..-, AVjJMJaag r:i • _ • * ' ^ . ^ _ .• c.. . ■ f-f' -PR'0'S VETA Ameriika delavska nevtralna! Ne Hoover ne Smith nista dovolj "prijateljska" organiziranemu delavstvu, je zaključila eksekutiva po dolgem natezanju in prerekanju. Podpredsednik Tobm, demokrat iz New Yorka, ki je zahteval, da gre federacija v boj za Smitha, je iz jeze resigniral. Atlantic aty, N. J--Ekse- kutiVa Amerik delavske federacije je po dolgem pričkanju — seja je trajala pet dni — zaključila v torek zvečer, da ostane federacija nevtralna v predsedniški volilni kampanji. Federacija kot taka ne priporoča nobenega predsedniškega kandidata fa jK)samezni člani kakor posamezne unije imajo proste roke, da .volijo kogar hočejo. Eksekutiva pa je pustila za seboj odprta vrata. Izjavila je, da bo ponovno razpravljala o političnem vprašanju na prihodnji redni seji v oktobru, in če medtem ta ali oni kandidat izreče definitivnejše stališče glede delavskih zahtev, tedaj eksekutiva morda spremeni svoje stališče. Danil J. Tobin, predsednik organizacije voznikov- in eden podpredsednikov federacije, se je navsomoč trudil, da eksekutiva priporoči demokratskega kandidata Smitha. Ko je propadel, je bil tako razkačen, da je resigniral iz eksekutive. Njegova resig-nacija je bila »prejeta v nadi, da se premisli. Eksekutiva izjavlja, da ne more priporočiti Hooverja niti Smitha iz razloga, ker republikanska niti demokrateka stran- Obregoaeva stranka Priključila se je Calleau, ker al mogla najti pravega voditelja. Agrarno krilo je zdaj omamljeno. Mexico City, 8. avg. — Razni politični elementi, ki so tvorili stranko, katero je vodil umorjeni novoizvoljeni predsednik, general Alvaro Obregon, so zadnje dni zborovali v glavnem mestu in zaključili, da stranka zapre svoj glavni stan in posamezne frakcije ter člani naj se priključijo kamor hočejo. To pomeni, da je stranka "ob-regonistov" razpuščena, ker ni mogla najti energičnega voditelja kot je bil Obregon, da bi jo mogel voditi k zmagi pri prihodnjih predsedniških volitvah. Značilna je tudi izjava glavnega tajnika stranke, ki je rekel: "Moja želja je, da se elementi naše' stranke priključijo Callesu, ki je najsposobnejši mož za vodstvo dežele v teku sedanje politične krize." Levo krilo obregon istiČne stranke so agrarcl, ki jih vodita Antonio doto y Gama in Aure-lip Manrique. Oba sta izjavila, ks ni sprejela v svoj* pUt#or*o<£ ZZi "plank," katere je federacUaT ™S * predložila obema strankama; 8tan V MehUkem mefltu' a ne ^ zlasti republikanska platforma je zelo revna na delavskih točkah. Točka glede "indžunkšrtov" je tudi v demokratski platformi zelo nejasna. Eksekutiva upa, da Hoover in Smlth morda povesta nekoliko več, kaj mislita o delavskih zahtevah, kadar formalno sprejmeta kandidaturo. Večina članov eksekutive je mnenja, da stališče federacije o-stane nespremenjeno tudi na prihodnji seji v oktobru. ^ ORGANIZIRANI TEKSTILNI DELAVCI ODKLONILI KAZSODIdCE. Tako je bila odklonjena tudi U zvijačna podjetniška poteza. fledford, Maaa. — Sedem t'*oč tekstilnih delavcev, organiziranih v organizaciji tekstilnih delavcev, je odklonilo razsodišče. VVilliam E. O. Batty, Ujnik sve-u tekstilnih delavcev, se je iz-, JJ,V'I napram poročevalcu Fede-niliziranega tiska, da ne bodo ob nobenem času podvrgli vpra-*anje zdaj ml odgovorni za naš ()n. ali mi ne vidimo najmanjša vzroka, da ae vprašanje znižanja mezde predloži razso-dttču, ko je mezda Uko nizka in n< znese več kot $19 na teden." . John Sullivan, predsednik pod-Mniške