! Primorski Št. 211 (16.248) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pr’ 'lij:, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja ?"''!ka. Bil je edini tiskani par11 -nski DNEVNIK v tu sužnjenl Evropi. TRST- Ul. Min.occhl6-Tel. 0407Z863CC GORIC Mb 838' CEPAT- .;.Q432/3l'. U jfNMA PLAČANA V u.'iOVN mto poslale —4 P O H Sel POHIŠTVO VCk v/ TRŽIČ 1/410395 /JV 1500 UR g* ie In abbonč Alt 2, eomma 20b, legge 662« • HUe d Trieate NEDEUA, 6. SEPTEMBRA 1998 Streli še vedno odmevajo Bojan Brezigar Tudi danes se bomo s spominsko svečanostjo spomnili bazoviških žrtev. Na bazovski gmajni Bo potekala običajna svečanost, srečali se bodo ljudje, ki se vsako leto srečujejo ob tej priložnosti. V bazovski cerkvi bo masa zadušnica. Slišati je, kot da gre za neko zelo rutinsko dogajanje. Pa ni. Bazovica je in ostaja eden tistih simbolov, h katerim se vračamo vsakokrat, ko nas mučijo tegobe. Morda to sedaj počenjamo z nekoliko manjšo vnemo, ker se v spremenjenih okoliščinah počutimo manj ogrožene. Pa vendar je spomenik na gmajni simbol tistega upora, iz katerega je nastalo vse, na* kar smo danes ponosni. Tako močan simbol, da je prav ta spomenik trn v peti našim nasprotnikom in ga tako skruni že tretja generacija tržaških naofaSistov in nacionalistov. Tako, kot k njemu zahaja že tretja generacija Slovencev v Italiji. Tudi mladi. Ena značilnosti Bazovice je, da pogosto spregovorijo mladi. Tako bo tudi letos. To ni naključje. Magična moc bazoviške proslave je namreč vedno bila v tem, da je bila ta svečanost navsezadnje uprta v prihodnost. Morda je k temu prispevala tudi krajina bazov-ske gmajne, morda pa gre za naboj, ki ga vsebuje simbolika tega kraja: smrt Štirih mladih ljudi po procesu, ki je bil samo farsa, s katero je hotela fašistična oblast legitimirati samo sebe. Koliko takih procesov je videla zgodovina po strelih na bazovski gmajni! Koliko ljudi je moralo umreti, ker je tako razsodila oblast, ki ne priznava ljudstva, a zahteva, da jo ljudstvo priznava. Aktualnost Bazovice je torej na dlani. Streli z bazovske gmajne odmevajo po vsem svetu, od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Žal, marsikje še danes. In opozarjajo, da boj za svobodo, boj proti nasilju, boj proti genocidu niso nekaj enkratnega, trenutnega, ampak so trajna obveza za slehernega Človeka. Na to obvezo spominja skromni spomenik na bazovski gmajni. Iz te obveze izvira tudi aktualnost svečanosti v spomin na bazoviške žrtve. EVROPSKA UNIJA / NA NEFORMALNEM ZASEDANJU ŠEFOV DIPLOMACIJ V SALZBURGU Zunanji ministri hočejo okrepiti svojo vlogo v povezavi in navzven V odnosu s tretjimi državami bo imela več teže trojka - Danes o Rusiji in Kosovu SALZBURG - Vodje diplomacij Evropske unije, ki so vCeraj zaceli dvodnevno neformalno zasedanje v Salzburgu, so se strinjali, da je treba okrepiti delovanje sveta zunanjih ministrov in mu vrniti vlogo osrednjega koordinatorja v skupni unijini politiki. Predsedujoči svetu, avstrijski zunanji minister VVolfgang Schussel, je napovedal, da bo Dunaj do naslednjega srečanja vodij diplomacij na podlagi včerajšnje razprave pripravil predloge sklepov. V dokumentu bo jasneje opredeljen način delovanja sveta zunanjih ministrov s horizontalnega vidika, na področju skupne zunanje in varnostne politike ter v stiku s tretjimi državami. V teh stikih naj bi veCjo vlogo pridobila trojka EU, ki je sestavljena iz sedanje, prihodnje in prejšnje predsedujoče povezavi. Čeprav so vodje diplomacij vCeraj razpravljati predvsem o svoji vlogi in bosta ruska in kosovska kriza na dnevnem redu Sele danes, sta temi zaznamovati tudi prvi dan srečanja. Tako so se ministri načeloma strinjati, da bodo v Moskvo najverjetneje že prihodnji teden poslali delegacijo evropske trojke (Avstrije, Nemčije in Velike Britanije), glede Kosova pa jih je večina izrazila zaskrbljenost nad begunskim vprašanjem. Danes bodo ministri o razmerah v Rusiji končno sprejeti skupno izjavo, pričakovati pa je tudi reševanje vprašanja embarga na polete jugoslovanskega letalskega prevoznika v države petnajsterice. Ministri so vCeraj govorili tudi o evropskem partnerstvu oziroma ustreznem preoblikovanju marca letos ustanovljene Evropske konference, ki povezuje petnajsterico in vseh enajst kandidatk za Članstvo. Schussel je predlagal, naj konferenca odpre vrata tudi državam, ki trenutno nimajo izgledov za članstvo v EU, vendar pa je bila večina njegovih kolegov do predloga zadržana, CeS da je za sodelovanje z drugimi državami treba izkoristiti že obstoječe mehanizme. (STA) DRAGA ’98 / SINOČI PREDAVAL PISATELJ ZORKO SIMClC »Asimilacija je krvavitev naroda: treba jo je zdraviti« OPČINE - S predavanjem pisatelja Zorka Simčiča so se sinoči v parku Finžgarjevega doma na Opčinah nadaljevali 33. Studijski dnevi Draga ’98. Udeležence je v imenu Društva slovenskih izobražencev uvodoma pozdravil predsednik Sergij Pahor, svoj pozdrav pa sta prinesla tudi predstavnik Državnega zbora Marijan Šifrer in predsednik SSk Bernard Špacapan. SimCiC je v svojem nastopu poudaril, da je asimilacija krvavitev naroda, ki jo je treba nujno zaustaviti, sicer pa je tudi podčrtal, da ljubezen do naroda ni in ne more biti zgolj stvar argumentov. Na 2. strani Velik uspeh mlade Čupine jadralke Johane Križnič Perspektivna jadralka sesljanskega kluba Cupa Johana Križnič je na absolutnem prvenstvu v jadralnem razredu euro-pa v Gradežu osvojila naslov državne mladinske prvakinje, kar je njen doslej najvecji uspeh. Na končni lestvici absolutnega DP je presenetljivo zasedla konCno 3. mesto, bila pa je prva med ženskami. Arianna Bogateč (Sirena), ki je premočno vodila vse do zadnje regata, je pristala na 5. mestu. Na 21. strani NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP »Azzurri« uspešni LIVERPOOL - Italija je uspešno začela nastope v kvalifikacijah za evropsko nogometno prvenstvo. Čeprav »azzurri« niso igrali najbolje, so vseeno premagali VVales z 2:0 (1:0). Italijani so povedli po grobi napaki valeške reprezentance s Fuserjem, v drugem delu je povečal izid na 2:0 Christian Vieri, ki je spet potrdil svoje izredne strelske sposobnosti. Danes bo krstni nastop v skupini 2 opravila tudi Slovenija, ki se bo v Atenah pomerila z Grčijo. Na 20. strani. Cerkvena streha pokopala vernike SAO PAULO - Uradni, čeprav žal le začasni obra-Cun zrusenja strehe neke cerkve v naselju Osasco na obrobju Sao Paula, je 28 mrtvih in 477 huje ali težje ranjenih oseb. Streha je popustila med obredom, Id mu je prisostvovalo okrog 1.500 vernikov. Brazilske oblasti so sporočile, da se utegne število mrtvih povečati, ker reševalci po veC kot 12 urah od nesreče še vedno odkopavajo ruševine templja, ki so ga uredili v nekem starem starem kinematografu, katerega 540 kv. metrov velika streha je bila že večkrat popravljena. La Combustibiles.R.L. 34018 TRST - DOM JO 38 - Tel. 820331 - 810252 pooblaščeni prodajalec goriva #Shell • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja • les in premog za kurjavo • peči in štedilniki na drva in premog VELIKA IZBIRA - IZLOŽBA V NOTRANJOSTI [p[S,®[D)A\Jj/A MA M |D)[g©lD[M]® - vse za vodovodno inštalaterstvo, ogrevanje, sanitarije - peči, radiatorji in bojlerji - klimatske naprave - kopalniško pohištvo in oprema - hidromasažne kadi - tuši in armature - talne in stenske keramične ploščice, porcelanosti greš - sanitarije in kopalniški dodatki za nepokretne osebe T R S T - Ul. Valmaura 8 - Ratto della Pileria 39 Tel. 040/826084 - Fax: 040/826085 m-----Lastno notranje parkirišče od ponedeljka do petka 8-12 ter 13-18 Odprto ob sobotah 8-12 REZIJA / OTVORITVENA SLOVESNOST DRAGA '98 / PISATELJ ZORKO SIMČIČ SINOČI GOVORIL O ASIMILACIJI V popotresni baraki muzej rezijanskih ljudi K zbiranju gradiva pripomogli udeleženci letošnjega raziskovalnega tabora »Ljubezen do naroda ni stvar argumentov« Danes predavanji Rudija Koncilije in Jožeta Pučnika REZIJA - Osem vasi, stodvajset kvadra-tnik kilometrov površine, niti 1300 prebivalcev. To je Rezija, občina ki leži na najvzhodnejšem delu južnih Alp, poldrugo uro vožnje od Trsta. Leta 1976 sta dva silovita potresna sunka uničila tri četrtine obstoječih zgradb, več ljudi je izgubilo življenje in izgubljen je bil tudi del rezijanskega kulturnega bogastva. Obnova in vzpostavitev neke normalnosti ni bila seveda lahka, vendar se življenje vselej prenavlja in nadaljuje. In v Reziji so preživeli tudi Slovenci, čeprav jim je bila v tem stoletju, v povojnih desetletjih njihova narodna pripadnost predvsem le težko, vCasih nevzd-žljivo dodatno breme... Mladinski raziskovalni tabor se je prvič postavil Reviji leta ’89, drugič so se mladinci v dolino odpravih pred štirimi leti, letošnji tretji (sicer že 18. MRT) rezijski raziskovalni tabor pa se je zaključil v petek, v Bili, z otvoritvijo dolgega načrtovanega in pripravljenega Muzeja Rezijanov. Otvoritvene slovesnosti se je poleg madih razsi-kovalcev in Rezijanov udeležilo lepo število tržaških, goriških in beneških Slovencev. V svojem pozdravnem nagovoru se je rezijanski župan Luigi Poletti v italijanščini in rezijanšCini iskreno zahvalil vsem, ki so omogočili otvoritev prvega tovrstnega muzeja. »Največja zahvala gre mladim in njihovim mentorjem z Milanom Pahorjem na Čelu, ki so v teku treh taborov zbrah informacije, gradivo in material in zahvala gre tudi razpoložljivosti soobcanov, da imamo danes muzej, ki jasno priča o naših globokih kreninah« je dejal Poletti. Kulturno združenje »Museo della gen-te della Val Resia«, ki je bilo leta 1995 ustanovljeno prav z nemenom, da uresniči zamisel o muzeju je predsavila predsednica Luigia Negro, sicer vsestransko aktivna kulturna delavka ZSKD-ja v Reziji. »Sicer pa je to še najprej muzej Rezijanov za Rezijane« je pojasnil vodja letošnjega tabora Andrej Furlan. Udeležencem otvoritve je Furlan razložil simboliko in smisel muzeja. Simbolično pomembno je že to, da je muzej maneščen v poptresni baraki, kot tudi je vse razstavljeno gradivo idealno razdeljeno na dva dela, in sicer na predpotresno in popotresno obdobje, ki pa se povezujeta v imenu kontinuitete življenja, (gb) OPČINE - Asimilacija je krvavitev naroda. Lahko jo povzročijo različni vzroki, gre pa predvsem za to, da jo zaustavimo. Asimiliranci praviloma obubožajo narod, iz katerega izhajajo, a ne obogatijo naroda, v katerega prehajajo, predvsem p& oropajo sami sebe. Ta temeljna misel je prevevala včerajšnji nastop pisatelja Zorka Simčiča na 33. študijskih dnevih Draga ’98, ki so se pričeli na Opčinah v petek in se bodo zaključili danes. Številne udeležence iz vseh treh Sloveni j, ki so napolnili veliki šotor v parku Fin-žgarjevega doma, je sinoči uvodoma pozdravil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Dejal je, da POLITIKA / PRIPRAVE NA VOLITVE Videmske zdrahe Občinska LS vztraja pri zavezništvu s Fl VIDEM - V glavnem mestu Furlanije je že v polnem teku volilna kampanja za novembrsko neposredno izvolitev župana. Čeprav stranke in koalicije še niso izbrale kandidatov pa se že prepirajo o zavezništvih, kar velja tako za Oljko, kot za Pol svoboščin. Edino Severna liga je, kot kaže, že izbrala svojega kandidata, bivšega predsednika Dežele Sergia Cecottija, ki pa kandidature še ni formalno sprejel. Najbolj živahno (in polemično) je v Ljudski stranki. Občinska sekcija se je predsinočnjim opredelila za sredinsko koalicijo s Forza Italia, ki pa bi se morala v zameno odpovedati zavezništvu s Finijevo stranko. To stališče pa ni po godu dežel- nemu vodstvu Ljudske stranke, ki zagovarja levosredinsko politično opcijo, čeprav priznava, da Oljke v resnici ni, ne na Videmskem in niti na deželni ravni. Prepirajo pa se tudi stranke in komponente desne sredine. Večinski del videmske Forza Italia se hoče za vsako ceno od-križati Nacionalnega zavezništva, kar pa ne bo lahko, saj ima za stranka precejšnjo težo na lokalni in na deželni ravni. Z videmskimi zdrahami se ukvarjata tudi Gianfranco Fini in Silvio Berlusconi, ki skušata ohraniti enotnost Pola svoboščin in s tem neposredno tudi zaščititi manjšinsko deželno vlado predsednika Roberta Antonioneja. Bomo videli,- če jima bo to uspelo. PORDENON / 52. SEJEM Otvoritvena slovesnost z govorom ministra Coste PORDENON - Minister za javna dela Paolo Costa je včeraj odprl sejem v Pordenonu, ki ga v tem kraju prirejajo že dvainpetdesetič. Na tem sejmu imajo 25.000 kv. m. pokritih površin, ki jim je treba dodati še enkrat tolikd na prostem. Lani so na tem jesenskem sejmu imeli 105.000 obiskovalcev, nadejajo si, da jih bodo letos imeli prav toliko. Sejmišče bo odprto do vključno nedelje, 13. septembra. Letošnji sejem so uredili tako, da je na njem šest specializiranih razstav. V nekaj primerih so pri tem dobili sodelovanje strokovnih združenj podjetnikov. Nekateri so paviljone sami uredili. Najbolj pomembna razstava, tista o pohištvu, je pravzaprav samostojen sejem. V glavnem razstavljajo industrijci in obrtniki iz okolice Pordenona, kajti tu je osredotočeno zelo veliko produktivnih podjetij. Pomembna je tudi razstava obrti, še zlasti izstopa umetna obrt. Zadruge imajo tu svoje posebno mesto, pomemben je tudi oddelek namenjen kmetijstvu. Sejem v Pordenonu je pravzaprav nastal takoj po vojni prav kot kmetijski sejem. Imamo še gradbeništvo in tudi razstavo o komunikacijah in aranžerstvu v izložbah. Na včerajšnji otvoritvi so poleg predsednika upravnega sveta sejmišča Luigija Scaglie govorili še zastopniki krajevnih uprav in že omenjeni minister Costa. Veliko je bilo govora o prometnicah in še zlasti o toliko zaželjeni avtocesti do Conegliana. M.W. ALI SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI? Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK? Z UPORABO POSEBNIH MATERIALOV LAHKO IZOLIRAŠ STENE IN SE ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN - KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOLA - SVINEC so nekateri izolacijski materiali, ki jih lahko uporabiš. TELEFONIRAJ TAKOJ! SKUPAJ BOMO REŠILI TVOJE PROBLEME Poleg tega imamo na zalogi velik izbor ŽAROV - TALNIH OBLOG - VODNJAKOV - MIZ - VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME MaisUU VM^aMpdcati TRST - na Rocolu Drž. cesta 202 - Ml. km Tel. 040 910806 Urnik: 7.30 - 12.00 in 13.00 - 18.00: OB SOBOTAH ZAPRTO e-mail:angmarsi tin.it ŠTIPENDIJE SKLADA D. SARDOČ Upravni odbor Sklada D. Sardoč razpisuje natečaj za dodelitev sledečih Štipendij: • dve štipendiji v znesku milijon lir, za ucence Zavoda za slovensko izobraževanje. Prošnji mora iti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih elanov. • tri štipendije v znesku dva milijona in petsto tisoč lir za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižnice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih elanov. • ena štipendija v znesku pet milijonov lir, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univezitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih elanov. • z namenom ohranjanja lika dr. Dorceta Sardoča bo sklad dodehl štipendijo v znesku treh milijonov lir za raziskavo namenjeno eventuelni objavi v okviru podiplomskega študija na temo »Protifašistično in protiokupatorsko delovanje primorskih ljudi«. Kandidati naj v prošnji navedejo osnovne okvire raziskave ter priložijo dokumente o opravljenem študiju, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih elanov. V prošnji morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah in podatki bančnega računa na katerega bo štipendija nakazana. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo podeljene do 30. septembra 1998. Za vse potrebne informacije so na razpolago elani odbora Boris Peric (0481-32545), Zdravko Custrin (0481-387310), Vera Tuta Ban (040-299632) in Karlo Cemic (0481-78100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 10. septembra 1998 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD / FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Odvetniška pisarna / Studio legale SANZIN, Ul. Diaz 1, 34170 Gorica. ima Draga za seboj že tretjino stoletja čvrste tradicije in da namerava nadaljevati s svojim poslanstvom svobodne tribune, odprte vsem trem Slovenijam, tudi v tretjem tisočletju. Od številnih uglednih gostov sta včeraj Drago s krajšim nastopom pred mikrofonom pozdravila predsednik komisije Državnega zbora za Slovence po svetu Marijan Šifrer, ki je voščil Slovencem, kjer koli živimo, naj vztrajamo v zvestobi sebi, in predsednik SSk Bernard Špacapan, ki se je kritično obregnil ob zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev, ki se ta cas pripravlja v Rimu. Špacapan je ocenil, da osnutek v bistvu prepušča zaščito občinskim in deželni upravi, kar je nesprejemljivo, in izrazil upanje, da bo znala manjšina ob tem temeljnem vprašanju nastopiti enotno. Seveda pa je med občinstvom vladalo pred-svem zanimanje za to, kaj bo povedal predavatelj Zorko Simčič, ki ga je v imenu prirediteljev predstavil Časnikar Saša Martelanc. In Simčič ni razočaral. Govoril je na temo »Biti (ali ne biti...) to, kar si? Vprašanje asimilacije nekoč in danes.« Res je bil nekoliko dolg, toda poldruga ura je ob njegovem duhovitem podajanju minila kar hitro. Simčič je svoje predavanje označil kot »subjektiven zapis«, kot pričevanje človeka, ki se je z vprašanjem asimilacije osebno sočal bodisi na Primorskem kot v zdomstvu. Vendar so bila njegova izvajanja tudi teoretično kar dobro podprta. Podal je več definicij asimilacije, naštel njene glavne vzroke in posledice, a teoretična izvajanja je vselej dopolnil s svojo bogato življenjsko izkušnjo. Med drugim je poudaril, kako so ZDA, Kanada in Avstralija v zadnjih desetletjih opustile staro politiko »topilnega kotla«. Sicer pa je pribil, da je odnos človeka do svojega naroda v bistvu tak, kot je odnos otroka do svojih staršev: ljubezen je ali pa je ni, ni je mogoče vzbuditi še s tako tehtno argumentacijo. Po predavanju se je razvila razprava, v katero sta posegla tudi predsednik Slovenskega svetovnega kongresa Jože Bernik in predsednik SKD Lojze Peterle. Slednji je med drugim kritično pripomnil, da na srečanjih, kot je Draga, srečuje vse premalo kolegov iz Ljubljane. Draga se bo nadaljevala danes ob 10.30 s predavanjem Rudija Koncilija o svobodi in sklenila ob 16. uri s predavanjem Jožeta Pučnika o spravi. Ob 9. uri bo tradicionalna maša. Draga mladih: konec s srečanjem o delu za mlade OPČINE - Z drugo okroglo mizo letošnjega Studijskega sklopa se je včeraj zaključila Draga mladih. Jutranje srečanje je potekalo v znamenju mladinskega dela in dela za mlade. Gostje razprave so bili magister Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve republike Slovenije, Martin Lisec, salezijaec in vodja pr-ventivno - vzgojnega projekta Skala, Uroš Slamic, nekdanji minister za socialo v študentski vladi in inženir Vojko Kocjančič, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Trsta. Tema je bila široka v primerjavi z ostalimi, ki so jih predstavili na letošnji dragi mladih, pa bolj usmerjena v prakso kot v teorijo. Po posegih predavateljev se je takoj izkazalo, da je položaj s katerim se srečujejo mladi iz osrednje Slovenije v marsičem različen od zamejskega. Posega Anton Ropa in Martina. Lisca sta bila tako usmerjena predvsem v asistenco in preventivno delovanje vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi. Anton Rop je izrazil mnenje, da so problemi mladih tudi problemi družbe v kateri ti mladi živijo. Obenem pa se v puberteti srečujejo še z drugimi specifičnimi težavani. Med najbolj pereCe probleme je vključil izobrazbo, zaposlovanje in neurejeno družinsko življenje. V drugem delu posega je beseda stekla o delu in ukrepih slovenske vlade na tem področju. Iz osebnih izkušenj je Črpal snov za svoj referat tudi Martin Lisec. Predstavil je projekt Skala, pri katerem že štiri leta sodelujejo salezijanci in strokovnjaki s področja mladinske problematike. Po menju predavatelja, je pred asistenco potrebna preventiva obenem pa še vztrajen dialog z mladimi in iskanjem motivacij za preraščanje kriz. V svojem bistvu, diametralno nasprotno, je mnenje, ki ga je izrazil Vojko Kocjančič. Slika o položaju v Zamejstvu, ki jo je posredoval slušateljem, je bila precej trpka. Nezadostna vzgoja, ekonomsko lagodje in pomanjkanje ambicij so mlado generacijo privedli do pasivnosti. V skladu s italijanskim trendom, se v zamejstvu daljša obdobje, ko mladi ostajajo pri starših, si ne ustvarjajo družine in ne stopajo v poklicne dejavnosti. »Kljub temu, da mladi zahajajo v razna društva se v večini primerov le ukvarjajo z dejavnostmi, ki jim jih organizacije nudijo, niso pa aktivni pri vodenju ustanov.« Na pomanjkanje konflikta med generacijama je opozoril Uroš Slamič. »Študentje v združenju študentskih gibanjih so v večini primerov le opazovalci, ne pa tudi gibalo družbenih sprememb.« Uroš Slamic je bil kritičen tudi do letošnjih Studijskih dne-vov. Po njegovem mnenju je letošnja Draga kljub naslovnemu razločevanju med državo in civilno družbo zašla v protislovje, ker je bila organizacija pobude, ki bi sicer sodila v okvir civilne družbe poverjena nekaterim političnim, Čeprav mladinskim organizacijam. Matejka Grgič POLITIKA / SPREMEMBE V ODBORU Pokrajina v rokah Finijeve stranke Sredina in Fona Italia počasi izginjata V odboru tudi ravnatelj zapora Coroneo Predsednik pokrajinske uprave Renzo Coda-rin je včeraj predstavil javnosti (na sliki-FOTO KROMA) tri nove odbornike, ki so Pietro Paolo Prudenzano, Luci- teža NZ pa je vsem pred očmi. Politična sredina, če je sploh kdaj kaj pomenila, počasi izginja, tako da postaja Pokrajina vse bolj stvar politi- čne domene Codarina (-KDC-CCD) in NZ, medtem ko igra Forza Italia, ki je sicer stranka relativne večine, v resnici vlogo statista. BAZOVICA / NA GMAJNI OB 15.URI Danes popoldne slavnost v čast prvim žrtvam črnega terorja Danes poteka 68 let odkar so fašisti na gmajni pri Bazovici po razsodbi posebnega sodišCa (prvi tržaški proces) ustrelili Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franca Marušiča in Lojzeta Valenčiča. Ob 15.-uri bo pri spomeniku ustreljenim žrtvam Mussolinijeve strahovlade tradicionalna spominska svečanost, ki jo, kot vedno, skupno prirejajo Zveza partizanov ANPI, Združenje nekdanjih deportirancev v nacističnih lagerjih ANED ter Vsedržavna zveza političnih preganjencev ANNPIA. Na slavnosti bodo spregovorili zgodovinar Sandi Volk, tržaški pokrajinski svetovalec Dino Fonda ter novoizvoljena go-riška občinska svetovalka Erika Jazbar. Popoldne ob 17.uri pa bo v cerkvi v Bazovici maša za žrtve prvega tržaškega procesa. Priložnostno misel bo podal podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin, maševal pa bo škofov vikar za slovenske vernike monsinjor Franc Vončina. NOVICE Danes spet železniški promet na progi Trst - Tržič Po dobrem mesecu dni bo danes ob 18. uri spet stekel železniški promet na progi Trst - Tržič, ki so ga prekinili 1. avgusta letos zaradi del v treh predorih (nabrežinski Bivio, Stivan in Sabliči), ki so sedaj primerni tudi za prehod vlakov, natovorjenih s tovornjaki. Med zaporo proge se je okrog 250 tisoč potnikov posluževalo avtobusov (našteli so preko 6500 voženj). Za dela so potrošili 6 milijard lir, katerim je treba prišteti še stroške za avtobuse, za vožnje preko slovenskega železniškega omrežja in nekatera druga dela. Skupno so potrošili okrog 10 milijard lir, kar je bilo predvideno. Ob vzpostavitvi prometa bodo na glavni postaji tudi odprli fotografsko razstavo, na kateri bodo prikazane vse faze preureje-vanja proge. Pištola-igrača v predsobi uradov tržaškega župana V predsobi uradov tržaškega župana Illyja so karabinjerji iz Ul. Hermet našli pištolo-igračo. Bila je ovita v časopis, agenti pa so posegli po dveh anonimnih telefonskih klicih, eden na operativno centralo samih karabinejrjev, drugi na dnevnik II Piccolo. Pred sedežem dnevnika pa je bil prav tako v časopis ovit saržer za pištolo, vendar brez nabojev. V Miramaru na ogled stari avtomobili Na sedežu turistične ustanove bodo v torek, 8.septembra predstavili pobudo za neke vrste javni natečaj za restavriranje starih avtomobilov, ki bodo kasneje na ogled v miramarskem parku. Ob tisti priložnosti si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi stare avtomobile znamke Zagato. ano Savino in Enrico Sbriglia. Prudenzano, ki pripada Krscansko-de-mokratskemu centru, bo skrbel za osebje, Savino (Forza Italia) bo vodil resor za proračun in finance, Sbriglia, ravnatelj Krajevnega zapora in pristaš Nacionalnega zavezništva pa bo odgovarjal za šolstvo. Ni znano še, komu bo Codarin podelil zelo pomembno odborništvo za kulturo po petkovem odstopu dosedanjega odbornika Manfredija Poilluccija, ki bi ga sicer predsednik včeraj formalno odstavil. Z njim prisilno zapušča odborništvo tudi vodilna funkcionarka, ki očitno ni bila po godu Finijevi stranki. Codarin je zanikal, da so te zamenjave odraz dodatnega zasuka na desno, okrepljena politična MOČAN NALIV / MEDTEM KO SO BILI NA KMETIH VESELI Preglavice zaradi dežja Na univerzi smer za slovenske učitelje Ravnatelji slovenskih osnovnih šol opozarjajo, da je bila v akademskem letu 1998/99 ustanovljena specifična smer za slovenske študente, ki razpolaga 36 mesti in sicer 18 na tržaški univerzi in 18 na videmski. Pravico do vpisa imajo kandidati: z opravljenim petietnim pedagoškim licejem, z opravljenim učiteljiščem in petim letnikom, diplomanti višjih srednjih Sol, diplomanti katerekoli univerzitetne študijske smeri, učitelji v rednem staležu (priznani so jim študijski krediti pri praktičnih vajah). Rok za vpis zapade 25. septembra. V slučaju presežka razpoložljivih mest, bodo morali kandidati opraviti sprejemni izpit (30. septembra). Gasilci so včeraj popoldne imeli polne roke dela zaradi močnega naliva, ki je marsikje povzročil precej preglavic, vendar o kakšni večji škodi ne poročajo. Kot običajno je voda zalila Miramarski drevored, zlasti pod železniškim mostom, predvsem v okolici pa je prišlo do številnih prometnih nezgod, v katerih na srečo ni bil nihče huje ranjen. Pred Seslja-nom pa je slabo vreme presenetilo dve jadrnici: posegel je čoln pomorske policije, jadralce so rešili z gumenjakom društva Pietas Julia, a jadrnici sta bili skoraj povsem uničeni. Dež pa AKTUALNA TEMA / POBUDA ČASOPISA NOVO DELO Jutri na Opčinah debata o priseljencih Navzočnost na soočenju napovedali številni strokovnjaki, upravitelji in politiki Združenje Novo Delo prireja jutri v sodelovanju s teritorialno enoto Levih Demokratov za Opčine in Bane javno debato na temo »Novi val priseljencev in njegov vpliv na teritorij« predvsem z namenom, da postreže prebivalstvu s podrobno sliko o problematiki in perspektivah, ki so vezana s tem problemom. Razprava bo ob 20.30 uri v konferenčni dvorani Kraške zadružne banke na Opčinah. »Mimo katerikoli polemike, menimo, da se je vprašanje priseljenstva spočetka načelo s precejšnjimi težavami: veliko dobre volje in truda, nekaj organizacijskih težav ampak predvsem zelo pomanjkljiva sredstva, kar je vplivalo negativno na prvi sprejem prišlecev in tako omogočilo polemike, špekulacije in nepotreben preplah«, so na predstavitvi pobude podčrtali njeni organizatorji. Prepričani smo - so dejali - da se je to lahko zgodilo zaradi površnosti poznanja te problematike. Problem je treba nasprotno postaviti na racionalne temelje, ga temeljito poglobiti, dobiti pravilno ravnotežje med interesi in željami vseh ter uresničiti primerne delovne pogoje za vse tiste, ki so pri tem na katerikoli način soudeleženi in jim s tem zagotoviti uspešno delovanje. Svojo navzočnost so napovedali številni upravitelji in politiki, med njimi senator Camerini, deželni svetovalec Zvech, tržaška občinska odbornika Fortuna Drossi in Pe-col Cominotto ter strokovnjaka Codega in Ravali-co. Pobudo so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili Igor Dolenc, Uroš Koren in Ace Mer-molja. Na sliki (FOTO KROMA): predstavitev jutrišnjega posveta. so pozdravili kmetovalci, saj je bil za nekatere predele že skrajni čas, da namoči izsušeno zemljo: v nekaterih vinogradih se je namreč trta že začela sušiti. Včeraj pa niso bili polno zaposleni samo agenti na cestah, temveč tudi na mejnih prehodih, zlasti pri Fernetičih. V jutranjih urah je bilo za vstop treba čakati tudi dve uri in pol, pri izhodu je bilo lažje. Popoldne so se razmere nekoliko izboljšale, vendar je bil promet še vedno povišan. Kot običajno je bil promet precej gost -na prehodu pri Rabojezu, medtem ko na Pesku ni bilo nič izrednega. O tekočem prometu so poročali tudi z mejnih prehodov v Sečovljah in na Dragonji, kjer so do 18. ure našteli okrog 7 tisoč vozil pri vstopu in približno prav toliko pri izstopu. UTAJE / PREISKAVA Najemnine so vnovčili, na davke pa so »pozabili- Prvi del kontrol, ki so jih finančni stražniki posvetili področju stanovanjskih najemnin, je prinesel na dan precejšnje davčne utaje: pri okrog 30 pregledih so ugotovili, da nista bili prijavljeni več kot dve milijardi in pol lir, izognili so se tudi plačevanju registrskega davka, ki bi za okrog 400 najemniških pogodb znašal okrog 100 milijonov lir. Finančni stražniki, ki so delali s sistemom navzkrižnih preverjanj podatkov, so se v glavnem usmerili v stanovanja, ki jih jemljejo v najem univerzitetni študentje, in sicer za obdobje 1992/97. V nekaj mesecev trajajoči preiskavi so morali proučiti res zelo veliko primerov, a okrog 800 štu- dentom, ki so za določeno obdobje živeli v Trstu, so naslovili tudi poseben vprašalnik. Na dan je prišlo, da so si lastniki pomagali na razne načine: nekateri sploh niso sestavili ustrezne pogodbe, drugi so jo sestavili, vendar je niso registrirali, nekateri so na primer do leta 1997 prijavljali znesek, ki ni presegal dva milijona in pol lir, ker je bilo za višje vsote predvideno plačevanje davka. Nekateri pa sploh niso plačevali registrskega davka, ker so v pogo-dbio napisali, da bo v celoti bremenil najemnika. Finančna straža bo s preverjanji nadaljevala, saj pravi, da se je s tem delo ukvarjalo razmeroma malo ljudi, rezultat pa je dokaj spodbuden. LASE/04 4^4 1* ' '' iS' * la perica " ^ R W'* M * '**■" ‘ ISO' W Novi modeli za nevesto ’98 . . . utrgaj prvi cvet. . . POROČNE OBLEKE TKANINE ■r — ! ■ ZA SVEČANE ivilM • M / % PRILOŽNOSTI Ulica Mazzini 26 - Trst - Tel. 040 631358 ^ M -.T ^ ' ■ Dnevi kmetijstva - ribištva - gozdarstva V TRŽAŠKO SEJMIŠČE 18., 19., 20., 21. septembra 1998 y NOVICE SDGZ vabi na ogled mednarodnega obrtnega sejma v Celju Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v sodelovanju s Trgovinsko zbornico in ostalimi tržaškimi združenji obrtnikov obisk Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, ki je s skoraj 250.000 obiskovalci najveCja sejemska prireditev v prostoru Alpe-Jadran. Obisk je predviden za petek, 18. septembra. Interesenti naj se Cimprej zglasijo v tajništvu Združenja. Priprave na 10-letnico Sklada Mitja Čuk Vzgojno-zaposlitveno središče in Sklad Mitja Cuk se pripravljata na proslavo desetietnice delovanja. Proslava bo 9. in 10. t. m. na Opčinah in sicer pod šotorom v parku Finžgarjevega doma. V sredo ob 14. uri bo srečanje vzgojnozaposlitvenih središč s to in onstran meje. Sledile bodo »Igre brez zaprek«, nato pa se bodo udeleženci zadržali na družabnosti, na kateri bo igral Zamejski kvintet. V Četrtek, 10. t. m., bo ob 19. uri družinsko srečanje, ki se ga lahko udeležijo vse družine, ki želijo s svojo prisotnostjo izraziti solidarnost središču in Skladu, istočasno pa spoznati družine s posebnimi potrebami in značilnostmi. Tudi v Četrtek bo udeležence zabaval Zamejski kvintet. Organizatorji pa bodo poskrbeli za mrzli bife. (N.L.) Danes 105. zborovanje društva Edinost Na sredini trga Zedinjenja Italije bo danes od 11.45 do 12.15 105. redno mesečno zborovanje na javnem prostoru, ki ga prireja politično društvo Edinost v znak protesta proti veC kot polstoletni zamudi pri izoblikovanju izvršilnih predpisov za 6. Člen ustave Italijanske republike, kar se tiče slovenske jezikovne manjšine, kakor tudi proti 43-le-tni zamudi pri izvajanju toCnih določil glede nar-stva slovenske manjšine Posebnega statuta z dne 5. oktobra 19-54 in proti 22-letmi zamudi pri izvajanju Osimske pogodbe z dne 10. novembra 1975. Prihodnjo nedeljo na Opčinah 50. Marijanski shod Današnja nedelja je vse slovenske vernike Tržaške škofije dan duhovne priprave na jubilejni, 50. Marijanski shod, ki bo na Opčinah prihodnjo nedeljo popldne. Tako kot so se verniki ob Mariji povezali v mesecu maju, na današnjo nedeljo prosijo Marijo: »Razlij svoj sveti blagoslov na našo zemljo in naš krov, da bomo narod Jezusov«. Prav pod tem geslom bodo potekale prireditve 50. Marijanskega shoda. V petek, 11. septembra bo ob 17. uri tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili knjigo »50 let pod varstvom Fatimske Matere Božje« in videokaseto o Marijinem romanju v mesecu maju. Ob 20. uri bomo knjigo in videokaseto pod šotorom v vrtu MarijaniSCa predstavili javnosti. V soboto, 12. septembra bo prav tako ob 20. uri, od šotorom v MarijanišCu koncert godb iz Doline, Proseka in Nabrežine. Predstavili bodo niz Marijinih pesmi. Na večeru bodo sodelovali tudi združeni pevci ZCPZ iz Trsta. V nedeljo, 13. septembra pa bo veliki, jubilejni shod ob 50. obletnici Marijinih procesij na Opčinah. Shod bo vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Pričakujemo veliko narodnih noš, skavtov, strežnikov, duhovnikov in vernikov. Procesija se bo od 15.30 odvijala po openskih ulicah in ob zvokih treh omenjenih godb in združenih pevcev končala pod šotorom v Ma-rjanišCu, kjer bo slovesna zahvalna sveta maša. V primeru slabega vremena bo vse pod šotorom v MarijanišCu s pričetkom ob 15. uri. (ZS) y^SSIEMB DRUŠTVO EDINOST / SPOROČILO ZA TISK Dežela naj postavi večjezične table Društvo se navezuje na dogodke v Pazinu Društvo Edinost je vCeraj poslalo v objavo naslednje sporočilo za tisk: »Ob tiskovni polemiki o italijanski napisni tabli na sedežu skupščine Istrske županije v Pazinu in izjavi predsednika izvršnega odbora Unione Italiana (»Toglierla e un’offesa alla convivenza«), je družbeno politično društvo Edinost naslovilo na predsednika Deželnega odbora Furlanije-Ju-lijske Benečije pismo, s katerim ga je spomnilo, da je 29. januarja 1997 predložilo prav njemu, v svojstvu predsednika Deželnega sveta peticijo, da bi osrednji sedeži deželnih uradov in ustanov imeli napise, razen v italijanščini, tudi v nemškem, slovenskem in furlanskem jeziku, periferični sedeži deželnih uradov in ustanov pa bi imeli napise tudi v jezikih priznanih jezikovnih manjšin, ki živijo na ozemlju posameznih volilnih okrožjih. Društvo spominja bivšega predsednika Deželnega sveta, da je skupaj z ostalimi elani predsedstva ravnal tako, da ne samo niso bili spoštovani roki za obravnavo peticije, ki jih je določal tedanji notranji pravilnik Deželnega sveta, temveč da še danes, veC kot leto in pol po predložitvi peticije, takih napisov ni nikjer v naši deželi. Društvo Edinost v svojem pismu nadalje izraža upanje, da bo Antonio-ne kot predsednik Deželnega odbora storil vse, kar je potrebno, da bodo deželni uradi in ustanove dobili napisne table tudi v jezikih priznanih jezikovnih manjšin, kot je društvo predlagalo v peticiji z dne 29.1.1997, in da ne bo veC razloga, da se prebivalci naše dežele sramujemo, da imamo deželno upravo, ki je barbarska v primerjavi z upravo Istrske županije v Republiki Hrvatski. To upanje pa temelji na dejstvu, da je prejšnja deželna uprava že sprejela predlog družbeno političnega društva Edinost in dala natisniti lepake za razglasitev izida volitev v deželni svet tudi v nemškem, slovenskem in furlanskem jeziku,« je še zapisano v sporočilu društva Edinost. BAZOVICA Mešani PZ Lipa uspešno končuje svojo drugo sezono Izteka se druga uspešna sezona MEPZ Lipa iz Bazovice. Skupina, ki je pred dvema letoma začela s petjem ob priliki prihoda novega župnika g. Žarka Škerlja v vas, se je solidno ohranila in celo pridobila še kakega pevca. Pod vodstvom požrtvovalne pevovodje prof. Tamare Ražem, je zbor širil repertoar, ki gre od sakralne glasbe, preko skladb različnih glasbenih obdobij do sodobnejših priredb in Črnskih duhovnih skladb. Zbor je nastopal na veC prireditvah: na koncertu, ki ga je prirdila ZCPZ v Kluturnem domu, na Prešernovi proslavi'v Boljuncu, ki jo je priredila takmajšnja osnovna šola in se tako SKLAD MITJA ČUK Jutri se bo na Opčinah začel tretji tečaj za ročno tkanje Jutri se bo na sedežu Sklada Mitja Cuk na Opčinah zaCe tretji tečaj za roCno tkanje, ki ga bo vodila naša umetnica s področja te roCne ustvarjalnosti Magda TavCar. Tečaj, ki ga prirejajo skupno z Vzgojnozaposli-tvenim središčem, bo trajal približno mesec dni in pol in bo obsegal 20 do 22 ur pouka, dvakrat tedensko v večernih urah. Poleg nekaj gojencev Vzgoj-nozaposlitvenega središča, so se v teCaj vpisale še štiri zunanje kandidatke, doma z OpCinin okolice. Ena od teh prihaja celo iz dolinske občine in je že obiskovala prejšnji teCaj ter si je tudi sama že nabavila potrebne statve. »TeCaj bo nudil udeleženkam osnove za izdelavo tkanin za oblačila, m s e* POKRAJINA TRST coop CAMERAHCOMMERCK) NDUSTRIAART1GIANAT0 EAGRtCOLTURA TRESTC FOCA210NE CASSA Dl RtSPARMK) DHRESTE C00PERAT1VE 0PERAIE TRIESTE, ISTR1A E FRIUU 16.-12. SEPTEMBER Nedelja, 6. september Sempolaj, Slivno Kuhinja rodov predstavitev zgibanke La Bavisella - na predlog Občine Devin-Nabrežina ob 21. uri Naselje Sv. Mavra Koncert lahke glasbe Allione/Vasgues Z00 EST Torek, 8. september ob 22.30 Repentabor, na Tabru Ulično gledališče (klovni, potujoči pripovedovalci in lutke) Burattini & Cantastorie Sreda, 9. september ob 20.30 Dolina Ulično gledališče (klovni, potujoči pripovedovalci in lutke) Burattini i Cantastorie ob 21. uri Zgonik, Sportno-kulturni center Poletni kino Tre uomini e una gamba La Bavisella ■ na predlog Občine Zgonik Četrtek, 10. september ob 20.30 Zgonik pred županstvom Ulično gledališče (klovni, potujoči pripovedovalci in lutke) Burattini S Cantastorie Petek, 11. september od 19.30 Milje, središčne ulice Ulično gledališče (spretnosti z ognjem) Burattini & Cantastorie ob 21.30 Milje Ognjemet Ognjeni nokturno La Bavisella ob 22.10 Milje Koncert tržaške ljudske glasbe Paolo Paolin e I Rocciosi ZOOEST Sobota, 12. september ob 20. uri Sesljanski zaliv Ulično gledališče (spretnosti z ognjem) Burattini S Cantastorie ob 22.uri Sesljanski zaliv Ognjemet Ognjeni nokturno La Bavisella ob 22.40 Sesljanski zaliv Koncert tržaške ljudske glasbe Gino 0'Eliso in llario Bontempo ZOOEST Brezplačen vstop na vse prireditve. Za informacije in rezervacije tel. 040/3220224 - fax 040/3221784 opremo hiše, tapiserij, torej predvsem za dekorativni del, ki ni pogojen s tehničnim znanjem, temveč bolj z okusom vsake posameznice, ki se za te vrste izdelave odloči,« nam je povedala Magda TavCar. Ves material za delo pri statvah bodo udeleženke dobile na tečaju, ki se bo, kot že pretekli dve leti, končal z razstavo izdelkov, ki bo v novembru. V preteklosti je bilo tkanje povezano z izdelavo narodnih noš in drugih okrasnih izdelkov. Zanimivo pa je, da so se z delom ob statvah ukvarjali predvsem moški, kajti delo je bilo precej naporno. TeCaj predstavlja tudi navezavo na naše kulturno bogastvo, saj vzbuja med našimi ljudmi vedno večje zanimanje njihova preteklost in postaja obujanje nekdanjih ohiCajev Čedalje pogostejše. Tega pa ni brez poznavanja načina dela naših prednikov, kakršno bo posredoval tudi ta teCaj. Neva Lukeš FINŽGARJEV DOM Opčine: Na pobudo MOSP jutri zamejski rock festival Jutri zvečer bo tržaški mladini na razpolago nadvse nova in izvirna glasbena pobuda. Z začetkom ob 19. uri se bodo pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah zvrstile nekatere obetavnejše domače mladinske rock skupine. Revijo z imenom Zamejski rock festival si je zamislila in samostojno izpeljala organizacija MOSP - Mladi pri odkrivanju skupnih poti. Na oder bo stopilo šest bolj ali manj poznanih tržaških skupin, vsaki izmed katerih bo na razpolago pol ure sporeda. Kraški ovčarji bodo predstavili svoje avtorske pesmi v slogu balkanskega rocka. Po raznoliki mešanici pop-rock silnic bodo segli Nuovi amici iz Trsta. Trše ritme punk-rocka bodo zastopali vnovič oživeli Moron Brothers in skupina Charge. Jutrišnja revija pa bo priložnost za prvi pomembni javni nastop za skupini Old Crow iz Brega in No Comment z OpCin, ki igrata tradicionalni rock. Omenjene skupine bodo torej zastopale različne sloge rock glasbe, tako da bo jutri slišati moderno lahko glasbo za vse okuse. Ob kroničnem pomanjkanju primernih glasbenih prostorov in prireditev, bo festival lepa priložnost za odmevnejši nastop mladinskih ansamblov in za medsebojno izmenjavo glasbenih izkušenj njih elanov, za tržaško mladino pa nova prilika za prijeten pozno poletni prijateljski shod. Ob glasbi bo poskrbeljeno za pijačo in prigrizek, manj pozornim obiskovalcem pa bodo na razpolago video igrice. Ker so si pri MOSPu ob tako izvirni pobudi prizadevali za prikladnost organizacije (naj omenimo tudi, da bo vstop na festival prost), si prireditelji pričakujejo številen obisk občinstva. Torej: mladi za mlade. Aleksi Jercog SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST prireja v šolskem letu 1998/99 dva tečaja za poklicno kvalifikacijo: dveletni tečaj za OPERATERJA NA RAČUNALNIKU V URADU (1.100 ur letno); dveletni tečaj za KUHARJE (1.200 ur letno). J tečaja sta namenjena mladim do 25. leta starosti z opravljeno nižjo srednjo šolo, □ obiskovanje in didaktični material sta brezplačna, 2 program vsebuje veliko praktičnih vaj in delovno prakso. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure. TRGOVINA MARTINA v DOLINI obvešCa šolarje, da ima na razpolago vse šolske potrebščine. V ponedeljek, 14.septembra bo trgovina obprta tudi popoldne od 16. do 19. ure. poklonila spominu F. Venturinija, na reviji Primorska poje v Postojni, v okviru prireditve Poletni koncert v Škocjanu in na proslavi ob 100-letnici ustanovitve KD Slovan na PadriCah. K uspešnim nastopom zbor prišteva tudi slovensko božično polnočnico, katero je v živo oddajala slovenska radijska postaja. Posebej velja omeniti zelo dobro uspel božični koncert v sodelovanju z mladinskim zborom Bazovica in z otroksim zborom Slomšek. V nabito polni bazoviški cerkvi, so bili občutki tako pevcev in recitatorjev kot poslušalcev, enkratno doživetje. Koncert je bil ponovljen tudi v šti-vanski cerkvi, kjer je snemala tudi slovenska radijska postaja. V sončni majski nedelji je zbor prepeval v Zgornjih Stranjah blizu Kamnika, v cerkvi, ki je zadnje Plečnikovo delo. S samostojnim koncertom se je zbor predstavil v prijetni cerkvici v Svetem pri Komnu. Dobra akustika je pripomogla k zbranosti in zadovoljstvu občinstva, kar je bila posebej cenjena krona delovanja te sezone, ki je imela kot glavni cilj prav samostojni koncert. Sezono so pevci zaključili na vaškem trgu -M’zarju skoraj z mala-dinskim zborom Bazovca v petek 17. julija. Med poletnim oddihom so si pevci nabrali svežih moti, saj kulturne delavce v Bazovici Čaka važno leto - 1999 bo namreč KD Lipa slavilo 100-letnico ustanovitve. Prav gotovo bo na proslavljanju imela pesem glavno vlogo zato kdorkoli bi želel pristopiti v vrste pevskega zbora, bo gotovo sprejet odprtih rok. O petju - priljubljeni pevski dejavnosti v Bazovici, bomo v prihodnjih dneh še poročali, saj velja omeniti tudi delovanje mladinskega pevskega zbora Bazovica, ki je v teh dneh spet zaCel z vajami. RAČUNALNIKI Project PIIC266-32/3.2 15"ekran in Win98 od 2.000.000 lir. Abonmaji, INTERNET Modemi US Robotics od249.000 lir. P&E project Informacije in naročila: S. Sosič - M. Grilanc Repentaborska, 28 Opčine tel.:040 21 44 72 e-mail: sosic@spin.it ZVEZA UPOKOJENCEV SPI - CGIL iz Rojana organizira 20. septembra 1998 izlet na otok Brioni z ladjo »marconi«. Informacije in ogled programa na sedežu zveze v Ulici L. Stock 9/a ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9.00 do 12.00. Tel. 040/420622 - 040/363336 - 040/911211 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 6. septembra 1998 EVELINA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 13.02 - Luna vzide ob 19.46 in zatone ob 6.12 Jutri, PONEDELJEK, 7. septembra 1998 REGINA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,3 stopinje, zračni tlak 1006,1 mb pada, vlaga 69-odstotna, veter 20,9 km na uro - ju-govzhodnik, nebo oblačno, Padlo je 2,4 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 69-letni Alberto Di Mattia, 94-letna Concetta Soliš, 60-letna Bruna Poro-pat, 85-letna Rachele Israel, 92-letna Aliče Labina, 74-letni Alberto Bevilacqua, 85-letna Emilia Cazulini, 92-letna Antonia Zucca, 95-letna Amelia Mosetti. D™ LEKARNE Nedelja, 6. septembra 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7, Ul. Costalun-ga 318/Ai m Giulia 14| "Idje - Mazzinijev drevored 1. Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 0 630213), Ul. Costalun j* 18/A (tel. 040 81326 Milje - Mazzinijev drevo) 1 (tel. 040 271124). Prosek (tel. 040 22514 225340) - s predhodnim efonskim pozivom in z n mm receptom. Lekarne odprte od 16 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalun-ga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040 225141 -225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015). Od ponedeljka, 7. do sobote, 12. septembra 1998 Normalen urnik lekarn oa 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661), Largo S. Vardabas-so - ex Ul. Zorutti 19 (tel. 040 766643), Zavije - Ul. Mavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorat-ti 19, Ul. Giulia 1, Zavije -Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 040 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TE LEVITA Urad za informacije K7.E-USL-tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8- ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure m Praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot Gabriella in Alberto Veliko sreče in medsebojnega razumevanja želijo vsi pri podjetju Koršič E3 ČESTITKE 30 let je že minilo, odkar je v repentabrski cerkvici zazvonilo. Olga in Živko sta se takrat vzela in njuna ljubezen Se do danes ni otopela. Se vsaj toliko potrpljenja in medsebojne ljubezni za nadaljnjih trideset! Neva in Peter, Lara in Fabrizio z Lodijem. Jutri, 7. septembra, bo praznovala 18. rojstni dan naSa NASTJA. Čestitamo ji in želimo vse najboljše mama, papa, Aljaž in Tajda. NASTJA MILIC iz Trebe bo postala jutri polnoletna. Ob tem pomembnem mejniku ji želijo vso srečo v življenju nonoti Bruna, Gigi, Milka in Sergij. Pridružujeta se Katja in Andreas. Jutri bo dopolnila 18 let najina sestrična NASTJA. Vse najboljše in da bi cim-prej naredila patent, ji Želita Tadjan in Janika. Voščilom se pridružujeta Igor in Darja. 7. septembra praznujeta PEPI in LIDIJA 40 let skupnega življenja. Se mnogo zdravja in sreče jima želijo družine BrišCik. Danes se v Grljanu poročita SILVIA BARTOLI in CORRADO GATTINO-NI. Da bi se Se tako naprej razumela in rada imela, jima želita prijateljici Erika in Kristina s starsi. Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot TAMARA in DAMJAN. Mnogo sreče in razumevanja jima vosci KD Rapo-tec. Danes v Sv. Križu naša mama, nona in pranona ANGELA STEFANČIČ slavi 90. rojstni dan. Ob tem visokem jubileju ji voščijo mnogo zdravja in veselja hčere Gabrijela, Angelina in Meri z družinami, vnuki Vladimir, Lucija, Igor in Ingrid z družinami, brat Maks, sestra Kristina in vsi, ki jo imajo radi. Pravnuki Mojca, Jasna, Matej in Ksenija ji pošiljajo kos poljubčkov. Nona Gabrijela in nono Mirko voščijo JASNI, ki je dne 28. avgusta slavila 5 let, in mali KSENIJI, ki bo imela 8. septembra eno leto, da bi bile vedno tako srčkane in vesele deklice. Voščila tudi TANJI, ki je slavila te dni rojstni dan. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Ama-re per sempre« r. Richard Attenborough, i. Sandra Bullock. EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »II dottor Dolittle«, i. Ed-die Murphy. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Ricominciare a vivere«, i. Sandra Bullock in Geena Rovvlands. AMBASCIATORI - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30, »Armageddon«, i. Bruce VVillis. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, »Sex Crimes«, i. Kevin Bacon, Matt Dillon, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, »Arma letale 4«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 3-15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15, »The patriot«, i. Števen Seagal. NAZIONALE 4-15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »L’albero delle pere«, i Valeria Golino in Sergio Rubini. MIGNON - ob 15.15, 16.30, 17.45, »Lhncantesi-mo dellTago 3, lo serignio magico«, risanka; 19.00, 20.30, 22.15 »Wishmaster - II signore delVdesiderio«, horror. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Tarzan e il mistero della citta perduta«, i. Gašper Van Dien. ALCIONE - 16.30, 19.00, 21.30 »Arancia Meccanica«, r. Stanley Ku-brick. "Z! OBVESTILA SZ SLOGA - Planinski odsek, prireja v okviru vsakoletne komemoracije Bazoviških junakov TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD - BAZOVIŠKI JUNAKI 1998, danes, 6. septembra 1998. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 8.30; odhod ob 9. uri iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in GroCane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koce na Jermancu (Kokoš); obisk koce (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokos (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda udeležite v Cim vfecjem Številu. MASA ZA BAZOVIŠKE ŽRTVE bo v cerkvi v Bazovici danes, 6. septembra, ob 17. uri. Maševal bo škofov vikar msgr. Franc Vončina. Priložnostno misel bo podal g. Miloš Budin. Vabljeni! TABORNIKI RMV se bomo zbrali (v kroju) pred spomenikom Bazoviških junakov, danes, 6. septembra, ob 14.45. DEKLIŠKI ZBOR DE- VIN obvešCa vse pevke, da bo prva vaja v novi sezoni jutri, v ponedeljek, 7. septembra, ob 20.30 na sedežu v Devinu. Vljudno vabimo nove pevke. ŽPZ L GRBEC, Skedenj-ska ul. 124, obvešCa vse pevke, da bo prva vaja v novi sezoni jutri, v ponedeljek, 7. septembra 1998, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vljudno vabimo seveda tudi nove pevke. NA PRAZNIK MARIJINEGA ROJSTVA bo sv. masa v cerkvi v Bazovici, v torek, 8. septembra, ob 20. uri. Maševal bo letošnji srebrnomašnik g. MILAN NEMAC. Po maši bo tradicionalna Marijina procesija z lučkami po vasi. KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju s Pokrajino Trst vabi na predvajanje filma TRE UOMINI E UNA GAMBA, v sredo, 9. septembra, ob 20.45 na odprtem pred Sportno-kultur-nim cenbom v Zgoniku. V primeru slabega vremena bo film v dvorani. MePZ VIŠAVA obvešCa, da bo prva vaja v sredo, 9. septembra, ob 20.30. Vabljeni vsi sedanji in tudi novi pevci. Tel. 040-422582. MPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA obvešCa vse pevce, da bo prva pevska vaja v Četrtek 10. septembra, ob 20. uri v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni so tudi novi ljubitelji petja. PLAVALNI KLUB BOR vpisuje v sezoni 98/99 v začetne in nadaljevalne plavalne tečaje otrok od 4. leta dalje ter rekreacijo za odrasle in mladino v večernih urah. Za informa-cije javite se od 18. do 19.30 vsak dan od 7. do 11. septembra na tel. St. 040-226203. VZS MITJA CUK in SKLAD MITJA CUK vabita na 10-letnico Vzgojnoza-poslitvenega središča Mitja Cuk v park Finž-garjevega doma na Opčinah: sreda, 9.9.1998, ob 14. uri, srečanje vzgojno-zaposlitvenih sredisc; ob 14.30 igre brez zaprek, ob 18. uri igra Zamejski kvintet. Četrtek, 10.9.1998, ob 19. uri Družinsko srečanje za vse, ki želijo izraziti solidarnost družinam s posebnimi značilnostmi in preživeti lep večer v njihovi družbi ob mrzlem bifeju in domači pijači, koncertu Godbenega društva Prosek ter razvedrilnih zvokih Zamejskega kvinteta. Informacije in rezervacije na tel. 040-212289 ali 040- 215220. AAOV VCMTITU TNTT obvešča vse pevce, da bo prva vaja v torek, 15. septembra, ob 20. uri v Domu A. Ukmar pri Domju. Vljudno vabimo seveda tudi nove pevce. Obenem obveščamo, da bomo imeli 2. oktobra važen nastop. Pridite! PREDSEDNIK DIJAŠKE MATICE sporoča elanom, da bo Izredni občni zbor podpornega društva DIJAŠKA MATICA v torek, 15. septembra, ob 20. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu, z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2. razprava, 3. sprememba statuta. Izrednemu občnemu zboru bo sledil redni občni zbor v istem kraju, ob 21. uri z dnevnim redom: 1. izvolitev novih organov, 2. razno. BI RADI PREPEVALI Z NAMI? MePZ F. VENTURINI vas prisrčno vabi na prvo pevsko vajo nove sezone, ki bo v torek, 15. septembra, ob 20.30, v kulturnem društvu F. Venturini pri Domju. DEKLETA PEVSKE SKUPINE F. VENTURINI vabijo vse nove in stare prijateljice na prvo pevsko vajo nove sezone, ki bo v Četrtek, 17. septembra, ob 19.30, v kulturnem društvu F. Venturini pri Domju. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA Z OPČIN je podaljšal rok za sečnjo drv za domaCo uporabo na jusarskih gozdnih površinah za sezono 1998/99. Openski upravičenci, ki nameravajo sekati drva v tej sezoni, so vabljeni, da predstavijo prošnjo do 15.9.1998 na tajništvu odbora, v novi občinski izpostavi na Opčinah v ul. Doberdob št. 20/3. GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« vpisuje nove gojence za Šolsko leto 98/99 do 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure, razen sobote. Informacije dobite na tel. St. 040/418605, Ul. Manna 29. Lanske gojence prosimo, da potrdijo vpis Cim-prej. KRUT prireja 7 oz. 14-dnevno bivanje v Sciacchi na Siciliji od 16. oktobra dalje. Vpis in informacije na sedežu krožka v Ul. Ci-cerone 8. Tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU je odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je ponovno odprta javnosti s sledečim urnikom: vsak torek in petek, od 14. do 18. ure. jH_______ IZLETI KROŽEK KRUT obvešča elane, da je na razpolago nekaj mest za izlet v Innsbruck na dresurno GeCtmrsSKOm tel. 0038666 - 549588 VODENI OGLEDI, SUPER EKIPA ANIMATORJEV, PLESI, IGRE, NAGRADE... na 6-dnevnem potovanju DUBROVNIK + KORČULA od 27.9. do 2.10.-685.000 lir Z LETALOM IZ LJUBLJANE! predstavo z lipicanci in z ogledom muzeja Swarov-ski. Informacije na sedežu krožka, v Ul. Cicerone 8 (tel. 040-360072). 40-LETNIKI dolinske občine organizirajo v nedeljo, 13. septembra »križarjenje z glasbo« po slovenski obali. Za informacije pokličite naslednje tel. štev.: 040 -231889 (Edvin), 820034 (Renzo), 383282 (Franko), 232116 (Ful-via). SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 13. septembra, izlet v Gardaland. Odhod iz Sesljana ob 6. uri. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. 040-2916110, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. ŽELITE SPOZNATI Capri, Amalfi, Sorrento, Neapelj...? Pridružite se nam od 23. do 27. septembra! Informacije do 6. septembra pri Carmen Kocman (tel. 040-208989). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 24.9.1998 izlet ob obisku pobratenega društva upokojencev Ilirska Bistrica v Doberdob (sprejem pri županu, položitev venca pri spomeniku padlim). Ker poteka letos 80 let od konca prve svetovne vojne, bomo obiskali prizorišče bojev in muzej na Vrhu sv. Mihaela. Vpis 15. septembra, ob 9. uri, na sedežu društva - Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360324. Vabimo člane, da se odzovejo in vpišejo na izlet s katerim vračamo gostoljubje pobRatenega društva, ki nas je gostilo julija letos. 50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Nabreži-na prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Poklici ob uri obedov na tel. št. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Sl ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA in KLASIČNEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da se pouk za dijake, ki so izdelali razred na osnovi ur. 266/97 (z »zvezdicami«) začne v sredo, 9. septembra, ob 8. uri. Udeležba pri pouku je obvezna. RAVNATELJSTVI DTTZG »Žige Zoisa« in DPZIO »Jožef Stefan« sporočata, da se bo pouk za dijake, ki so izdelali razred na osnovi ur. 266/97 (z »zvezdicami«) zaCel v torek, 8. septembra, ob 8 uri. Udeležba pri pouku je obvezna. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE - tajništvo Trst obvešCa, da bodo na pokrajinskem Šolskem skrbništvu podeljevali v naslednjih dneh suplence za poučevanje v otroških vrtcih in v osnovni Soli in sicer: jutri, 7. septembra, ob 11. uri bodo podeljevali suplence vzgojiteljem, ki so vključeni v lestvice specializiranih za poučevanje prizadetih otrok; v sredo, 8. septembra, ob 10. uri bodo podeljevali suplence učiteljem, ki so vključeni v lestvice specializiranih za poučevanje prizadetih učenčev, ob 11. uri pa bodo podeljevali suplence učiteljem, ki so vključeni v pokrajinsko lestvico suplentov in ki imajo na lestvici 32 ali veC točk. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE obvešCa, da je v zvezi z uvedbo nove glasbene smeri na nižji srednji Soli Sv. Ciril in Metod tržaško šolsko skrbništvo odredilo, da zapade rok za predložitev prošenj za vključitev v seznam usposo-blejnih za poučevanje klavirja, klavirske harmonike, kitare ali prečne flavte dne 15. septembra 1998. ProSnje na nekolkovanem papirju sprejema tržaško skrbništvo, ul. Cumano 2. Prosilci naj v prošnji izjavijo, da so slovenskega maternega jezika. URAD SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30. 3.9.1995 3.9.1998 Ob 3. obletnici smrti naše drage Zofije Knez por. Zobin se je z bolečim srcem spominjajo mož Luciano, sin Marino, hčeri Letizia in Luciana z družinami Mačkolje, 6. septembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none Anemarije Križmančič vd. Comari se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način pocastih njen spomin. Posebna zahvala naj gre zdravnikoma Danijelu Žerjalu in Franku KrižmanCiCu, župniku Žarku Škerlju ter MePZ Lipa in Tržaškemu oktetu. Svojci Bazovica, 6. septembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi mame in none Marije Prasel vd. Kocjan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahirala darovalcem cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru, MPZ Valentin Vodnik ter dr. E. Kos za vsestransko zdravniško pomoC. Dolina, 6. septembra 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Alberto Bevilacqua ZAMARIC Žalostno vest sporočajo žena Ada, hčerka Alberta z možem, sin Savino/Z družino, snaha Marija in ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 8. septembra, ob 9.20, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v barkovljansko cerkev. Barkovlje, Edmonton, 6. septembra 1998 Žalovanju se pridružujejo Franko, Nela in Attilio Ob izgubi dragega oCeta izrekajo Savinu in družini iskreno sožalje uslužbenci in novinarji Primorskega dnevnika Ob izgubi dragega očeta se pridružujejo žalovanju Savina in družine delovni kolegi ter uradniki podjetja Edigraf ZAHVALA Nevo Corbatti Iskreno ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega. Posebna zahvala župniku Antonu Be-denCiču, cerkvenemu pevskemu zboru, Tržaškemu oktetu, ki je svojemu prijatelju in bivšemu sopevcu Čustveno zapel v slovo, prijatelju Borisu Pangercu za ganljiv pozdrav, osebju restavracije Furlan ter vsem nosilcem in darovalcem cvetja. Svojci Repentabor, Boršt, 6. septembra 1998 8. obletnica smrti Fulvio Mauri Živeti v srcih tistih, ki so ostali, pomeni nikoli ne umreti. Družina Trst, 6. septembra 1998 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Sonje Štor se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Opčine, 6. septembra 1998 PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV OB 68. OBLETNICI USTRELITVE danes, 6. septembra 1998 ob 11. uri polaganje vencev na pokopališču pri sv. Ani v Trstu ob 15. uri osrednja proslava ob spomeniku na bazoviški gmajni ob 17. uri zadušna maša v bazoviški cerkvi S, v petek, 11. septembra 1998 ob 16. uri proslava ob spomeniku v Prešernovem gaju v Kranju ZADRUGA BAN in SKD GRAD uabita na tradicionalno ŠAGRO POD KOSTANJI danes, 6. septembra ob 16. uri odprtje kioskov ob 20. uri ples z ansamblom KVINTET Ml DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI Vabljeni! 33. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 98 Park Finžgarjevega doma na OPČINAH Danes, 6.9., ob 9. uri sv. maša ob 10.30 dr. Rudi KONCILIJA HREPENENJE PO SVOBODI -GONILNA SILA KULTURE ob 16. uri: dr. JOŽE PUČNIK: SPRAVA KOT IZHODIŠČE ZA CIVILNO RAST SLOVENCEV IZ NARODA V DRŽAVO VZS MITJA CUK in SKLAD MITJA CUK vabita na 10-letnico Vzgojnozaposlitvenega središča Mitja Čuk v park FinZgarjevega doma na Opčinah sreda 9.9.1998 ob 14. uri srečanje vzgojnozaposlitvenih središč ob 14.30 igre brez zaprek ob 18. uri igra Zamejski kvintet četrtek, 10.9.1998 ob 19. uri družinsko srečanje za vse, ki želijo izraziti solidarnost družinam s posebnimi značilnostmi in preživeti lep večer v njihovi družbi ob mrzlem bifeju in domači pijači, koncertu Godbenega društva Prosek ter razvedrilnih zvokih Zamejskega kvinteta Informacije in rezervacije na tel. St. 040-212289 ali 040-215220 Marko Sosič: BALERINA, BALERINA igra Lučke Počkaj - režija Branko Završan Predstava v SEŽANI, jutri, 7. t.m., ob 20. uri ----------------v okviru-------------- MEDNARODNE LITERARNE NAGRADE VILENICA 98 ŽUPNIJA DEVIN FANTJE IZPOD GRMADE DEKLIŠKI ZBOR DEVIN vabijo na Koncert sardinskega zbora Citta di Sinnai vodi C. Maxia Večer bo uvedel zbor Renato Portelli iz Mariana, ki ga vodi F. Pettarini. Koncert bo v četrtek, 10. septembra, ob 20.30, v novi cerkvi v Štivanu. SKD IGO GRUDEN vabi na ogled veseloigre Marjana Marinca POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO v izvedni amaterskega gledališča DPD Svoboda iz Loške doline Predstava bo v domu Albert Sirk v Križu v petek, 11.9.1998, ob 20.30 DEKLIŠKI ZBOR DEVIN obvešča vse pevke, da bo prva vaja v novi sezoni jutri, 7. septembra, ob 20.30 na sedežu v Devinu. Vljudno vabimo nove pevke. SD BREG se iskreno zahvaljuje domačinom iz Prebenega in vsem, ki so pripomogli k uspehu društvenega praznika. PRIREDITVE MOSP obvešča, da bo jutri, v ponedeljek, 7.9.1998 prvi Zamejski rock festival. Igrale bodo razne skupine s Traškega, med katerimi tudi KRAŠKI OVČARJI in MORON BROTHERS. Vsi ljubitelji pravega rocka ne smejo zamuditi te priložnosti. Začetek ob 18. uri v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ul. 86. Poskrbljeno bo za pijačo. Festival bo operacije Q _ NARIA FieraPordenone kijlič uspešne izbire 5/13 september ’98 urnik, delavniki: 16.00»23.00 sobota in prazniki: 10.00>23.00 nedelja 13/9: 10.00-21.00 CRUP OSSt W RISPARMIO Dl IDIM E PORDENONE SM internet: t www.fierapordenone.it | E-mail: S:-:-fierapn@fierapordenone.it A OTTICA 9 TOMASIM 1 I s pod šotorom in se bo odvijal ob vsakem vremenu. Vstop prost. SKD IGO GRUDEN vabi na ogled veselogire Marjana Marinca POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO, v izvedbi amaterskega gledališča DPD Svoboda iz Loške doline. Predstava bo v domu Albert Sirk v Križu, v petek, 11.9.1998, ob 20.30. 50. JUBILEJNI MARIJANSKI SHOD - v petek, 11. 9., ob 20. uri pod šotorom v Marijanišču na Opčinah predstavitev brošure ob 50. Marijanskem shodu, video recital o letošnjem romanju kipa fatimske matere božje v mesecu maju in s tem povezana razstava fotografij. V soboto, 12. 9., ob 20. uri: KONCERT MARIJINIH PESMI. V nedeljo, 13. 9. JUBILEJNI SHOD, ki ga bo vodil tržaški škof msgr. EVGEN RAVIGNA-NI. Shod se bo pričel ob 15. uri v cerkvi na Opčinah, ob 15.30 procesija po vasi. MALI OGLASI tel. 040 7786333 BLED - apartmaji za več kot 3 dni, 1500 Sit na osebo na dan. Rezervacije na tel. 0038664/741016. PRODAM nerabljeni pokončni klavir. Tel. 040-572612. ZARADI SELITVE prodam kompletno dvoposteljno otroško sobo v odličnem stanju. Tel. št. 040-212450 od 19. do 21. ure. FRIZERSKI SALON v dolinski občini išče izkušeno delavko ali vajenko z veseljem do tega poklica. Tel. 040-228807 - v ponedeljek in torek od 12. do 20. ure, v četrtek, petek in soboto od 9. do 17. ure. SLUŽBO dobi gospa-gospodična v Euro restavraciji v Palače Hotelu v Gorici. Potrebna strokovnost in znanje jezikov. Ponudbe poslati na Fax št. 0481-31658. PRODAM stroj za pomivanje kozarcev, primeren za osmico. Tel. 040-228117. PRODAM KNJIGE za 1A razred Znanstvenega licej® Tel. 040-912772. ISCEM KNJIGE za 1. razred šole J. Stefan -elektronski operater. Tel. 040-213958 (Simon). PRODAM grozdje na trti, približno 700 kg, malvazijo in vitovsko. Tel. 040-228967 ob uri obedov. PRODAM po zelo ugodni ceni dva 600-litr-ska soda iz fiberglasa, plastično kad (10 hekt.J, stiskalnico (premer 75 cm) ter mlin na električni pogon. Tel.: 040-231952, od 17. do 18. ure. ODDAM dva mesec in pol stara psička. Tel. 040-226353. V KOLUDROVCI prodam grozdje. Zaželjene rezervacije. Tel. 040-2296038. PRODAM belo in Črno grozdje za vino. Tel.: 0481-78279, ob uri kosila. PRODAM tri 15-hekto-litrske betonske vinske sode. Tel: 0481-78066. PRENOSNI TELEFON Nokia sem izgubil na Pa-dricah ali v Bazovici. Poštenega najditelja prosim, da poklice na tel. St. 040-226717. NA KRASU ali v okolici išCem stanovanje ali hišo v najem. Tel. 040-225288. PRODAM dva vinograda (enega ob morju, drugega nad Grljanom). Tel. 0347/6791719. PRODAM grozdje (malvazija) na trti. Tel. št. 040-225973. V SOVODNJAH, v ulici Bergomas sta se izgubili Črna in tigrata muca. Informacije na št. 0481/882057. ■ BARI 16 42 4 82 20 CAGLIARI 88 44 80 72 23 FIRENCE 24 62 82 65 54 GENOVA 6 38 44 52 61 MILANO 23 9 39 75 74 NEAPELJ 20 52 5 40 59 PALERMO 87 68 83 84 26 RIM 15 86 57 87 88 TURIN 47 38 75 16 81 BENETKE 77 42 66 76 10 H Qj iBB H IHMIM m* Nagradni sklad 8.559.891.160 - lir Brez dobitnika s 6 ali 5+1 Jackpot 7.172.256.030. - lir 27 dobitnikov z 5 točkami 79.258.300. - lir 2.443 dobitnikov s 4 točkami 875.900,- lir 89.492 dobitnikov s 3 točkami 23.900,- lir PRODAM trgovino s sadjem in zelenjavo. Tel. 040-572655 po 16. uri. ISCEM KNJIGE za 1. razred Trgovskega zavoda. Tel. 040/231405. KUPIM KNJIGE za IB razred znanstvenega liceja. Tel. 040/213088. ELEKTROMEHANIC-NA delavnica v Banih bo zaprta za dopust od 30.8. do 13.9. DVA MESECA stara muca bele in sive barve išče nov dom. Tel. 040- 212547. URADNICO išče podjetje. Zahteva se diploma Trgovske višje šole, prevozno sredstvo, dobro poznavanje računalnika in nekaj delovne prakse. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod šifro »URADNICA«. 23-LETNO DEKLE išCe zaposlitev kot otroška varuška. Zainteresirane naproša, da bi v popoldanskih urah telefonirali na št. 0038666/81502. PRODAM OPEL ASTRA 1600 GT, 96.000 prev. km, letnik oktober ’92, ABS. Cena po dogovoru. Tel. 040/229463. PRODAM motorno kolo grillo piaggio, v dobrem stanju, za 600.000 lir. Tel. ob uri obedov na št. 040/228609. PRODAM zemljišče 700 kv.m. Tel. 040/822884 ob uri obedov. KNJIGE za 1. razred šole Jožef Stefan - Kemijsko biološki operater kupim ali si jih sposodim. Tel. 040-327157 (Tjaša). KMEČKI TURIZEM je odprt pri Ostrouški, Zagradec 1. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob Četrtkih. KMEČKI TURIZEM je odprt pri Slavku in Elviri Švara (Trnovca 14). Tel. 040-200898. OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in Črno vino. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. OSMICO ima v Lonjerju Zvonimir Lorenzi. Toči vitovsko in refošk. Poskrbljeno za prigrizek. OSMICO ima Romano Škabar - Repen 91. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICA je odprta v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICO ima Drejce Ferfolja v Doberdobu. Toči belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. OSMICA je odprta v Križu št. 202, pri SimCe-vih. -Alfi, CENTRO STUDI FERMI EVROPSKA VIŠJA ŠOLA ZA PREVAJALCE IN TOLMAČE »JAMES JOVCE« TRST Triletna univerzitetna diploma priznana na evropskem nivoju JEZIKOVNI LICEJ - TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD URADNO PRIZNANA Sedež usposobljenostnih izpitov in mature NADOKNADENJE ŠOLSKIH LET Znanstveni - klasični - jezikovni licej Trgovski tehnični zavod - za geometre - za otroške negovalke TRST - Ul. Lazzaretto Vecchio, 24 Tel. 040/307416 - 307440 - 301626 Fax 307416 www.CentroStudiFermi.it e-mail: fermits@tin.it ^GORICA / NEUGODNA DEMOGRAFSKA GIBANJA Vsak dan po en občan manj Število prebivalcev se je od začetka leta do konca julija znižalo za 194 oseb Vsak dan ima Gorica snaga prebivalca manj. Ob koncu leta to pome- od 300 do 400 prebivalcev manj. Pojav je Prisoten že kar precej Ist in, kot kaže, se bo treba s tem sprijazniti. p° podatkih, ki smo jih zbrali v občinskem uranu za statistiko in ki se nanašajo na prvih sedem mesecev letos, se je število prebivalcev v občini, takih, ki imajo tu stalno bivališče, zmanjšalo za 194. Z izjemo julija, ko so zabeležili pozitiven saldo t+22) so z negativnim Predznakom podatki za vse druge mesece. Naj-nolj neugodni so za junij, ko se je število prebivalcev znižalo kar za M oseb. V goriski občini je bito 31. decembra lani registriranih 37.442 občanov (17.771 moških in 19.671 žensk), 31. julija Pa se je to Število zmanjšalo na 37.248 117.672 moških in 19.556 žensk). V prvih sedmih mesecih se je rodilo samo 126 otrok, medtem ko je bilo smrtnih primerov 327. Razmerje se že nevarno približuje 1:3. Najmanj rojstev so zabeležili v februarja (rodilo se je le 13 otrok) največ pa v marcu m juliju (obakrat po 23 otrok). Smrt je najmanj kosila januarja (37 primerov), največ pa junija 155 primerov). Sicer pa je umrlo okrog 50 ljudi vsak mesec. Živahni so bili migracijski tokovi. Število na novo vpisanih obca- 8°k- znaSa’ zmeraj za obdobje januar - julij 444, iz seznama občanov s stalnim bivališčem pa so Črtali pa 390 oseb. Razlika pa nikakor ne more nadomestiti skrajnega razkoraka med številom rojenih in številom smrtnih primerov. Največ oseb se je v občino priselilo v juliju (96) februarju (80) in marcu (66). Izseljevanje je bilo najbolj živahno februarja (79), marca (78) in junija 73. Ce se bodo nadaljevali trendi, značilni za prvo polletje, bo Gorica ob koncu leta komaj dosegla 37 tisoč prebivalcev, ob prehodu v novo tisočletje pa nadalnjih 300 do 400 oseb manj. GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI GORICA V RAZDOBJU JANUAR-JULIJ 1998 rojstva smrti priselitve odselitve januar 16 37 57 53 februar 16 48 80 79 marec 23 51 66 78 april 15 53 54 50 maj 19 40 43 53 junij 17 55 48 73 julij 23 43 96 54 skupaj 129 327 444 440 POSVEČEN JE 50-LETNICI ZAČETKA GRADNJE NOVE GORICE »V korak s časom« zbornik o prostovoljnem delu slovenske mladine 1945-1990 Prinaša prispevke kakih 60 avtorjev, nekdanjih brigadirjev V Novi Gorici bo v soboto, 12. t.m. vseslovenski shod brigadirjev vseh mladinskih delovnih brigad. Srečanje, ki ga prirejajo koordinacijski odbori - v vsej Sloveniji jih je okrog 30 - posvečajo 50-letnici začetka gradnje mesta. Prav mladi so namreC v letih 1947 in 1948, pa tudi kasneje, s prostovoljnim delom postavljali temelje novemu središču Primorske, zaceli spreminjati nekdaj zamočvirjeno in opuščeno območje ob Kornu v urejen in opremljen prostor. Kasneje pa so pomagali pri gradnji železniških prog, cest, elektrifikaciji. Srečanja se bo udeležil tudi predsednik Milan KuCan. V okvir prireditev ob obletnici mesta in občinskem prazniku pa sodi tudi izdaja zbornika V korak s Časom, s podnaslovom Slovensko mladinsko prostovoljno delo. Izšel je prav te dni, po večletnem prizadevanju Koordinacijskega odbora Klubov MDB. Založnik je Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Knjigo so v Četrtek zvečer predstavili na srečanju v dvorcu Vogrsko, kjer sta po uvodnem nagovoru ravnatelja goriške knjižnice Franceta Bevka Rajka Slokarja, spregovorila urednik Tomo Martelanc ter Članica uredniškega odbora Tilka Blaha. V zborniku je nad 60 prispevkov skoraj prav tolikšnega števila avtorjev, nekdanjih brigadirjev. Knjiga je zbornik v pravem pomenu besede, saj najdemo v njej dokaj različno gradivo, od pregleda o poteku in pomenu mladinskih delovnih akcij, do zapisov in spominov, pesmi, preglednic (Čeprav nepopolnih) in celo brigadirskega humorja. ”Slo nam je zato, da v zborniku predstavimo nekakšen presek dogajanj v razdobju od 1945. do 1990. leta, da obenem preko objave pesmi, vtisov in drobnih utrinkov podamo vzdušje, ki je prevevalo na ti- GLASBA / ZA NAGRADO "RODOLFO LIPIZER" soCe mladih, ki so hoteli pomagati pri obnovi porušene domovine, hitrejšemu razvoju manj razvitih območij, ljudem v stiski”, sta poudarila govorca. Največ težav je bilo pri zbiranju gradiva. Arhivi so neurejeni in pomanjkljivi, za nekatere akcije jih pa sploh ni, Čeprav se bo dalo v prihodnje marsikaj spopolniti, sta povedala govorca. Izdaja zbornika je namreC sprožila zanimivo in v marsičem nepričakovano reakcijo: zaceli so se oglašati številni nekdanji brigadirji, ki hranijo zanimivo gradivo, predvsem slikovno, ki ga pogrešamo v tem prvem zborniku. Prvem, ker se bo pobuda, da bi pomemben doprinos slovenske mladine različnih generacij ustrezno dokumentirali in obenem posredovali dragoceno izročilo, da je solidarnost, Čeprav v drugačnih oblikah in pogojih, potrebna tudi v današnji družbi. (VK). NOVICE Slovesen začetek 17. natečaja Sinoči že tudi prvi krog nastopov - Letos rekordno število violinistov GRAD / RAZSTAVA Sklenil se je 2. simpozij o urejanju skupnega prostora Z odprtjem zanimive razstave in zaključnim srečanjem v grofovi dvorani se je včeraj sklenil drugi mednarodni seminar za študente arhitekture na temo načrtovanja skupnega prostora, ki ga ločuje meja. . rencevali so seveda stvarnost sosedskih mest Gorice !n Nove Gorice ter ob upoštevanju zbranih podatkov u 1 izdelali nekaj predlogov. Sad štirinajstdnevnega i e ? )e tudi razstava v grofovi dvorani na gradu (od 0 er je posnetek - foto Bumbaca). Pri pobudi je sode-°Yakakih trideset študentov arhitekture zlasti iz vz °dneovropskih držav, ki so delali pod mentorstvom priznanih profesorjev in arhitektov. Tradicionalni sprevod vKiminu Danes se bo v Kr-minu odvijal tradicionalni sprevod v starih oblačilih iz obdobja renesanse, in ki spominja na cesarja Maksimilijana 1 in njegov edikt. Prireditve so se pričele sicer že sinoči. V palači Locatelli poteka razstava meteoritov, fosilov in školjk, v ulici Matteotti razstavlja slikar Franco Mauro, v ulici Pe-scheria pa je razstava medu. Današnji sprevod se bo pričel ob 15.30, oblikovale ga bodo skupine iz Pušje vasi, Friesacha in Krmina ter iz Bratislave in Luga di Ro-magna. Po sprevodu, ki se bo odvijal po ustaljenem scenariju, bo na sporedu turnir v sabljanju in bojnih veščinah, ki bo gotovo navdušil zbrano publiko. Ilegalni priseljenci še prihajajo Val ilegalnih priseljencev se nadaljuje. Včeraj so na policiji obravnavali dober ducat primerov. V večini je šlo za ilegalne priseljence iz vzhodnoevropskih držav. V zadnjem Času prihaja zlasti veliko Makedoncev. V Policijskim organom v Sloveniji so tako vrnili deset pribež-nikov, med katerimi je bilo kar šest Makedoncev. Treh romunskih državljanov pa slovenska policija ni hotela sprejeti, zato je go-riška kvestura izdala odlok s katerim so bili prisiljeni na vrnitev v domovino. Pospremili so jih v Rim in Benetke, kjer so jih vkrvali na prvo letalo za Bukarešto. Nekaj primerov še preučujejo. V deželnem avditoriju so včeraj dopoldne slovesno o tvorili letošnji sedemnajsti mednarodni violinski natečaj za nagrado “Ro-dolfo Lipizer”. Začetno slovesnost je uvedel predsednik združenja Lipizer Lorenze Qualli, ki je podčrtal visoko kakovostno raven natečaja, ki je imel letos rekordno število vpisov, opozoril pa na negativno stran sicer odmevne pobude, ki zadeva financiranje. Izrazil je tudi upanje glede skorajšnje odobritve zakonskega osnutka, ki predvideva javne podpore tovrstnim prireditvam, s Čimer bi bilo gotovo olajšano organizacijsko delo tudi pri mednarodnem natečaju Lipizer. Qualli je tudi poudaril, da pomeni natečaj odskočno desko do samostojnega koncertiranja. Marsikateri zmagovalec iz prejšnjih sezon je sedaj uspešen koncertant. Za Quallijem so pozdravili odbornik za kulturo goriške občine Antonio Deve-tag, pokrajinski odbornik Vincenzo Sfiligoi, deželni odbornik za kulturo Fran-zutti, senator Mitja Volčič in poslanec Mario Prestam-burgo. Nazadnje je nekaj misli o poteku natečaja izrazil tudi predsednik ocenjevalne komisije, priznani italijanski skladatelj Sylvano Bussotti. Uradnemu delu je sledila simbolična otvoritev in nato je komisija ugotovila prisotnost violinistov, ki bodo nastopili. Tekmovanje se je začelo že v večernih urah s prvo preizkušnjo, ki predvideva med drugim tudi obvezno izvedbo Lipizerjeve etude št. 18 za violino. (Foto Bumbaca - z včerajšnje uvodne slovesnosti). mo4ka %Prej je v Rusiji vso podjetniško dejavnost nadzorovala diktatorska država, danes pa se je položaj obrnil na glavo: zdaj namreč podjetja kontrolirajo državo.