Deviza: Dur.aj 19:95— ;08, I3ud!mpe5ta 5-1:59— 0, Italija izplačila 717— la 509—570:50, Ne\v-0:50, ček 152—0, Pariz Prača 205—2 '5, Švica olar ji 151—152, a vstr d* irski raublii 2830, češko- 166 it. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 1*60 K V Ljubljani, srhota 16. julij Naročnina za kraljevino M&S;. SHS Mesečno 30 K. Letno 360 K. i Inozemstvo: Mesečno 40 K. Letno 480 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. +. ^Uredništvo: Telefon 360, 04 *•* laniko Za revizijo ustave. STOJAN PROTIČ KONFERIRA Z OPOZICIJO V ZAGREBU, NESOGLASJA M VLADNIH SKUPINAH. ZagreB, 15. julija. Tekom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne Se je posvetoval Stojan Protič z vodilnimi politiki bivše »Parlamentarne jZajednice« v Zagrebu. Po oficijal-Dem posetu »Narodnega kluba« so 'sledile posamezne konference, med jdrugim tudi z bivšim banom doktor (Tomljenovičem. Stojan Protič odide danes na daljši oddih v Rimske (Toplice, Njegova prisotnost v Za-grebu se spravlja v zvezo z glasovi O nekih strankarskih razkolih v Vladnih skupinah. Protič je odklonil ^sako oflcijelno izjavo, vendar, pa je namignil, da Hoče med svojim enomesečnim oddihom pripraviti večjo akcijo, S katero bi Se na podlagi revizije ustave omogočilo sodelovanje vseh treh plemen v vladi. Stojan Protič upa, da bo vsled razkola med demokrati ostala Pribiče-vičeva skupina v manjšini in da se bo r reformacijo radikalcev po Pa-šičevem odhodu našla podlaga za sporazum z Jugoslovenskim klubom in Radičeve!. Pri tej akciji bi sodeloval tudi dr. Trumbič, ki se bo baje sestal s Protičem y Rimskih Toplicah, Izpopolnitev poslaniških mest. MINISTRSKI SVET JE SKLEPAL O UPRAVNI RAZDELITVI DRŽAVE. '®cograd. 15, julija, Na poslednji ministrski seji se je razpravljalo tudi O izpopolnitvi poslaniških mest v Rimu, Parizu, Varšavi in Washing-fcflnu. V poštev prihajajo za ta mesta dr. Veljzar Jankovič, dr. Momčilo Ninčič, dr. Kramer in Beškovič. Definitivnega »klepa še nj. Zasesti se imajo tudi poslaniška mesta v Berlinu, Sofiji, ba Dunaju jn v. Budimpešti, za katera prihajata v prvi vrsti y poštev dr. Smodlaka in dr. Sola, Beograd, 15. julija« Na poslednji ministrski seji se je razpravljal zakonski predlog o upravni razdelitvi države, nadalje zakonski predlogi o ureditvi državnega sveta, o glavni kontroli in o ministrski odgo- vornosti. Predlogi pridejo v razpravo še na prvi seji zakonodajnega odseka. Učiteljsko zborovanje v Zagrebu. HRVATSKO UČITELJSTVO ZA UJEDINJENJE V ENOTNEM DRUŠTVU. MANIFESTACIJE ZA NARODNO EDINSTVO. nem društvu. Po živahni debati o tem vprašanju se je manjšina, ki je bila nasprotna ujedinjenju, odstranila. V dvorani je ostala velika večina delegatov ter je bil predlog o ujedinjenju v enotnem učiteljskem društvu sprejet soglasno. Po skupščini so odšli delegati in ostali učitelji, okoli 500 po številu, v sprevodu na Jelačičev trg, kjer so manifestirali za narodno edinstvo in složno delo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na Jelačičevem trgu sta govorila Ambrož Bestiček in urednik »Narodne privrede« iz Beograda. Milutin Stankovič. Danes do-, poldne se je vršila v dvorani »Sokola« na Wilsonovem trgu 12. redna skupščina »Saveza hrvatskih učiteljskih društev«. ; c* . ZagreB, 15. julija. (Včeraj ob 8. ^Opoldne je pričela v učiteljišču v Meduličevi ulici zborovati skupščina delegatov saveza hrvatskih učiteljskih društev. Predsednik prof. Sa-krlč je ob otvoritvi pozdravil zastopnike glavnega odbora Jugoslo-| slovenskega učiteljskega udruženja iz Beograda, nakar se je vršila daljša razprava o vprašanju g. Mi-iojeviča, zakaj ni osrednji odbor sprejel v savez treh sremskih učiteljskih društev. Končno je skupščina z 128 glasovi proti 103 glasovom sklenila, da se sremska društva (sprejmej ceie kupe aktov. Isto-tgko uničujejo tudi vse korespondence 3 Korfantijovim glavnim stanom, Nauen, 15. julija. Po vesteh listov iz Katowic in Bytoma so pričele tamkaj angleške čete velike akcije za likvidacijo ustaje. V vseh vaseh je odrejena oddaja orožja, na vseh' cestah in PO gozdovih se vrši poizvedovalna služba. V Katowicah so bilj po prekem sodu ustreljeni štirje člani, neke poljske vstaške čete. Baje se bavi angleška kontrola tudi z razpustitvijo Kor- fantijevega glavnega stana- Nauen, 15, julija, Medzavezniška komisija je uvedla kazensko postopanje proti socijalno demokratskemu članu odbora dvanajstorice Zyrusu zgradi njegovega zaprtega pisma med-zaveznjški komisiji o napadih v By-tomu, v kgterem je opisal prestopke, kj so jih zgkrivili francoski vojaki. Berlin, 15. julija. Kakor doznava ,,Vorwarts“ iz dobro poučenega vira, je po otvoritvi železniškega prometa zapustilo Gornjo Slezijo ngd 40.000 oseb, da se izselijo v notranjost Nem-čije. Nauen, 15. julija. Ker je službeno zastopstvo nemškega prebivalstva v Gornji Šleziji zopet pričelo poslovati, je razpuščen odbor dvanajstorice. Isto-tako je P° dovršenju svoje naloge odložil čast nemški plebiscitni komisar. Nevtralizacija Carigrada. Dunaj, 15. julija. (Izv.) V diplomatskih krogih je razširjena vest, da je angleška vlada pristala na francoski predlog glede nevtralizacije Carigrada in morskega okrožja. S tem bi grška mornarica izgubila pravico vojnih operacij na tem mestu in bi bila na ta način odstranjena' dpasna sjtua- Atene, 15. julija. Ofjcielno poročilo z dne n« t. m. veli: Predrli smo južno od Adranasa do Ormgnduka in potisnili majhne sovražne oddelke nazaj. Severno od Osakg so napredovale naše čete do vhoda prelaza, k{ je južno pod Hanom. Na drugih 'frontah nič novega« >>■ SHOD NSS V PTUJU, . i * Ptuj 15. jul. (Izv.) Danes zvečer se je vršil v prostorih »Narodnega doma« v Ptuju ob ogromni udeležbi shod NSS. Kot prvi govornik je nastopil tajnik kraj. org. tov. Mikuletič, ki je razpravljal o prvi točki dnevnega reda, o draginji življenskih potrebščin, ki so v Ptuju mnogo dražje kot v drugih mestih. Sprejeta je bila tozadevna resolucija. O drugi točki dnevnega reda t. j. o političnem položaju je poročal poslanec Brandner. Utemeljeval je postopanje narodno-socijalističnih poslancev pri debati o ustavi ter glasovanju proti ustavi. Ko se je govornik pri vprašanju samouprave dotaknil vprašanja ljubljanskega župana, so priredili zborovalci tov. Pesku viharne ovacije. Nato je nastopil kot govornik dr. Jenko, ki je povdarjal nujnost čimprejšnje izvolitve ptujskega župana ter protestiral ob živahnem pritrjevanju proti nekorektnosti okrajnega glavarstva. — Poslancu Deržiču in Brandnerju jc soglasno izrekel shod zaupnico in zahvalo. Govoril je nato še nadupravitelj Tobijas, na kar je predsednik shod zaključil. Shoda, ki je potekel nadvse sijajno, se je udeležilo tudi nekaj socialdemokratov, ki so povsem soglašali z izvajanji govornikov. Tudi dr. Brumen, zaslužen Slovenec v Ptuju, je odobraval stališče narodno -. socijalističnih poslancev. PROMET Z VALUTAMI IN DEVI-ZAMI. Beograd, 15. jul. (Izv.) V finančnem ministrstvu se pripravlja načrt za ureguliranje prometa z valutami in devizami. Ta načrt bo izdelan na podlagi principa, svobodne trgovine, kakor je to že dosedaj bilo. POGREB CINGRIJE. Split, 15. julija- Jz Dubrovnika poročajo o veličastnem pogrebu pokojnega Perc Cingrjje, ki se ga je udeležilo vse dubrovniško občinstvo, mnogoštevilna zastopstva oblasti in odposlanstva Jz vseh krajev Dalmacije, ARETIRAN KOMUNISTIČNI .7 VODITELJ. Spljt, 15. julija. Splitska policija je zaprla komunističnega voditelja Marjča, pri katerem so našli več obte-žilnega gradiva, ITALIJA’ NAM VRAČA VOJNE LADIJE. Split, 15, julija- Italija nam je vrnila bjvši avstrijski vojni ladiji „Donau‘‘ in „Hartenberg“, Ladiji sta došlj v Šibenik, NOVI ITAL. KONZUL V SPLITU. Split, 15. jul, V Šibenik je došel novi italijanski konzul De Angelo« NAŠA TRGOVSKA POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 15- julija« Včeraj in danes se niso mogle vršiti seje naših jn italjanskjh delegatov za sklenitev trgovinske pogodbe. Delale so samo sekcije. Luccioli je resno obolel in je odpotoval na zdravljenje v italijansko primorje. Radi tega se bodo pogajanja zavlekla, SESTANEK MASARYKA Z DR. HAINISCHEM. Praga, 15. julija. (Izv.) Kakor izvemo, se sestanek prezidenta Masa-ryka z dr. Hajnischem ne bo vršil na Semerniku, ampak v nekem drugem mestu ob progi iz Italije na Češko. Ta sestanek ne bo v prvi vrsti politič nega značaja, ampak predvsem sestanek dveh dolgoletnih prijateljev. INCIDENT V ČEŠKEM PARLAMENTU. Praga, XS- juh (Izv.) V proračunskem odseku je prišlo med razpravo o prometnem davku do konflikta z hemškonacijonalnirfl poslancem Bera-nom, kj je provociral češko večino in končno zaklical: „Pojdimo proč, mi ne maramo imeti s Cehj nobenega opravka/1 V splošnem razburjenju, ki je nato nastalo, je skočil češki socija listični poslanec Sejdl za odhajajočimi Nemci in je na stopnjišču dal Beranu dvoje takih zaušnic, da je isti skoro pal preko stopnic. V