel za neka) časa v Merat:.
Graška teft», zuanVpod imenom „Tagespost", je objavila naiitO|>pd i«rtariko vest: fftnerj Gulim-berti je dobif J*B rimske^kurijir ukaz, uaf'posvari škofa tržaške^ in krSkfra, Glavino in I&ntic-a, zaradi njujinega ultraslavofifoega postopanji;tsled katerega se italijansko-istrsko prebivalstvo odtujuje katoliški cerkvi." Bes jfrfcer, da se je ' zadnji čas mudil Galimberti v Prim&ji, tod» grašjta Hetka bo zastonj i^ka)* '|&|ičkaj psifcetnegttf čitatelj», ki jej bo verjel tol?McO	orali&tirt», 4» M nuncij
Galimbertf splohV {¿ettiih tiga židovskega liste dal duška svojemu srcu gled£ tako kočljive zadeve.
Danes v uvodnem članku omenjeni program dalmatinskega hrvatsko-narodnega kluba je podpisalo izmed 43 članov, katere broji dalmatinski deželni zbor, več kot polovica, namreč 24. Mej ostalimi 19 deželnimi poslanci, katerih imena manjkajo na programu, je šest Italijanov, sedem Srbov, katoliški nadškof in pravoslavni škof zaderski, deželni glavar konte Vojnovič in trije člani hrvatske stranke.
„Fremdenblatt" dostavlja znani okrožnici srbskega ministra notranjih zadev Tavžanoviča, da so vse vesti o oboroievanju Srbije in Bolgarije okorne izmišljotine. Namen teh laži je jasen; upi-hati hočejo mej Srbijo in Bolgarijo sovraštvo ter izpodkopati zaupanje balkanskih narodov do Avstrije.
TmbiO« držare.
Kako je v Rimu propadla nravnost, odkar so sovražniki papeievi gospodarji tega mesta, kaže jako jasno nastopni dogodek. Pred nekaterimi dnevi je neka mati svojo hčer prodala predstojnici slabo-glasue hiše — „lupinarja*. V svojo grozo je spoznalo dekle, v kakošno družbo je zašlo. Vendar se je deklici posrečilo, da je mogla svoji prijateljici naznaniti žalostni svoj položaj. Prijateljica je hitela k redarstvu, prosit pomoči. Toda glej — rimsko redarstvo se je izjavilo, da ne more ničesa storiti, dokler se ne povrne kupnina za deklico. Iz nečloveške matere seveda niso mogli spraviti denarja. Tu se je obrnila zvesta prijateljica do Nj. eminen-cije kardinalnega vikarja, naj vendar za božjo voljo on povrne kupnino. Tega je povest o nesrečni deklici v dnu duše pretresla ter je prosilki izročil velik del visoke odkupnine, ob enem pa priporočilno pismo do odličnih rimskih katoličanov. Konečno je prijateljica nabrala potrebno svoto, s katero se je mogla od lastne matere nesramno prodana deklica oprostiti. Poročevalec teh vrstic, ki je sam dal k potrebni odkupnini svoj donesek, pravi kouečno: „Nikdar bi si ne bil mislil, da bi se morala v Rimu krščanska deklica kakor uboga sužinja odkupovati iz vjetništVa". — Neki dunajski list je dobil iz Rima nastopno brzojavko: „Predsinoči so kanonika cerkve sv. Karola, Josipa Marcellija, zgrabili, ko je kradel kruh. Zasačenec se je opravičeval z bednim položajem, ker Vatikan noče ničesa storiti za nižjo duhovščino. Listi pozivljejo vsled tega vlado, naj se usmili nižjega duhovništva." Da spadajo kanoniki tudi k nižjemu duhovništvu, to je najnovejša liberalna iznajdba. Liste s takimi žalostnimi poročili le pomilujemo. „Cronaea Nera" naj si „vzame patent" na take novice, kar jej menda ne bo težko, saj ima mej svojimi pristaši vplivne prostozidarje in Žide, ki so strokovnjaki v kupčijskih zadevah.