organizacije, je sprožil 'dojo, da se po dolgotrsjni sUv-znižanje mezde predloži raz-*>di*ču. Ob UJ priliki Je trdil, d* ho *arrto unijskl vodlUljl na-spfotnl razsodišču. Da se preiz-mnenje sUvkarjev glede ^sodišča, se Je takoj U vpre-K»nje predložilo članom organi-'»Hje v odločlUv. Zdaj je položaj tak, da bo "t^ka, ki je pričela dne 1«. a-^'•a, trajala do DeUvskega Paznika, ako se posamezni pod-Ciniki ns podajo. _ i kot aforegonisti, temveč kot a-grarci in napol socialisti. Agrarci niso Uko močni, da bi mogli nastopiti samostojno v predsedniški tekmi. Callesova stranka, katere levo krilo so socialisti., v delavski stranki, je zdaj najmočnejša politična frakcija v Mehiki in predsednik Calles ima proeUjše roke kot jih je imel kdaj prej, odkar je začel izvajati program industrijske in prosvetne rekonstrukcije. Vse kaže, da se bodo Obrego-novi elementi — izključivši a-grarce — zdaj zgrnili okoli Cal-lesa in eden voditeljev iz rijiho-ve srede bo provlzorlčni predsednik. Morda pride tudi do harmonije z delavsko stranko. . Lava uničila "»a*. 8. avg. — Iz BaUvlje t""*-ajo, da je lava iz bližnjega " " nika popolnoma uničila me-P<»leoweh na otoku Flore« v >i*usea«J§ Vzhodni Indiji, i Radarska pegajaaja v llliaoisa gredo h koncu Zastopniki rudarske unije v In-dlani zavrgli pogoje baronov. . Chicago. — Tajne seje skup-nega pododseka na mezdni konferenci rudarjev in lastnll^v rovov v Illinoisu so bile končane v torek zvečer. Pododsek zdsj pripravlja poročilo, ki se predloži članom konference v enem aH dveh dneh. Terre HatfU, Ind. — Zastopniki organiziranih rudarjev vil. distriktu (Indiana) so 7. t. m. odklonili pogoje premogovniških družb. Baroni premoga zahtevajo 80 odstotkov zniUnjs mezde. Zdaj se govori, ds obe stranki predložite vpražanje mezde razsodišču. SeeiafctKai koagres za Izprazaitev Poraaja Okupacija nemških krajev velik «rn v peti Evrope, nagiašujejo govorniki. Brnaelj, Belgija, 8. avg.-Jded-narodnl socialistični kongres, ki se tu vrši od nedelje, je soglasno za izpraznitev nemškega Po-renja in . popolno spravo med Francijo in Nemčijo. Dr. Rudolf Breitscheld, eden socialističnih voditeljev v nemškem parlamentu, je včeraj v ognjevitem govoru ostro obsodil nemško invazijo Belgije leU 1914. Obenem je apeliral za izpraznitev porenske pokrajine, rekoč, da francoska okupacija je nož v rebrih Evrope. ' ' Leon Blum, francoski delegat je tudi dejal v svojem govoru, da socialisti so proti vojaškim o-kupacijam tujih dežel in francoska socialistična stranka je sa Ukojšnjo izpraznitev Porenja brez vaake odškodnine. Blum je dalje rekel, da je potrebna aUl-na vzajemna inšpekcija franco-sko-nemške meje, ki ima požu-riti razoroženje. Med ameriškimi delegati na kongreau je doslej govoril Morris HiUquit, ki je ljuto napadel ameriški kapiUlizem, ki s svojo racionalizacijo industrij povzroča otopelost delavcev in stalne faze brezposelnosti. Govoril je tudi Albert Halpern iz Brookly-na, ki jeL poročal, da je socialistična stranka v Ameriki začela aktivno propagando med Žen-stvom. * -r FiaaaMH pobijajo aaijo v padjetfa brlzgalaie Prišli ao novi ravnaUljl in pri-čel^eo kazati evoje zmožnoetl a sovraštvom do organiziranih delavcev^ Elmlra, N. Y—SUvka atrejnikov in drugih organiziranih delavcev pri La France-Foamlte kompaniji, ki izdeluje gasilno o-rodje in aparaU, je zelo podučila. V predvojnem Času, ko so še konji vozili brizgalne in drugo gasilno opravo, je U kompanija zaposlila samo organizirane delavce. Tudi kasneje, ko