plenumu zbornice je predsednik Tomašek izrazil obžalovanje nad tem incidentom. STAVKA CEŠKOSL. BANČNIH URADNIKOV. Praga, 1-5. jul. (Izv.) Včeraj so v parlamentu konferirali zastopniki bank in bančnih uradnjkov s poslanci ,tqda do odločjtve ni prišlo. Zastopniki Nov kurz. W Nobenega dvoma ni, da se obrača naša politika v nov kurz. Ustava, ki le bila proglašena s tako skrpucano formelno večino in za katere sprejetje so se vodile tako nečedne kupčije, je jasno, da ne bo mogla obdržati kaka. trajnejše veljave. Že takoj po sprejetju ustave so se oglasili nekateri ugledni srbski listi ter kar na kratko napovedali, da se pričenja v državi boj za revizijo ustave. Za temi glasovi so se morala pojaviti seveda tudi priznanja naših slovenskih demokratov v tem smislu. Včerajšnje »Jutro« ustvarja v svojem uvodniku že kar dve izraziti politični grupaciji, ki stopata druga proti drugi na bojišče. Stranke, v prvi vrsti seveda JDS, ki so forsirale sprejetje ustave, kakršno imamo, bi tvorile antirevizijonistično, vse druge pa, in ki jim liberalna glasila tako rada servirajo plemenski separatizem, bi bile za revizijo sedanje ustave. Zanimivo je, da v tem spoznanju situacije baš centralistično »Jutro« naenkrat postaja neverjetno plemensko separatistično. Kombinira, kako se bodo sestavljale, oziroma kako se bodo morale sestavljati politične skupine v boju za revizijo. Pri tem mora seveda tud\ »Jutro« priznati, da v resnici še vedno obstojijo slovenske, hrvatske in srbske stranke. To priznanje nas pri tem listu prav veseli. Nič več ne čujemo tistega velikega tamtama, ki je bil dober samo pred sprejetjem ustave in ki se mu je dejalo po raznem prekrščevanju na koncu unitarizem. »Jutro« naenkrat uvideva, da je dejansko stanje naše notranje politične situacije v resnici tisto, ki smo ga mi vedno povdarjali. Da namreč danes obstoje in žive Srbi, Hrvati in Slovenci, * da se to stanje ne more prevreči s prazno ustavno frazo od danes do jutri, ampak, da je treba vse dobrine, ki jih ima vsak posamezni del našega naroda usmeriti v čim največji svobodi tako, da ne bo čutil nihče razlike, da bo življenje samo strnilo narod v smeri ene same skupnosti in smo baš radi tega pobijali delovanje struj, ki so propagirale plemensko hegemonijo. Ustava, ki so jo dali jugoslovanskemu narodu ultracentralisti, je izraz plemenskega hegemonizma, preglasovana sta dva obstoječa dela našega naroda v tako ogromni meri, da moramo reči, da ta dva obstoječa dela, to je Hrvati in Slovenci pri tej ustavi v svojih širokih masah sploh nista prišla do izraza. Mi smo torej iz znanih in večkrat obrazloženih naših razlogov za revizijo te ustave. Da je »Jutro« samo končno moralo priznati upravičenost revizijske politike, je zelo značilno za poznavanje mnenja vodilnih beograjskih krogov. Kajti o tem ni treba dvomiti, da je »Jutro« postalo čez noč tako krotko le vsled izpodmikajočih se tal v Beogradu. Mladini JDS ne poznajo skrupuloznosti in imajo zelo široko politično vest. Slutijo, najbrže pa že vedo, da bo prav v kratkem zapihal ostrejši veter in zato se ponujajo kar v naprej. Njim ne gre za ničesar drugega, kakor za to, da obdrže svoje stolčke in politični bič, pa naj se zvežejo s komurkoli. Iz jutrovega uvodnika se da sklepati, da poizkušajo ostati na površju po svoji stari metodi in s pomočjo edinega strašila, ki ga imajo v ropotarnici — že zopet kažejo na farško nevarnost. V študiju slovenske politične zgodovine so konstatirali, da je padla in imela škodo še vsaka napredna struja, ki se je vezala s klerikalci in poizkušajo pritisniti revizijonarnim strujam pečat črne reakcije. Mi smo za revizijo, smo dejali, ni nam pa potreba vsled tega iskati nobene koalicije. Življenje samo bo privedlo zdrave ljudi na pravo pot. Kar se pa tiče škode, ki je bila že povzročena v slovenski politiki, moramo omeniti, da mladini JDS v tem oziru prav gotovo ne zaostajajo za nobeno slovensko grupo — ne politično in ne gospodarsko. Naša revizijska politika bo šla, kakor doslej, samo pot, ki nam jo kažejo naša načela. uradnjštva so zatrjevali, da je razpoloženje uradništva še vedno izvrstno, zastopniki bank pa so trdili, da prihajajo osobjto iz zapadne Češke poročila, da je uradništvo že naveličano štrajka ter da so nekatere banke že celo popolnoma zopet v obratu, IZGON BOLJŠE VIŠKEGA' AGITATORJA. V Praga, 15- jul. (Izv.) Kakor javlja „Tribuna“, je iz Prage jzgnan načelnik sovjetske misije ..Rdečega križa“ Gillerson zgradi boljševiške propagande, KRIZA V AVSTRIJSKI VLADI. Dunaj, 15. julija. (Izv.) Avstrijski finančni minister dr. Giiin je sporočil svojim ministrskim in partijskim kolegom, da misli z ozirom na odklonitev zagona glede »Liinderbanke« podati ostavko. Min. Schober in vodje partij pa so ga pregovorili^ da naj z ozirom na težavnost, položaja ostane še nadalje na svojem mestu, in to tembolj, ker se bo o imenovanem zakonu in njega modificFranju še razpravljalo. Dr. Grun je'nato izjavil, da ostane še nadalje na svojem mestu. IRCI DOSEGLI AVTONOMIJO. London, 15. julija. Z ozirom na pogajanja med Angleško in Irsko se poroča, da je Lloyd Georges priznal Ircem popolno avtonomijo, ZVEZA BALTSKIH DRŽAV. Varšava, 15. julija- Italijanski poslanik v Rigi je poudarjaj pri nekem svečanem obedu veliko važnost zveze baltskjh držav, kateri bi pripadala tudi Poljska. STAVKA RUDARJEV NA ČEŠKEM. Praga, 15. jul. Kakor poroča ,,Ostrauer Morgcnzeitung“, je v za-. devi, ki se tiče rudarskega vprašaniai dospela brzojavna ponudba delovnega ministrstva na posredovanje, zaradi česar so rudarji na jutrj napovedano okrožno konferenco odgodili. Spravna pogajanja se začno jutrj. Ze sedaj je možno ugotovit], da delavstvo ni naklonjeno stavki. IZVRŠITEV RAPALLSKE PO-GODBE. Rim, 15. julija- (Izv.) Včerajšnji ministrski svet je sklenil, pogajanja z Jugoslavijo glede rgpallske pogodbe z vso energijo nadaljevati in ne odje-njatj od nobenih zahtev. Borza 15. Julija. Curih, 15. julija. Devize: Berlin S:07, Holandija 183:15, Newyork 605, London 22, Pariz 47:35, Milan 27:85/ Prača 8:05, Varšava 0:33, Zagreb 3:90, Budimpešta 2:05, Bukarešta 8:65, avstrijske krone 0:81. Dunaj, 15. julija. Devize: Amsterdam 24.775—24.875, Zagreb 499-503, Beograd 1992—2012, Berlin 1040:30—1046:50, Budimpešta 257—260, Bukarešta 1110—1120, London 2830—2850, Milan 3577:50—3597:50; Ne\vyork 779—783, Pariz 6105—6145. Pršuta 1025:50—1031:50, Sofija 675—69o, Varšava 47_49, Curih 12.833:50—12.887:50. Valute: Dolarji 773—777, bete. levi 663 -675, angl. funti 2810—2830, franc, franki 6080—6120, bol. goldinarji 24.700—24.800. ital. lire 3565 3585, dinarji (tisočaki) 1978—1998, poljske marke 44—46, rom. leji 1105—1115, Svic. franki 12.775—12.825, nad?., krono 258:50—261:50. Za.vreb, 15. jul. Deviza: Dunaj 19:95— 20:15, Berlin — " “ 54:75, Bukarešta 230, 726, London izplačila ow—oio;ou, york kabel 154—156:50, ček 152—0, Pariz izplačilo 0—1223, Praga 205—2'3, Švica 0—2590. Valute: Dolarji 151—152, avstrijske krone 21—22, carski raublji 2830. češkoslovaške krone 215—0, madžarske krone 0—55, napoleondori 516—519, nem,, k s marke 210—215, souvcrcign 615—62o. Zagreb, efekti: Dnnka za Primorje 795 —809, .Tadransska tanka 1850—1900, Juko-slovanska 540—545, Ljubljanska Kreditna ■ S00—900, Slovenska eskotnptna 650—655, Praštediona 5125—53 50, Riječka Pučka 420—427, Srpska banka 700—/10, trgovinska 273—275, ■ juliju. . T ‘ K 14 jPr| nas smo šli molče ftiimo fega praznika, ki ga praznuje Francija z .vsemi slovesnostmi. Primerno pa je vendarle, d;l se ga spomnimo. Ne morda iz spoštovanja do Frnacije ali kakorkoli v znamenje nje počeičenja, marveč zaradi naše svobode same. da se Spomnimo prj tem onih dogodkov, ki' so začeli veljko revolucionarno dobo, ki sc je začela v Franciji, nada-ljev; 'o v srednji Evropi, ki je v svojih' posledicah prjnesla svobodo tudi nam iri k j v rtiski Evropi preživlja svoj Silni krjtjčnj preokret, 14. 