Jaški „Constitutionel" zatrjuje, da bo srbska kraljica Natalija že prihodnje dni „insognito" došla v Bukarešt. „Pesti Naplo" je po svoji stari navadi trdil, da bo navzočnost kraljičina v Belemgradu škodovala Srbiji na znotraj in zunaj. „Balk. Corr." temu odločno oporeka ter pravi, da kraljici ne more nikdo zabraniti povrnitve v domovino, najmanj pa sedanja ustavna vlada. Prejšnji sistem je ovržen, Natalijin sin sedi na prestolu, tedaj tudi kraljica
umoriš dva divja človeka, katera prebivata v nekem drugem gozdu", pravi cesar Mejavcu. Vže drugi dan gré krojač v tisti gozd, v katerem sta prebivala divjaka. Hodila pa sta se slednji dan hladit ob določeni uri pod neko smreko. Krojač je bil nanesel na tisto smreko mnogo debelega kamenja in je tiho čakal divjakov. Kar jo primahata divjaka pod smreko; nekaj se po divjaško pomenita, potem pa v senci zaspita. Mejavcu je tolklo srce tako glasno, da se je bilo bati, da bi se divjaka ne zbudila. Od strahu že ni mislil pričeti boja z divjakoma, ker zdelo se mu je nemogoče, premagati ju. Ali v tem trenotku pade z veje jeden kamen divjemu možu ravno na glavo. Mož poskoči in silno jezen zareži nad ženo, meneč, da ga je ona udarila ; komaj ga je žena potolažila. Cez nekaj časa pa krojač sam zažene debel kamen na divjega moža in ga prav dobro zadene. Divji mož se postavi na noge in začnč ženo pretepati, da je bilo krojača groza. Mislil je namreč divjak, da ga je žena hotela s kamnom umoriti. Pa tudi žena že vsa krvava, vračevala je možu dobro vsak udarec. Tako dolgo sta se tepla, da sta oba skoraj ua pol mrtva padla na tla. Krojač po-meče še ostalo kamenje nanju, spleza urno z drevesa in poseka divjakoma glavi. Ko je bil tako
nima vzroka, da bi bila nezadovoljna. Vodilni dr-žavuiki goje politiko prijateljstva nasproti vsem državam, »posebno sosedom, kar je v iuteresu domovine ii» kralja, ter jih pri temine rodi samo lasttio ppepričaiijl, marveč tudi zaktiu državfle^pre-vidnosti.»'Več, kakor koristi državne in M&dega krslja, |>a kraljic«.gotovofludi noče troseči. "!f * jBolgarski prine '^«rdinand, ti je nedavno
iabko «bolel, je aopet popolnoma okreval. V Itratkem io odpiMftval v provincijo , ter tem pfttodom prisu-stvovaf milim jesenskim vojaškim vajhta. U- „Reu-terjevo fstestje*- objavlja:' „J)a je sofijska Vlada naročila dfet&t milijonov patrodov in 50.000 Verdauo-vih pušk, ni nič izvanrednega. To se je že zdavno sklenilo, ker je bilo treba dotično porabo v zadnji srbsko-bolgarski vojski nadomestiti. Srbski uradni in poluuradni listi sicer še vedno napadajo osebo prin-čevo in bolgarsko vlado, ter prete, da bo planilo 200.000 srbskih vojakov v Bolgarijo. Toda bolgarski vladi se ne zdi potrebno, odgovarjati na taka pso-vanja in pretenja, kajti Srbi se gotovo še spominjajo dogodkov leta 1885." — Rovanje onih elementov, ki hočejo mej srbskim iu bolgarskim narodom zasejati vzajemno nezaupnost in čmernost, ni ostalo brez vspeha. V ta namen se je porabilo v Srbiji in Bolgariji oboroževanje in sklicanje vojaščini podvrženih mož k vojaškim vajam. Srbska vlada je bila, kakor znano, vsled tega primorana h kategoričnim izjavam; čuditi se tedaj ne smemo, da so tudi nekateri bolgarski krogi začeli slutiti za nedolžnim oboroževanjem in vojaškimi vajami tajne namere. Sicer v Soliji popolnoma verjamejo mirovnim zatrdilom srbske vlade, toda tudi v Srbiji bi morali izprevideti, koliko resnice je na vesteh o bojnih bolgarskih nakanah in o nameravanem bolgarskem napadu na Srbijo. Vsekako je čudno, da srbski listi z veliko važnostjo objavljajo o vsakem na novo naročenem bolgarskem bajonetu, ko vendar pri tem Bolgarija posnema le vzgled cele ostale Evrope. Srbski listi tudi na široko razpravljajo „žalostne" razmere v Bolgariji, kar pa v Sofiji provzro-čuje le pomilovalne smehljaje. Bolgarija že dolgo ni bila v tako ugodnem položaji, kakor baš sedaj. Dobra žetev obeta, da se bo pri desetninskem davku doseglo deset milijonov dinarjev več, nego to določuje proračun.
Francoski predsednik Sadi-Carnot je podpisal dekret, s katerim se določujejo splošnje volitve v 22. dan septembra. — Izmed oseb, katere so zgrabili pred .cirque Fernando", obdržali so jih v zaporu 78, mej temi tudi poslanca Thieffeja. Večina se bo morala zagovarjati zaradi vstajnih klicev, raz-žaljenja redarjev in dejanjskega upora. — Sovet častne legije je v smislu čl. 2. disciplinarnega dekreta z dne 24. novembra 1852 zaznamoval v matičnih knjigah, da sta general Boulanger in Dillon odstavljena od vseh pravic, katere jim je podelilo dostojanstvo častne lige.
Nizozemske zbornice šolska razprava je vzbudila veliko pozornost mej prebivalstvom. Malo število liberalcev je postavi deloma naklonjeno, toda večina posebno pobija določbo, po kateri se bo v neverskih šolah pobirala šolnina, določena od do-tičnih krajnih šolskih oblastnij. Pravijo, s tem hočejo katoličani doseči, da se bodo verske šole polnile na rtčun brezverskih. Razprave bodo trajale še več tednov.
V angleški spodnji zbornici je naznanil pri tretjem čitanji finančne postave generalni tajnik irski, mr. Balfour, da je treba preosnovati vseuči-liŠčui poduk za katoliške Irce. Poskusiti se mora, da se Ircem glede višjega poduka zadosti s postavnim načrtom, ki bo zadovoljeval vse njihove postavne želje. Upa, da se mu bo posrečilo že v prihodnjem zasedanji predložiti tak načrt.
Več italijanskih listov zatrjuje, da je znani delavec Frattini priznal svojo krivdo glede bomb-
srečno premagal divjaka, tekel je, kar so ga nesle noge, k cesarju in je ondi na dolgo in široko pripovedoval, kako strašno se je bojeval, metal in tepel z divjakoma, kako ju je vendar slednjič premagal in umoril. „Rad", dejal je, „b;l bi živa pripeljal, ali bila sta nekoliko prehuda." Zdaj so krojača v cesarski hiši visoko spoštovali; da, cesar sam ga je tako čislal, da je moral Mejavec jesti pri cesarski mizi.