so že motorji precej izpodrinili konje, je kompanija še vedno zaposlila le organizirane delavce. Nato se je kompanije prijela bolezen razširiti svoje podjetje. Zato Je bilo treba denarja. Tega pa kompanija nI imela In o-brnila se je ' na finančnike v New Yorku. Prišli so novi rsvnaUlJi, ki so zastopali Foemitove interese. Takoj so pričeli kazati svoje sposobnosti z mrzenjem organiziranih delavcev. VodlUljl delavcev v tovarni so bili odslovljenl. Tistim, ki so sgitirall zs boljše delavne razmere, so pokazali vraU. Tako šikaniranje je kmalu razburilo in podžgalo delavce, da so sestavka«. Importlranl so bili stsvkokazH pobojnlki In deUktl-vi so pe pričeli preUpatl plkeU. Občinski zsstopi, ki bodo u-veževall ponudbe U tvrdke za gasilno orodje, bodo kmalu doživeli, da orgsfritelranj delavci v lože svoje proteste proti nakupu gasilnega orodja od sUvko-kaške tvrdke. Raaetreiba na ledji. Tacoma. Waah.f 7. avg. — Včeraj zvečer ae Je pripetila sil na eksplozija smodnika na ladji1 U Blanca, ki je nosila 12 ton smodnika. Moštvo ladje se Je rešilo s plavanjem, ko je pričelo goreti na ladji, in nihče ni bil poškodovan, ftipe v oknih na obrežnih poelopjlh eo bile pobite in v bližnjem gozdu snovi, kašere je 'ja. zanetile i kmalu zakaj vtasi 'Pijan Človek legije prenaša Shenandoah. Pa. — Srednješolska godna j lepimi rdečimi čepicami na glavah je svirala veselo koračnico, ko je ambulanč-nI voz drtlral mimo po Maine Streetu. Ambulantni voz ae je usUvll, nosilnlco so dvignili s njega in jb odnesli notri v neko hišo. Na noallnici je ležal 42-letnl rudar Swiacki. Bil je mrtev. Zjutraj ga je podsula škrlovina premogovniku j št. 2 l^eghih VaUey Coal kompanije. Iz hiše ao prihajali srce pretresu joči klici in jok. 2ens, o-trocl ln rudarji, kf niso delali, so sš zbrali pri hišnih vratih ln gledali, kaj s* v hiši godi. "Strašno," ao ponavljali drug za drugim v krogu. "Škrlovina ne pove, kdaj bo padla doli," je dejal star rudar ln vlekel iz svoje ko-ruznlee, Swlackl je bil razumen gospodar hi skrben dče. Lastoval je par hiš ln avto. Tovariši so ga smatrali bogatim. OdloČil se je pred leti, da ne bo več delal v premogovnikih. Kupil je groce-rijo, toda sUvka mu je uničila trgovino. Kupil je salun, ki mu pa ni nosil tolikp, da bi lahko prehranil svojd družino. In Uko je odšel zopet delat v premogovnik. * : 8 stropa je padla nanj škrlovina in ga igpremenils v kašo. Njegov tovariš ie dejal, da je bH mrtev na mesni. Vzelo Je ure dela, predan so odstranili z njega tone šfcrlovlne. SUrl rudarji so se sešll v sa-lunu. "Taka stvari moramo pričakovati," se je oglasil sUr rudar. Pljunil je na tla, na topa dostavil: "Veš kaj, Majk, ako človek živi v peklu, je boljše, da je pijan, mesto trezen." Točaj je omenjenega dne opazil, da je stočll več kot ponavadi. Kajti videl je, da ni omenjenega dne noben rudarjev zapustil saluna popolnoma trezen . .. Tedaj mora biti varok, zakaj rudarji včasi pijejo malo čez mero. ZMNahMil boža kmali delali dsž v ■ ■■ Eluaperimeatadja Je ie vedno v Babo retoričnem stadiju, obeta FašMi izražajo boja-zaa za Jagoslavljal Riasaki lietl v "velikih skrbeh kaj bo Is političnih umorov v Belgradu ln Zagrebu." Rim, 8. avg. — Rimski faši stični listi so v strahu za bodočnost JugosUvijel Težka skrb jih navdaja vsled posledic, ki mogoče pridejo radi najnovejšega političnega umora v Zagrebu, kjer je bil sadnjo nedeljo uatre-Jjen urednik srbskega lisU Vladimir RlstovlČ. > "II Tevere" piše: "Ta zločin, sledeč onemu v jugoslovanakem