198. številka. Ljubljana, četrtek 1. septembra. XIV, leto. 1881
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejema n za H\»tin-o gerske dufcele /a relo h>to Ki >;!., za p,, , s gl.t ca četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni I* celo leto 18 ffM., celrt let« gVL .'SO kr., Ml en inecee I gtd 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 ki. za mesec, 30 kr. Bi tetrt leta.'— Za tujo detel« toliko več. kolikor poštnina .znnia. — Za gospod« učitelji' na ljudskih šolah in »h dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 60 kr., pO pošti pr<j*-iiian mm četrt lata 0 golđ. — Za ointnlll se plačuje od četiristopne petit-vrsti; o" kr., če se oznanilo enkrat tiska, h kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ;»li \Wkrat tiska. Dopisi naj se izvolč trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v IVmic Kolmanovj hiši „gledfttilka stolba". Opravnifitvo, na katero aaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklHinarije, oznanila, t. j. administrativne Htvari, je v rNnrodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši
Razmere in muke Primorskih Slovanov.
i.
One strahovite pritožbe, katere sta pred tremi tedni prijavila dunajska „Tribiine" in „Slovenski Narod", so me napotile v Istro, da bi sam z nova opazoval ondotne razmere ter se prepričal o resnici ouih zatožb. Zdaj jim moram le pritrditi ter očitno izreči, da se one žalostne razmere ne bodo zboljšale, dokler ne bode previdnejša in pravičnejša vlada ostro prepovedala vsem svojim uradnikom, da se ne smejo bratiti z irredentovci in drugimi, slovanskim prebivalcem jako sovražnimi Italijani ter ž njimi sklepati zaveze, kako bi Slovane laglje tlačili. Človeku zdaj srce poka od žalosti, ko vidi, kako ponekodi malomarni c. kr. uradniki iz gole nevednosti in kratkovidnosti zatirajo slovanski živelj. Previdna vlada, ka-terej je res mar za obstanek države in za mej-narodni mir, mora korenito prestrojiti c. kr. urade po vsem Primorskem ter uradnikom ostro zabičiti glasoviti 19. paragraf osnovnih postav. Skrbna, da ne pravim pravična vlada mora resnobno zabičiti c. kr. uiadnikom, da so oni zaradi prebivalcev po deželi nastavljeni, ne pa da bi Primorjani bili zaradi uradnikov na svetu. Vestna in za obstanek države res vneta vlada mora zabičiti svojim uradnikom, da je na Primorskem tri četrti vseh prebivalcev Slovanov (Slovencev in Hrvatov) in le zadnja četrt Labov (Italijanov in Furlanov), katerih večina je še po mestih in dragih kotih sem ter tja, zlasti ob obali Jadranskega morja raztresena. Vestna vlada mi pa ta pot ne pomeni   najvišje  primorske gospodske v
Godčevski rog.
Novelica.
(Spisal Peter A. de Alarcon ; iz španskega poslovenil J. J.) (Dalje.) V.
Človek, kateremu je umreti, rad se zamisli v kako reč, ter je ne pusti do zadnjega trenotka.
Naj je uže bila mora, ali treslica ali mešanje v možganih, isto se je godilo tudi meni. Misel na Ramona: na Ramona, da še živi, na Ramona, da je ubit, na Ramona v nebesih, na Ramona pri samostanu, ta misel me je prešinila tako popolnem, da sem otrpnil, da se druzega nijsem zavedal kot kakov slaboumnež.
Pustili se mi mojo stotuiško obleko, pokrili mi le vojaško kapo ter mi ogrnili vojaški plašč. Tako sem k smrti šel z dvajsetimi tovari ši.
Trstu, c. kr. namestništva in drugih c. kr. urad nih načelništev, pomeni mi ta pot slavno c. kr. ministerstvo na Dunaj i, kateremu so vsi primorski uradi podrejeni. Le slavno ministerstvo mora in mora tu pomoči, kajti od načelnih uradov tu v Trstu nijmajo primorski Slovani pričakovati najmanjše pomoči — ti načelni uradi so sami najbolj potrebni radikalne pre-stroj itbe.
Kaki so pa ti načelni uradi V Politično upravo vodi c. kr. namestnifttvo, kateremu je načelnik glasoviti g. namestnik Depretis, iskren Nemec, ki dobro zna tudi laški, a besedice ne razume niti slovenski niti hrvatski. Vsemu primorskemu, da ne rečem avstrijskemu svetu je dobro znano, kako hud zoprnik je g. Depretis vsem Slovp.nom; njegovo vlansko potovanje po Istri pa je dejansko »pričalo, kako odbija vse, kar je hrvatsko, in v svojoj mržnji proti Slovanom podpira italijanski, obstanku Avstrije toliko nevarni živelj. Videli smo, knko je ta g. namestnik po Goriškem povsodi povdarjal nemščino, katero vriva celo ljudskim Sol*m, v največjo kvar narodovega, slovenskega jezika. Goriški državni poslanec dr. Tonkli je v državnem zboru prijavil dogodbe v deželnem šolskem svetu goriškem in izreke g. c. kr. namestnika Depretisa, kot načelnika rečenemu svetu, ki kažejo njega načelno, dosledno upiranje zoper duševni napredek slovenskega naroda na Goriškem. A odveč bi bilo čitateljem „Slov. Naroda" znanega moža z nova popisa-vati; vse je rečeno s tem, da je g. Depretis namestnik deželi, v katerej biva tri četrti Slovanov ; da namestnik ne govori niti ne ume jezika velikanske večine dežalanov, katerim ravno je namestnik.   To je pač le mogoče v
Le jeden se je odtegnil smrti, ker je bil — godec.
Karlisti so godbem pustili življenje, ker jim ti v boji nijso nič škodili, pa tudi zato, ker so potrebovali godcev za svoje bataljone.
Ali ste bili vi godec, don Bazilio ? Ka je vas to rešilo! vprašali so vsi mladi ljudje krog njega z jednim glasom.