Še ena huda je čakala našega krojaškega junaka. Cesar se je bojeval z nekim kraljem; ta vojska pa je trajala že pet let in niso mogli zmagati ne cesarski vojaki, ne sovražniki. To vojsko je cesar izročil krojaču. „Če vojske srečno ne končaš, zgubiš glavo", bile so besede cesarjeve. Čeravno je bilo krojaču tesno pri srcu, govoril je vendar vedno šaljivo in prevzetno. Prav po vojaško se obleče od glave do nog in sede na konja. Ali ker je bil vajen bolj šivanke in vatla, kakor konja, tresel se je na konju in omahoval in pri vsakem koraku se je bilo bati, da bo cepnil na tla. Zato ukaže, naj ga pri-vežejo h konju. Na konja privezan jahal je Mejavec v boj. Ko je prijahal na neki grič, odkoder se je videla cela armada, prestrašil se je tako, da bi bil gotovo padel s konja, ko bi privezan ne bil. Rad
nesa napada dné 18. t. m. Dve drugi osobi, ki sta sumili sokrivde, so zgrabili. Redarstvo je v tei zadevi jako previdno nasproti javnosti, ker noče motiti sddbjega postopanja. 'jSViftdfaijeffllbMif tšfcjavija v ».MessSggern" pismo, vFfcËteremf otttëno • ofrij-eka,
Îa je bjl&ov zaprti brat «ttarhiat. ul PredvtWftj je ralj sjftdfel šoaško odposMlnstvo, katerega« klinik iu jeHisrpčil pismo MeadRkovo, potem»	ja
fiastoptfoijftagovoril: „KrtH!letijop8k|aM| naročil, iuj Vaïemfu veličanstvu sporočim fej4g#vo prijateljsko ifaišljenje&Moj **alj je sedrfi gospdd« cele $fttfpije; t Vašo vja'do'fcMH'biti f^ ¿»Inertf^FijateUrftW in v ta Trttitteh je pMfyiMt' pHjittf jskd iti trgovsko pogodbo. Kralj Vas prosi varstva, da bo odslej v Eti-jopiji in sosednih italijanskih pokrajinah vladal mir na korist razvoju vzajemnega občevanja. Kralj moj hoče imeti mir in sovražniki Vaši bodo vselej tudi sovražniki njegovi." Kralj Humbert je primerno odgovoril. Zvečer istega dné so odposlanci odpotovali k vojaškim vajam v Sommalombardo.
„Daily News* se poroča iz Aten, da se je po pretrganju obravnav mej Sakirom pašo in vstajniki shujšal položaj na Kreti. Mohamedanei prêté, da bodo napadli konzulate in cerkve, ki so še edina zavetišča kristijanom. Vstajniki so sklenili, da se bodo do skrajnosti upirali. Turčini neprestauo delajo nova grozodejstva.
Izvirni dopisi.
Iz Starega trga, 28. avgusta V nedeljo 25. t. m. je sklical naš državni poslanec dr. Ferjančič svoje volilce, da bi nekoliko poročal o delovanji slovenskih poslancev v državnem zboru. Imel je dosti poslušalcev, ki so zvesto in pazljivo z mnogobrojnim odobravanjem poslušali celo uro trajajoči govor. Začel je g. poslanec točno ob 5 uri popoludne, in je govoril, da povemo ob kratkem, blizo tako-le: „Misel, katera me je vodila, da sem prišel poročat v Vaš kraj, je bila ta, da bi prišel v osebno dotiko s svojimi volilci, kajti to je poslančeva dolžnost, da nekoliko spozna svoje volilce in posluša njihove težnje. Poslanec se mora podučiti posebno o kmetskem stanu in njegovem stanji, katerega zastopa. Kmetstvo je na slabšem, vse gre rakovo pot, poslanec naj si ogleda te razmere, da bode mogel na odločilnem mestu spregovoriti veljavno besedo o tem. Danes vse gre nazaj, slabe letine tarejo kmeta, pridelki sd ne morejo spraviti v denar, ker iz tujih krajev pri-važajo pridelke v našo državo. Naj si li pomagamo s tem, da dac povikšamo na blago iz tujih krajev? To bi pa imelo slabe nasledke, da bi potem tudi iz naših pokrajin ne^mogli izvažati blaga, kar kažejo skušnje, katere so napravile nekatere države. Kako naj bi se vendar pomagalo kmetskemu stan«? Ze pred tremi leti se je stavilo vjirašanje o tem in sklenila se je postava, ki določuje polajšavo davka po škodi. Ako je n. pr. pobila toča, naj se naznani škoda in nekoliko davka se mora odpisati. Tisto velja tudi) ako povodenj preplavi polje, kar se posebno dogaja v Vašem ložkem, cerkniškem in sploh v okrajih, katere zastopam ravno jaz. Dne 6. junija lanskega leta se je ta postava sklenila. Dosti se sicer s tem ni pridobilo, pa nekaj vendar, ker jasno je, da davka odpraviti ne moremo.
Govoriti hočem še o drugi postavi, namreč o postavi o kmetskih domovih. Ta pa se glasi: Ako gospodar umrje brez oporoke, se zemljišče ne sme razkosavati, ne smejo se dajati prevelike dote, kajti
bi bil ustavil konja, toda ni mogel; konj je tekel pod neljubo težo, da je bilo kaj. Že je mislil krojač, da je zgubljen. K sreči zagleda pri cesti leseno „znamenje" ; za to se je mislil prijeti z obema rokama in tako ustaviti konja. Pa o joj ! znamenje bilo je že trhleno — in se je odlomilo pri tleh. Krojač od samega strahu ni več vedel, kaj dela. Veliko leseno znamenje zadene na ramo in tako jaše v dolino, kjer je bila vojska. Mislil si je: umreti moram tako na vsak način; naj torej raje v boji umrjem. Toda glej čudo ! Ko so sovražniki zagledali jezdeca s križem na rami, začeli so na ves glas kričati in upiti: „Gorje nam, bežimo, bežimo, sam Bog se vojskuje proti nam!" Tako je bila vojska končana, in zadnja naloga, ki jo je bil cesar krojaču naložil, dobro izvršena. Z veliko častjo so vojaki spremili krojača pred cesarja. Cesar ga je z veseljem sprejel, in ker je bil mož-beseda, dal mu je za ženo svojo ediuo hčer in za doto izročil oelo cesarstvo, kakor je bil obljubil. Mejavec je bil srečen v svojem novem stanu. Izvrstno je kraljeval v svojem cesarstvu. Vatel pa je dobro shranil; na njem je še zdaj zapisano: „Na mah trideset glav!" Kdor ne véruje, pa naj gré vprašat.'