'julij! Pravzaprav «e tisti 'dan na ‘s:unaj niso zgodile tako velikanske reči. Bastijo so naskočili, jo zavzelj jn do tal razdejali. Šolske knjige telo niso pozabile omeniti s posebnim poudarkom, da se v ječaK Bastije niso 'nahajali tisti čas njkaki posebni jetniki, posebno pa 'da ni bilo političnih nesrečnežev v onih temnicah, Da se potemtakem nitj ni izplačalo naskakovati jn s takim zmagoslavjem zavze-ihati te ječe. - (Toda Bastifa je bila več ko slučaj-1 no precej prazna državna ječa« Bjla je ječa, v katero so zginjali nešteti, ki so Si želeli svobode, ki so hoteli drugačne države, nego je bila ona, v kateriK ise je pasel parasitski absolutizem burbonskih Ludovikov, In oni' 'dan, ko je pariško ljudstvo razdevalo to proslulo ječo, se je zavedalo, ’da razdeva z njo Vred stari absolutizem, staro sužnost, 'da pripravlja na teh' razvalinah' lepšo bodočnost, svobodo in enakost, da gradi novo svobodno 'državo bodoč-' nosti, 1 1 V st' •- " ■Ta sen lepše svobodne bodočrtos^i še je postopno uresničeval evropskim narodom. Pol stoletja je bil Pariz zaradi svoje revolucionarnosti vzgled ostali Evropi. Kadar je zagorel rdeči kres revolucije na pariških barikadah', so se odzvala središča evropskega političnega življenja- Nato pa je revoluci-jonarna misel pognala me'd narodj tako globoke korenine, da se je mogla povsod razvrati samostojno. Tako je pri potlačenih, po tujih' ljudstvih ali dinastijah zasužnjenih narodih privzela v pfogram poleg politične tudi narodno svobodo in v tem znamenju dosegla svoje odločilne zmage. Med nje - spadamo tudi mi Jugoslovani; zmaga borilcev pred Bastijo 14. julija *789 je v svojih pouled{cah tvorila tudi kos zmgge našega naroda, delen uspeh v borbi za naše narodno osvo-bojenje in ujedinjenje. Pot. pa še ni dokončana. Preostal je prihodnjim še socijalnj del borbe. Tudi ta se bo še izbojeval, kako in kdaj,- to pa je naloga onih, ki prihajajo za nami. Alj tudi na kontu poslednje zmage se bodo morali hvaležno spominjati bitke prvih’ predstraž, 'žrtev ‘dne 14. julija, f . - . Iz goriške okolice. Mjr.fcn prj Gorici, 8. VJI, V naši goriški okolici je sedaj prav živahno: po vseH vaseh’ se obnavljajo porušeni domovi ;n vstajajo jz razkopanih tal nove zgradbe. Naš Človek se je zajedel z vso 'žilavostjo primorskega Slovenca v grozotne razvaline jn dela, dela * . „ Ljubil je svojo gorjško 2emljo, zato se je vrnil k nj£j, čeprav je'bila ena sama velika groblja- Izmučen od brezsolnčnc-ga begunstva, izmozgan od strašne vojne ali še bolj strašnega ujetništva se je vrnil domov brez — doma, 'A ni obupal: ljubezen do rodne grude je bila prevelika. Stisnil se je pod visečo podrtijo, zaletel se v ogromno kaverno, nastanil se v leseni baraki, ter pričel novi križev pot, • t. ^ Težak je križ, a naša ramena Šo krepka. Če bj sijalo še solnce, saj veste, ono zlato solnce svobode, b{ bil tisočkrat lažji. Korakoma gre delo »aprej, groblja se preobrazuje in budi upanje. Daleč je še dan, toda prišel bo, ko mu bo prenovljena zemlja vriskala nasproti in se bodo v našem go-.rjškern solncu smejal} naši novi domovi. Preliti bo treba sjcer še potoke! znoja jn roke "bodo še neštetokrat, otrple od truda, zato bomo pa še tembolj ljubili zemljo, ki smo sj jo vnovič prisvojili, domačijo, ki smo sj jo drugič ustvarili. Njhče nam na njej ne bo gospodarji, kakor mi samj! Kakftr sem že omenjl, je trenutno obnovitveno delo v goriški okolici prav živahno. In bil je skrajni čas, da se je ozjvilo. Dežela je bjla gmotno že docela izčrpana- Kljub temu, da «o bili letošnji zimski in spomladni mesecj prav ugodn} za zjdarska dela, je delo skoro popolnoma počivalo, ter se je zamudila najboljša sezona. [Vzrok: denarja ni bilo. Sjcer se je že meseca marca govorilo, da je nakazanih za obnovitev Goriške za dobo štirih mesecev 100 miljonov lir in sicer 60 miljonov za nepremičnine in 40 miljonov za premičnine in industrijska P0fljet.ia. toda mjnuli so meseci, , prodno m ljudi? prjšlj dq He^ri •; ICcr irisinjh sredstev skoro i 1 v. /••'n ,v-1:m !>'*•'v. je vedno Bol) širila:« Pred par tednj so se pa vendar le pričeli izplačevati predujmi in posojila na vojno odškodnino« S tem je prišel v naše vasi zaslužek in se bo, kakor upamo, tudi obupno gospodarsko stanje zboljšalo. Naš gospodarski položaj ni rožnat. Trst je izumrl, tranzitnega prometa je malo, trgovina radi pomanjkanja sredstev in splošne krize slaba, eksport odvisnih pridelkov otežkočen in vsled konkurence deloma nemogoč, obrtj in industrije večinoma še le v obnovitvi, kratko: dohodkov od nikoder, a stroškov vsak dan obilo« Kakor se zdi, država tr posebnih’ zakladov nimamo, moramo z vsemi sjlami stremiti za tem, da izvlečemo iz vojne odškodnine čimveč mogoče« Da našiti vojnih' škod v celoti Vendar ne bomo dobili nikoli poplačanih’, v tem oziru se ne vdajamo nobenim praznim nadam. Zdi se m]* da nam bo pri tem dalekosežnem vprašanju avtonomija naše 'dežftle zelo koristna, Kakšna bo ta avtonomija, seveda še ne vemo in je vprašanja tudi zelo kočljivo, Dejstvo Pa je, da italijanske stranke avtonomističnim težnjam pokrajin niso nasprotne in da v principu celotna javnost soglaša z načrtom, da se 'da novopridobljenim pokrajinam široka avtonomija. Ako pomislite na zgoraj označene pojave, ki so v zvezi z obnovitvijo dežele, potem bote lahko razumeli, zakaj je zn nas noštena avtonomija /ačasno edina rešitev. Reševanje ruske gospo« v darske krize. ■ Po vseh’ onih’ državah, ki izdelujejo v preobilici industrijske izdelke, je opažati zadnji čas živahno zanimanje za Rusijo. .V ospredju stoji vprašanje, ali kaže začeti s sovjetsko Rusijo trgovsko občevanje in v koliko bo to prineslo koristi. Pravzaprav so se trgovski stiki v mnogih državah že pričel;, 'dočim v nekaterih trgovskih jn političnih krogih še premišljajo, ali je trgovsko in politično oportuno, stopiti v zvezo z Moskvo, Za nas je zadeva zanjmiva * 'druge strani, kajti gospodarski pomen ima le v indirektnem oziru. Vse vprašanje O bodočni u:>odi sovjetskega sistema zavief Od rešitve' gospodarske krize, v kateri tiči svobodna Rusijaa. Vse vesti o zmernj in radikalni struji med boljševiki imajo le teoretičen pomen; z^ praktično smer je vse odvisno le od tega, ali bo mogoče pomiriti mesto z vasjQ. V tem tiči jedro ruskega problema- Zapisali smo že večkrat, da množica ne predstavlja nikake bojne sile, ki bj se mogla merjtj z bataljoni rdečih delavskih' čet. Predstavlja pa milijonsko armado silne opozicije, ki je s svojo pasivno resistenco spravila V. nevarnost ves komunistični načrt, Mužjku pa 'danes ni dovolj, da dobi v resnjčno last vse ono zemljišče, ki ga je v revolucij} vzel veleposestniku-pomješčlku« Ne, on ne mara obdelavah svojega polja v večji meri nego je potrebno njemu samemu. Mestom ne mara oddajati hrane, ne prisjlno ne potom proste trgovine, ker — ne 'dobi zanjo onega, kar 'bj mu bilo najbolj potrebno, to je poljedelskega orodja in obleke, ter solf, sladkorja In pod. Ako se hočejo delavski sovjeti sprijaznit] s kmetom, mu morajo nuditj teh' industrijskih izdelkov. Mi, ki smo tudi preživeli dobo' nahrbtnjakarskega menjavanja, se prav lahko vživimo v današnji položaj in razumemo tudi nepremagljivo trmo, s katero se zna kmet borit j zoper .sestradana mesta. Teh' izdelkov boljšfevjška Industrija ne more nuditi, ker je skoro popolnoma razdejana.(Za carizma se Je Rusija na primer glede tekstilne industrije že močno osamosvojila; v Turkestanu je začela na veliko kultivjratj bombaž jn zato zanemarila kulturo žita. Toda v kaosu tekom revolucije, ko je bombaž ostajal producentu brez Haska, je prebivalstvo bombaž zopet opustjlo iti se vrnilo h kulturi žita, sicer bi moralo pomretj lakote. Ruska industrija b! bila tedaj danes prisiljena uvažati tekstilne sirovjne. Železna jn kovinska industrija Ima sicer sjrovin dovolj, toda poleg tega, da so obratj v razsulu, so prometna sredstva v takem stanju, da onemogočajo vsak dovoz in prevoz. Saj se poroča, da je ves materjjal, lokomotive, vagoni, proga itd, tako obrabljeno, da morejo železnice nadalje funkcijonirati le po temeljiti obnovi. Pomoč, kj jo potrebuje Rusija od evropskega kapitala, mora biti tedaj mnogostranska in žejo izdatna. Situacija v gospodarskem oziru za tako pomoč ni neugodna. Kajti industrijske države jmajo nakopičenji]’ vsakovrstnih izdelkov daleko nad obstoječo potrebo, in povsod vlada živahno iskanje trga, kj bi odvzemal. Vprašanje pa je, alj bo mogla Rusija plačati vse to. Ako bj v njej obstojale one silne zaloge agrarnih proizvodov, kb pred vojno, tedaj bj bila stvar enostavna, kajti evropska gospodarska kr[za se ravno zato ne more uravnovesiti, ker manjka ruski izvčžjr Toda vprašanje je, kdaj bo mogla- Rusija svoje zjto postaviti na evropski trg, vzpričo prometnih razmer, kmetske nezaupnosti jn dr. Da bi mogli sovjeti dolgo plačevati z zlatom, je dvomiti,. Trajno pa se mora ruska gospodarska kriza razrešiti le, ako se obnovi domača industrija. To pa je poglavje zase, še neprimerno bolj komplicirano in težje izvršljivo. Kajti tuji kapital bo vzpričo poučnih' skušenj polpretekle dobe nedvomno zahteval primernih' garancij od sovjetov, ' 'Ali bodo moglj moskovski komisarji premagati vse te silne zapreke? Beležke. naravnost k ci ti etn in bijezposalnpst i Narate Jugoslaviji Blaga srca. S tem podpisom- smo prejeli dopis, ki je v resnici znamenje velikega človekoljubja. Dopis se nanaša na jutrovo tarnanje o majhni plači gospoda živlnozdravnika —1 pardon — gospoda šefa v rangu poverjenika, kateri Ima baje1 samo 15 kron več dohodkoV, kakor njegov uradni sluga. Mislimo sicer, da s tem ni hotela država taksirati, kako daleč svojega slugo gospod Šel po zmožnostih presega, predlagali pa bi, tako pravi dopis, da mu zbero njegovi sluge, ki bi zelo obžalovali, če bi jih g, poverjenik zapustil, prispevke od svoje plače v primerni višini, kajti sicer preti resna nevarnost, da se mvrne