Ne, otroci, odvrnil je stari vojščak; jaz nijsem bil godec; ni pičice nijsem umel o godbi.
Vojščaki so se razstavili v štirjak ter nas postavili v -čredo. Jaz sem imel številko deset, to je imel sem kot deseti biti ustreljen. Takrat sem mislil na ženo in hčerko; na te in na tvojo mater, dete drago !
Streljanje se začne; meni je vzelo skoro vso zavednost. Ker so mi bili zavezali oči, nijsem videl nesrečnih svojih tovarišev. Mislil sem šteti posamne strele, da bi vsaj vedel za trenotek, kadar pride na me vrsta umreti- A uže pred tretjim strelom nijsem mogel več šteti.
Avstriji, a še v Avstriji nij mogoče povsodi, ampak )e po deželah, kjer so naseljeni pre-krotki in državi vedno zvesti Slovenci in Ilr-;vatje. Ko bi tak namestnik imel vsaj srce za nas, pozabili bi uže na druge pomanjkljivosti. Ker pa mož očitno črti vse, kar je slovenskega in hrvatskega, ker očitno obija našo materinščino ter v največjo škodo njej vriva ali nemščino ali pa italijanščino, niti ini Slovani ne moremo in ne smemo zanj imeti srca. Le topi mameluki in umazani sebičniki mej primorskimi Slovenci morejo tukemu namestniku podeljevati občinske časti!
Neki slovenski pregovor pravi; Kakeršen gospodar, takšni hlapci. Nam primorskim Slovanom neugodni, deželnim odnošajem neprimerni so tudi razni namestništveni svetovalci in drugi nižje vrste uradniki. Dvorni svetovalec g. Rinaldini je gotovo jako prebrisana glava in izvrsten italijanski govornik, a mož ne zna niti slovenski, niti hrvatski. Da je nasprotnik primorskim Slovanom, je v obče znano in danes mi nij treba z nova povdarjati, da je za časa namestnika Pina v namestništvenem svetu očitno izrekel: „nam (namreč mmestni-štvenim svetovalcem in uradnikom) podpiranje Slovanov na Primorskem nij v korist." Tako živimo zdaj na Primorskem v nezaslišanej a resničnej razmeri, da niti namestnik niti dvorni svetovalec ne znata — niti govorita, niti razumeta — jezika, ki ga govore tri četrti vseh deželanov! Da dva svetovalca znata vsaj hrvatsko, mi pič nij treba se izrecno povedati ; le škoda, da nemata srca za materinščino Znano je tudi, da i/mej šolskih nadzornikov deželnih je jeden Primorjan in narodnjak. Vsi drugi.nižji in višji (izimši živinozdravnika),
Oj, oni streli iz pušk bodo večno pokali nad menoj. Zdaj si* mi ji- zdelo, da jih slišim tisoč milj daleč, zdaj pa kot bi mi pokali v glavi.
In streljali so neprestano dalje. Zdnj ! mislil sem. In strel poči; a jaz sem bil še živ.
Ta pot me bodo — — — — — rekel sem si zadnjikrat. Iti začutil sem, kako me je nekdo zgrabil za rame ter me potresel in mi na uho zukiical.
Zvrnil sem se. Mislil nijsem ničesa. Dozdevalo se mi je le, da so ine ustrel'li.
VI.
Potem mi je bilo, kot bi ležal na postelji v ječi. Videl nijsem ničesa.
Segel sem z rokama k očem, . da bi odložil zavez, a segel sem do oči, — oči so bile odprte, so gledale; le ječa je bila popolnem temna.
Zasliflal sem zvonenje in stresel sem se. Bilo je večerno zvonenje.
so Italijani ali pa Nemci, ki ne umejo slovenščine. Ker se ti navadno vsaj nekoliko privadijo italijanščine, ne bodemo se čudili, da se tudi ti ljudje prej za vse, celo za italijanščino nega za slovenščino. Tako podpirajo tudi ti uradniki italijanski živelj na Primorskem ter ga širijo v največjo škodo Slovanom.
Politični razgled,
:Voti*4*iif<k (Ložele.
V Ljubljani 31. avgusta.
Vse prizadevanje naših ustavovereev, prepričati svet, da so TaalleJevoJ vladi sošteti dnevi, da jej bije smrtna ura, vse to prizadevanje ne obrodi jim zaželjenega plodu. Nasprotno pa morajo poslušati glasove- ki jih Oddajejo veljavni možje, glasove o trdem stanji zde nje spravljive vlade. V zadnjih dneh prinesla je zopet avgsburška „Allg. Ztg." iz Ogrske članek iz peresa modregu politika. V članku tem se izraža vladi Taaffejevej od ogrske strani popolno zaupanje, izraža se zadovoljnost. da jc Tasffe odstranil pristransko vladanje jedne same stranke in razbil krivično njeno preponderanco. Z mojstersko spretnostjo in bistrim umom se dokazuje v tem članku, da je jedino po Bpravljivej poti in z izvedenjem jednakopravnostl možno storiti Avstrijo jako v notranjem in na zunaj, le tako je mogoče vpeljati zadovoljnost, če se ne broči le jed-ttemu v Avstriji bivajočemu narodu vlade: Za vse jednake pravice, jednaka bremena! Dalje se bere: „ Avstrija je ravno Avstrija, a no Nemčija. Nemški element stoji brez dvoma v njej na prvej strani, na politiko in kulturo deluje z največjim vplivom, in ima zato tudi časno mesto in nihče, ki zahteva za se ime avstrijska politika ali patrijota, ne bode ga hotel izpodriniti z njegove vplivne pozicije. Kdor pa trdi, da je nemštvo v nevarnosti, ker uradniki morajo poleg nemškega tudi Češki in slovenski jezik umeti, da jim je možno neposredno t ljudstvom občevati, ta podpisuje nemštvu ubožni list. Kdor pa smatra opravičen vpliv Nemcev jednakim z odstranenjem in pritiskanjem razvoja nemškega elementa, ta se peča z vsem drugim, le ne z avstrijsko politiko". Tako govori avgsburška  „AUg. Ztg.u