prevelike dote so poguba zemljišča. Ako je zemljišče vredno 1000 gl. in se da štirim po 200 gl.. kako naj obstane potem peti, ki prevzame zemljišče? S to postavo bi bilo mogoče knietski stan popraviti, kar ga še ni propalo. Nasprotniki so se upirali, mi pa smo za njo glasovali, obveljala bode pa, če deželni zbori porečejo „da".
Dalje naj še omenim postave o zboljševalnem zakladu. Pol milijona se vporablja v to, da se more kaka dežela ali občiua zabraniti proti hudournikom, povodnji in drugim nezgodam. Polovica vseh stroškov se vzame iz tega zaklada, ako je tisti kraj reven. B&vno tukajšnji okraj porablja to lahko, da bi se obranil povodnji. —
Drugi zakon je novi zakon o davku na žganje. Le davek na žganje, ker ta povekšuje dohodke državi in treznega gospodarja najmanj prizadene. Postava ta se je sklenila, da utesni žganjepitje, da nam rod ne propade telesno in gmotno. Glasovali smo za njo vsi dobrega srca (dobro!).
Postava proti pijančevanju je še v odboru, a stvar dobro napreduje. Na 500 prebivalcev bi smel le eden točiti. V dan pred praznikom od 5 ure zvečer do 5 ure naslednjega dne po prazniku bi krčme morale biti zaprte, ako ne, bi krčmar bil kaznovan (dobro!). Še tožiti bi ne mogel za dolžno „ceho" (to je dobro!). Kdor bi bil 3krat kaznovan, nekaj časa nebi smel piti. Na kmetski rod se opiramo, tega hočemo ukrepiti in glasovati za to postavo (dobro! dobro!).
Na vrsto pride zakon proti ponarejanju živeža. Postava ta bo zadevala vse, ne samo viua, in ne bo samo na papirji, ampak gledalo se bo na to, da se bode v resnici izvrševala. Preiskavalo se bode in gospodar bo moral sam povedati kako in kaj. Tudi to postavo bomo pozdravili (dobro!). —
Dalje če pogledamo železniško karto, vidimo, da je na Slovenskem najmanj železniških črt. Slovenci imamo najmanj železnic. Zato smo govorili o železnici Loka, Razdrto, Divača. Tako bi imela tudi država samostojno zvezo s Trstom, katere sedaj nima. Kako je železnica potrebna na Dolenjskem! Ljudstvo usiha, deviškega gozda je tam še v obilici, sploh bi se poživilo z železnico. Pa stroški so tako veliki; naša naloga je torej, da delujemo na to, da se držaiva ozira na naše potrebe in da podporo. —
Govoriti mi je še o novi vojni postavi, katera se je raztegnila sedaj do 42 leta. Mi smo zvesti državi, cesarju in če so vsi za to, mi Slovenci se sami ne moremo ustavljati (dobro!). Vsi se oboro-žujejo, strašna vojska bo enkrat nastala. Bismarck, nemški kancelar, je rekel, da vojska 71. in 72. leta je bili le igrača proti vojski, ki bo zdaj nastala. Glede na strašne nasledke moramo tedaj tudi mi gledati, da bomo trdni stali, da nas ne porušijo in poteptajo grozne sile (dobro!)."
Gospod govornik sedaj precej obširno govori in povdarja § 19, o šolah na Koroškem, Štajerskem in s krepko besedo zatrjuje proti koncu: „Zahtevali bomo svoje pravice, odjenjali ne bomo nič (dobro!). Nasprotniki nas osobno žalijo, mi jih ne bomo pso-vali. Mi bomo stali z možato besedo, dokler nam ne bodo dovolili tega, kar zahtevamo. Očita se nam, da nismo dovolj odločni, toda neopravičeno. Mi bi lahko odločnejši bili, če bi nas bilo več. Mi moramo tem glasneje govoriti, čem manj nas je. Nimamo sicer veliko vspeha, to pa smo dosegli, da nas spoštujejo, nas uvažujejo in ne psujejo več „ta intere-santni narodič", da nas vsak imenuje, složno se posvetujemo in se ne ločimo v klerikalce in liberalce, kakor se je z neko silovitostjo zadnji čas pri deželnozborskih volitvah kazal pri nas ta razdor. Mi obsojamo to, kot tolmač svojih tovarišev govorim. Ne spominjal bi na to, ko bi ne mislil na dtiavnozborske volitve čez dve leti. Ce bomo takrat v takem razporu volili kakor zdaj, kako bode potem?! Dva pojdeta na to, dva na drugo stran, vspeha pa — nobenega. (Istina, dobro !) M i s p o-¿tujemo duhovništvo, ker vidimo a j i h delovanje za narod, mi smo pa tudi liberalci, ker privoščimo vsakemu, karza-se zahtevamo!! Obsodba naroda bo zadela tega, ki bo delal razpor." (Dobro, dobro!) Resnici na ljubo naj omenimo le še to, da so se nam zdeli možje vsi navdušeni in nekako zadovoljni po končani razpravi gospoda poslanca.	—az—
Iz Prage, dne 28. avgusta. („Akademicky čtendrskv spole k" — razpuščen.) Ni ga na •Češkem društva, koje bi v meščanskih krogih brojilo toli bivših členov, kakor češko akademično bralno -društvo. Zatorej vest o njegovem uradnem razpu-
ščenji včeraj — budi veliko pozornost. Razpust pro-vzročila je pismena poslanica, kojo so odposlanci češkega študentstva izročili parižkemu študentstvu povodom mednarodnega shoda v Parizu in v koji izražajo pražki velikošolci svoje simpatije in ljubezen do Francoske: „Ljubimo, da, obožavamo Francijo, k nji gremo z navdušenjem in vzvišenim spoštovanjem."