p- Ribnikar k svoji šliritio^i kUentell p,11 na celo — arrr na nu> .sciatra «**■: " /T - ■ Politične vesti. "i*!. v • Jv "* p Prot! obvežhem pouku nemščine nastopa fašistovsko glasilo, ki se boji, da se bo z nemščino širilo obenem avstrijakanstvo. Priznati moramo tudi, da je njegov argument, da naj se tujci uče laško, če hočejo trgovati z Italijo pravilen. In zato mu ne moremo odrekati pravilnosti, če se izreka fašistovsko glasilo le za neobvezen pouk nemščine. Ampak burniranosti se »Popolo di Trle-ste« vsdjedno ni ognil. Ker kakor pričakuje od tujcev, ki hočejo trgovati z Italijo, da znajo laško, tako pa bi moral tudi biti pripravljen, da morejo z Jugoslavijo občevati le tisti, ki znajo naš jezik. Zato je za Trst umesten kot fakultativen jezik v prvi vrsti samo naš jezik. V svojem sovraštvu je »Popolo di Trieste« to pozabil, ne smeli bi pa tega pozabiti naši trgovci. Sprejemajte zato le slovenske dopise! Poslancu Giuntl, ki je interveniral radi luke Baroš, je odgovoril laški notranji minister Bohotni v prisotnosti ministra za zunanje zadeve, da bo izdal takoj odredbe, kakor jih je on predlagal. Bonomi žrtvuje torej čast svojega podpisa na rapallskr pogodbi samo da ostane še ministr- ski predsednik. Stavimo, da Ko To omadeževal sebe in vsejedno moraf odstopiti svoje mesto drugemu. Ta je pa dobra. Fašisti, ki so s svojimi nasilnostmi priborili krono zločinstva pisarijo v svojem glasilu »II Popolo di Trieste« o nasiljih, ki jih vrši Angleška nad Irci. Ne bra-f nimo Angležev, ampak presmešno; je, če se zgražajo nad nasiljem fa-i šisti, napram katerim se celo Angležf otroci. Konference med sinfajnovcl In angleško vlado. Danes pop. je bila irska konferenta, od katere zavisi mir med Veliko Britanijo in Irsko otvorjena v Doming Street z zaseb-« nim pogovorom med Lloyd Geor«.. gem in De Valero. Razmotrivala sta gradivo za jutrišnjo plenarno sejo, h kateri so povabljeni zastopniki sin-? fajnovcev in ulstrske vlade.' Japonska se udeleži razorožit? vene konference. Jap6nska vlada je oficijelno sprejela povabilo k yde-. ležbi pri razorozitveni konferenci V \Vashingtonu. Razsi rj aj te , Jugosl a vi j o“. Gospodarstvo. Naš državni proračun za 1. 1920 21. V včerajšnji članek pod tem naslovom Se je vrinila pomota. Drugi odstavek istega začenja namreč z besedami:, »Ta proračun je v knji, ki obsega 927 strani itd.« Ima pa se glasiti. »Proračun za leto 1920,21 je knjiga, ki obsega 927 strani itd.« Spopolniti je včerajšnji članek Še v toliko, da znaša' predvideni deficit za leto 1920/21 ne le v finančnem zakonu izkazani deficit od 110,178.744 dinarjev 95 para ali 440 milijonov 714.979 kron, marveč na podlagi zakona od 26. okt. 1920 še dodatno svoto od 408,102.500 dinarjev jn 48,790.000 kron, v kronah torej 1.681 milijonov 200.000. Ves proračun predviden v proračunu za leto 1920/21 znaša torej 2.121,914.979 krom 2e danes lahko ustanavljamo, da so glasom tega proračuna razun Slovenije aktivne deželne skupine Bosna in Hercegovina, Hrvat-ska in Slavonija, Ban,at-Bačka in Baranja ter da ie Srbija s Črno goiJo pasivna za preko 3 milijarde kron. Pasivna je tudi Dalmacija z okoli 100 milijonov krno, kar pa ni čudno, ako se upošteva, da je bila večjidel pod italijansko okupacijo. Da ni bila Srbija s Crnogoro pasivna z gori omenjeno svoto bi izkazal naš državni proračun za leto 1920/21 prebitek namesto deficita. Točne podatke proračuna na podlagi državnega proračuna za leto 1920/21, ki bodo potrdili naše gornje trditve prinesemo v kratkem. Naš valutni problem. W'" 1 *v S sprejetjem ustave stopa zopet v ospredje definitivna rešitev valutnega vprašanja. Akoravno so mnogi mnenja, da je to vprašanje z ustvarjanjem relacije 1 : 4 že definitivno rešeno, moramo oporekati takemu naziranju in to sicer iz formalnih in iz meritornih razlogov. Formalno je namreč »reguliranje« naše valute v smislu got-nje relacije nezakonito, ker je izvedeno na podlagi naredbe brez sodelovanja narodnega zastopstva. Ta naredba ima, kakor vse druge zakonske naredbe izdane od ujedinjenja sem, le provizoren značaj ter se ima podvreči reviziji zakonodajne skupščine, ki je stopila na mesto ustaVotvorne Skupščine. V meritornem obziru je izmena kron v relaciji l : 4 skrajno nepravična, ker je temeljila na krivi predpostavi in je bila tudi škodljiva ne le imeji-teljem krone, nego nego tudi imeji-teljem dinarja; ki je vsied pada brez potrebe diskriditirane krone, raz-merno moral istotako padati, ker je bil vezan na krono s fiksno relacijo. Diskreditiranje krone je v prvi vrsti zahvaliti dejstvu, da se je iz poklicanega in nepoklicanega mesta po vsem svetu raztrobilo, da znaša množina kron v prometu 10 do 12 milijard, dočim je žigosanje dokazalo, da je bilo po odtegnjenju 20 odstotkov, v prometu le 3 milijarde 688 milijonov kron; po stavljenju v promet omenjenih 20 odstotkov je torej znašala svota krožečih, kronskih bankovcev komaj 922 milijonov več, torej skupno 4610 milijonov. — Devalvacija kronskih bankovcev v relaciji 1:4 torej ni bila ekonomsko utemeljena, niti potrebna ter tudi ne za naš finančni položaj, kar si pridržujemo razpravljati v enem prihodnjih gospodarskih člankov obširneje. Za danes le omenjamo, da je ku-povna moč krone še danes, vkljub za isto katastrofalni devalvaciji višja ner:o ona d im rja ter da davčna moč dežel podroC/i i;vc:i:;!;oga pod-ročja daleč nadkriljujes ,■ sm. Srbije ter da je eden glavnih razlo-i gov padanja kurza naših bankovcev: dejstvo, da se mora naša država za^ dolževati pri »Narodni banki« radi deficita budžeta povzročenega po znatnem primanjkljaju, ki ga lzka-^ zuje v proračunu Srbija, torej dinarsko področje naše države, kako? to omenjamo v današnji notici o ha-* šem državnem ✓proračunu za leto 1920/21. Dolžnost naših poslancev je, da store vse mogoče korake, da se krivica storjena kroni, kolikor! mogoče popravil Mi s svoje strani, bomo posvečali vso pažnjo temu življenskemu vprašanju večine prh padnikov naše države. r-F Povišana carina na Žito in sladkor na Francoskem. . Na Francoskem je povišana carina na žito od 7 na 14, na sladkor od 20 na 25 frankov. +’ Taksa na riž. Na vprašanje na^ rodnega poslanca Gl. Anastasijeviča; je odgovoril minister financ gospod Kumanudi, da je trošarinska taksa na' riž znižana od 0:40 na 0:20 din, pri kilogramu, •+• Zamena prejšnjih znamk. MiftJ« ster pošte je dovolil, da publika lahkol zamenja prejšnje znamke z novimi! (amerikanske emisije) in to od 16, ju-* lija do inkl. 15, avgusta t. 1, Žame-4 njati se pa morajo samo one znamke',; ki so imele frankovno vrednost preti veljavnostjo znamk amerikanske emi« sije: srbske znamke z dvoglavo sliko kralja in prestolonaslednika in znam-*' ke ljubljanske emisije, '+' Za znižanje telefonskih in br* zojavnih pristojbin. Ministrstvo za pošto in brzojav je prejelo več pr$dh stavk od trgovskih in obrtnih zbornic, v katerih se zahteva, naj se znižajo pristojbine za telefon in brzojav. Cena premogu v Zrniči. Premog: iz premogokopa Zenica se prodaja po teh cenah: premog v kosih 56 kron* v. drobcih 54 do 52 kron, prah 46 kron, r-f' Odkritje premogovnih plast), V Kukavici (okraj Rogatica)’ so nale-i teli na večje plasti premoga, NovO! ustanovljena delniška družba za eks« ploatacijo tega premogokopa bo % kratkem razpisala prospekt za kupo* vanje akcij. j-F Zavarovanje blaga in prtljaga na železnicah. V ministrstvu za pro* met se je vršila konferenca radi za^ varovanja blaga ih prtljage na želez* nicah. Razen pristojnih organov ministrstva za promet so prisostvovali konferenci zastopniki domačih In češkoslovaških zavarovalnih drtižb. S pristojne strani se je ob tej priliki izrazila želja, naj bi se čimprej ofga-. niziralo zavarovanje na praktičen način, kakor je v drugih naprednih državah, kjer se zavarovanje vrši pri železniških blagajnah samih potom priznanic. Po razpravi se je do* segel sporazum, da naj zavarovalne družbe Izdelajo načrt o osnovanju posebne zavarovalne družbe za blago in prtljago na železnicah, ki naj bi stopila v mednarodne zveze $ podobnimi družbami. '-F Slobodna trgovina na Polj1 skem. Poljska vlada je dovolila s t, septembrom popolnoma slobodno trgovino, uvoz in izvoz. Jzkljvičcni bodo samo neki luksuzni predmeti, katerim se še nadalje zabranjuje uvoz. Zdi se nam da ta moment, ko je poljska marka tako padla, ni ugoden za slohodno trgovino, ker so s tem odpirajo vrata inozemski spekulaciji, ki delA povsjpoi v. ay>,;,ui 166 štev.' ' A G > Dnevne vesti« >'«-2 Izaijevi namestnik Ivan Hribar se ie Včeraj odpeljal v Prago, da preda tamošnje poslaniške posle svojemu nasledniku. V Ljubljano se vrne 28. t. m., nakar bo takoj prevzel svoje posle. — + Radi voj Veselinovič. Kokor smo že kratko poročali, je umrl v tuk. bolnici urednik »Pokreta« iz Beograda g. Radivoj Veselino ,ič, star šele 26 let. Pokojnik je bil žrtev naše osvoboditve. Rojen v Sremu je bil ob izbruhu volne celo leto