Ustavoverci so ropet dobili lepo priložnost, da morajo demonstrirati in delati propagando za zatirano nemštvo v Avstriji, spomenike postavljajo cesarju Josipu II, Umeje se, da k takim slavnostim dohajajo najbolj rutinirani politični kr'čači in rovarji in skušajo z efektnimi govori prepričati zbrano občinstvo, da je nemštvo v nevarnosti, da je zdanja vlada nezmožna, da se more nemški jezk proklamirati 2a državni jezik. Taka in jednaka vprašanja bo jim najljubši konjiči, na katerih jašejo in mečejo pesek poslušalcem v oči. Listi njihove stranke pa skrbijo, da se kolikor mogoče raz-
širijo ti govori, da jih uživajo tudi najbolj oddaljeni Nemci v zadnjem kotičku cesarstva. Poleg teh govorov pa tudi ne zamude zopet pridejati prašne nazore Josipa II., slavnega germanizatorja. Se ve da se jim vselej ne posreči, večkrat 3e blamirajo, bijejo sami sebe po ustih. Tako je te dni prinesel najbolj usta-voveren list cesarja Josipa II. maksimo: „Vsak posameznik ne sme imeti druzih namer, kakor ugajati večjemu številu/' Kako se lepo bijejo po ustih! Vsak ve, koliko se je ustavoverna stranka v letih Svojega gospodarenja ozirala na želje večjega števila prebivalstva, le vsa-cemu je predobro znano, kako so delali ustavoverci le za svoj dobiček, za svoje žepe, če so tudi pri tem pritiskali večino na steno; polnili so si žepe, vladali so in to jim je bilo dosta, to so oni imenovali blagonosno de'ova-nje za državo. Zdaj, ko nijmajo več vladarstva v roki, pokazali so, koliko jim je mar za državo. Saj nij dolgo še, ko so oblastno zavpili v svet: „Avstrija mora biti nemška ali pa ne treba Avstrije!" Le predobro se poznamo s to gospodo! Vedno le demonstrirajo proti Avstriji, še celo tedaj, kadar hote slaviti umrlega cesarja.  Je-li to lojhlen patrijotizem ?
V is :a bi h   ■.j--« -.ive.
Listi Se vedno ne morejo priti do miru da bi opustili razpravljati vprašanje o zvezi Kalijo z A vs ti i j o - Nemčijo. „Politik" priobčuje pisanje visokost oj« čega nemškega državnika; v tem pismu izreka on svoje misli o tej alijanei: „Jaz ne morem videti potrebe, še menj pa mogočest take zveze. Nemčija in Avstrija imate vse, Nemčija Avstrija in Italija pa le nekatere politične interese skupno. Ali naj si popolni skupni interes še le vstva-runo? Za to mi ne čutimo potrebe, za to Čuti k večjemu Italija potrebo, — če ga je vstva rila — kako je njena skrb — potem se more dalje govoriti. Te želje po zvezi so se Italiji rodile še le v času, ko jej je tunezijsko vprašanje prišlo blizu telesa. Gotovo je to vprašanje za Italijo velike važnosti, a kaj je za nas? Mi ne moremo in ne bodemo mislili na to, da bi za Italijo in z Italijo alrikonske kostanje vlekli iz vročega pepela in stavi se lehko deset proti jednej, da bi Italija v trenotku, ko bi ne mogla o njem več dvomiti, jako malo se menila za to zvezoV teh besedah je dosta izrecno jiovedano, kako si misli Italija zvezo z Avstrijo.
O preseljeni i papeža na Malto piše dopisovalec „Gazzette Piemontese": „Jaz morem danes dati čitateljem zagotovilo, da se bode papežev stol prej ali pozneje preselil na M;»ltou. Vprašanja, naj bi se papež preselil na Malto se je baje uže 1870. leti obravnavalo. Vender je to papeževo preseljenje zvezano z mnogimi težavami, ker v cerkvenem ozira na Malti nij vse tako kot bi moralo biti, tudi nij tam primerne palače za svetega očeta, a ta se bode uže dobila, sezidala se bode nova, saj je de-\ narja dovolj v Rimu.
Onemogla Turčija jela je zdaj misliti tudi na brodovje in nanj obračati oči, zapuščenemu in pozabljenemu brodovju hoče navdihniti novo življenje. Baje, da se je zbrala komisija obstoječa iz strokovnjakov, ki se bode posvetovala, koliko ladij je treba, kako naj se raz-dele, kako se oskrbujejo in koliko naj je število oficirjev in morščakov.
Situvacija v Tuueziji in Arabiji je vedno bolj neprijetna in opasna za Francoze. Povsod vre in prete vstaje, ki se hote razširiti po celej deželi kakor voda ob povodnji. Najnovejša poročila pravijo, da je guverner v Suzi uže pripravil jedno baterijo pred mestom, 6e bi mesto hoteli napasti vstajniki, oznanil je tudi Suzanotn, da bode takoj četrt njihovega mesta bombardiral, če se kje pokaže vstaja.
!><>!
>INI.
Iz liauiiiiskc»ffa okraja 27. avg. [Izv. dop. I ( N e m b k u t a r i j a brez konca in kraja.) Koliko so zdanji nemškutarski šolski nadzorniki popačili naše učiteljstvo, tO ve le tist, kateri pozna naše učiteljske razmere tako na drobno, kakor jaz. Človek bi pričakoval, da so se učiteljem pod zdanjo vlado vender oči odprle, a ostali so slepi, kakor so bili pred 6 in 7 leti, ko se je bilo z nova začelo poneničevanje naših šol. Slepi so naši učitelji še tudi pri izbiranji sredstev za svoje lastno izobraževanje. V ta namen dobro služijo — kakor znano — okrajne učiteljske knjižnice, za katere pobirajo doneske same c. kr. davkarije. Lepo število dobrih knjig se nahaja v nekaterih bukvarnicah te vrste; tudi v našej okraj D ej učiteljskej knjižnici je precej dobrih bukev (vmes pač tudi nekaj plevela), a skoro vse je nemško. E, zakaj? Saj veste, komandant naših učiteljev je znani „pedagog" g. Zima. Kar jim ta nasvetuje, to ga slepo ubogajo. Če izide danes nemška bro-šurica dvomljive vrednosti v zadnjem kotu nemškega rajha, g. Zima jo bode gotovo jutri uže v nakup kamniškim učiteljem priporočal. Tako je tudi pri zadnjej konferenci, kjer so mu nekateri mežnarski učitelji tako neizmerno kadili, nasvetoval celo vrsto nemških knjig, katere so učitelji se ve da akceptirali; kajti kdo si upa temu „paši" oponirati V Kamniškega okraja učitelji vsaj ne! Žalostno!