Skoda tega društva, ker minolost njegova v rodoljubnem in vednostnem oziru seza mnogo višje nego je to pri navadnem društvu. Vže pred štiridesetimi leti shajala se je v njem in imela svoje središče češka akademična omladina in krepila tu svoje rodoljubje. Življenje, koje je tu cvelo še pred malo leti, ima marsikako lepo zaslugo za narodni razvoj. Marsikak odličen mož je tu dobil podlago k svojemu poznejšemu javnemu delovanju, in ta podlaga je bila običajno trdna. Vrstilo se je v njem tisoče in tisoče vrlih mož. Leta 1880 dospelo je društvo na vrhunec svojega procvitanja in či-slanja in bilo je pri vsakem narodnem in družbin-skem podjetji respektovano. Toda odborom ni bilo možno društvo vzdržati na tej stopinji. Mladi možje, koji so društvo vodili, niso vedno vedeli ohraniti čistega rodoljubja, da bi ne pala nanj senca pristra-nosti.
Vsak vpraša »kaj neki so učinili, zakrivili akademiki?" Poslali so simpatično izjavo svojim francoskim sodrugom. Učinili so to, kar so nemška društva nasproti zamejnim Nemcem često izvajala in ni se jim bilo za to bati nemilih posledic. Pota političnih uradov so časih temna. V zadnjem času dogajajo se pri nas take zmešnjave glede društvenih pravic, da se skoro ne ve, kje je meja postavnemu ali nepostavnemu delovanju društva. „Sokolu" je bilo korporativno potovanje v Pariz prepovedano, nemškim telovadcem v Monakovo pa dovoljeno. Med nemškimi visokošolci, kojih politično postopanje in rogo-viljenje je dosta znano, in češkimi pač ne treba paralele. Enkrat se na obnebji reži mesec na vsa usta, drugikrat Se zopet trese lik trepetlika; danes ponočnjakom lepo sveti, v drugo je pusti tavati v temi.
Razpust akademičnega društva je nov dokaz na- j šega ustavnega življenja; prizorov in slik imamo toliko, da bi si lahko ustvarili lepo galerijo. Minolost akademičnega društva ima povsodi v narodnih krogih nebrojno odločnih prijateljev, ki bodo vse strune napeli, da se prepreči glede bodočnosti društva uradno to postopanje. To ni vprašanje kake stranke, to je vprašanje osebito narodnega značaja in kot tako smatra jo ves narod. — Sedanji starosta akademi-čnemu društvu je bilgosp. dr. K. Groš. Društvu je dano na voljo, da rekuruje tekom 60 dnij do mini-sterstva. Ko bi bil priziv odklonjen, društveno imenje pripade, razven raznih fondov, pražki občini. Odposlanstvo akademičnega društva podalo se je takoj včeraj k starosti pražkih mest, g. Solcu, in podžupanu Kandertu, proseč ja podpore v svojem položaji, dalje je prosilo društvo oba predsednika čeških poslanskih klubov v državnem zboru, gosp. dr. Riegra in g. dr. Engla, da se na kompetent-nem mestu ohrani to edino središče čeških visoko-šolcev v Pragi. Pokrovitelj društva bil je akade-mični senat češke univerze.
Izjava, in sicer spisana v francoščini in češčini od staroste G r o š a , poslana povodom otvorjenja Sorborine v rekomandovanem pismu naravnost v Pariz, zaradi koje je bilo društvo razpuščeno, slove nastopno:
„Bratje! Iz svoje srede pošiljamo k Vam tovariše, da Vam povedo, kako silne simpatije pro-šinjajo naše prsi, ljubljeni bratje, k Vam, kot ponosu in nadeji velikega nositelja ideje ljubezni do domovine in svobode — k francoskemu narodu. L j u-bimo, da obožujemo Francijo, k nji gremo z navdušenjem in svetim spoštovanjem; dvignila je v novem veku zmagonosno idejo svobode, za kojo je v srednjem veku krvavel narod naš. Sinovi smo v sedanjosti malega naroda, toda stojimo na mogočnem podstavci velike minolosti in mami bodo napori mnogih naših neprijateljev, trudečih se
v	naš pogin; povspeli se bomo zopet k svoji nekdanji slavi: porok nam je za to lastna zavednost in pa ona navdušeuost, s kojo nam korakate naprej,
vi	sinovi velikega francoskega naroda. Vam jo vže prisvetila luč svobode, koje žar pada na ves olikani svet, in prešinjeni in razsvetljeni to lučjo se hočemo povznesti k onim idejalom, koje ste Vi dosegli. Vsprej-mite torej sodruge naše kot poslance, izvestujoče Vam naše občudovanje in naše brezmejno spoštovanje. Od
odbora Akademičnega bralnega društva v Pragi v" 2. dan avgusta 1889. I.