« Tako je v komentarju o ruski krizi pod naslovom Kapitalisti in banditi zapisal mednarodni finančnik George Soros in podal tudi konkretni primer: »Boris Bere-zovski, eden izmed kapitalistov-ban-ditov, razmišlja približno takole: Kupili smo državo in ta mora zdaj ubogati nase ukaze; prej smo kradli državne dobrine, potem pa kar državo samo in tako smo zdaj njeni lastniki.« Da se Soros, nedvomno dober poznavalec ruskih razmer, ne moti, potrjuje Se bolj neposredna priča, Sef državne varnosti (nekdanje KGB) Vladimir Putin, ki je na avdiciji v senatu ocenil, da organizirani kriminal nadzoruje do 40 odstotkov bruto notranjega proizvoda in neposredno upravlja veC deset tisoč podjetij. Njegova služba preverja položaj približno 2.500 naj višjih državnih funkcionarjev, ki so osumljeni korupcije. Dejstvo, da je bil prav te dni aretiran podminister za finance Vladimir Petrov, ki ga dolžijo, da je za usluge neki veliki banki pokasiral ogromno vsoto denarja, je le zadnji iz cele vrste epizod, ki potrjujejo Sorosove obtožbe. Tisto, kar je zdaj, ko je v ruskem loncu močno zavrelo, najlažje, je seveda obtoževati Borisa Jelcina. Car Boris, kot ga zahodni mediji Ze dolga leta nazivajo, je »zafural Rusijo«, s svojo skoraj neomejeno oblastjo je vedril in oblačil vsa ta leta tranzicije, ki so pretekla cisto brez haska, in ponudil kritje rejenemu sloju divjih novokapitalistov. Ti so razdejali Se tisto, kar je po sedemdesetih letih realsocialističnega pustošenja gospodarstva ostalo. Pri tem mu je izdatno pomagal Zahod, posebno Bela hiša v VVashingtonu, ki ji v sedmih letih po padcu Sovjetske zveze ni uspelo najti nobenega drugega sogovornika kot zgolj alkoholu naklonjenega in bolnega stanovalca kremeljskih soban. V komentarjih na ruske teme, ki jih je te dni poln svetovni tisk, najdemo najrazličnejše analize, razlage, nasvete in recepte. Raziskovalci vzrokov za zlom ruskega gospodarstva in za globoko politično krizo iščejo korenine v preteklosti, v carizmu in revoluciji, v geograf-sko-klimatskih značilnostih te neizmerne dežele, v pravoslavni religiji, v psiholoških posebnostih »fatalistične slovanske duSe« in v nje- PO AMERIŠKO-RUSKEM VRHU Opustošena Rusija je zdaj še bolj sama Vlasta Bernard ni »iracionalnosti«. Nihče si sicer ne upa naravnost napisati, da so vzroki tudi v nagnjenosti Rusov h kriminalu, v ruski mafiji, kajti tovrstne favne ne manjka tudi v drugih državah, ki se sicer kitijo z racionalnostjo in omiko. In ker smo v Italiji, se nam primerjava kar sama po sebi vsiljuje... Težko bi pritegnili tudi tistim, ki trdijo, da je za ruske tegobe kriv Zahod, njegove multinacionalke in globalizacija sveta. Ali z drugimi besedami: ko je bilo slabše, je bilo boljše. Dobri stari Časi torej, ko ni bilo tržnega gospodarstva in so delavci v državnih podjetjih prejemali plače ne glede na to, ali so kaj proizvedli. Gospodarstvo je bilo planirano, plan je bil po nenapisanem pravilu vedno presežen, država pa je poCasi, a nezadržno drsela v propad. Vse premise za zlom sovjetskega sistema, ki ga ni uspel kontrolirati niti sicer moder politik kot je Grobacov, so torej v njem samem, ker se je izrabil od znotraj. Po padcu berlinskega zidu in zmagi ruske inaCice demokracije in trga, se je pod Jelcinovo taktirko začelo obdobje tranzicije, težkega prehajanja v nov sistem, Id si ga je večina evropskih Rusov predstavljala kot blagostanje in konzumizem, medtem ko je za oddaljene prebivalce azijske province pomenil predvsem Se trse življenje. Nekdanji veljaki socialističnega gospodarstva, direktorji velikih državnih podjetij in sistemov so prehod na tržno ekonomijo razumeli kot enkratno priložnost, da so si v privatizacijskem procesu zagotovili zajeten osebni delež bogastva, s katerim so upravljali. Viktor Cer-nomirdin je eden od najbolj razvpitih primerov takega ravnanja: govori se, da je >tx milijarder, to pa gotovo ni postal v Časih Sovjetske zveze. Človek seveda ne razume, kako je mogoče postati bajno bogat kar Cez noc, ne da bi zadel na loteriji... Tisto, Cesar ni uničil realsociali-zem - to pa so predvsem neizmerna naravna bogastva in podjetja, ki jih izkoriščajo - so si torej razdelili tisti, ki so hib Ze v prejšnjem režimu pri koritu, in tisti, ki so našli pot do korita z vzponom novih veljakov. Kadar lačen pride do hrane, pa navadno nima Časa misliti na to, kako si jo bo prihranil za jutri, ampak si pri priči dodobra napolni želodec. Tako nekako velja za nove ruske bogataše, ki jim Se na misel ne pride, da bi vsaj del svojega premoženja namenili proizvodnim vlaganjem. Raje hlastajo po osebnem standardu, kakršnega so videli na Zahodu in ga v močno pretiranih tonih posnemajo do smesnosti. (Pri tem seveda ne pomislijo, da je American ah Nemec za dosego današnjega standarda porabil dolga desetletja.) Da bi si zagotovili trajnost osebnega blagostanja, ruski bogataši ne skrbijo za razvoj svoje domovine, ampak selijo kapitele v tujino, kjer jim je kot kaže Se najbolj pri srcu topla Ažurna obala. V tem scenariju, v katerem je seveda nujno upoštevati tudi zunanje vplive gospodarske globalizacije z nebrzdano kompeticijo, v kateri je velika Rusija le vajenka, se opazovalec pravzaprav sprašuje, kako da Boris Jelcin z vsemi svojimi baypassi sploh se vztraja v Kremlju. Tisti, ki so domnevah, da ga drži na površju le Se pomoč Bele hiše, so se najbrž ob tokra: tnem Clintonovem obisku v Moskvi spraševali, ali je to Se res. Predsednik najvecje svetovne sile in predsednik nekdanje konku- 1 renCne velesile sta se pokazala v vsej svoji nemoči: Clinton ponižan zaradi seksualnega škandala, Jel-| cin pa z vse očitnejšimi znamenji napredujoče skleroze. da Clinton v Moskvo ne bo prinesel daril jocega se denarja Se povečala), ampak da je namen njegovega obiska pomagati Jelcinu za rešitev politične krize. Krepki Bill se je za to tudi potrudil, Sel je celo tako daleč, da je blagoslovil vlado s komunisti, vendar njegove lepe besede niso imele nekdanje teze. Šepavi raci, kot so oba predsednika označili medijski komentatorji, tokrat s svojim srečanjem nista nikogar očarala. Svarilo proti vračanju v preteklost in poziv k nadaljevanju reform je zato Clinton ponovil Se vsem ostalim protagonistom ruskega političnega življenja, ki jih je sklical na ameriško ambasado. Toda tudi tam je bila teža njegovih besed manjSa od tistih, ki mu jih je z vso resnobo prišepnil v uho vznemirljivi general Lebed. Zastor nad Clintonovim obiskom je padel in pustil Rusijo Se bolj samo. Iz krize si mora pomagati z lastnimi močmi, finančne injekcije od zunaj bi ji v tem trenutku le škodile, ker bi kvečjemu pomagale zavlačevati boleče - > ukrepanje. Zahod pa se J medtem sprašuje, koliko 1 bo ruska kriza prispevala k zmanjšanju njegove gospodarske rasti. Tudi tukaj so računi kaj hitro na- rejeni. Teza Rusije v glo-b a 1 - S, % 'v mer Švica ali Nizozemska, zato lahko v materialnem smislu govorimo o okrog Štirih odstotkih svetovnega gospodarstva, to pa je lahko pomembno le kot dodatek k neprimerno težjim posledicam japonske in azijske krize. Veliko bolj nevarna je ruska politična kriza, ki vnaša vznemirjenje na trge zaradi destabilizacijskega učinkovanja v že sicer popolnoma destabiliziranem svetu devetdesetih let. Novih ravnovesij Se ni niti na obzorju, kjer se trenutno kaze le po neumnosti ošibljena vloga VVashingtona, obupnim težavam kljubujoča Kitajska in na robu krize lebdeča Latm-ska Amerika. Kaj pa Evropa? Kljub nemškim volitvam se zdi Stara celina v tem nemirnem izteku poletja kot otok miru. Četudi se bo njena gospodarska rast zaradi zunanjih vplivov upočasnila, je krizni učinki ne bodo destabilizirali. Četudi njene borze podlegajo vplivom dogajanj v drugih koncih sveta, so letos že toliko zaslužile, da jim nihanja ne bodo ogrozila decembrskih bilanc. Tisto, kar navdaja združeno Evropo - in posebno Italijane, ki so v ta namen največ Žrtvovali - z zadovoljstvom, pa je nevidni SCit evra, ki je zavaroval njene valute Se preden se je nova skupna denarna enota sploh rodila. Zgovoren ; dokaz, koliko • S je vredno za-’ upanje in resno svarilo za ZDA, da se do-j ba nesporne | nadvlade zelenega bankovca bliža izteka. Hi Nedelja, 6. septembra 1998 NEDELJSKE TEME Komu nafta in plin iz Srednje Azije? Naftni vrtalni stolpi so kmetje, obstoječi in načrtovani naftovodi imajo vlogo tekačev, naftne družbe so trdnjave, inženirji so konji, vladarji bivših sovjetskih srednjeazijskih republik pa kralji z ustreznim številom družinskih članov. Po razpadu SZ in še prej so se oči velikih multinacionalnih družb obrnile proti že znanim in domnevnim bogastvom podzemlja neskončnih step in puščav Srednje Azije. Celotno področje je še danes težko dosegljivo. Na vzhodu ga zapirajo zasnežene gore Tjan Sana, na zahodu pa Kaspijsko morje. Na jugu nezanesljivi Afganistan in sedaj nerazpoložljivi Iran, na severu pa Rusija, nekdanja dejanska lastnica skritih zakladov. Na tej obširni šahovnici vlečejo prikriti igralci poteze, ki bi znale močno vplivati na dogajanje nekaj prihodnjih desetletij. Največja politična enota Katzahstan ima neizmerljive količine nafte in četrtino znanih svetovnih zalog mana, Turkmenistan se ponaša z naravnim plinom, Uzbekistan ima največji rudnik zlata na svetu, Tadžikistan pa največjo zalogo srebra. Le Kirgizija ni tako zanimiva za izkoriščanje. S svojimi barvitimi narodi in bukoličnimi pejsaži bi lahko predstavljala eksotični element srednjeazijske celote. Vse sku-. paj lahko dopolnimo še z Azerbajžanom, ki je zemljepisno sicer stvar zase na zahodnem bregu Kaspijskega morja, vendar zelo bogat z nafto in ključen element pri odvozu na tržišča. Pri šahiranju imajo najbolj napadalno igro velike zahodne naftne družbe. Svoje pa hočeta doseči Iran in Turčija. Prvi se naslanja na emotiven spomin nekdanjega političnega vpliva nad delom ozemlja, druga pa na jezikovno sorodstvo številnih narodov območja, ki pa v novih pogojih ne kažejo nobenega pravega navdušenja nad morebitnim turškim pokroviteljstvom. Nadaljna udeleženka v partiji je Rusija, katere vloga pa stvarno ni aktivna tako zaradi objektivne šibkosti v svetovnem prizorišču, kot zaradi hudih domačih problemov, ki javno mnenje odvračajo od vsega, kar ni dnevno preživetje. Moskva je v zadevi morda celo pogojevana od zahoda tako, da je v precejšnjem kaosu glavna opazna težnja le služenje na račun tranzita surove nafte po obstoječih naftovodih in zaviranje načrtov za zagradnjo novih, ki bi bili kos ogromni načrtovani proizvodnji. Glavni igralec so nedvomno ZDA, ki so zadevo vključile v svoje daljnosežne strateške programe in sprožile postopke za podrobne študije o izvedljivosti in stroških za nove naftovode. V poštev so bile vzete trase iz Kazahstana po južni Rusiji do Črnega morja, od zahodnega brega pod Kaspjskim morjem do Azerbajdžana in nato preko Turčije do Sredozemskega morja ter od južnega brega preko Irana do Perzijskega zaliva. Ta rešitev se zdi najcenejša in najvarnejša in je najbrž tudi razlog za izredno povečano zanimanje Clintonove uprave do Irana in za željo po normalizaciji odnosov. Ležišče naj bi skrivalo še netočno ocenjene količine nafte. Pod gladino Kaspijskega morja naj bi bila vzhodno in jugozahodno od Ba-kuja do 30 milijard sodčkov, v Kazahstanu (tako na suhem kot na morju) 95 milijard sodčkov in v Turkmein-stanu 33 milijard sodčkov. Celotne rezerve področja bi lahko dosegle tudi 200 milijard sodčkov, kar bi bilo 10 odstotkov znanih svetovnih rezerv. Za primerjavo znašajo rezerve Saudske Arabije 159 milijard, Kuvvajta 94 milijard in Irana 93 milijard. Manj optimistične- ocene navajajo za Srednjo Azijo celo samo 50 milijard sodčkov. Vsebina rezerv seveda ni postranska, kajti za vpeljavo operativnosti potrebujejo naftne družbe neznanske količine denarja in še večje vsote bi bile potrebne za gradnjo naftovodov. Glede naftovodov (ob razmeroma hitrem začetku del bi bili gotovi nekje okoli leta 2004) obstajajo tri glavne okvirne zamisli. Tehnično najlažje bi bilo postaviti cevi od orjaškega naftnega polja Tengiz (skrajna severovzhodna obala Kaspijskega morja) po južni Rusiji do novega terminala severno od pristanišča Novorossijsk. Tako. rešitev bo zanesljivo ovirala Rusija. Tehnično zelo zahtevno bo sicer speljali nafto iz Tengiza po suhem proti jugu, prečkati Kaspijsko morje in nato nemirni Kavkaz. Z nezanesljivim političnim položajem mora računati tudi trasa od Bakuja preko Čečenije do Novorossijska. Že sednaji mir je bil v Čečeniji dosežen s plačevanjem zelo visokega tranzitnega davka za obratovanje obstoječega naftovoda in pri zakasnelih plačilih so Cečenci že grozili z zaporo. Naftovodi preko Rusije ali Kavkaza silno motijo Turčijo, ki bi rada prevzela vlogo sodnika. Njen predlog predvideva tehnično zelo zahtevno traso iz Armenije po vzhodni Ana-toliji do pristanišča Ceyhan na skrajnem turškem jugovzhodu. Turčija izkorišča tudi izredno obremenjenost Bosforja in Dardanelov, ki bi le s težavo prenesli dodatni promet velikih tankerjev. In končno ostaja še pot preko Irana, ki bi bila v bolj omejeni obliki lahko uporabna že sedaj. Ker je denar sveta vladar, so Američani že pozabili na razne embarge in uredili nekaj pošiljk s pomočjo Irana. Stvar so izvedli tako, da je Iran za svoje domače potrebe na severu države uporabil nafto, ki je prišla iz Turkmenistana in odstopil odjemalcem ustrezno količino iz lastne proizvodnje ob Perzijskem zalivu. Američani so razpršili svoje ljudi v številne zadruge, ki raziskujejo področje, delajo načrte in računajo stroške. V raznih fazah so bili ali so na delu bivši svetovalec za državno varnost Zbigniew Breszinski in bivši državni sekretar Alexander