parlamentu, skupno s izjavami Stepena Radič a Is njegove bolniške posUlje, bo gotovo Imel se-lo težke posledice. To ni vel prepir med parlamentarci, pač pa je narodnostno sovraštvo med Hrvati in Srbi. Italija gleda na krče aoaednje države z občutjem človeka, ki opazuje bolnika." "Glornale diUUa" tudi piše, da običajni kriUrij politične situacije ne more več biti merilo za presojevanje dogodkov v Jugoslaviji. Politika morda najde formulo sa rešlUv krize, ampak jugoslovanska drama nI več politično vprašanje, marveč boj med meAaniml narodi. Cttleafe.9—- Na konferenci a-merišklh kemikov, ki traja te dva tedna v prostorih North-west*m univerze, je 7. t. m. prišlo na dan, da se kemikalna veda že precfj čaaa bavl s problemom ustvarjenja dežja. O Um vprašanju je poročal C. T. Knipp, profesor člkaške univerze. Rekel je, da eksperimentiranje z dežjem je še vedno v laboratoriju, toda prjallslej pride čas, ko pojdejb kemiki v aeroplanih v zrak, kjer bodo poskušali narediti dež v lokalnem obsegu. Kemikalna znanost pozna principe za formiranj«* dežja v oblakih. Profesor Kaipp je nato demonstriral v dvorani, kako se naredi dež v malem. Odprl je posodo z vlažnim zrakom in ko je U iz-pukUl, je vrgel v zrak droben prah In takoj so ros i le dr*rt>ne kapljice na zborovalce. "Sleherna kapljica dežja Plinska dražba v Phlll Ima spat dva vdovi aa vssti Kompanljska štedljlvoet je povzročila amrt dveh delavcev. Plilladelphla, Pa. — Dve vdovi sU zaplakall ln otroci so ža-lovsll za svojima očetoma, ko ju ja kompanljska lakomnost po večjem dobičku pognaU V smrt. Plinska družba, truat sa razsvetljavo in kurjavo, ki iatisne vsako leto Is žepa ljudstva v tem mestu nekaj milijonov dolarjev, je poslala 50 deUvcev, ki prejemajo po 94.14 metde na dan za deveturno delo, da izkopljejo Jarek za ograjo okoli njenega velikega podjetja na Paaayunkovl aveniji. Zemljo tvori Um mehka ilovica. Ko so delavci pričeli Vosti z industrijskega polja križom Amerike Pogajanja lUinolaikih rudarjev— Praznovanje delavskega praznika v Chlcagu. — Zborovanje Illinolake delavske federacije. Pobojnlke Importlrajo na aa-pad ln drugo. Chicago, III. — Zadnji teden je bilo v Chlcagu prevroče za zborovanje ln konferenca zastopnikov rudarjev ln illlnolsklh premogovniških podjetnikov se je odložila s namenom, da se še obnovi v tem tednu. Zastopniki rudarjev šo šli domov, da se posvetujejo s svojimi lokalnkpl organizacijami, podjetniki so pa odpotovali v svoje klube na deželi ali pa v obrežne hotele ob Velikih Jbatorfh. Izgledi, da se produkciji premoga sopet obnovi, so takO dobri, da pripravljajo lokomdHve in tovorne vozove za prevažanje premogi Ar premogovnih središčih. Bodoča dnevna ntkada se bo sukala okoli £est dolarjev. V soglasju s dnevno mezdo se napravi tudi kompromis zA nakladanje premoga s strojem. Take konference se bodo kmalu vršlls tudi v Indiani. Praznovanj« delavskega praznika na prvi pondeljek v mesecu septembru v Chlcagu, bo splošno. VršUe se bodo demonstracije po mestu, Igre ln govori v Grantovem parku. Stadij je tako obsežen, da lahko ssdi sto tisoč oseb. Vstopnica aa celo družino ln k vsem prireditvam sU-ne en dolar, - Zborovanje Illinolake državne fedaracijn prične H, novembra v Herrlnu, dva dni kasneje po volilni bitki. New Orisana, La. — Zborovanje Ameriške delavske federacije prične v Um mestu dne 19. novembra. Kenealta, Wle. — V tukajš-njem mestu prlčskujsjo poboj-nlkov s pennsylvanskega premogovniškega polja, da«nastopijo službovanje pri