Od Koderje, 27. avgusta. (Verska šola in Slovenci.) Konservativna stranka zahteva versko šolo, ki obsega tri točke:
1.	Naj bodo na ljudskih šolah učitelji istega veroizpovedanja, kakor učenci; torej naj katoliške učence podučujejo katoliški učitelji, protestantske pa protestantski, židovske učence pa židovski. — S tem hočemo zabraniti in preprečiti, da ne bi učitelji žalili verskega čuta in izpodkopavali verskega prepričanja svojih učencev niti z besedo, niti z dejanjem. Mi ne moremo in ne smemo odobravati tega, da n. pr. židovski učitelji podučujejo katoliške otroke. S to točko se bodo zlagali vsi krščanski učitelji, katerim se ne bode potem treba bati kon-kurencije židovskih učiteljev.
2.	Naj se pri pouku svetnih predmetov nič ne uči, kar bi bilo verskim ukom nasproti. Ta točka se nam dozdeva jasna, in stariši otrok bodo z nami vred zahtevali, da se vera njihovih otrSk ne moti po drugih naukih.
3.	Iz tega izvira tretja točka naše zahteve, da gre dubovski gosposki sonadzorstvo pri ljudski šoli, in to sonadzorstvo gleda naj na to, kako se druga točka izvršuje, in oziroma naj se tudi ozira na zadržanje učitelja, ki naj ne le z besedo, ampak še več z vzgledom učence vzgojuje.
Mi ne skračujemo šolskega smotra, ker vemo, da veda je moč, vendar ne moremo odobravati sedanjega mučenja in preobkladanja učencev z mnogimi in obilnimi predmeti, vsled katerega na umu pešajo in na telesu hirajo, ker imamo pred očmi besede, da je najbolje „mens sana in corpore sano.'•
Ob enem priznamo, da se v novi šoli veliko več uči, kakor v prejšnji, vendar pa naglašamo, da se zdaj preveč vzgoja in blaženje srca vznemarja, ker je blaženje srca in vzgoja trdnih značajev glavni | pogoj za časno in večno srečo zemljana. Torej zahtevamo, da se veliko več stori zanaprej v tej zadevi.
„Slovenski Narod" v št. 174 se protivi verski šoli v obče in še posebno proti Liechtensteinovemu predlogu.
On noče šole prepustiti deželnim zborom, ker bi nekateri izmed njih še bolj Slovence pritiskali, kakor do sedaj. O tem nočemo soditi, le to trdimo, da vlade ni volja, šole prepustiti deželnim zborom.
„Slovenski Narod" noče, da se skrči šolski smoter; tudi mi smo prijatelji vede in učenosti, vendar pa nočemo, da bi mladina vsled preobilnega učenja hirala na duši in telesu, temveč želimo, da se otroci najpotrebnejših predmetov dobro nauče.
„Slovenski Narod" hvali narodne duhovnike madjarske, katerim se pripisuje napredek v ondotnih konfesijonalnih šolah; a slovenski duhovščini noče * dati vpliva v šoli, ker mu ni dosti narodna (?!).
Mi privoščimo „Narodu" to veselje. Zdi se nam, da „Narod" sam sebi tega ni verjel, kar je pisal. Zanimiva je pa kritika graške „Tagespost" št. 212, ki piše tako: „Slovenci zoper Liechtenstei-nov predlog. „Slovenski Narod" ima liberalne obid-ljeje. Izjavlja se zoper Liechtensteinov načrt ter pravi: Nobeden slovenski rodoljub se ne sme pote-zati za ta predlog. Dobro je, če se članek „Slovenskega Naroda" ne bo smatral resnim; tako imenovani Mladoslovenci so že dostikrat rabili liberalne fraze, v resnih trenotkih so bili pa vendar vedno zvesti bojevniki duhovščine, kajti pomoči duhovnikov ne morejo v boji zoper nemštvo pogrešati." Tako graški list. Zoper versko šolo se bojujejo tudi Mlado-čehi, vsi liberalni Nemci in židovi; mi nimamo vzroka, da bi „Slovenski Narod" zavidali za to židovsko družbo.
Dnevne novice.
, : ^ i ■.