interniran v Krožnih lečah v Aradu, kjer si je nakopal jetiko. Pozneje so Ka poslali kot častnika na rusko fronto, kjer so ga Rusi ujeli. Takoj se je prijavil k jugoslovanski prostovoljni legiji ter se je kot tak udeležil odločilnih bitk na solunski fronti. Nedavno je šel iskat leka v zdravilišče Topolščiča, toda med potom se mu je bolezen shujšala, da je tnoral ostati v Ljubljani, kjer je čez teden dni umrl. V četrtek pop. se je vršil vojaški pogreb, ki so se ga udeležili skoral vsi ljubljanski tovariši-novinarji. Potrto vdovo ■Evico je spremljal predsednik ljubljanske Sekcije U. J. N. g. Smodej, ki je imel tudi •Jcratek poslovilni govor ob grobu. Pogreb je priredila Imenovana sekcija, ki i® položna Va krsto tudi venec. Bodi mlademu tovai: u Iftiiren počitek v bratski slovenski zem.p. tiv, i— Gospod Adolf Ribnikar Se ni upoko-feft kot tržni nadzornik, temveč je le imenovan za načelnika oddelka ministrstva za socfjalQ9 politiko V. Ljubhani v 4. čin. raz- /»UprffVnl škandal«. Današnje »Jutro* {M spodtika nad kritiko »Slovenca« radi iImenovanja g. Adolfa, Ribnikarja za načel- , ‘nika oddelka za socijalno politiko v 4. čin. Sazredu In prinaša dolg slavospev »zmožnostim« Adolfa Ribnikarja. Obenem konšta-?ttra, da Ima g. Ribnikar samo 14 do 15 kron 'Večjo plačo, kakor fijegov uradni sluga. (Ugotavljamo, da Ima dotični uradni sluga mesečno samo 1400 K plače, g. Ribnikar pa [1600, da pa Ima dotični sluga 10 člansko družino, s katero se g. Ribnikar še ne more jponašatl. Zato so tud! doklade sluge primeroma večje od doklad g. Ribnikarja in če jbnata oba skoraj iste prejemke, potem to Vsekakor še ni »socijalno pravično«, o.sobito, 2e se pomisli, da je g. Ribnikar poleg svoje fplače kot uradnik 4. čtnovnega razreda dolbiva še druge prejemke, kakor pri raznih podjetjih, kjer vleče visoke tantijeme, katc-;rfh seveda uradni sluga nima. »Tutrova« primera kakdr navadno pač šepa. U — Tristoletnico La Fontaina je slavil, “• julija francoski narod. Znamenite basni Velikega pesnika so znane po vsem svetu, Prevedene in razširjene pri vseh narodih. Pri nas jih je prevedel sedanji kraljevi namestnik g. Ivan Hribar, ko je bil y Avstriji konfiniran. ^ — Razmejitev mod Jugoslavijo In Mad- žarsko. Ker je trianonska mirovna pogodba ratificirana in se prično v kratkem razmejitvena dela z Madžarsko, so odpotovali delegati mednarodne razmejitvene komisije v Pariz. Svrha tega potovanja je, da dobe potrebne instrukcije za določitev meje med Madžarsko in Štajersko. Ker pa je ozemlje, Jci prihaja na tej črti v poštev, zasedeno po ^Madžarih, stopa tudi določitev naše meje v 'smeri od Radgone preko Sv. Ane do Toke V ospredje. Zakasnitev ratifikacije trianonske mirovne pogodbe je na ta način ovirala tudi nadaljevanje razmejitve na tem delu jOaše bodoče meje. Pri razpravah glede meje med Madžarsko in Štajersko je naš delegat JKeneral Plivolič dosledno vztrajal pri tem, da se bivša državna madžarska meja kot taka ugotovi in da se nova meja v zmislu mirovne pogodbe popolnoma natančno določi. — Apel na novega kraljevega namestnik«. Od energičnega našega kraljevega namestnika pričakujemo, da v prvi vrsti izčisti Avgijev hlev pri tukajšnji carinami. Vse dosedanje pritožbe so bile zaman. Carinarjl se samrtajo za sankrosanktne ter se ne brigajo ne za prošnje, ne za pritožbe. Odločuje edino bakšiš. V trgovskih krogih je nastal Valed zanikrnosti carinarnice popolni zastoj, le kdor stiska v roke stotake, pride s svojim blagom naprej. O tem se lahko prepričajo detektivi. Ves trgovski svet bo g. kraljevemu namestniku neizmerno hvaležen, «ko napravi red. — Rezetvni častniki smejo imeti Pevol-!*tr, toda imeti morajo orožni list. - t— Podpore trgovskim vlsokošolccm. °a se omogoči trgovski, konzularni in °brtnl Študij v inozemstvu, se je osnoval pri oddelku ministrstva trgovine in industrije Poseben odsek za upravo fonda za trgovsko •a obrtno šolstvo, ki je v težkih in neurejenih razmerah po prevratu z izdatnimi podporami mnogoštevilnim prosilcem pomagal ,M gmotnem oziru. Ker se stavijo velike »(zahtev* od v»eh strani za denarne podpore, v bodoče odsek podpiral samo one di-\ I t. ** ^kažejo * dobrimi učnimi izprl-\ čevall o dosedanjem obisku strokovnih šol im so podpore v resnici nujno potrebni. V Pčvl vrsti pridejo v poštev dosedanji podpiranci, novi prosilci pa samo v posebnega upoštevanja vrednih slučajih in to je, ki so l^pore res potrebni in Imajo odlična Izptl- PotlVt Koroški begunci poživljamo fmu ¥ <*dbof, ki je bil na shodu v »Uni-F*™« izvoljen naj nastopi glašOm sklepov, ®>Lp°ve javno, zakaj ne čujemo re-?1,e se odločilni boj in zadnji čas Infra k^.,5vaost 0 delovanju odbora infor-S begunci. es n,smo čul1 ničeSar' K°‘ bo se*zVvčera!?t?.e *! L nared brzovlakov odstotkov. dnevom P°vlSale le dovolila d™pv\Zg0y2tm £rno“«“ obrestnega davka, Plačlj“v0 v 40 jetih aauTeSln? vlaŽ Sp^""1 ■»'tafTA fcttfs »S* jnestih Ljubljana, Maribor, Celje, ptm NqV0 gesto In' za zdravilišča Rog. Slatinah Bled 11. ura ža gostilne in 12. ura za kavarne, za vse druge kraje pa 11. ura, y zimskem času t. J. od 16. sept. do 15. junija Fa «2,? lmenovana mesta 11. ura za gostilne If' Ura aa kavarne, za vse druge kraje Pa 9. ura za gostilne In 10. ura za kavarne. ... ** Avtomobilska vožnja Maribor — Št. Lenart se vrši vsaki dan ter odhaja avto iz Maribora ob 3. url pop., iz Št. Lenarta pa °b 7 urj zvečer. Do Q0r. Radgone vozi avto le vsaki torek in petek , ~ Železnica Kočevje—Brod—Brod Modice se začne traslratl 18. t. m. Trasiranje M, J.0?11 _staYbenI svetnik ing. dr. Franc la Dunala- — v nedeljo 17. t. m. ima sirsi odbor za gradnjo te železnice po pri-nodU jutranjega vlaka v Kočevju v prostorih 2Snl«a županstva sejo, k kateri so po-vablleni vsi £!er,l odbora In drugi intere-7n jtr.lfoi. Je 'G— še bo vroče. Vremenski preroki napovedujejo do 15. avgusta sušo in stopnjevanje vročine. r ' — Kongres jugoslovanskih gasilcev se vrši 15. avgusta t. 1. v Zagrebu. Pri tej priliki se ustanovi Zveza jugoslovanskih gasilnih društev. Udeležniki kongresa se bodo vozili za polovično ceno. Slovenski kmetovalci v Srbiji. Kmetijska družba za Slovenijo organizira poučni izlet slovenskih kmetovalcev v Srbijo. V ta namen je dobila družba od deželne vlade 200.000 Ič podpore. — Požar. V Železnikih je pogorel v nedeljo velik hlev posestnika Josipa Košmelja. Ogenj so z veliko težavo omejili, kako je nastal se še r.e ve. Škoda znaša okrog 60 tisoč kron. — Izgon. Iz naše države je izgnana za 10 let Nemka Katarina Hirsch iz Dunaja. — Pobegli kaznjenec — prijet tat. V zadnjem času je izsledila policija tatove, ki imajo na vesti neko večjo tatvino. Med tatovi so prijeli tudi pobeglega kaznjenca iz Cirkniških zaporov nevarnega tatu Antona Bavdeka iz Cirknice, ki se je izdajal na svo-iih tatinskih pohodih za lesnega trgovca. — Mlad pohotnež. Pred deželnim sodiščem je bil obsojen 161etni skrajno izprijen mlad pohotnež Jakob Bulaškovič iz Kapu-tincev v Lutomerskem okraju. Fant je zvabil v hlev zapored dve mladi deklici eno staro 6 drugo 10 let. Toda v svoji živalski pohotnosti ie šel dečko še dalje. Vpričo 61etne deklice, ko je ta še ležala na tleh, se je spravil še nad kravo. Bulaškovič je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. — Staro dekle. Pri Sv. Trojici v Halozah je nedavno umrla 901etna samica Ana Štrucl. Do, Im ljudem. Naš čehoslovaški brat, vojni invalid in muzilrant Karol Bo-ležal je prišel s svojo družino v Ljubljano v nadi, da bo sprejet pri godbi Dravske divizije, kjer pa so mu dali potrdilo, da trenutne ni nobene prazne službe. Mož je z rodbino brez sredstev in v najhujši bedi. Prosimo dobre ljudi, naj se ga usmilijo z darovi ali s primernim zaslužkom. Darila, ozir. prijave Sprejema naše upravništvo. Ljubljana. = Zavlačevanje v poštn» carinami v Ljubljani. Stranke, osobito iz trgovskih in obrtnih krogov se bridko pritožujejo nad zavlačevanjem izdaje poštnih paketov na poštni carinami v Ljubljani. Na velikanskem skladu, ki čaka rešitve leži okrog 4600 paketov. Lahko si je predočiti, kedaj pride na vrsto, kdor ima paket na dnu kupa, osobito ker jih še vedno kupičijo. Mesece, da celo leto lahko čaka na svojo po-šiljatev. Zadeva je bolj občutna kot na prvi pogled izgleda. Recimo obrtnik prevzame kako delo, obljubi stranki, do kedaj bode delo izgotovil, naroči potrebno blago in .to blago mu obleži na poštni carinarnici. Tako šta oškodovana obrtnik in naročnik. — Umestno bi bilo, da se zadeva uredi, da Izgine tisti kup in da se uvede redno in pravočasno carinjenje poštnih pošiljatev. = Sumljive tatvine na električni železnici. Vodja lesne trgovine Kobl, Ivan Poženel je vstopil na glavnem kolodvoru v precej napolnjen električni voz. Na Bavarskem dvoru je vstal in , dal sedež neki ženski z otrokom v naročju, sam pa se je vozil stoje in se držal z roko za ročni jermen. Ko je na Krekovem trgu izstopil, je pogrešil denarnico v kateri je bilo 6000 K denarja. Možno ali vendar težko, da bi bil denarnico izgubil. Tudi se ti slučaji že preveč ponavljajo in skoro gotovo imamo opraviti s predrznimi .