Allen A. kompaniji, ki Je Imela svoje nogo-vlčarske delavce. Takozvanl atlet Ični ravnaUlj te kompanije Je kopati, niso zastavljali podpor _______________ nlkov, ker jih nI bilo. Ko Jel>ri |uj9 v pismeni iv««i s BUtrjea« Jsrek globok tri čevlje, je priče- virginglnjo, rasupitlm pennsyl- la zemlja drčatl s nasipa. V nekaj mlnuUh je pokopaU dva delavca popolnoma, dva je pa držala za noge, da nlsU mogls ganiti nikamor. Njuni tovariši so prihiteli ukoj na pomoč In kopali so z rokami, lopaUml In zajemali zemljo s plehaatlml Atbrič-kl. Ko so Jih izkopali, Je bil eden mrtev, eden je kmalu umrl, ko so ga pripeljali v bolnišnico, dva sU pa bila Užko poškodovana. venskim dobaviteljem kriminalnih značajev. % New York, N. Y. - Delavske športns igre prično v Um mestu dne 2A. avgusta in bodo končale dne 26. avgusU. Is srednjezaped-nlh držav se bodo udeležnlkl pripelje!! * posebnim vlakom. Pričakuje sa najmanj šest sto ude-ležnikov, Pstenam. N. i. — Zdaj Je treba, da se na zborovaiftu izrečejo aviini delavci za združenje In Smrtno ponesrečena delavca „v„n| d#Uvc, m pridružijo kot sU delala za kompanljo okoli tri Lvt0n0miia skupina organlzarljl tedne. Ne eden ne drufl dela- u^katllnlh delavcev. vec nI zapustil toliko prihrankov, da bi krili pogrebne stroške. Eden zapušča vdovo ln enega osen* let starega otroka, 'ru-gl pa bolehavo vdovo in pet o-trok v sUrosti od dveh mesecev do osem let. Ako bi bile sUne v Jarku pod-prU, bi se nesreča ne dogodila. Tako kapitalizem mori delavce. 19 14 v Ja« p . Ix>ndon, 8. avg. — Oscar 8la-ter Je bil pred devetnajstimi leti spoznan krivim umora In ob- sojen v dosmrtno Ječo. Pred sbirka vodnih molekul, ki se O- kratkim je bil najden pravi mo- t*,ij0 m prašek in ko se jih rilec in Slater je bil spoznan n+ zbf vaš milijonov, padejo na dolžnim. Vlada mu je ponudila tk ko dejanju pobegnil, toda policija ga je kmalu našla In a* rotirala. "Cnllee je morilec Obregona,' Rim, 9. avg. — lUlljanaka _________n jjmindH M4, iyM| treba le vreči v zrak obilico pra^jtlvl ves čaa na kmetiji in se po- i m. v kolizijl 1 drugo bojno lad-I^UleceeaML hu. najM)e dima. pe se bodo hla-, naša, de se nieU v vseh devet- jo pri manevrih v bližini Pulja Man Diego, Cel — Theimsn pi zgosOH in spremenili,v dež deeetlh letih skupnega življenja pogrezajte na morsko dno, Je bi-Leeter vojaški leUiec, se je v Kdaj ko to mogoče storiti v alti enkrat skregala (T). Mnogo la snod dvignjena in v njej - vreU eksDiozi- torek ubfl, ko je padel z višine širokem obsegu. je bil čevljev ne tukajšnjo a vi Je- so pot j* Je še vprašanje djako polje. požer, kf pa reši b«drWWi v kjer ki fa njegovih sinov, vnukov la pra- našli 31 mrličev. Val možje so se vnukov je padlo v vojnah, on pa zadušili od plina, ki je nastal od še vedno lahko hodi brst peike. 1 bsUrlj v zaprti imdmorskl ladji. Rim, 9. avg. —> "Oaeervatore Romano," uradni papeškl list, piše, da Je "zdaj jasno, da so predsednik Calles In njegovi prijatelji odgovorni za umor novega predsednika Obregona. ne pa ka-toliiki duhoven In aunat" Letalsal Sen Diego, Cal, 9. avg. — Mornarična letaka C. H. Schmldt In H. M. Mclntire s*» všeraj utonila, ko je njuno letalo padlo v morja v tukajšnjem naliva. k- in ...... PROSVE UfTKDfi SLOVENSKI NARODNE ... vs ilste' prissHsttižfce oWast{ ranile vstop v Kanado ino-zentcem> ker *» kUe v dvomu glede njihovega aakositega bi-vaSja V Tjmtierth državen. Dogaja ae večkrat, da izletniki: po-tajejo v Kanado po ŽSleZlUci sft ■alf jm ob meji u-stavdjaio m a« atomtfor dsl^e. To so navadno Uffcdfr, & niso vseli s seboj nikakih diofcumentov Kanada ae prl^adfeva sodelovati z Ž^ruženlmf drlkvami )>ri uveljavljanju prfseljenirtHh za. konov in noče pripuščifi ino-^emce, glede katerih .ni go«ov.