Od lanskega leta se nijso učitelji nič spametovali. Ko se je takrat predlagalo, da bi knjižnica pristopila „Glasbenej Matici1', podpiralo je komaj par učiteljev ta predlog. Človek bi mislil, da učitelji, ki se za slovensko slovstvo tako malo potezajo, vsaj nemške knjige
— mislil sem si;
Okolo devete ure — a katerega dne?
Senca, temnejša od teme moje ječe, nagnila se je preko mene.
Podoba je bila, da je neki človek.
In drugi? In drugih dvajset? Vsi so bili ustreljeni. A jaz? Ali sem bil še živ ali sem le sanjal v grobu to neumno zmes. Ustni sta mi prav mehanično zašepetali ime, ime, ki me je tlačile kakor mora.
1 Ja m on ?
Kaj hočeš? odgovorila mi je senca na mojei strani.
Osupnil sem.
Mili Bog! vskliknil sem. Ali sem na onem svetu ?
Ne, rekel je ist glas. Ramon, kaj si ti živ? Da!
In jaz? Tudi.
Kje pa sem?   Je-li to samostan sv. Mi-
klavža? Ali nijsem v ječi? Ali se mi je vse to le sanjalo?
Ne, Bazilio nij se ti nič sanjalo.  Slušaj!
VIL
Včeraj sem ubil polkovnika v boji---
Osvetil sem se! Potem sem bil slep od jeze,
ter sem dalje moril---dokler nij prišla
noč---dokler nij bilo nobenega Kristina*)
na bojišči! Bil sem jako truden, ko je luna vzhajala, in mislil sein na te. Obrnil sem se ter šel proti stamostanu sv. Miklavža, da bi te tam gori počakal.
Bilo je ob desetih po noči; določeni čas
*) „Kristino" (prav po našo bi rekli Kristinar) so je zval vsak atrankar in vojSČak, ki jo bil za mlado kraljico Izabelo in zoper don Karloaa. Ker pa jo pri smrti Ferdinandove) Izabela imela komaj tri leta, prevzela jc nje mati Marija Kristina vladarstvo za njo. Po tej materi kraljici so se tedaj Izabelini privrženci imenovali „Kristini". A o vseh teh odno-Sajib primeri prof. Jesenkove „Občne zgodovino" HI. del (Novi vek), str. 169. —
Prel agatelj.
je bil ob jednej popolunoči. Prejšnjo noč nijsem ni za trenotek zatisnil očesa — — — - — — Zaspal sem.
Ko je bila jedna ura po polunoči, zakri-čim ter se izbudim. Sanjalo se mi je, da si mrtev. Ozrl sem se okrog  sebe ter videl, da
sem sam. In ti? Bilo je dve---tri---
štiri---Kako strašna noč! Tebe le nij
bilo. Brez dvoma bil si mrtev 1
Ta misel me je gnala skoro v obupnost. Dan napoči. Zdaj sem zapustil samostan ter se obrnil do tega sela, da bi našel svoje voj-ščake. S sončnim vzhodom sem bil prišel sera. Vsi so mislili, da sem v boji poginil. Zagledavši me, so me objemali ter mi čestitali na vtlikej slavi; povedali so mi tudi, da ravno ta trenotek ima biti ustreljenih jedenindvajset ujetnikov.
Strašna misel mi je prešinila srce.
Kaj, ko bi bil Bazilio mej njimi?
Hitel Bem na določeni prostor. Vojščaki
pridno bero; a niti tega ne, kajti našo bibli-joteko učitelji prav malo vporabljajo. Pri konferenci so se letos učitelji zopet tako pusto in strahopeto držali, kakor vsako leto. Vsak meni, da ima ovaduha za seboj; zategadelj se nobenemu ne zaupa! Pri nas se razmere mej učitelji ne bodo prej zboljšale, dokler ne do-bomo slovenščini prijaznejšega šolskega nadzornika. Bog zna, ali se bodo naši učitelji uže kdaj predrugačili in bolj samosvojno ravnali, kakor so pa do zdaj! Mar vam nijso znane besede: Kdor sam sebe ne časti, tudi nij vreden, da bi ga častili drugi! Torej gg. kolegi, na noge in vrzite uže jedenkrat tujcev plašč proč od sebe l
■x Colja 27. avgusta. [Izviren dopis.] Pri zadnjej volitvi v okrajni šolski svet Celjski v četrtek 25. t. m. smo narodnjaki popolnem propali! Izvoljeni BO sami ljuti r.emškutarji: Glantschnigg, Pogatschnigg, VVillner, Zottl iz Vojnika in Jože Lenko od št. Petra v Sa-vinjskej dolini. Nasprotno so pa dosedanji slovenski zastopniki, Gust. Ipnvic od št. Jurija, Drag. Žuža in Jan. Hausenbichler iz /a ven propali. Naši udje okrajnega zastopa, katerih je bilo premalo navzočnih, volili so tudi Po-gatsclmigga in \Villnerja in nijso bili pripravljeni na tu k napad.