žepnimi tatovi. Na isti način je izginila dan preje listnica z 10.000 K Miroslavu Pogorelcu. Poskušena zabranitev aretacije Pri policijskem pogonu je izsledila policija na nekem hlevu viačugo Ljudmilo Verbič. Ko jo jč tiral stražnik po lestvic! iz hleva, ga je napadel hlapec Lubi in hotel preprečiti aretacijo. Poskusil je tudi prekucniti lestvo, kar pa se mu ni posrečilo. Dosegel pa je, da bo tudi on šel z njo v zapor. — Mlad nesramnež. Radi javnega pohujšanja je ovadilo več žensk ključavničarskega vajenca Rudolfa Okorna. Fante je delal popolnoma nag ali v sami srajci v tuji hiši in dosledno nadlegoval mimoidoče ženske, ki stanujejo v sosednjih stanovanjih. Fante je to počenjal že dolgo časa in ga ženske iz sramežljivosti preje niso ovadile. — Mladi tatici. Bilo je 1. majnika v nedeljo med šesto mašo. Mladi še nekaznovani M. P. sta našli skrito pod stopnicami kljuko vrat posestnice H. B. na Sapu in sla vdrli v njeno stanovanje. Odnesli sta več perila in ga skrili doma. H. B. jih je radi sumljivega vedenja osumila, izvršila se je hišna preiskava in našli so vse ukradeno perilo. _ Skesano ste obtoženki vse priznali in sodišče jih je obsodilo z ozirom na to, da sta obe nekaznovani in škoda povrnjena vsako samo na štiri tedne težke ječe. = Maščevalen nasilnež. Delavec Franc Zagat ima silno jezo na železniškega uradnika R. v Linhartovi ulici, češ. da je on ovadil, da spe pri hlapcih tri vlačuge, katere je policija res tam aretirala. Prišel ie a no2em v. r°ki Pred njegovo okno, razbil šipo, hotel vdreti v stanovanje in vpil, še danes mora kri teči, potem bom pa izginil iz Ljubljane. K sreči je okno omreženo in preden je mogel nasilnež vdreti, ga je policija prijela. == Beg iz blaznice. Iz blaznice y Ljubljani je pobegnil 31 letni blazni Adolf Gan-selmayer. Mož nosi ponošeno salonsko suknjo in govori samo o milijonih. == Ukraden brus. Iz dvorišča Ivana Kremžar na Viču je ukradel neznanec brus z brusnico vredno 200 K. = Pozor kopalci na prostem! Ponavljajo se tatvine oblek kopajočim se na prostem. Zdi se, da so tatiči pri tem dobro organizirani. Te dni je bila ukradena obleka nekemu visbkošolcu ob Gradaščici. Ne puščajte obleke iz vidika. = la kopalce v Lazah. Od sobote lb. f. m. nadalje se bo z dovoljenjem okrajnega glavarstva v Ljubljani prevzelo varstvo oblek kopajočega se občinstva. = Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov javlja, da je odprta knjižnica društva za člane vsako sredo od 9.—10. ure. Odbor. , = Koncert v soboto dne 16. t. m. v Kolodvorski restavraciji. Svira operna Kodba od 8.—11. ure. Vstop prost. = Zaletel se je v Tivoli mlad temnosiv policijski ovčarski pes. Dobi se pri gospodu Jelencu na policiji. Štajersko ob madžarski meji sta se podala francoski delegat razmejitvene komisije Jocart in 'italijanski delegat major Calma že pred 10 dnevi po ,nove instrukcije v Pariz, kamor je iz istih razlogov odpotoval včeraj tudi japonski delegat JaZamuči. Te dni odide tudi 'predsednik razmejitvene komisije, angleški polkovnik Cravcn v svrho nadaljnjih navodil v Pariz. Med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije se je glede pokopališča pri Sv. Duhu, ki je bilo svojčas prisojeno Avstriji, dosegel sporazum, po katerem se pokopališče prizna nam. Naša meja teče odslej tik za pokopališčem, na katerem bodo smeli pod gotovimi pogoji tudi Avstrijci pokopavati svoje ljudi in o priliki, obiskovati svoje grobove. — Na mejni črti od Kokošinjeka do Radgone delajo sedaj trije tehnični oddelki razmejitvene komisije na postavljanju mejnikov. Od 11. t. m. delata tudi dva tehnična oddelka na Karavankah, da se še pred nastopom slabega vremena tamkaj označijo v smislu mirovne pogodbe določene mejne točke. Nova oborožitev mariborske varnostne straže. Mariborski policaji so dobili sedaj kot služk/ orožje kratke sablje, katere bodo noriš ; >»j mesto dosedanjih samokresov h tov. Arck:. ‘jata v Mariboru. Mariborska poli. aretirala nekega židovskega agenta Morica Spcrzera, zastopnika dunajske povečevalne tvrdke »Komet«. Pod pretvezo, da preskrbi strankam ža 130 dinarjev po fotografiji krasno povečano sliko s širokim zlatim okvirjem in s steklom, je izvabil vsega skupaj približno 200 strankam razna naplačila. Naročene slike pa so bile skrajno slabo izdelane in s tušom prevlečene, razven tega še tudi brez okvirjev in stekel. Vrhutega so veljale več, kot . je bila od agenta na-nečena cena. Agent je bil izročen sodišču. Celje. Občutno pomanjkanje bele moke vseh vrst se je pojavilo zadnje dni. Razen v eni ali treh trgovinah je sploh več ne dobiš,' ter se kaže; da je v nekaj dneh tudi v teh trgovinah ne bo več dobiti. Kje je vzrok, ni znano. Menda se cene moke vendar ne bodo več dvignile? Zgodnje sadje, kakor breskve, marelice, jabolka, hruške, slive, se je v obilni množini pojavilo na celjskem trgu. Samo čudimo se, ker je to sadje iz naših krajev, da istega ne prodajajo naši kmetje, ampak samo razni celjski barantači in prekupčevalci po tako visokih cenah, da jih na-' vadni zemljan ne zmore. S črešnjam! je bilo isto. Prekupčevalci so po okolici vse pokupili in potem sami prodajali na trgu za drag denar. Tukaj bi morale oblasti napraviti red, ker ni nikakega povoda, da bi se moralo sadje pri nas prodajati po tako oderuških cenah. , Električno razsvetljavo so upeljali na gornji del Brega pri Celju. Menda bi ne bilo napačno, ne da bi novi občinski svet celjske okolice bavil z vprašanjem napeljave luči tudi po Gabeju, Savodni itd. Ti kraji so vendar tkč. celjska predmestja vendar so zanemarjeni skoro v vseli ozirih, kakor kake albanske vasi. Pred vojno so bile bile tudi zadostno razsvetljene. Razsvetljava bi se dala posebno v Gaberju in Savodni hitro izvesti, ker je itak v bližini elektrarna. Merodajni činiielji naj bi se za te stvari pričeli zanimati. Gospodinjski tečaj V dekliški meščanski šoli je otvorllo »Kolo jugosl. sester« v Celju. Tečaj bo trajal do 9. septembra t. 1. Svojo trgovino v Aleksandrovi, ulici namerava prezidati in nanovo opremiti zadruga »Samopomoč«. Veliko trgovino z urami sta na Cankarjevi cesti otvorila Aleksander Gatej in drug. Novo odvetniško pisarno je otvoril v Prešernovi ulici dr. Karel'Laznik. Inženir Fran Stanck. civilni geometer, te otvoril svojo pisarno v Celju, v Aškerčevi ulici. Konjske vozne dirke priredi dne 20. in 21. avgusta v Ljubljani Slov. dirk. klub. — Dirke se vrše na vojaškem vežbališču, kakor preteklo leto. Za te .dirke vlada iped konjerejci veliko zanimanje in so Ljutomerčani prijavUi že sedaj svojo udeležbo. Propozieiie in druge podrobnosti izidejo v najkrajšem času. , Telovadna akademija sokolskega tia-raščaja iz Krapine se je vršila minulo sredo v celjskem Nar. domu. Bila je srednje obiskana. 7. izvajanjem telovadnih točk naraščaja pod vodstvom br. Mahoriča je bilo občinstvo, ki je ta večer posetilo, izredno zadovoljno. Maribor. Iz razmejitvene komisije na severu. V zvezi z razmejitvenim delom med Jugoslavijo In Madžarsko oziroma Jugoslavijo In Sokolstvo. Sokol II. Vsi oifi, ki so prejeli poziv .na sodelovanje pri župnem zletu, naj se nemudoma prijavijo pri br. Milko Krapežu, Jurčičev trg. Zlctni odbor. Ljubljanski Sokol opozarja naklonjeno občinstvo in članstvo na telovadno akademijo Krapinjskega moškega naraščaja, katera se vrši v soboto 16. t. m. ob 8. uri zvečer. Dve vzorni vrsti tega naraščaja 12 po •številu bosta izvajale pod vodstvom brata Mahoriča sledeče točke: 1. redovne vaje. 2. proste vaje, 3. vaje s palicami, 4. francoski boks. 5. skupine, 6. igre, 7. raznoterosti. Pričetek akademije je točno ob 8. uri zvečer v telovadnici v Narodnem domu. Krapinski naraščaj je nastppil že v Mariborskem pokrajinskem zletu vzorno. Zategadelj naj si ljubljansko občinstvo ne zamudi prilike ogledati sl vztrajnost in discipliniranost sokolskega dela že pri tem naraščaju. Krapinski naraščaj si je pa nadel nalogo ogledati si vsa večja in znamenitejša mesta Jugoslavije. Da si krije nekoliko stroške, nastopi v nekaterih važnejših mestih z gornjim sporedom. Ljubljansko občinstvo pa bo gotovo vsled tega posetilo akademijo in podprlo naraščaj z gmotnimi prispevki za nadaljno potovanje. Pobirajo se le prostovoljni prispevki. Sokolsko društvo v Šiški priredi v ne-dpljo dne 17. t. m. veliko , javno telovadbo ob pol 4. pop. na vojaškem letališču v Šiški. Po telovadbi vrtna veselica na Bel-lovue. »Sokol« v Medvodah priredi v nedeljo, dne 17. t. m. javni nastop spojen z veliko vrtno veselico. Pred nastopom se vrši ob 13. url obhod skozi Medvode, Vače, Svetje z godbo »Zveze jugosl. želčzničarj.ev«. -r plani, imajo po železnici polovično vožnjo. Vsi Sokoli v Medvode! 