Haig, ki se je s posebno vnemo vrtel na dvoru turkmenskega »kana« Saparmurada Nijazova in organiziral tudi njegov obisk v ZDA, med katerim se je moral mož počutiti bolje kot doma. Aktiven je tudi bivši veleposlanik v Moskvi Robert Strauss. Poskusi destabilizacije kavkaških pokrajin, turški genocidi Kurdov (v zvezi z vodnimi bogastvi smo o tem svoj čas že pisali) in vztrajno iskanje sprave z Iranom so elementi, ki so lahko povezani samo z nafto Kaspijskega morja in Srednje Azije. So pa tudi elementi, ki ne dajejo zadevi tako svetle bodočnosti. Količine naj bi na primer ne bile tako velike kot navajajo optimisti. Ogromne naložbe, ki bodo potrebne za izgradnjo nafovodov, pa bi utegnile postaviti previsoko ceno in torej zmanjšati dobičke. Politična nestabilnost, ki bo predvidoma trajala še zelo dolgo mora biti upoštevana kot dodatna obremenitev. Bruno Križman Na slikah: zgoraj vrtalni stolpi pri Bakuju, spodaj pa srečanje Rusov in britancev leta 1889 Baku in vplivna področja velesil Predstolnica Azerbajdžana Baku doživlja svojo tretjo naftno renesanso. Prvič je bila pisno zabeležena pred približno tristo leti. Kot del perzijskega cesarstva je tedaj v usnjenih vrečah izvažala smrdljivo brozgo, ki so jo uporabljali za razstrelivo. Leta 1872 se je v Bakuju mudil Francoz Robert Nobel, ki je prišel, da bi kupil, orehov les za izdelavo puškinih kopit. Opazil je vrelce iz katerih je brez kontrole iztekala nafta. Pozabil je na puškina kopita, kupil nekaj zemlje in v kratkem času organiziral primitivno rafinerijo, ki je nato uspešno delovala kakih 50 let. Delovanje se je prekinilo, ko se je tudi Baku znašel v vrtincu oktobrske revolucije. Se prej se je Baku razvil v prvovrstno naftno središče, ki je ob začetku stoletja proizvajalo približno polovico vse nafte. Srednja Azija kot celota je bila predmet nekakšne hladne vojne med Rusijo in Veliko Britanijo ob koncu prejšnjega stoletja. Brskanje po zapiskih britanskih generalov daje slutiti, da sta bili državi nekajkrat blizu oboroženega spopada za posest nad skoraj neznanimi in netočno razmejenimi državicami. Britanija kot tedaj vodilna sve- tovna velesila se je bala, da meri Rusija na obalo Indijskega oceana. Izkazalo se je, da so bile te bojazni neupravičene. Med sovjetskim posegom v Afganistanu so mediji take težnje brez pravega razloga ponovno poživili. Stvarno srečanje med oboroženimi enotami Rusov in Britancev se je pripetilo med zimo 1889 v kraju Kajan Akaj, ki je sedaj na Kitajskem. Ruski general Grombčev-ski in britanski Vaunghusband sta se tam mudila z manjšimi enotami med poskusom, da bi za svojo stvar pridobila krajevnega vladarja. Do srečanja, ki ni imelo nobene nasilne posledice, je prišlo po naključju. Baje je ruski general omenil Britancu možnost, da bi pol milijona Rusov v kratkem času lahko začelo pohod proti Indijskemu oceanu, Britanec pa mu je odgovoril s strumno vajo Gurkov, ki so prikazali izredno disciplino in naredili določen vtis na ruske Kozake. Visoka gorovja so tako ene kot druge ustavila na meji današnjega Afganistana. Britanci so leta 1903 prav pod vodstvom Voumghusbanda vdrli v Tibet po netočnih informacijah o podobnih ruskih namenih. Stvar se je izkazala kot pravi polom. O Rusih ni bilo ne duha ne sluha. Odpor se je izrazil preko treh starih pušk. Po nepotrebnem so Britanci ubili približno 3 tisoč domačinov, po odpravi pa tudi odkrili, da je prenos opreme, hrane in orožja terjal za vsakega vojaka 8 nosačev in 16 oslov ali konj. To obdobje morebitnega spora za Srednjo Azijo je znano v zgodovinopisju kot »Great Game« (velika igra). Med drago svtovno vojno je Hitler usmeril na Kavkaz del svojih armad, da bi se polastil prepotrebnih virov energije. Poteza ni uspela in delitev sil je negativno vplivala na potek vojnih operacij drugje. Ob iranski obali Kaspijskega morja so nekje še vidni zarjaveli ostanki tedanjega nemškega poskusa. Moderne kronike navajajo v Bakuju pravi živžav finančnikov, inženirjev, politikov in vohunov. Vsak teden odpirajo zahodnjaške klube in hotele. Domači mafijci krožijo z oklepnimi mercedesi in v spremstvu oboroženih stražarjev. Tako v Bakuju kot v Almati in Aškabadu je podkupovanje najenostavnejši način za sklepanje pogodb z domačimi vladnimi garniturami, ki so postale v marisčem že fevdalnega tipa. Velika negotovost, ki je danes značilna za Rusijo, postavlja interese nekdanjega imperija v zelo šibak položaj. Eden od elementov, ki bi lahklo zavrl izgubljanje vpliva je rusko prebivalstvo, ki je prisotno v večji ali manjši meri po vseh srednjeazijskih republikah. V Kazahstanu je Kazahov 40%, Rusov pa okoli 36%. Ostale jezikovne skupine ne predstavljajo močnih jeder. V Turkmenistanu je Rusov od 4 milijonov skupnih prebivalcev le približno 300 tisoč. V Uzbekistanu je od 22 milijonov Rusov za 8%, v Tadžikistanu (5,5) za 7% ter v Kirgiziji (4,5) slaba četrtina. Etnično precej »čist« je tudi Azerbajdžan kjer je znamenita kavkaška iznajdljivost že svoj čas zadela tudi vodilna mesta oblasti. kb Pogovor s Steverjanskim županom Hadrijanom Corsijem nujno seže na področje gospodarstva, kar v Brdih pomeni predvsem vinogradništvo, kmetijstvo, gostinstvo in turizem Gospodarstvenik pač ne more iz svoje koze, pa čeprav ob vsaki priložnosti ugotavljamo, da je upravljanje občine nekaj čisto posebnega, da občine nimajo veliko možnosti vplivanja na gospodarstvo in podobno. V resnici pa so stvari tesno povezane. Preprosto zato, ker je od gospodarstva odvisno, kako živijo občani, v krajih, kjer je doma revščina pa je težko napolniti občinsko blagajno. Za Corsija lahko brez pretira vn j a zapišemo, da dobro pozna bodisi upravno-politi-čno plat pa tudi gospodarsko problematiko. 2e zaradi izkušenj. V občinskem svetu v Ste-verjanu je že od leta 1965, od vsega začetka (od leta 1975) je v Briški gorski skupnosti, kjer je tudi presednik. Rad se pohvali, da je eden od tistih, ”ki so to atipično (z ozirom, da si nekatere sile močno prizadevajo, da bi se Gorske skupnosti razpustile ali vsaj temeljito preuredile) skupnost ustanavljali”. Leta 1995 je bilizvoljen za župana kot kandidat Slovenske skupnosti. Časa za obračun o mandatu, ki se bo sklenil prihodnjo pomlad je se dovolj, ugotavlja sogovornik, ki računa, da mu bo, poleg vprašanj, ki jih je "podedoval” od prejšnje uprave, in teh je kar precej, uspelo če že ne povsem rešiti, pa vsaj v pravo smer naravnati tudi nekaj novih za skupnost pomembnih zadev. "Seveda v kolikor bo "revolucija”, ki je po letu 1990 vnesla veliko novosti v pristojnosti in delovanju občin in ki postavlja Zupane pred zelo težke odgovornosti, dopustila dovolj možnosti”. Upravljanje je iz leta v leto težje, vedno več je pristojnosti, dotacije usihajo, zahteve občanov naraščajo. Birokracija tudi, čeprav navzven zgleda, da gre reforma v drugi smeri in bi javna uprava morala poslovati hitreje. "Na nekaterih področjih že. Recimo v odnosu do občanov. Ge pa pomislim, kakšen je postopek pri izvajanju javnih del, je ugotovitev povsem drugačna. Navedel bom enostaven primer: pred desetimi, dvajsetimi leti je bilo za javno delo potrebnih pet, Sest izvodov načrta. Danes rabimo že dvakrat, trikrat večje Število kopij, da se pridobijo razna soglasja” Znano je, da novi predpisi silijo zlasti manjše občine v povezovanje, da je dotacij zmeraj manj, da pa so občine s pretežno kmetijskim gospodarstvom prikrajšane tudi na davčnih dohodkih. Kateremu vprašanju ste v tem mandatu namenjali največ pozornosti? ”Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo postopek sprejemanja Splošnega regulacijskega načrta pripeljali zares do zadnje in zaključne faze. Gre za pomemben akt, ki bo v prihodnjem desetletju, upam da pozitivno, vplival tudi na demografska gibanja v naši občini. Cez dober mesec bomo sklepali Se o zadnjih popravkih. Končno smo uspeli premakniti z mrtve točke tudi vprašanje, ki zadeva celotno območje Brd, posebej pa pesti našo občino. V kratkem se bodo začela dela za saniranje obsežnega usada na glavni cesti proti Oslavju in Gorici. Zal ugotavljam, da prepočasi poteka postopek za podoben ukrep na pokrajinski cesti na Valeršču, čeprav je denar zagotovljen.” Dokončujete izgradnjo grezničnega omrežja, vodovoda, izvaja se načrt prilagajanja inštalacije zakonskim predpisom v javnih poslopjih. Kakšni so pomembnejši načrti za prihodnje in naslednja leta? "Velik zalogaj bo tretja in zadnja stopnja gradnje doma za ostarele. Zagotoviti si moramo okrog 350 do 400 milijonov lir. Se bolj pomembno pa je skupaj z drugimi občinami - mislim predvsem na Sovodnje in Doberdob - poiskati primerno obliko upravljanja in vzdrževanja. Gradnja objekta res traja kar dolgo, saj vsi vemo, kako je spridobivanjem sredstev, načrtovanjem, pridobivanjem soglasij itd. Bolj zapletena vprašanja se postavljajo glede stroškov upravljanja. Zato bomo morali nujno iskati res najbolj smotrno rešitev”. Podobna vprašanja se zastavljajo tudi glede šole, oziroma vrtca. Ogromno šolsko poslopje, peščica otrok, velik strošek "Problem ni specifično ”Ste-verjanski”. V naši občini je morda nekoliko bolj poudarjen. Gre pa za splet številnih okoliščin. Mladi pari so se v prejšnjih letih izseljevali, ker doma niso imeli možnosti gradnje stanovanja ah hiše. Precej je mešanih zakonov. Kar precej mladih moških ostaja ledig stanu. Precej je bilo primerov, ko so starši vpisali otroka v mestno Solo, po neki čudni logiki, ki končno privede do ločitve otroka iz okolja, kjer sicer živi. Osebno menim, da ta vrtec in osnovna Sola ustanovi, ki sta temelj obstoja in rasti vsake skupnosti. Tega se končno zavedajo tudi v Rimu. Zupani bomo skupaj s Pokrajino odločali o preoblikovanju Šolske mreže. Glede vrteča si upam trditi, da gre za ustanovo, ki jo od vsega začetka vodijo sestre in je odločno delovala. Stvari pa se spreminjajo tudi na tem področju. Najbolj je kritično vprašanje osebja. Spet mora reševati občina. “ Gospodarstvo v Brdih temelji na kmetijstvu, oziroma vinogradništvu. Briški vinogradniki so si v nekaj desetletjih uspeh ustvariti ”ime” na evropskem in svetovnih tržiščih. Kljub takemu stanju pa se za prihodnje nakazujejo določene težave. Občine res nimajo velikih in neposrednih pristojnosti, vendar pa ne morejo stati križem rok. Kako gledate na to problematiko? ”Ne glede na omejene posredne ali neposredne pristojnosti sem trdno prepričan, da imajo upravitelji predvsem dolžnost in pravico, da sodelujejo tudi na področju gospodarskih izbir in usmeritev. Dobrobit občanov ostaja vendarle temeljni cilj. Steverjan se povsem vključuje v problematiko s katero se ukvarjajo na celotnem območju Brd. Slika stanja in perspektive so zelo jasne. Izhajam iz ugotovitve, da vsaj 2/3 bogastva (prihodka) ustvari kmetijstvo, kakih 15 odsotkov turizem oziroma gostinstvo, razliko pa ostale dejavnosti. To je stanje na katerem moramo pametno graditi tudi naprej”. Okrog vina se torej svet vrti? "Približno tako. V okviru Briške gorske skupnosti in v raznih združenjih na Krmin-skem smo v teh letih veliko naredili in rezultati so vidni. Menim pa, da bodo morali biti vinogradniki v prihodnje zelo ' pozorni zlasti do dveh vprašanj: da ceno proizvoda določa tržišče, do načina trgovanja in pristopa do posameznega potrošnika”. V čem potem vidite vlogo javnih uprav na tem specifičnem področju? ”V dobrem servisu, glede promocije tega specifičnega bogastva. Za vsako pobudo pa moraš imeti podporo. Recimo če za enoteko ni vinogradnikov se zadeva lahko kaj kmalu sesuje”. Pri vinu smo, pri briškem vinu, ki bo v kratkem kot se zdi tudi zaščiteno in to mednarodno, z oznako "Collio”. Slišati pa je tudi zaskrbljujoče napovedi o tem kaj se bo, ah kaj bi se zgodilo, ko bo na tržišče prišlo tudi vino slovenskih vinogradnikov, ko bo Slovenija polnopravna članica Evropske unije. "Osebno menim, da gre za pretiravanje, čeprav bo treba marsikaj dogovoriti. Predvsem pa je treba celotno zadevo obravnavati trezno in na podlagi stvarnih podatkov. Samo vinska klet v Casarsi ima kapaciteto preko 300 tisoč hektolitrov, kar znatno presega celotno potencialno proizvodnjo v Brdih. Nihče se zaradi Casarse ne razburja, pa čeprav tudi ta klet veliko izvaža v Ameriko, pa tudi v evropske države. Briško vino danes ima renome. Bolj pomembno je, da se renome ohrani in Se bolj uveljavi”. Kakšen utrip ima turizem v Steverjanu in na območju Brd? "Splošna ocena je, da je za vinogradništvom oziroma kmetijstvom druga najbolj pomembna dejavnost. Tudi tu se poznajo sadovi stalnega in vztrajnega vlaganja. Gostinski lokali na celotnem območju Brd lahko sprejmejo okrog 5000 gostov. Seveda so v tej številki zapopadeni lokali različnih kategorij. Ne bi se mogli pohvaliti s prenočitvenimi zmogljivostmi in tu bi bilo treba Se marsikaj narediti. Turizem se razvija, vendar pa ostaja neizkoriščenih Se veliko možnosti. Zlasti kar zadeva dejavnosti, ki so tako ali drugače povezane s turizmom, kmetijstvom, vinogradništvom. Včasih bi veljalo pogledati na tuje in se učiti predvsem na dobrih izkušnjah. Že nekaj let imamo pri Briški gorski skupnosti pripravljen program gradnje kolesarskih stez, in pes poti. Ostaja zgolj na papirju. Menim, ker v pristojnih krogih ni posluha. Prepričan sem, da bi taka mreža poti zelo ugodno vplivala na razvoj gostinske in turistične dejavnosti na našem območju. Pa tudi okolje bi bilo manj obremenjeno.” Steverjanska občina je v pravem pomenu besede "obmejna". Velikokrat se omenja prav sodelovanje Cez mejo ali ob meji. Evropska unija namenja za to precejšnja denarna sredstva. Občutek je, da se pobude na tem področju z veliko težavo uresničujejo, da je besed in napovedi veliko, konkretnih stvari pa bolj malo. V kolikšni meri so majhne občine soudeležene, ah pa gre zgolj za pobude Gorice in Nove Gorice? "Dežela in tudi druge krajevne ustanove doslej niso izkoristile možnosti na tem področju. Razlogov je zagotovo več. Od pomanjkanja politične volje do težav in zapletov (zamud) zaradi pomanjkljive pripravljenosti birokracije. Bruselj je bil, pravzaprav je še, zelo daleč. Bojim se, da tudi v prihodnje ne bo veliko bolje, čeprav se stvari, oziroma so se stvari v zadnjem obdobju nekoliko izboljšale. Pobude in načrti so, pomembni pa so dejanski rezultati, da denar pride in načrt uresničiš. Gorica in Nova Gorica sta tu prevzeli pobudo in želita opravljati nekakšno vodilno vlogo in majhne občine stojimo ob strani. Menim, da je tak pristop omejevalen in brez večjih perspektiv. Kaj pomenita Gorica in Nova Gorica brez širšega zaledja? Nekaj pobud pa smo skušali uresničiti na ravni manjših občin, vendar s težavo, ker ni dogovarjanja z večjimi sosedi, še manj pa posluha na višjih ravneh. Z občino Brda imamo živahne stike s kraji na Koroškem, srečanja. V kratkem se bomo predstavili v Pliberku. Ni pa posluha na Deželi, z druge strani pa v Ljubljani. Na tak način cvenkov iz Bruslja ne bo, čeprav skladi obstajajo.” Nove oblike organiziranosti tudi na področju krajevnih uprav silijo v povezovanje in sodelovanje med občinami. Kako ocenjujete sodelovanje s sosedi? "Stanje sili v povezovanje predvsem manjše občine. In tu smo, tudi zaradi tega ker smo bili primorani, naredili marsikaj na področju organiziranja delovanja davčne službe, storitev v zvezi z oskrbo vode, kanalizacije, plina. O marsičem se še dogovarjamo. Upravitelji občin Sovodnje, Doberdob in Steverjan skušamo reševati Se specifične probleme, kar ni zmeraj lahko. Po eni strani je Doberdob, ki teži na tržisko območje, Steverjan je vezan na Krmin, Sovodnje pa so ostale nekako sredi poti. Kjer se le da iščemo in uresničujemo oblike sodelovanja”. Meja je v več kakor pol stoletja pustila močno zaznavne posledice. Kaj ste in kaj nameravate narediti, seveda kot upravitelji, da bi se razlike zmanjšale, da bi Brda spet postopoma -postala enoten prostor kot so bila včasih? "Vprašanje je večplastno. Ugotovitev, da je meja, čeprav bo morda enkrat skoraj izginila, razdelila in pustila na različnih področjih posledice, je točna. Čeprav živimo v vaseh le nekaj sto metrov daleč, smo si postali tujci, ne poznamo se več. Meja je zarezda v medčloveške odnose. Kot upravitelji se sicer pogostoma srečujemo, ob različnih priložnostih, vendar pa menim, da to ni dovolj. Kot župan lahko samo pozdravim vse pobude, ki prihajao na tem področju in jih bomo seveda podpirali. Treba pa bi bilo začeti zares sistematsko, na vseh ravneh. Ce hočete že spoznavanje in srečevanje na ravni otroških vrtcev, osnovnih Sol. Pomembno je to kar delajo kulturna društva, vendar pa stiki ne smejo zadevati samo predsednikov ali odbornikov. Vsakdo ima pri vnovičnem vzpostavljanju teh medčloveških stikov lahko pomembno vlogo” Je za tako stanje kriva samo "meja” ali pa se je način življenja spremenil? "Eno in drugo. Zal imam vtis, da se tudi znotraj posameznih skupnosti zapiramo, vidimo samo lastne skrbi in koristi. Po drugi strani pa pričakujemo, da nam bo skupnost - občina .reševala najrazličnejša vprašanja. V trideset in več letih kar sem na občini je razlika v mišljenju in posledičnem ravnanju dovolj opazna. Mislim pa, da smo prišli do trenutka, ko bo treba stopiti kakšen korak nazaj. Na vseh področjih.” Pogovarjal se je Vlado KlemSe. NASI k ';.{ OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Letovanje na Medvedjem brdu Že tretje leto prireja Dijaški dom letovanje v Medvedjem brdu. Letos je bilo prvič, ko sem se temu letovanju pridružila in vam prisežem, da je bilo tu zelo lepo. 26. 6. 98 smo se zjutraj odpeljali s kombiji proti Medvedjemu brdu. Preden bi prispeli v »Dom Medved«, smo se ustavili v Muljavi, kjer smo si ogledali Jurčičevo hišo, kaščo, in krjavljevo hišo! Po tem ogledu smo šli v dom. Tam smo pospravili kovčke in se nato zabavah. Tako so lepo vsi dnevi minili. Najlepše je bilo v petek, ko smo šli v herboretum. Ta se nahaja blizu Domžal. Videh smo mnogo rastlin med katerimi najbolj vrtnic. Letos sem se v koloniji zelo zabavala in sem sigurna, da se bom naslednje leto vrnila. Ketty Slavec 2. A Medvedje brdo Danes je bil zadnji dan letovanja v Medvedjem brdu, toda zjutraj smo šb vseeno na izlet. Sli smo v Rakov Škocjan, da bi poskusih vožnjo s kanuji. Kanuj drži 2 - 3 ali pa 4 osebe. Ker smo mi majhni in malo težki smo se v en kanu vkrcah v 4: spredaj veslač, 2 v srednji, v srednji klopi, in zadaj krmar. Veslača bi lahko primerjali z motorjem, krmarja pa s pilotom. Da smo se lahko vračali, smo rabili pomoč, že izkušenih fantov. Ker ni bilo zadosti kanujev smo se po polurni vožnji po plitvi vodi zamenjali mesto z drugimi otroci. Bilo je zelo zabavno še posebej ker smo večkrat šb v bližnje grmovje. Skoda, da je trajalo samo pol ure in da je bil to zadnji dan letovanja v MB. Letovanje na Medvedjem brdu Organizacija Dijaškega doma Srečko Kosovel letos že četrtie organizira letovanje na Medvedjem brdu. Tokrt smo se mi otroci posebno zabavali. Že pred odpotoVanjem v dom Medved smo si na Muljavi ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča. Tam blizu so bili tudi star čebelnjak, kašča, v krjavljevo kočo, v kateri so hranili žimnico (meso), oblačila in seno, ter Krjavljevno kočo. Kasneje smo si v domu Medved sami pripravili posteljo in spravib perilo. V soboto, smo se učih plesat. V nedeljo so nas obiskali starši. Skupaj smo šli na kosilo in popldne igrali med dvema ognjema. Zvečer smo otroci pripravili majhno predstavo. Deklice smo plesale na glasbo Every Body skupine Backstreet Boys, drugi pa so peh pesem Lemon Tree. Naslednje jutro smo že ob 9.00 šli v tovarno športne opreme »Alpina«. Kdor je tovarno že obiskal, se je lahko sprehodil po Žireh. V torek so si nekateri ogledali Ljubljano, ostali pa krajevni živalski vrt. A bolj zanimiva je bila jama blizu Vranje jame. V njej je bilo vlažno in tamačno. Nekateri pa so se vzpenjab. V četrtek smo šli v Idrijo na ogled rudnika živega srebra »Antonijev Rov«. Lepo je bilo v arboretumu »Volčji potok, blizu Domžal. Tam so razstavaljene rastline iz celega sveta. Se posebno lepi so bib lokvani in vrtnice. V soboto smo se s kanuji vozili v Rakovem Škocjanu. V nedeljo se še nismo želeli vrniti domov, pač ostati v Medvedjem brdu. Znam, da bo tudi naslednje leto bila ta kolinija tako uspešna kot letos. Anuška Smotlak 2. A Živalski vrt Nek dan sem šla v Medvedje brdo. Na Medvedjem brdu je bilo zelo lepo, predvsem ko smo šli v Ljubljano si ogledat živalski vrt!! Videli smo veliko živali: opice, krokodile, kače, tigre, slone, papige..., te živali so mi zelo všeč, razen kače. Bila je gospa, ki nam je pokazala vse to, in nam je pokazala tudi morskega leva. Mi smo ga videti, kako je ribe, ki mu fant vrže v usta. Najlepše je bilo, ko sem videla volka. Ta izlet mi je bil zelo všeč. Paola Cigui Živalski vrt Neki dan smo šli v živalski vrt. Tam smo videli razne Živah na primer: medveda, volka, lisico, kače, opice. Bilo je zelo toplo. Ko smo si ogledati vse smo narediti majhno pavzo. Potem pa smo šh naprej. Ko smo vse si ogledati smo spili en mrzel čaj. Izlet mi je bil zelo zanimiv. NikaNadlišek Med dvema ognjema Po večerji v Medvedjem brdu smo igrali med dvema ognjema. Vzgojitelj Tine je rekel, da putice in fantje, ki so bili dežurni, naj bi zbrati ekipe. Jaz sem igrala s Tatjano, Aleksandro in Lucrezzio in drugimi. Zmagati so 3:2, ker z njimi je igral Erik. Na zadnji tekmi je prišla zvgoji-teljica Marija in rekla je, da je sestanek in da moramo iti noter, ker smo mogli govorit, in se zmenit kaj bomo narediti jutri. Naslednji dan smo tudi igrati in smo zmagali 2:1 za nas. Po dveh dneh smo igrali štiri tekme in na peti začne deževat ampak smo jo končali tudi če Tine nas ni pustil. Valentina Ronconi > WWgji ' -kVl#" ^ XX HišnOPravlia 1. Ne gretn° k bikom 2. V hiši se h01 samo v copatah 3. Ne tečel110 po hodniku 4. V objp11 se ne kadi 5. Ne uMžemo sob 6. Ne um^mo stranišč 7. Ne gremo h11 brez dovoljenja 8. Luč gorico p0 potrebi 9. Ne kvarimo premetov, ki niso naši 10. Hrane ne^sirtio v spalnice 11. Pijače ne Nsinio v spalnice 12. Ob 21.30 ID016 biti v sobi tišina 13. Smeti se ee SIne metati na tla 14. Se n6Piše p0 tabli 15. Zvečer merl 0 Pospraviti žoge 16. VstajAe je 0p, 7 30 17. Vsak zvečer51 moralo umiti noge 18. Zjutraj, po kosiP in po večerji si mora- mo zobe 19. Vsak dan si m^^mno spodnje perilo 20. Se ne go’0ri grdih besed 21. Sel16°dgovarja 22. Po stopah se ne poriva 23. Vkomtou se sedi lepo 24. Moramo poslu^1 navodila vzgojiteljev Teh pravil se bom°^rž:ali do konca kolonije i0llaprej. m %SŠ i Hf J j $.^T 5 m Hut. ir £ Don (3 o mvs&nN m J ffli F® MIP—I A..... ; - • •■v«. „• * .** e * * * ■ »L " *•*»•'*' - cMt v.;.. * ; ^.41 Ul V- • V* SDč OHtesi vicjg ft' S - B m »©»s b e ©e a b ME S T ® - | I T ITALIA T ST Slovenija 1 6 K Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Ultraman Vremenska panorama 1.05 Teletekst Zingara Otroški variete, vmes na- Napovedniki Vremenska panorama Pregled tiska nizanke in risanke TV prodaja Matineja. Nad.: Guadalupe, 9.45 Nan.: Hazzard Tedenski izbor: Slonček Nanizanka: Lahko noc, Alen, 10.45 Febbre d’ TV film: In cerca di Lola Bimbo, 9.45 Risana nan. ljubica (VB, 7. epizoda), amore (dram., ZDA '97, i. Mark PalCek David, 10.20 Dok.: 10.30 nan.: Pacific Drive Dnevnik Kassen) Hanibal in puščavski (Avstral., 51. epizoda) Kviz: Iva Show Šport studio, 12.25 Odpr- vihar (VB), 11.10 Dok. Tedenski izbor. Nani- Nan.: Savannah ti studio, 12.50 Fatti e oddaja: Pustolovščina zanka: Pasje življenje Dnevnik misfatti Okavango (Fr., 6. del) (ZDA, 19. epizoda) La macchina del tempo Nan.: Genitori in blue Alpe Jadran Nanizanka: Čudežni Nad.: Sentieri - Steze jeans Utrip otrok (ZDA, 12. epizoda) Film: Arrivederci, baby! Risanke Zrcalo tedna Šport v nedeljo (kom., ZDA ’66, i. T. Cur- Risanke: Simpsonovi Poročila, vreme, šport Dokumentarna serija: tis, R. Schiaffino) Variete: Mai dire Banzai Vremenska napoved Vinska popotovanja (VB, Aktualno: Chi c’e c’e al Nan.: Baywatch Tedenski izbor: Oddaja 8. del) sole Variete za najmlajše, ri- TV Koper -Ljudje in Film: Mildred Pierce Dnevnik in vreme • sanke zemlja (ZDA) Variete: Game Boat Nan.: Xena Večerni gost: Jelena De Euronevvs Film: Un amore improv- Odprti studio, vreme, Belder - KovaCiC ra TV prodaja viso (dram.. ZDA ’94, i. 18.55 Šport studio Zoom Tedenski izbor R. Urich, S. Haiduk) Nan.: V osmih pod Dober dan, Koroška Film: Ubijalec (Nemčija) Film: Pogreb v Berlinu streho, 19.30 La Tata Obzornik, vreme, šport Oddaja o slovenski voj- (krim., VB '66, i. M. Cai- Variete: Sarabanda (vodi Po Sloveniji ski: Pripravljeni ne, O. Homolka) Enrico Papi) Otroški program: Rado- h™ Nad.: Okus po zločinu Pregled tiska Glasbena odd.: Festival- vedni TaCek: Kralj (VB, 4. epizoda) bar (vodita Fiorello in Portret: Sahistka Sonja TV igrica: Lingo Alessia Marcuzzi) Nan.: A.J. - Časovni po- Videoring H CANALE 5 Aktualno: Moby’s Nan.: PSI Factor potniki (ZDA, zadnja ep.) recept za zdravo življenje Nikolajeve videoakroba-cije Odprti studio, 1.20 Šport Risanka s Studio City studio Žrebanje 3X3 plus 6 10000 obratov Na prvi strani, vreme Šport: Gimmy - Svet fit- TV dnevnik, vreme, šport Pomp Jutranji dnevnik Tg5 nessa Nan.: Komisar Rex (Av- Brane Rončel izza odra Aktualna odd. o dobrem Film strija, 1. epizoda) Studio City (pon.) počutju: Vivere bene be- Dobro je vedeti Napovedniki nessere Dok. oddaja: Stoji stoji en Nan.: Družina Hogan, # TELE 4 beli grad 11.30 Papa Noe, 12.30 Odmevi Due per tre (i. Johnny < UJE Kultura, vreme, šport Dorell) Pisave H Dnevnik TG 5 16.45, 23.00, 1.30 Do- Iz slovenskih ateljejev: m Aktualno: A regola d' ar- godki in odmevi Izidor Urbančič ■ te Nad.: Prava ljubezen.. Nemi film: Nestrpnost ra Nad.: Beautiful Vm Ai confini della realta (ZDA) IH Koper TV film: Uccelli di rovo IHffi Scoop, 18.00 Innamorarsi Recept za zdravo 2 - Pesem ptic trnovk 2 Konjske dirke življenje (dram., ZDA ’96, i. R. Živali in narava Napovedniki Chamberlain, Amanda Rtu Film: Delitto in silenzio Euronevvs Donohoe) Ai confini della realta Vesolje je... Nan.: Komisar Scali, 17.15 Detektiv na raz- TV PRIMORKA n Risanke Program v slovenskem je- pot ju (i. Dick Van Dyke, (•) MONTECARLO ziku: Spcrtna mreža Scott Baio), 18.15 Piavo- HI Športni portret laska za očeta (i. Patrick 17.00 Videostrani Primorska kronika Duffy, S. Sommers) Videospot dneva ra Tv Dnevnik, vreme, šport Variete: Poletni Tira & 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- Risanke Molla (vodi Giampiero nik .... Nan.: Pod ognjenim ne- Ingrassia) Nan.: Quincy .... bom Dnevnik TG 5 Film: L’ avventura e 1’ av- Videostrani Film: Štej do pet in umri Variete: Doppio lustro (vo- ventura (kom., ’72, r. C. Dnevnik, vreme (VB '57, i. Jeffrey Hunter, dita Gene Gnocchi in Tul- Lelouch, i. L. Ventura)) .... Nigel Patrick) lio Solenghi) Variete: Tappeto volante .... Vsedanes - TV dnevnik Film: Selvaggi (kom., It. Film: La segretaria (dram., Športni ponedeljek m Program v slov. jeziku: ’95, i. E. Greggio) VB ’37, i. M. Hopkins) |15 .... Primorska kronika Film: 11 rovescio della Film: 11 filo del rasoio Dnevnik TV Primorka x x xah.w*. o.ivi.i, rvj, 1414ver Športna mreža Iz prve roke medaglia (dram., ZDA (dram., ZDA '46, i. T. ’94, i. J. Travolta) Povver, G. Tierney) NoCni dnevnik Nan.: Elitni umori /" A Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 New Age; 8.30 Otroški kotiček: Pika nogavička (bere L. Gec); 8.50 Črtica (J. Renko); 8.55 Potpuri; 10.10 Koncert: Videmski filharm. orkester; 11.40 Odprta knjiga: Noč do jutra (r. M. Prepeluh, 7. del); 11.45 Živahne melodije; 12.00 Odkrivajmo Slovenijo; 12.15 Slov. glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Potpuri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krvavo polje, brezmejno gorje; 15.15 Poslovni bonton; 15.45 Zanimivosti iz živalskega sveta; 16.00 Otrok in družina; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album; 18.00 Leta mojega popotovanja (F. Šaleški Finžgar); 18.15 Rock balade; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 \Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Aktualno; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo. Drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Komorna glasba; 21.00 Koncert EBU - Prom 67; 22.30 Nokturno; 23.45 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik. Primorski dnmik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG X-, „ SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 6A6 VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ^ A, M X X c A VREMENSKA SLIKA 1010 Nad srednjo Evropo in Aplami je območje enakomernega zračnega pritiska. Po prehodu hladne fronte doteka od severovzhoda nekoliko hladnejši in bolj suh zraj. / 6 ?SL° STOCKHOI 6/18 ° 6/18 o K0BENHAVI) - la^l 8° - -/- DUBLIN o ' CoNDONo^l™®*" 15/20 BERUg «\ VARŠAVA »/^ °KI^V 15/20__. ' obruseu ^ -■ "Ata 14/20 ŽENEVA 15/19 UUBU 0 MILANO _ 0 21/27 ■rn' * LIZBONA 17/25 .O MADRID 16/28 o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19.34. Dolžina dneva 13.02. Luna vzide ob 19.46 in zatone ob 6.12. PLIMOVANJE Danes: ob 4.11 najnizje -60 cm, ob 10.34 najvisje 51 cm, ob 16.33 najnižje -40 cm, ob 22.26 najvisje 47 cm. jutri: ob 4.42 najnižje -59 cm, ob 11.03 najvisje 54 cm, ob 17.07 najnižje -43 cm, ob 23.02 najvisje 46 cm. Morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje C. V- BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in tudi spanec bo globok in sproščujoč. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 19 2000 m 7 1000 m 15 2500 m 4 1500 m 10 2864 m 2 DANES TRBIŽ CELOVEC O 12/20 11/18 O KRANJSKA SORA _ O TRŽIČ CEO. 14/26 O OVIDEM 16/24 9/20 O KRANJ »N. GORICA 15 GORICA q 17/23 ° Padavine bodo zjutraj ponehale, zjasnilo se bo. Burja na Primorskem bo dopoldne oslabela. Cez dan bo sončno. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno oblačno bo s padavinami, ki bodo postopno ponehale. Popoldne se bo delno zjasnilo. Ob Jadranu bo zapihala burja, ki bo hitro oslabela. JUTRI TRBIŽ ČEDAD— 14/25 O OVIDEM 14/25 <5 8/21 JSKAC S CELOVEC O 10/22 O KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 10/22 O KRANJ GRADEC 11/22 ? GRADEC 9/21 MARIBOR O n/23 M. SOBOTA o 11/22 CEUE O 12/23 GORICA ^N. GORICA 14/25 J LJUBLJANA 14/25 O POSTOJNA DRTOROŽ fgv^b—- UMAG N. MESTO O 12/24 ZAGREB 12/23 O TRST 15/26 KOČEVJE -\0