Kako je mogoče, da je zmerom narodna savinjska dolina, narodni št. Jurij, narodna okolica Vojnika v okrajnem zastopu v manjšini, vam bodem malo opisal:
Pri volitvi v okrajni zastop, kateri obstoji iz 40 udov in sicer 10 izmej kmetov, 10 izmtj velikega posestva, 10 izmej mest in trgov in 10 izmej najvišjih davkovplačevalcev, se nij nobeden naših merodajnih narodnjakov zmenil; odličen narodnjak celo pri 4. skupini, kjer po navadi 2 ali 3 pridejo 10 odbornikov volit, niti k volitvi prišel nij; nij bilo nobene agitacije, nič, vse se je pustilo, naj gre kakor hoče. Sploh pa nij bilo do zadnjega časa o narodnem nasprotji v okrajnem odboru ničesa slišati, prvič se je opazilo, da Celjani in njih privrženci hočejo vojno, ko so Vošnjaku votirali nezaupnico; no dobro, narodnjaki poberemo rokavico pri novih volitvah v okrajni zastop, čez l/a leta se vidimo in vam bodemo vašo ljubeznjivost povrnili z jednako mero in še kaj privrgli, kajti nij dvojbe, ako narodnjaki hočejo delati, imajo večino v okrajnem zastopu Celjskem in da bodo delali, česar do zdaj žbalibože nijso  storili, ker
so bili uže v štirjak razstavljeni.   Slišal sem
streljati---
Ravno so bili začeli.
Napenjal sem si oči; a videl nijsem ničesa. Bolest me je oslepila; vrtilo se rni je od strahu in razburjenosti.
Nazadnje sem te zasledil in spoznal. Ustreliti so te imeli!
Še dva poprej, potem pride vrsta na te
Kaj storiti?
Izgubil sem zavest; zakričal sem; stisnil te v svoje naročje, ter z glasnim trepečim glasom zaklical: Tega ne! Tega ne, gospod general! —
General, ki je onim vojščakom zapovedal, ter mene pozval in vedel, kako hrabro sem se pretekli dan obnašal, me je vprašal: Zakaj pa ne ? Ali je godec ?
To vprašanje je bilo zame to, kar mora sleporojenemu v pomladanski dan biti nenadni pogled svetlega solnca.   Nada mi je zasvetila
so bili premiroljubni, zato se imamo zahvaliti urgermanoma Glantschniggu in Joži Lenkotu.
Naj vam malo popišem izvoljene:
G. dr. Glantschnigga tako bralci tega lista poznajo, kajti bil je uže dosti narisan. G. Pogatschnigg je vodja nekega rudnika blizu Celja, deutschkraiuer od peta do glave. G. Willner je železnišk uradnik, se ve da urgei man. G. Zottl iz Vojnika je komičen mož, velik duševem revček in najponižnejši sluga prav Sancho Pansa nekega, se ve da nliberalnega" stotnika v pokoji, katerega izreke prežvekuje. „Odlikoval" se je uže jedenkrat, ko je v Celji jezduril na oslu, karr-teremu je na rep trakove s slovenskimi barvami obesil. G. Jože Lenko, še jako mlad gospodič, je sin poštenega slovenskega orna in matere Čehinje, pa resen učenec svojega pomejšega odgojitelja znanega celjskega prof. Maroka. On se povsodi vriva kakor konjska muha, vedeli smo davno, da je intrigiral uže dalje času, ali čakali smo, kako daleč bode segla njegova predrznost. Poznamo zdaj kot nujhudobnejšega nemČurja in vrednega pajdaša g. dr. Glantschnigga. Ta mladi g. Lenko je baje najhuje agitiral in narodnjake grdil; s svojim hudomušnim ščuvanjem je celo nekaj miroljubnih Celjanov na svojo stran spravil. Prilika še bode, da sploh malo opišemo nje« govo javno delovanje.
Nasprotno so pa izvrženi poštenjaki in iskreni šolski prijatelji kakor g. dr. G. Ipavlc pri št. Juriji, kateri je še v zadnjej seji okraj nega šolskega sveta proti od deželnega odbora nameravanemu znižanju učiteljskih plač predlagal resolucijo, katera se je jednoglasno sprejela; izvržena sta tudi pošteni župan Žnvski, g. Dragotin Žuža, ki je bil 12 let ud okrajnega šolskega sveta in je uspešno delal v njem in vrli g. Hausenbichler.
Le tako naprej! Celje je uže tuko v nasprotji z okolico, le hujsknjte, škodovali in še bolj izolirali si bo.ite Celje sami, kajti tako neumni menda vender nijste, da mislite, ka bode zaradi Zottla, Lenkota in Jeschauniggga in zaradi tukajšnjih nemčurjev ponemčurila se poštena slovenska okolica.
Iz Trsta 29. avg. [Izv. dop.] (Vreme, volitev, banka in zmes.) Kdor druzegft ne ve, kvasi o vremenu, pravi slavni pesnik. Včeraj popoludne smo imeli hudo nevihto. UŽe dopoludne so se vlačili črni oblaki po nebu, a kazalo je bolj dež. Kmalu popoludne se pa
v oči, tako iznenado, tako močno, tako svetlo, da jih je slepila.
Godec? vskliknil sem jaz---Da, da,
--gospod general; godec je; kaj imeniten
godec!
Ti si mej tem ležal brez zavesti.
S katerim glasbenim orodjem pa sv!ra? je prašal general.
Sicer s k.---s g.---s t. —
--s t.---res da, zdaj se spomnim,
trobi na godčevski rog!
Ali je treba godca z godčevskim rogom? vprašal je general obrnivši se k godčevskemu zboru.
Pet trenotkov, — pet stoletij je vse molčalo. —
Da, gospod general, treba nam ga je, odvrnil jc kapelnik.
Tedaj odvedite tega moža iz vrste; drugi pa bodo zaporedoma takoj ustreljeni, zaklical je poveljnik Karlistov.