25 letnica gorenjskega Sokolstva. V nedeljo dne 24. t. m. bo proslavljalo narodno zavedno Gorenjsko ljudstvo na slavnosten. način 25 letno delo »Gorenjskega Sokola«. V prestolici Gorenjske, v našem starodavnem, nad vse narodnem KrsrD proslavl .se ta dan 25 letnica »Sokolskega društva v Kranju«, obenem z 10 letnico obstoja »Goreniske Sokolsko 2uoe«. Ta da ’ hoče goremsko Sokolstvo dokazati, kaj sc zamore doseči z vztrajnim delom. Vse predpriprave, ki sp v popolnem teku, kažejo da bo nudila proslava posetnikorn v kulturnem iu zabavnem oziru • dokaj užitka. Prireditev se vrši celi daif. Sodeluje, vojaška godba pod vodstvom g. dr. Čerina. Telovadba in ljudska veselica se bo vršila na krasnem prostoru tik železniške postaje. Predprodaja vstopnic za tribuno, sedeže itd. v trgovini br. Janko Sajovica v Kranju. Vozni red posebnih vlakov se objavi pravočasno.' Bratska društva vabimo, da javijo svojo udeležbo zanesljivo do 18. t. m., da se preskrbi zadostno število obedov. »Sokol« Dobrepolje naznanjaj da 'se vrši dne 24. t. m. izlet ribniškega sokolskega okrožja z jdvno telovadbo v Dobrc-poljah. Vabimo vse Sokolstvo in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da sc izleta v obilnem številu udeleži. Čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja! — Zdravo! Odbor. Telovadno društvo »Sokol« v Št. Janžu« proslavi 10 letnico svojega obstoja dne 17. t. m. z okrožnim izletom, ki je obvezen za ,vsa, severna društva .novomeške sokolske župe. Pričetek javne telovadbe ob 15. uri. Po telovadbi, 1:1 se vrši pri postaji (Krmelj), ljudska veselica, združena s srečo-lovom, šaljivo pošto itd. Sodeluje novomeška godba. Sokolstvo ip občinstvo opozarjamo na ugodno železniško zvezo. Zvečer vozi iz St. Janža do Trebnjega posebni vlak, ki ima zvezo z Novim mestom in Ljubljano. Bratska društva pohitite v čim večjem številu na naš zlet. Lokalni ogled za določitev telovadišča zn j. Jugoslovanski vsespkolski zlet v Ljubljani v letu 7922 se vrši v soboto dne 16. t. m. ob 4. še šli na Javorje. Spotoma smo si hoteli ogledati zgodovinske zbirke na gradu VVagcnšperg, posestnica gradu pa nam je vstop prepovedala. Še-le na ponovno prošnjo jo izjavila, naj si izberemo iz svoje srede šest tovarišev, ki s! bodo- grad ogledali in potem ostalini povedali, kaj so videli. Seveda smo so za tako laskavo dovo-ljenje/uljudpo zahvalili in ga — odklonili. Letos nameravamo napraviti še več takih izletov, in priporočamo .našim tovarišem v drugih krajih, naj slede našemu zgledu in na ta način širijo našo Idejo med narodom. Trbovlje. Pri kopanju v Savi je utonil v nedeljo pop.' ob 3 uri blizu postaje Trbovlje tam nameščeni žel. asistentt3tanko Skar-bot. Naim čaval ie preplavati deročo Savo, pa je omagal In.Izginil pod vodo. K?r se ni več pokazal na površju je'bila vsaka rešitev Izključena. Utopljenca še niso našli. Pohotni 'C bil edini sin doma iz Primorsko ter ie bil marljiv uradnik in dr' ;; toVaflS. Ker nekdo raztroša po mestu laži, da! nameravam prodati svojo obrt, izjavljam na tem mestu, da je to laž in bom vsakega? ki bi to vest še nadalje raznašal, sodnijsko zasledoval. , Srečko Potočnik, krojaški mojster, ' Ljubljana, Šclenburgova ulica 6- * Za ta dopis odgovarja uredništvo lej v okvirju zakona. Proda se: STAVBENA PARCELA pod zelo ugodnjml pogoji .v bližini mesta. Po-' izve so na upravništva tega lista. 1264 HIŠA S STAROZNANO GOSTILNO ter gospodarskim poslopjem, nasproti župne cerkva v Šenčurju pri Kranju v najboljšem stanju. Na željo tudi z zemljiščem. Poizvo .se pri gospodu Ivan Grazerju. Vinska trgovina, Kranj. 1269 2 HIŠI NA PRODAJ 1, Ena lepa enonadstropna s 5 sobami, 8 kuhinjami volile vrt In klet sa nahaja v Kožni dolini. 2. Hisa s Kovačnico ali za vsako drugo obrt pripravno na zelo prometnem kraju, križišče 3 cest so nahaja na Gliucah. Za obe se poizve Glinca 74 pri Ljubljani. 1267 GOŽE, JERMENE, BICE in tržaško bičevniko nudi Osvald Dobeic Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 1268 DOBRO IDOCA RESTAVRACIJA in mesarija z vso opravo. Poizve se v uprav-ništvu. 1269 ENONADSTROPNA HISA lepa in nova na ljubljanski periferiji z zoicnjad- nimi vrtom okolu hiše; oddaljena pet minut od postaje cestne železnice. Stanovanjc z 15. septembrom t. L Naslov v upravništvu. 1269 POSESTVA dn 100 oralov, hotel velik promet, trgovska fillfc v Mariboru, vilo, hiše, gostilno proda pisarna Zagorski,-Maribor, Bovarska ulica 3. 1226 PO UGODNI CENI pisalni stroj Remington;. Naslov pova Ar. zavod Drago Boseljak & drug, Ljubljaana, Sodna ul. 6. LEPO POSESTVO X2oi v občini Vel. Pirošici blizu Žalca, katero meri 54 oralov in sestoji iz 24 oralov lepega gozda, drugo pa njive in travniki. Vsa poslopja so v dobrem stanju. Proda se z vso živino in prenočnino. Cena po dogovoru. Poizve se prit Ivan Tanj šele, trgovec, Št. lij pri Volenju. 1257 Kupi se; ZLATO — SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 878 DIMNIK. Kompletni železni plošČevinasti dimnik, -tud* . rabljen, toda v dobrem stanju 13 —10 m dolgi 60 — 70 cm premera. Nadalje na angleški škripec (Flasehenzug) za 21/,-—3 tone dvigljivosti. Ponudbe pošlljito pod šifro: »Clmnik« ali »škri- . peo« na upravo lista. 1259 Službe: SPREJMEM INŠTRUKCIJO. Conj'ene ponudbo pod »tehnik« na upravo »Jd geslavijo«. ■ 1268, DVA MIZARSKA POMOČNIKA so sprejmeta. Hrana in stanovanje V hiši, Fran« Kožancc, splošno mizarstvo. Preddvor 4 p. Tu« pališčo pri Kranju. 1269 INŠTRUKTOR za učenca 3 realno gimnazije, med počitnicami se išče. Milko Jesih, Florijanska ul. 36. '1258 PRODAJALKA sprotna zmožna tudi pisarniških poslov, sa. sprejmo proti dobri plači takoj. Znanjo zlatarska in urarsko stroke ni predpogoj. Ponudbe osebno; pri Fr, Čuden, Prešernova ulica 1. 1218 Razno: IŠČE SEMESECNA SOBA z 2 postoljima za takoj ali za 1. avgust. Ponudba na upravo »Jugoslavije« pod B. I. 1263 IŠČE SE mosečna soba z 2 posteljami za takoj ali za 1. avgust 1921. Ponudbo na upravo lista »Jugoslavije« pod »B. J. 300« TRI KRAVE S TELETOM po ugodni ceni. Krave so dobre mlokarlce. Po--izvo se v Ljubljani, Poljanska cesta 55. 1254 ' VELIKA AMERIKANSKA MIZA 2 novi stolaži in nova kopirna preša. Vpraša se pri An. zav. Drago Boseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 1250 PRIPOROČA SE atelje za črkoslikarstvo Filip Prlstou, Ljubljana, Aloksandrova cesta 1. Hotel Malič. 1223 KREDA la se nudi v večji množini mleta ali v kesih. Pojasnila pod »Danica« na upravo »Jugoslavijo«. 1270 VELIKA ZALOGA*. dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji,, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme so v polno poprave), za emajliranje t ognjem In poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in dslk Mehanična delavnica. Karlovška cesta 4. 1238 DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI, prevzema po svojih članih prevažanje pohištva z vojiom za prevažanje pohištva, prevoz in prenos glasovirjcv, železnih blagajn in vsa v to pod«,.- ročje spadajoča dela po najnižjih cenah. 1227, CIGARETNI PAPIR Olleschau, vodeni tisk, z vojakom In ptičem sto stotink in sto šestdesetlnk, Golub, Abadio, Altosso, Vso vrsto stročnico., Dako : vence in šopke za neveste in birlnar.ee. Perje za rožo, umotno cvetlice, žico ja r»:'' hi kieo papir yso barve. Pismeni i: i ‘ ••Hnh in sto stotink. Pergami ^ 1 •l,’° *#dl®* lt.uglednieo. Itaih- ■ pul' Oh*- ČHTU I M * Stran 4. JUGOSLAVIJA* 16- julija 1921. 166 štev. Michel Zdvaco: »NOSTRADAMUS". Renaud je prijel mlado žend za jroke. Vztrepetala je po vsem telesu. »Marija,« je velel, »i^či papir, ld §i ga zavrta ... Ga li vidiš?...« s. »Da... da ... voda Ra odnaša s 'Steboj... Nesla ga bo v Sekvano ... Ah, Bog bodi zahvaljen!... Zdaj je reki...« (»Glej za :‘Jim, Marija, glej za pjim! Je pusti ga iz oči!« • toVidira. ga... vidim!..,,« »Čitaj tedaj!« ’ .. ;V temi se je začulc žalobno sto-jfefaje: Roncherolles in Saint-Andrč tta ječala od groz:. »Citaj! je ponovil Renaud. w-.;.7*Ne, nel.«, Jaz nel*,. Oh‘, jaz a*Citaj! .*.« , »Milost, Renaud! Usmili se svoje •Šene!« " »Črtaj!...« Bila je premagana; toliko da se ni idila od upehanosti. In z glasom Irašnega obupa je čitala: “ »Gospod Renaud... dekletu, ki jo bte poročiti... je ime « fr.* Je Ime?« je zahropel Renaud. ;>Je ime... Marija de...« Sledilo je hropenje kakor iz naj-jše muke smrtnega boja: »Je Ime Marlb... Marija de flfeolZQl!).1. .•»« -• “-1 Marija se je Zgrudila na kolena, akala je s tihim, skoraj neslišnim »čem, objemaje Renaudove noge. inaud je stal nepremično: nato je DČasl dvi^tiH roke oroti nebu i,i stis-pestl. Zdelo se je, kakor bi iskal jegov plameneči obraz Boga na Njegovem prestolu, da bi mu zalučil bjo kletev v obraz... »O mati,« je izpregovoril naposled H^tihlm, enoličnim, brezsrdnim gla-%8m, »uboga moja mati!... O, tvoje ubogo telo, ki sem ga videl zvijati se v plamenih!... O, strašno trpljenje, ki serh Ra č;.al na tvojem obrazu!... Si li slišala? ... Glej zdaj izdajalko, ki kleči pred menoj! ... Glej Croix-martovo hčer!