\, da-li so bili stalno pripu&eni v Združene države pod njihovimi blagajnik, impa (t*y); lik, A. CJrahek K^SdSt nadtf. odbo->erdimm odbomflfi: /OKn Kovent, John BoUtovec Pri-sšljniftki uradniki fttmte-nih držav pa vedno zahtevajo od inozemcev na povratku iz Kanade, naj dokažejo, vt|j*vlje-nje pravice do kompens#sji|p js ustanovljen določen rok (sevsd-80 šest mesecev do snega leta po nezgodi). Posebne tiskovine služIjo navadao za prijavo nosgo-ds. V državi Michigan zakon za-ktsva, da mora delavec pismeno prijsviti nezgode delodajalcu ali njegovemu zastopniku tekom tridesetih dni po poškodbi (v drugih drtavsi snaša rok 80 do 60 dni) In da ta*b* vložiti tir-jatev za odškodnino na pristojni urad tekom šestih mespoev po poškodbi. ibsvil potreb' za datum prihOtfk, se o izve brzojavnim ap- tava. Kdor se ne to ih >daj je jfrave, naj ra »tane znotraj mej Združen Žav, dokler Si Hi Jtfi ne informacije. |£|ozemci, ki pottijejo v inozemstvo, si lahko priskrbujejo takozvani ^permlt". Sicor za Kanado ni "permit" potreben, ali vendarle ja najbolj&e imeti aa d mty" je na^ zakonitem prihodu. Seveda gssdo mnogi v Kana-račajo do in ss vrivajo naaaj, ne da bi jih kdo kaj vprašal vsaj brez nikakih sitnosti. Vendane izkušnje kažejo, da je najboljše biti pripravljen na vse ln imeti s seboj dokees o zakonitem prihodu v Združene dftave. Vprsianje: Tnpatam slišim o takosvanih "blus lawa?'. Kaj ao pravzaprav ti 'modri* ali 'plavi zakoni' In kako so nastali? — 8. K.. Philadelphia, Pa. levar* Isrsz "blue laws" js bil prvlš v po rabljen sa postave kolon t js Hevr Haven, ki so ja-ko strogo regulirale aebne vesti, kot pohajanje cav-kve. nedeljski pdčttek i€d V kolonijslnlh dneh jo moral čkm puHtanaks občine ubogati ili# Je odredbo: iti v er-ksv v nedeljo je bilo obvezno, igranje in gledališka predata ve so bile v nedeljo prepovedane itd V mnogih starih ameriških naselbinah so take postave še vedno v zakoniku, daai JU oblasti ns uveljavljajo. Take stase lavno ljudstvo oddalo v velikem številu glasove ss^kandi še bik» formalno edpravUsae. ss imseujajo "bius lawa". Isti is-•as ss tudi rabi sa postava seda-ajsga časa, ki prepovsdujsjo ro-1i »U prodaje tobaka, to-gomet v ssdsljo itd. povratku v Združene drla ve. Kake papirje naj vvamem a m* boj? ~ i. l.tttle Nlta. 1*. Y. Odmivert fnosemse, ki ne more dokazati, da js bil zakonita prlpeStsii S konvencije J8K/. . — V soboto, AUGU8TA. V I vas M vlek: OPAZOVANJA Cirkaa v imenu delavstva. , Ameriški delavci so dobili svoj dan, ki se praznuje prvi pondeljek v septembru vsakega leta. Kongres, ki je dovolil delavcem ta praznik, je vedel kaj dela. " V naprej je vedet, tfa bo-'dO1 Ijuifje, kf so isvoljeni od u-nij, ds jih representirajo v vsa- ^putn^ k^^ ^ ^^ bi l)i d aa ta sVojte ce, ki jih še nimajo; če pa ao prsteni ža demonstracije, ali če mislijo, da *a i maj* dovolj pra-r šumo Si! kopali- ve- -nji ali pa rreTO porov, uuvun. ^oetjjifi Plati tz (CatumeCJ ih odieraika Jbseph Manief kf Antkm ■Urednik gMla OSUufe sferi. m ilssfc 'itoifin Tsrbovec mM vlc, naj bi šli v šča, dko je lepo vreme, spatr šVd je dež. Da ne kvlvtipe; je treba pri* znaTT, dK delSVBke unije ponel cod res dbaro' Izkoristijo svoj praz-^ nik, ali le ponekod. Take unije * • >o.4koc0 izjeme, v Chicagu, kjer