In vzel sem te ter nesel v to ječo. (Konoc prih.)
zavihti tak vihar, da je bil človek h kratu skrit v gostih prašnih meglah, ki so se od vseh stranij vanj zaletavale. Na to debele kaplje, za temi pa gost močen dež, prav pravi lijak; le škoda, da je prehitro prenehal za osušena po vlagi zevajoča polja. Dosta hujše je bilo na morji. Valovi so kar kipeli in močno pluskali čez obzidane hrenove. Ladije so se zibale kot po zimi o najbu j sej burji, čolni pa odskakovali, kakor orehove lušine; več se jih je potopilo in nekoliko, telo večjih je vrglo na suho. Pri ladijah je potrgalo mnogo sidrnih verig. Utonila sta dva ribiča iz italijanskega mesta OhlOggia (prekopicnila sta se s čolnom v morje) in dva Llovdova mornarja so komaj re ili. IMistaniščini mornarji (piloti) večinoma vrli Dalmatinci so iz te nevihte rešili nad štirideset ljudij. Največja gnjeea in nevarnost je bila na kopališčih, zlasti na Btarikastem Budili rjevem.
Od mojega ravsa in kavsa s precartano ..Kdinostjo'4 se vsak čitatelj še spomina, kako apodiktično so ti ljudje trdili, da za peti okraj okolični ne bode nove volitve, ker se bo drugo leto sploh ponovilo celo mestno starešinstvo. A sedaj — o ti nedolžna nevednost mojega nasprotnika! — je namestništvo razpisalo volitev novega okoličnega zastopnika mesto iz-hacnenega B. na 13. dan septembra. Ne morem si kaj, da bi pri tej pribki ne spregovoril nekoliko besed o staroj in novej tej volitvi. (Uredništvo „Slov. Nar.'1 mora izbrisati dopisniku ves ta odstavek; nam in upamo, da slovenskemu čitateljstvu sta stvar in resnica popolnem dognani, nepotrebno, neprimerno se nam pa zdi polegle strasti znova dražiti. Nadejamo se, da se merodnjni možje v Trstu in vrli narodnjaki v okolici tržaškej takrat, ne bode toliko zelo motilo nad osobo bodočega svojega zastopnika v mestnem starešinstvu. Zato nijsmo tukaj natisnili onih ostrih besed, katere jc dopisnik namenil bodočej volitvi).
„Slovenski Narod" je bil uže mej domačimi novicami zadnjič naznanil, da nameravajo vrli primorski veljaki ustanoviti banko ali „vieresijski zavod" za Primorje in Trst. /brani možje so 21. t. m. v dvorani Slavjanske čitalnice res kaj resnobno poudarjali to stvar, ki jo je baje sprožil rodoljubni Hrvat in tukajšnji trgovec g. M. Politi. Vse hvale vredno je ter vzbuja največje upanje, da so se tega začetnega posvetovanja udeležili tudi zastopniki iz Istre in celo z Reke. Izvolili so tudi šestero zaupnih mož, ki imajo vse potrebno za ustanovljenje skleniti, pripraviti in zvršiti. Tak denarni zavod bode zlasti našim revnim Istra -nom neprecenljive vrednosti. (Jmotno pomagati jim na noge, pravi se vzbujati jih tudi iz narodnega spnnja. Bog le daj, da bi pri bodočej tej banki nikdar ne imeli opraviti nepoklicani ljudje. Več o tej stvari bode prinesel moj dopis o razmerah in mukah primorskih Slovanov.
O razstavi je vse tiho; ko bi pred seboj ne imel nadrobnega načrta inženirja Struddt-boffa, rekel bi lehko, da stvar v miru počiva. Dotični odsek je v deželo poslal zopet moled-venico, a podoba je, da nijso pribobnale še božjaka!
Domače stvari.
— (Dr. Janez Bleivveis,) vitez reda železne krone, je v smislu rodovniških pravil povzdignen v dedni avstrijski vitežki stan a priimkom Trsteniški.
— (Mestosekundarija) v deželnej bolnici ljubljanskej z letno plačo 400 gold. in začasno nagrado letnih 150 gld., prostim sta-
novanjfm, kurjavo in svečavo se oddaje za dve leti. Prošnje je vložiti vsaj do 24. prihodnjega meseca pri kranjskem deželnem odboru.
— (Imenovanje zdravnikov.) C. kr. okrajna zdravnika sta postala dozdanji sanitetni asistent v Krškem g. dr. Anton h i n-ter za Kamnik in sanitetni praktikant in se-kundarij v ljubljanskej deželnej bolnici g. dr. Fran Zupanec za Krško. Sanitetni prakti kant v Kranji g. dr. Eduvard Savn i k je imenovan c. kr. sanitetnim asistentom pri logaškem okrajnem glavarstvu.
— (Jezik iztrgal) je konju pred nekaterimi dnevi vojak tukajšnjega 12. topni-čarskega polka. Konj je bil jako nemiren in vojak, ki ga je trdo držal za verigo v gobci, prijel ga je za jezik, da bi ga nekoliko ukrotil, konj pa čvrsto glavo umakne in jezik ostane vojaku v roki. Odtrgal se je bil prav v grlu. Ko je vojaški zdravnik, kakor navadno, ogledoval konje, zapazi, da ta nema jezika. Vojak, ki je oskrboval konja, vprašan odgovori, da ne ve ničesar pa da se jo najbrže konj sam jezik odgriznil. Preiskujejo in najdejo v slamnici dotiČnega vojaka skrit konjski jezik. Potem se je vojak udal in odvGli so ga v brigadni zapor, kjer bode čakal gotovo stroge kazni. Konja zdaj skuša vojaški žlvinozdravnik z otrobi ohraniti pri življenji, pa bode težko kaj, ker žival vidno peša od dne do dne.
Poslano. Blagajniško poročilo
prostovoljne požarne brambe v Krškem za čas od 1. marca 1879 do 1. julija 1881.
Prej cmki: 1. Blagajniški Baldo gld. 114.12. — 2. Čisti donesek pisalnega venčka 1. fcbruvarja 1880 gld. 51.48.
— 3. Cisti donesek plesalnega vončka 29. januarja 1881 gld. 65.91. — 4. Prejemek od razpuščonega strelnega društva gld. 05.97. — 5. Podpora si. kranjskega dež. odbora gld. 200.—. — 6. Podpora si. kranjsko hranilnice gld. 200.—. — 7. Podpora gospoda Martina pl. Hočevarja gld. 200.—. — 8. Doneski od zavarovalnih društev gld. 115.—. — 9. Iznos nabora gld. 123.80.