(Odigrana komedija.) Pod tem naslovom piše zadnja „Naša Sloga": „V zadnji številki smo omenili, da je prvak talijanske stranke dr. Amoroso odložil mandat za isterski deželni zbor. Mod vrstami tržaških listov čitamo, da se je odločil za ta korak vsled razdora med njim in nekaterimi bivšimi njegovimi tovariši. Naši čitatelji vedo, kdo je dr. Amoroso. Večjega in nevarnejšega narodnega protivnika nimamo v Istri. S tega stališča bi se morali veseliti njegovega odstopa s političnega polja. A sodimo, da se igra le komedija, kakor tedaj, ko se je pokojni Vidulich zahvalil na predsedniški časti. Ker so se mu protivili bivši somišljeniki, hotel jih je prestrašiti in odložil mandat, kakor dete igračo, ki
noče več stati na lesenih nogah. Pričakujemo, da se bodo bratje pomirili in da bode dr. Amoroso kot „triumfator" stopil v dvorano sv. Frančiška v Po-reču. — Eo smo pred osmimi dnevi napisali te vrstice, nismo hoteli biti proroki, a naše besede so se izpolnile. Dr. Amoroso je na veselje „Izraela" preklieal svojo odpoved. Znani nam niso razlogi, a gotovo je, da je počil jeden obročev, ki vežejo tali-janske zastopnike in njihove najboljše pristaše. Kako je na novo ta obroč skrpan in kako dolgo bode držal, to nam je vse jedno, ker vedno bode stal v prvi vrsti, kadar bode trebalo dati Hrvatom in Slovencem v Istri nov „colpo di grazia*. A v tem je dr. Amoroso najboljši veščak, ki je tudi izvan deželnega zbora pokazal svojo izurjenost. Dr. Amoroso je član isterskega deželnega zbora od prvega zasedanja. Od početka do danes je igral najvažnejšo vlogo v zboru in deželnem odboru. Pokojni Vidulich je predstavljal deželnoiborsko večino kot vodja jedino nasproti vnanjemu svetu, ker v istini je bil dr. Amoroso vedno in povsod duša deželnozborske večine in njenega delovanja. Kot tak je obračal delovanje večine jedino na korist talijanskega in na propast slovanskega prebivalstva v Istri. Brezobzirno je udrihal po protivnikih, ne glede na to, je li pravo in Bogu drago. Dr. Amoroso si je postavil tak spomenik med nami, da ga zob časa ne bode zrušil. Njegovi zloglasni „colpi di grazia" bodo odmevali po naših brdih in dolinah še tedaj, ko bode že davno položil račune Onemu, ki ne vpraša za mnenje večine ne manjšine. A ravno to pristransko postopanje dr. Amorosa proti Slovanom povzdignilo ga je med njegovimi pristaši na prvo mesto. Dokler bode on gibal z malim prstom in bode njegov glas odločilen v Poreču in Trstu, brez vspeha se bodo isterski Slovani borili za svoje pravice. Tako sodijo o njem člani večine, ki se mu slepo pokore. Odigran je torej prvi del komedije brez vzdihov in solz, a glavni junak bode stopil slavodobitno v dvorano deželnega zbora in množica mu bode ploskala. Govorili in pisali bodo, da je mnogo žrtvoval svoji stranki, ker je preklical svojo odpoved, a mi bi želeli, da bi še jedno „veliko" žrtev položil na altar domovine, t. j., da bi se odpovedal ravnateljstvu deželne banke v Poreču in se dal voliti deželnim glavarjem, da nas kot tak more popolnoma osrečiti."
(.Mestni zbor ljubljanski) je imenoval g. Slavka Deva v Novem mestu začasnim pomožnim referentom, ki bode opravljal tudi posle policijskega komisarja.
(Porotne obravnave) pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči se bodo pričele prihodnji ponedeljek dne 2. t. m. in trajale štiri dni.
(Odkritje spomenika) pokojnemu Lovru Žvabu se bode vršilo v nedeljo dne 15. septembra na pokopališči v Dutovljah.
(Izlet v Divačo.) Prihodnjo nedeljo priredi tukajšnji „Sokol" izlet v Divačo, kjer si bodo ogledali s 1500 svečami razsvetljeno jamo. Popoludne bode ljudska veselica na vrtu g. Obrsnela. Izleta se bode vdeležilo več pevskih društev iz Primorja in s .Kranjskega.
(V Brežicah) so izvoljeni v mestni odbor gg.: Dr. Srebre, Pavel Haider, And. Levak, Jak. Lasnik in Delcott. „D. W." pravi, da so ti gospodje le za silo, ker jej menda niso všeč.
(Premovanje goveje živine v Bledu) je bilo dne 24. t. m. Akoravno je zelo deževalo, vendar so živinorejci prignali veliko lepe živine. Premije za bike so dobili: J. Wucherer iz Lesec 40 gld., J. Šari iz Kuplenika 30 gl., Adolf Muhr iz Bleda 30 gl., Fr. Legat iz Lesec 25 gl., Jos. Mulej iz Sela 25 gld., Jos. Slivnik iz Bleda 20 gl., And. Klinar iz Rovt 20 gl. in And. Poljanec iz Rečiee 20 gl. Zatelice: R. Schrey je dobil prvo premijo, pa jo je prepustil kmečkemu živinorejcu, Fr. Legat iz Lesec 25 gld., Miha Noč iz Javornika 20, J. Mallner iz Želeč 20, T. Prešern iz Lesec 15 in Fl. Rikel iz Dol. Gorjan 10 gl. Za krave: Prvi premiji sta dobila J. Wucherer in Iv. Legat iz Lesec, a nista sprejela; R. Schrey iz Zagorice 30 gl., Seb. Žvan iz Dol. Gorjan 25 gl., J. Mallner iz Želeč 20 gl., M. Ž vab iz Javornika 15 gld., Jos. Tonejec z Bele 15 gl. Gg. J. Mallner, Ad. Muhr in R. Schrey so odstopili svoje premije kmet. podružnici v Bledu.
(Konjska dirka) bode dnö 8. septembra popoludne na C venu pri Ljutomeru. Daril je 11.
(Zdravilo proti kačjemu strupu.) Tajnik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu
g. dr. B. Šulek je dobil od fotografa g. K. Žagarja v Prezidu rastlino, ki je dobro zdravilo proti kačjemu strupn. T» rastlina je „Agrimonia Eupa-toria", katero v Istri imenujejo „kačji otrov." Poraba rastline je jako priprosta. Treba je nekaj peres te rastline opariti na žrjavici ter je položiti na pičeno in oteklo mesto, čez eno ali dve uri preide oteklina. Zdravniki v Zagrebu bodo preiskali rastlinske snovi.
(V Podčetrtku) so vsi udje kraj. šol. sveta odložili svoja mesta, ker je načelnik J. Schober lu-teranec. Očitajo mu, daje pri volitvi kupoval glasove.
(Iz tržaške škofije.) G. Planinšek, kurat v Marezigah, pojde za župnika v Auber; na njegovo mesto pride g. Alek. Gašperšič, kapelan v Ro-janu; v Rojan pride novomašnik g. Počivalnik. Kot prefekt v škofijskem zavodu in vikar pri sv. Justu je imenovan g. Josip Bottegaro. Novomašnik g. Marchio pride v Koper, novomašnik g. Vascotto v Umag, novomašnik g. Klofanda v Moščenice na mesto g. Stembergerja, ki je premeščen v Lovran. Novomašnik g. Vanik pride v Zminj, novomašnik g. Ulcigrai k sv. Antonu v Trstu.