je 400,000 organiziranih delavcev, ni izjema. TMkaj se ^uje Labor day na dvojni :• ali se nič ne praznuje — enostavno se naUgtte nedelja še na en dan— ali pa se praznu-jp tako, kakpr da ao or^anizira- Ta nepristranska jedtota se je ^ delavci oegan dobro pokazala^ kako ja stranska, toda o tesar ks* vaš'] zneje. ~ Ker je ta Isdndta jela zaključkov, posebno s* tičejo bolniške podpore, bodo v korist naši dembfcttttKfei db- ■TIH Ifi iiiimrfiil saetenvnt ittimakk. ,l,nal ii»i*hi»i» jiui^n/im jcumvw. | Mik o pristranskih ljudi, kot so bMi tu na koKOsnstji v «lU le dolgo nisem imel priliko viv inozemec zna za ime psrnilta, s tužno vest, da jr naM nepozab-katerim Je prišel v ZdHifcne...... ....... ~ - ooijse tudi SS Kaaadok kajti "per r je najbolj siguren dokaz o Sr Vprašanje: Rad bi dobil sa-nealjive informacije o traktorjih sa poljsdslsteo. Kje lahko dobim tako literaturo? — D. K., Omaha, Meb. Odgovor: U. S. Department of Agrkulture, Wsshington. D. C., Vam b^ na zahtevo poslal ons svoje oMaife (rarmers' Bpl-letina), U se bavUo s tem predmetom, Take brošure ao: Bul-ietin No. 1 m "Sprememb**, ki jih js traktor provzročil". 1296 "Traktor ia kanji v koruznem ml 'Otroški vabe trak-torjsv", 1290 "AU asj kupim ftraktor?". UOO "Izbiranjs traktorja," W "Izkušnja s traktorji V fllilMHSU." An js en predlagani »o vi koledar IH naj a tih me-ssesv apnejet od kake Mels? — I. A., New Vark CHy. (kleavnr: odbor, imenovan od Lige narodov v 1. lfES, da prouči vprašanje reforme koledarja, je doNI ia« predlogov s strani SS deftf la Js koaft* pH-naj as v peaamm«i deželah ustvarijo narodni odbori *e proučeval* koledarske rs-W saj potem psssčajo Upa. Tak odber js bil! v Sdru-Njegovi člani ao nih vladam de-industri- Ualvsnmk Ra — Druitvo Združeni sobratje št. 141 Slovenske narodnd pbdpome jednote naznanja šlanom, sorodni Kako ______in ženska je Ve. | Akb fiak pridrtanlkobli prijateljem in 2iiancem rim* ^ f - ..........«em v vi^vi, ki upira svoje žar- Ijena hčerka Viktorij* Demšar ke in ne odneha- "termite! Leminji program ni| t* Labor dey uklj teesšni . metae pokpnf i ko^ m" čika^kih u-tfiucuje ve-m^tlami in avti, dalje bodo vodili tron treniranih medvedov, čredo mul in oslov in gledalce bo zabaval« grupa klovnov. Pripravljalni odbor je najel vojaški stadion v Grant parku, kjer bodo izvajali razMčne cirkusne prizore: komič. no dirko z mulami, pp]0, mU dji ples in akrobatsko skal najetih eirkusnih igralcev Tako federacija delavskih strokovnih unij v Chicagu vzga. ilft delavce kulturno! Tako se iz. pgSsfi edini delavski dan \ i,, tu, ko delo- počiva in imajo d* liav^ priliko, da pokažejo kaj znajo in zmorejo! Pa pridejo gobezdači, ki „ plitvi, da drže bolho, in pravijo da masa ameriških delavcet 'Tcreče lia tevo.'r Da — na fc vico klovnov. Ljudje, ki aranžirajo take sporede za delaysk< prireditve, bi bili nemogoči, & ne bi bilo za njimi mase orgi. niziranega delavstva,, večine v masi. Kakršna je večinska mi sa, taki so njeni voditelji in r& prezentanti. Nikar mi ne pripovedujte, di so voditelji vsega krivi, da u oni sami taki in taki lopovi in slepci! Odkod se pa vzamejo »o se sami naredili, da 9 sami odgovorni? . Slepci postavijo slepca sebi ni čelo in bedaki bi ne bili bedaki Če bi izvolili pametnega človeki ha odgovorno mesto. »•«■• 1» ■ " —__ strla napuh li-^ili izpod iipža kak hrana ,vcu učencu, uradniku Pa i z domačimi rezanci! Kako ;ri v tek, da zarude lica o in I ie?S| vsi pre- Bom pa še pridala." ; In sem se i sem čudil