— 10. Razni prejemki gld. 32.43. — 11. Darilo Nj. ve ličanstva presvitlega cesarja gld. 80.—. — 12. Skupilo za rirebrno rento po pokojnem deželnem predsedniku gospodu vitezu Kallini darovano gld. 77.55. — Skupaj gld. 132G.2B.
Stroški:
1. Za popravo gasilnega orodja gld. 4.55. —
2. Za nakupovanje obleke in oprave gld. 222.56. —
3. Za napravo oziroma dopolnitev manjkajočega gasilnega orodja gld. 63.42. — 4. Za poštnino in koleko glđ, 4.43. — 5. Za plačilo trobcu in za okrepčanje gasilcev pri požarih in glavnih vajah gld. 22.32. — G. Za društveni pečat in razno drugo troško gld. 10.22.
— 7. Za časopise in učne knjigo gld. 7.98. — 8. Za tiskovine gld. 28.87. — 9. Za mašo o sv. Flm-ijaun gld. 4.70. — 10. Za zidarske in mizarsko naprave v shrambi gasilnega orodja gld. 68.45. — 11. Za potovanje 2 društveuikov v Ljubljano, da izbereta ga-silnieo gld. 7.60, — 12, Za potovanje 3 društveuikov v Ljubljano k 10 letnici ljubljanske požarne bnunbo gld. 11.04. — 13. Za znižano voznino gasilnice iz Ljubljano gld. 5.85. — 14. Za znižano voznino lestve iz Gradoa gld. 15.96. — 15. Gospodu A. Saniasi v Ljubljani na račun za gasilnico gld. 851.20. — 16. Blagajniški saldo gld. 3.21, — Skupaj gld. 1826.26,
V Krškem, dne 1. julija 1881.
lvuu i*t'« M« r m. p., blagajnik. Pregledali in odobrili pregledovale!: A. lam / m. p., »• Kurent m. p., A.. llupcrt m. p.
Pregled
tistih doneskov, katere je prejela prostovoljna požarna bramba krška od leta 1879:
Leta 1880.
Gospod Martin pl. Hočevar gld. 200.—. Slavni deželni odbor kranjski gld 200.—. Gospod Fran vitez Kallina gld. 77.55. Od razpuščonega slav. strelnega društva v Krškem gld. 65.97. Cisti prebitek venčka v dan 1. februarja 1880 gld. 51.48. Gospod Matija Šušteršič v Vidmu gld. 2.—. Gospod Makso Stepiš-nik v Celju, podporni ud gld. 5.—. Slavna zavarovalnica „Riunione" v Trstu gld. 15.—. Slavna zavarovalnica „Ph«nixu na Dunaji gld. 25.—. Slavna vzajemna zavarovalnica v Gradci gld. 60.—. Različni dohodki gld. 32.43.
Leta 1881.
Čisti prebitek venčka v 29. dan januarja 1881 gld. 65.91. Slavna zavarovalnica „Generali" v Trstu
gld. 15.—. Slavna kranjska hranilnica gld. 200.—. Nj. veličanstvo presvitli cesar 80 —. Gospod Auman Srečko gld. 2.—. Gospod Avsec Miha gld. 3.—. Gospod Pavdek Leopold gld. —.50. Gospod Binder dr. Anton gld. 2.—. Gospod Bfimches Friderik gld. 5.—. Gospod Cvetanovič Josip gld. 3.—. Gospod Engets-berger Rupert gld. 2,—. Gospod Gossler Enist gld. 2.—. Gospod Gozzani Ferdinand marquis gld. 2.—. Gospod Gšpan dr. Julij vitez gld. 5.—. Gospod Jerman Flo-rijan gld. 2.—. Gospod Jugovic Anton gld. 3.—. Gospod Knavs John gld. 1.—. Gospod Koceli dr. Kari gld. 5.—. Gospod Lavrinšek Ivan gld. —.80. Gospod Mazuran gld. 1.—. Gospod Mvrbach Kari bar. gld. 2.—. Gospod Nekerman Fran gld. 1.—. Gospod Orehek Anton gld. 1.—. Gospod Petrič Josip gld. 2. Gospod Pfeifer Viljem gld. 30.—. Gospod Plevnik Matija gld. 1.—. Gospod Rever Fran gld. —.50. Gospod Rumpret Ivan gld. 5.—. Gospod Rumpret Josip gld. 1.—. Gospod ŠebaBec Fran gld. 1.50. Gospod Schonwetter Fran gld. 5.—. Gospod Schener Kari gld. 3.—. Gospod Šešek J. gld. 1.—. Gospod Slanec dr. Kari gld. 1.—. Gospod SotelŠek Jakob gld. 1.50. Gospod Stancor Henrik gld. 3.—. Gospod Stari Srečko gld. 1.—. Gospod StepiŠnik Makso sen., podporni ud gld. 5.—. Gospod Suftrtj Danilo gld. 1. -. Gospod Vanič Ivan gld. 2.—. Gospod Vanič Josip gld. 2.—. Gospod Vencajz Jean P. gld. 4.—. Gospod VVaschica Roman gld. 2.—. Gospod Zesser Fran gld. 1.—.
Javna zahvala.
Konci šolskega leta šteje si podpisano šolsko vodstvo v dolžnost, da se javno zahvali vsem šolskim prijateljem, kateri so v minolem šolskem lotu tukajšnjo šolo podpirali, zlasti pa: preblagorodnemu gospodu Martinu pl. II o če v arj u, slavnej kranjskoj hranilnici, blagorodnomu gospodu M. StepiŠniku v Celji, tukajšnjemu čast. predstojništvu kapucinskega samoHtana, blagorodnima gospodoma A v s o c u in Jugovicu in drugim.
Vodstvo meščanske šole v Krškem, dnč 29. avgusta 1881.