(Ormoška čitalnica) bode priredila veselico dne 8. septembra v svojih prostorih. Vspored: „V Ljubljano jo dajmo", izvirna veseloigra v 3 dejanjih in potem petje. Začetek ob 7S7. uri zvečer; vstopnina 30 kr. za osebo.
Raznoterosti.
—	Pisateljske nagrade v Rusiji. Ruski listi so objavili zanimive podatke o nagradah pisateljev. Tako je Turgenjev malo pred smrtjo prodal svoja dela za 90.000 rubljev. Ščedrinu je ponudil moskovski kujigar Dumnov 60.000 rubljev. Gogol je dobil 60.000 rubljev, Puškin 35.000, Žukovskij 5000, Krilov 14.000, Nekrasov 25.000, Gončarov 35.000, Ostrovskij 10.000 (za jedno izdanje), Gri-gorovič 5000, Aksakov 3000 (za jedno izdanje), Mey 1000. Gleb Uspenskij je nedavno prodal svoja dela za 25.000 rubljev. V jednem letu je bilo njegovih del prodanih 10.000 izvodov. Največje cene imajo učne knjige. Tako je knjigar Polubojarinov plačal pisatelju Jevtuševskemu za računico 50.000 rubljev.
—	Neverojetno. član Kap-parlamenta je rekel v govoru o nemirih na meji: „Nevarnost na vzhodni meji je bila tako velika, da smo jaz in drugi naseljenci večkrat zjutraj zapustili mirna bivališča, svoje srečne žene in nedolžne otroke, a zvečer našli svoje pogorele hiše, svoje žene kot vdove in svoje otroke kot sirote brez očetov.
—	Pri vojaškem naboru, častnik: „Ti si dober; znaš pisat'?" — Novinec: „Znam." — Častnik: „In brat'?" — Novinec: „O, brat pa ne." — Častnik: „Kako je to, da znaš pisat", brat' pa ne?" — Novinec: „Jaz sem se učil, moj brat pa ne."
Telegrami.
Dunaj, 30. avgusta. Uradno so objavlja: Cesar .jo veliki križ Franc Jožefovega reda poslaniku v Belemgradu, Thoemmel-ju, viteški križ Leopoldovega reda pa vojaškemu pooblaščencu v Berolinu, Steiningerju, podelil. Umirovljen je z naslovom in značajem pod-admirala contreadmiral Manfroni ter se mu je ob enem podelil viteški križ Leopoldovega reda.
Sofija, 29. avgusta. Grški škof v Varni je dobil poziv, da mora v treh dneh zapustiti Bolgarijo, sicer ga bodo iztirali. Povod temu jo bilo ščuvanje škofovo pri volitvi cerkvenega odbora.
Kodanj, 29. avgusta. Car in carica sta danes došla; na kolodvoru ju je sprejela kraljevska družina; potem sta odpotovala v Fredensborg.
London, 30. avgusta. „Standard" poroča iz Shanghai-a: Vsled povodenj je v severnem Kitaji in Japanu najmanj 5000 oseb utonilo.
London, 30. avgusta. Glavni odbor ladi-jetesarskih štrajkovcev je z manifestom delavce vseh londonskih tovarn pozval, naj se v ponedeljek pridružijo štrajku, ko bi ladije-tesarska družba do sobote popolnoma ne dovolila tirjatev.
Umrli ho:
27. avgusta. Matevž Kreč, deželnega odbora tajnik, (50 let, Igriške uliee št. 2, spridenje jeter. — Ivan Kordelič, čevljarjev sin, 31/, meseca, Črna vas št. 51, božjast.
V bolnišnici:
27. avgusta. Jurij Janežič, gosta«, 74 let, pneumonía.
Tujci.
28. avgusta.
Pri Mali&u: MitUer, Singer, Petrič, vitez Asehbah, c. kr. pristav in Abramovie, nadzornik, z Dunaja. — Holler, c. kr. major, iz Gorice.
Pri Slona : Beer, Klug, Strassaker, Stern in Milhofer z Dunaja.
Vremensko sporočilo.
e rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrukoinora v mm	toplomeru po Celziju			
29	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	743 0 7415 741-7	8-2 20-6 148	si. sever si. svzh. si. szap.	jasno « del. oblač.	000
kr.
Srednja temperatura 14-5° za 2-9° pod	nornialom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 30. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka")	83	gl.	40
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	„	40
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„	80
Papirna renta, davka prosta......99	„	45
Akcije avstr.-ogerske banke......907	„	—
Kreditne akcije ....................303	„	50
London.............119	„	35
Srebro .............—	„	—
Francoski napoleond..................9	„	47
Cesarski cekini ....................5	„	62
Nemške marke ..........58	„	25
BILJETI
od LJUBLJANE v PARIZ in nazaj po 48 gld. in više se dobivajo v prodajalnici voznih listov .To». Paulln-a v Ljubljani, Marijin trg št. 1. — Odhod vsak petek zvečer. Visuma potnih legitimacij ni potreb».	(3—1)
x Brata Eberl, *
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	in napisov.	X
Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JJ g JLjHl>lj.-^>», H
y za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse Zz v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot aV znano reelno fino delo in najnižje cene.	JC
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve X ^Z v ploščevinastih pusicah (Blechbuchsen) v domačem TT lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
W i/C Cenilco mi icahtevanje. 'Ve ^
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
Vrelec „Oarinthia",
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem,
odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Milia Kastner
v Ljubljani.	(20)