otrokom, ki so rastli pred očmi, pa nisem mogel razumeti, is česa rasto, ko aimajo^ ničesar. Zamaknila js z roko čez semljo, da bi jo človek obeegel s svojimi rokami: "Ia zraka rastejo, lepega jutra* biserne r<*se, od glasov, petja drojmih ptks" Stiha, nerazumljiva Uganka: po dolgi lir mučni bolezni suftttt 1 O tmaaamm« a ^ ■ ■ sJiSi ftfl^a r» mesecev, a vsa stsrsvniesa pomoč je bila zaman. Rojena-J* bila decembra Mttf v U^ vessakh Pa., in je bila stara 18 let te 9 mesecev. Bila je prf-jazno dekle in sikni ma značaja. Tu zapušča starše, 4 brate fo dve sestri. Naše druitvo ji je utii> g« V6ravt trenutek! Tole poso-najuglednejšem sladoledu čakala na usodno uro. je obračal Mimile pod dolgimi Ido, vsak za eno uho, pa v skri-Ivslišče s njo! Pripraven prostor je zelo bli- t repa 1 niča m i avoje angelske očilzu. Za napol podrto kolibo od-in prosjačil z omlednim glasom :|ložiUj!adko breme. "Malo porcijo za dva solda tega ubogega Maugera!" za Ob oltaiju Is Trosvato" prevel—A. ftabas. —• Bruno, kaj pomeni oroftje v tvoji roki? — je vprašal s težkim naglasom. Mladi duhovnik se je sdrznil; prsv dobro jo razumel grofov očitek. Nemo je pogledal po svoji rodovniški hsljl In njegova roka je ls-r postila noš. — Vidva sta ae prepirala, — je povzpel grof. — Kakšen je bil vzrok vajinšga prepira? - Molk. Nihče ni odgovoril. * Bruno, grof se je očitajoče obrnil k menihu. — vsaj ti bi bil moral vedeti, kaj si svojemu stanu dolian. Se-11 spodobi taka divja jssa posvečenemu duhovniku? Benedikt ga je temačno pogledal/— Ali pa mi morda ta atan dovoljuje, da mi ga grof * _ Bogomir očita kot poaabno milost svoje rodbi-/: ne, čel, če ne bi bil posvečen temu stanu, da ' bl moral danes stati kot lakaj za njegovim stolom ?! Orof je vzplamtel. — Bogomir, to si ae drznil reči? - Divji pogled očete je zadel sina. U pa je trmasto dvignil glavo: — Ju sem gospods pstrs Benedikta sa-mo opomnil mej. ki jih js posabil napram meni.. — Ce si ree Izgovoril tiate besede, tedaj jm t>oš na mestu preklical In prosil Bruns od-puščanja! - je ukazal grof s trdim glasom, ki je imel prav malo oČeUvskega na aebi. — Oče! V 9 — Bogomir, takoj 1 — Nikdar in nikoli! — je zakiical Bogomir odločno, in v njegovem pogledu, ki ga je tedaj uprl v svojega naaprotnika, se je zrcalilo takšno smrtno sovraštvo, da je grof tako) uvidel, da ne sme tega konflikta tirati do skrajnosti. 8topil je k Benediktu ter mu po-lošll roko na ramo: V J ¥ — Bogomir je hipno preveč rasdraften, toda ko ae bo osvestil in pomiril, bo preklical •voje besede. Torej zadovolji ae s tem. Bruno, obljubljam ti, da bo to storil! Benedikt je hladno odstopil. — Gospod grof, jas ne marsm nobenega prisiljenega ta-doičenja! Bil aem pravkar namenjen, aam pri-praviti zadoščenj« avojl pravici, zato ae ne bi rad zahvaljeval tujemu vplivu. — Tujemu? Bruno! ' — De, sedaj Si moram vsekskor želeli, da bl ml bili oetali tuji s svojo miloatjo in s svojimi dobrotami, gospod grof! — j« dajal menih trdo. SIcer pa aem te dobrote le od-nekdaj sovratll; bile ao ml vailjene, ko aem bil še otrok, in ko sem odra«t«>l otroški dobi. je bilo ie poskrt>IJeno, da mi je ostala vsaka druga pot zaprta. J as* ne morem ničeaar tega povrniti. kar aem prejel, sato bom moral to nositi seboj kot večni dolg. Tadi to ja predpra-vica mojega stanu, kl mi uničuje vsako aamo-■tojnoet. Želel bi. — In prt teh beaedah je zasvenele trpkoat in grenki* iz njegovega flaau. — želel M. de me niste iztrgali iz sfere, u katero sem bil rojen; ielel bi,