Vrzite n»iie
v Ljubljani 31. avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rož 5 gld. 70 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 gld. 36 kr.; — pros6 4 gld. 87 kr. ;
— koruza 5 gld. 80 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr.; masla kilogram — gld. 90 kr.; mast — gld. 82 kr.; — špeh friSon — gld. 74 kr.; špeh povojen — gld. 76 kr.;
— jajce po2*/i kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meso 62 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr.;
— slamo 1 gld. 51 kr.; — drva trda 4 kv. metrov G ,gld. — kr.; — mehka 4 gld. 20 kr.
Dunajska borza 31. avgusta (Izvirno telegrafično poročilo.)
tinotni drž. dolg v bankovcih  .   .   76 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   77    B   45 „
Zlata renta.........93    n   60 „
1860 drž. posojilo   ...... 131    „ 75
Akcijo narodne banke.....                   824    „ n
Kreditne akcije.......                             350    „   40 „
London ..........117    „90 ,
Srebro.........._B_
Napol...........                                           9   „   83*/« „
0. kr. cekini........5    „   61 „
Državnu maike.......57    „   55 „
Presrčna hvala vsem častitim gospodom pevcem za nepričakovano lepo zastaveničko. (479) Kaj It o IZ ranke.
Vabilo
k milim darovom za zidanje cerkve Jezusovega srca v Ljubljani.
Naš milostljivi gospod knez in Škof so v pastirskem listu 19. julija 1881 vernim ljubljanske škofije oznanili, da se v včlikem mestu kranjske dežele zida nova cerkev v čast preavetemu arcu Jezusovemu.
Vsled tega pastirskega lista se tedaj p »dpisano „društvo za zidanje cerkve Jezusovega srca" s toplo prošnjo za podporo obrne do prebivalcev ljubljanskega mesta in njegove okolice in vse kranjske dežele, ki imajo vselej pripravljeno srce pospeševati, kar je v njih moči, vso, kar tiče čast Božjo in srečo bližnjega.
Prepričanje, da mašnikom iz misijonske družbe sv. Vincencija Pavijana, ki so bili sem poklicani na pomoč v dušnem past rstvu, je treba izročiti posebno cerkev, in pa preblaga misel, zapustiti prihodnjim rodovom stanoviten spomenik spoštovanja, ljubezni in zvestobe kranjske dežele do svetlo cesarske rodo-vine, je vzbudila v prečastitem milostljivem knezu in škofu sklep zidati novo cerkev.
Prvi kamen za zidanje cerkve je bil 10. maja 1881, v dan poroke Nj. cesarske visokosti cesarjeviča Rudolfa z Nj. kraljevo svetlostjo princezinjo Štefanijo, poglavitni temeljni kamen pa 14. maja vložen in slovesno blagoslovljen, in užo se vzdfguje hiša Božja više in više, tako da, ako bodo dobrotljive roke zidanje močno podpirale, so bode pod Božjim varstvom prej kakor v dveh letih lepa gotovska cerkev včli-kemu mestu kranjske deželo v čast dodelala.
Vse Kranjce in zlasti Ljubljančane, katerih delavna krščanska ljubezen je sploh znana, prijazno prosimo, naj tudi zidanje nove cerkve, ki bode umetnikom in obrtnikom marsikako priliko za izvrstno delo dajala, na vso moč podpirajo.
Vsak, tudi najmanjši dar se z hvaležnostjo sprejme. Ako radodarne roke delj Časa redovno le jeden novčič na teden našemu namenu darujejo — in kdo bi tega ne premogel! — bo zidanje cerkve Jezusovega srca veliko hitreje dovršeno.
Darovi naj bo izročujejo visokočastitim gospodom duhovnim pastirjem ali odbornikom društva za zidanje nove cerkve*) ali pa knezoškofijskej pisarnici.
Zidajmo tedaj z združenimi močmi cerkev Jezusovega srca Bogu v Čast, dušam v zveličanje in v spričevanje naše ljubezni in zveste udanosti do svetle cesarske rodovine! (495)
V Ljubljani, dne 18, avgusta 1881.
Predstojnici v o za zidanje cerkve Jezusovega srca.
Predsednik: Rudolf grof Chorinsky,
c. kr. vladni svetovalec.
Zapisnikar: Jožef Kronberger,
c. kr. profesor.
*) Rudolf grof Chorinskv, c. kr. vladni svetovalec; Anton Urbas, stolni župnik; Andrej Zamejec, kanonik; Adolf VVagnor, arhitekt; Jožef Kronberger, profesor; Filip Preuika, profesor; Janez Czcrmak, inženir; Alojzij Lindtner, uradnik c. kr. državnega pravd-ništva; Avgust Erziu, uradnik mestne gosposke; Avgust darili, tapecirar; Jarnej Marn, služabnik mestne gosposke.
Kdor hoče
(389—18)
H
o lil :i uis i, izpiti c nadomestiti z unieteljuiin i.
dobi Bovet in pomoč pri
Ehrwerthu, zdravniku za zobe,
g-o©i5oca.slca, -allca št. 2..
ooo &±
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalci.
Brošurica fabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Sclilossor, Trst. (419—34)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v žolodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, Če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosL in vročino, če se zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če jc imel bel jezik. Naj so poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—29)
.J,       H N
q i
Srn a «s
B5 K,B
«e o
ca .
II 53
•§cq o5
: i
(v
2   m o
i s
9 i
u I t*
2
I ci?™
a« a
»Ji
G* &
3 .2 o
M      . DQ
'S1 o
a m
Naznanjam vsemu p. n. občinstvu, da odprem 1. septembra gostilnico
„RESTAURANT JERINA"
Piazza della Dogana v Trstu.
Dobivalo se bode dobro vino in pivo ^vLiitlg-eLiaa.; dobra bo ic-u.li laajs. in točna postrežba.
Priporočam se narodu, naj mo tudi v novem tem prostoru mnogobrojno obiskuje.
Ivan *I < »i* i ust..
gostilničar.
V Trstu, 30. avgusta 1881. (496—1)
Lzdatelj in urednik Makso Armić.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".