« Renaud je pobesil pesti, kakor bi hotel streti siroto, ki je ihtela pred njim na kolenih. Pobcšal jih je počasi nalik mogočnemu stroju, ki se mu ne mrtdi, toda ni se doteknil Marije. Nadaljeval je: »Kaj ne, mati-mučenica, ti nočeš, da jo ubijem? Bilo bi preveč enostavno, kaj? Premajhna bi bila ta hipna kazen spričo vsega, kar si prečila (i in kar trpim zdaj jaz! ... Kaj mi ukazuješ, o mati?...« Roncherolles, bled kakor rjuha, je izdrl bodalo in Ra stisnil v roki. Renaud pa, kakor bi res Rovoril s pokojnico in bi zavračal ugovor, prihajajoč mu od onkraj groba, je povzel z bridkim glasom: »A treba je, da odpotujem... da se odpravim še nocoj... Ali naj jo pustim nekaznovano? ... Oh, razumem te!... Ti hočeš, da odpotujem, izbero kazni pa naj sl prihranim do svoje vrnitve, kaj ne?.. Ukažem ji, da naj pozabi, in tudi sam hočem pozabiti! Čez dvajset dni pa povzamem sodbo tam, kjer jo zdaj prekinem, natanko pri besedi, kjer jo pustim nocojšnjo noč!...« In naglo se je sklonil Renaud ter prijel Marijo za roke, rekoč: »Pozabi! V...« »Da. Vse. Pismo. In vse, kar si govorila Ali je izbrisano? ...« »Da, ljubljeni moj...« Renaud je zarjul. Ljubljeni moj! Ta beseda je izprožila krizo. DoIr, zverski ibtljaj mu je bruhnil čez nabrekle ustnice. Hropeč se je stisnil z rokami za grlo. A nobena solza mu ni pritekla iz oči. Stokal je odlomke nerazločnih, pretrganih besed. V nje-Rovi glavi pa je hrumela divja borba neizrazljivih misli. Zdajci pa, s tisto nenadnostjo, ki smo jo že omenili, se je Renaud umiril. Sklonil se je ter vzel Marijo v naročje. »Pojdimo!« je dejal svedokoma teRa srašncRa prizora. Trdno, železno je stopal napej, z obupom v srcu in srdom v duši — naprej, po razvalinah svoje sreče!... Marija pa je slonela z glavo na nje-Rovi rami ter spala mirno spanje ... »Jc?us!« je vztrepetala Bertran-da, ko je zaRledala Renauda. »Kaj vam je, Rospod? Takšni ste, kakor prikazen z oneRa sveta!...« Ne da bi 0dR0V0ril stari ženi, ki je zajokala v svojem strahu, je šel Renaud mimo nje ,T zgornjo sobo in položil Marijo posteljo. Prijatelja sta prišla za njim. »Poslušajta me,« 'c dejal Renaud s trdim Rlasom. »Trenuk' mojega odhoda je prišel. Osem dni potrebujem tja, rsem r.v--ij, dva za odmor tam deli, dva za nepričakovane slučaje. To je dvajset dni. Čez dvajset dni bom spet tu. Prisezita mi, da jo bosta čuvala.« »Prisežem!« je vzkliknil Roncherolles. »Prisežem!« je zastokal Saint-Andre. »Zai ram vama jo. Prisezita. da jo najdju. čez dvejset dni še tu. Oh, prisezita mi to. pa imata pravico do mojega življenja in mojo smrti...« »Priseževa!« sta zaklicala hkrati. Renaud je pokimal z Rlavo, kakor bi hotel reči, da vzame priseRO na znanje. >To dekle,« je nadaljeval, '»bo spalo dve uri. Ne povejta ji ničesar, kar se je zRodilo. Recita samo, da bom točno čez dvajset dni zopet tu.« Stopil je k Mariji: »Marija, ali me slišiš? ...« »Da, ljubljeni, slišim te ...« ^ »Ali si pozabila vse?« »Vse,, vse! Saj si mi ukazal.« »Dobro Pomni samo to: čez dvajset dni, točno to uro. bom spet pri tebi. .Ali boš pomnila?« »Da;' da... pomniti hočem, dragi moj.« Silen boj se je vršil v Renaudovi duši... ali morda tudi v njeRovem srcu. Naglo se je obrnil k prijateljema. In zdel se jima je tak potrt in uničen, da ju je nehote pretresel ta Rrozni učinek njuneRa dela. »ZboRom,« je dejal, »ne pozabita priseRe.« Mirnih noR je odšel po stopnicah, zajahal konja in zdirjal v ncč. Šele ko sta bila spletkarja Rotova, da je že daleč, sta se spogledala in oddelmila. Roncherolles je zagodrnjal:' »Teci v Louvre!... Jaz ostanem tu, da bom pazil nanjo, kakor sva priseRla!« Saint-Andre je odhitel. Marija je spala mirno, anRelsko spanje... # TRETJE POGLAVJE. » Nostradomov sin. li Erata-tekmeca. Vzlic pozni uri so se odprla pred Rrofom d’Albon de Saint-Andre vsa Vrata v Louvru. NaRlo je krenil v dvorano, kjer' sta čakala princa. »Visočanstvi,« ju je naRovoril poštenjak, - zdaj lehko prideta.« Henri je prebledel kakor smrt: da je moral baš on izgubiti igro! Zarohnel je kakor tiger, ki mu jemljejo plen, ter se obrnil proti izhodu; toda Franc je vprašal z odločnim glasom: ’ »Ali je kaj nevarnosti?« »Eh,« je menil Saint-Andre, »za vsak slučaj je pač najboljše, da smo štirje; njegovo visočanstvo gospod prestolonaslednik stori prav, ako povabi svojega presvetlega brata s seboj.« Henri je stopil k d’ Albonu in zamrmral : »Lopov! . . .« »Nikarite, visočanstvo*« je tiho odvrnil d’ Albon, »saj vam hranim vaš delež!« Franc sc je približal bratu, po« gledal, mu v obraz in dejal: »Na pot tedaj, na pot!« Henri je čutil, kako se mu ježijo lasje na glavi. Tudi nizka strast je strast! Telo in duša sta mu ječala od bolečine. Franc je videl obotav« ljatfje in je zarohnel: »PriseRel si mi pomoč. Na pot! «■ »Ne!« je zarohnel Henri. »Na pot, Henri, z menoj! Ako ne, se ti kolnem pri živem Boru, da te jutri ovadim zbranemu dvoru kot verolomnega.« »Naj bo!« je zaječal princ Henri, ki se mu je mešalo od Rroze. »Toda preklinjam te, brat, ki me siliš držati ; priseRO, storjeno v blaznem tre-notku!« Z mrklo in molčečo naglico so se odpravili vsi trije. Nihče ni črhnil besedice. Ko so dospeli v Tkalsko . ulico, je Saint-Andr6 odprl vrata; nato se je poklonil in stopil v kraj, Princa sta vstopila. Na vrhu stopnic se je pokazal Roncherollesov raz* burjeni obraz. »Kdo sta ta dva?« je viknila prestrašena Bertranda. »Molči, baba!« je zarežal Saint-Andre. ' »Kaj? Molčim naj?! je bevsnila starka. »In če hočete biti prijatelj gospoda Renauda? Hejo! Kam Rresta?« Zastopila je princema pot. Roncherolles se je bližal po stopnicah, stiskaje ustnicc. »Nakamor ne pojdeta!« je vpila Bertranda. »Kdor vdira ponoči v tujo hišo, ni kavalir! . . . Gori! Tatovi! Razbojniki! Morilci! Poma-Rajte, ljudje božji! . . .« (Dalje prih.) Pozor gospodje rezervni častniki! KAKI M oficirske uniforme, čepica, HablJe, epaulette, kajaše, ter sploh Vtte vojaška potrebščine nudim jjto najniijih cenah. Velika zaloga, bogata izbiral 19. KLIMANEK, krojašld mojster, tjubljana, Šelenburgova ulica 6 Raznovrstno Boiiierovo |eMo na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peSi, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah „FRDBET“, teto. infl. podjetje LJUBLJANA. 'k avtomobilsi osebni promet Celje-Ljubljana se sprejmejo družbnlkl. Nasi. pove uprav. »Jugoslavije4*. Prostminiina razprodaja. Srodo 20. t m. ob O predpoldne se vrši prostovoljna prodaja živine, vozil, poljedelskih strojev in vseh poljskih pridelkov na stoječem Lastnih!: Tauflier, Dunajsha cesta ¥7. KATO v neoeuo? V Radvanje v gostilno Julije Anderle na dobro pikersko vino in na domačo pohano perutnino. Vsako nedeljo koncert. Samo pol ure iz TTIaribora. Več parili se sprejme za v kočevski okraj. Stalno delo in dobra plača. Les je pripravljen. Naslov upravni-štvo „Jugoslavije“. 782 PRIPOROCAm 1 sl. občinstva svojo novo urejeno gostilno v lastni hiši, preje halbridl. Točil bom vedno pristna domača vina ter imel izborno kuhinjo. Gjuro Orovič gostiničar pri „JEŽU“ TTIAF^IBOR Vetrinjska ulica. 787 Vabilo na subshripcijo delnic druge emisije. Izredni občni zbor delniške družbe »Triglav«, tvomice hranil Šmarca pri Kamniku je dne 7. julija 1921 sklenil na predlog upravnega sveta zvišati v smislu § 6. pravil delniško glavnico in sicer: od K 400.000*— na K 1,200.000*— z izdajo novih 1600 delnic po K 500*— nominalne vrednosti. Razpisuje torej subskipcijo ob nastopnih pogojih: Dosedanji delničarji imajo v smislu § 0. pravil pravico prevzeti na 1 delnico prve emisije 2 delnice druge emisije in sicer proti predložitvi potrdila o posesti delnic (oziroma potrdila vplačila) prve emisije. Kurz optiranih delnic znaša K 520’—, neoptiranih K 550—. Poleg tega je plačati K 10’— vpisnine na vsako delnico v kritje stroškov izdaje delnie. Subskripcija se vrši od 15. VII. do 15. VIII. 1921. in sicer pri: Zadružni gospodarski banki, v Ljubljani; pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani in v pisarni delniške družbe . »Triglav*, Šmarca pri Kamniku. Subskribovanje delnice je v gotovini vplačati. Nove delnice participirajo na čistem dobičku od 1. 1922 in se za sedaj obrestuje njihova minimalna vrednost od 1. IX. dokonča leta 1921 z 3 %. Končno dodelitev pridržuje si občni zbor. Subskribentom, katerim ni bilo mogoče dodeliti delnic, se vrne dotični znesek, drugim se izda proti vrnitvi potrdila o storjeni sub-skribciji potrdilo o dodeljenih delnicah. Delnice izroča se delničarjem pozneje proti'vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Preostanek izkupička za novo emisijo proti nominalni vrednosti pripada v smislu § 6. po odbitku stroškov rezervnemu zakladu. Šmarca, dne 14. julija 1921. Upravni svet d. d. ..Triglav11 tvornica hranil v Šmarci pri Kamniku. I Prvovrstna kolesa PUCH pnevmatiko, Dimlop-Reithoffer-Hutchinson priporoča :: IBH. Voh, Ljubljana, Sodna ulico štev. 8. :: I. SANDRIN LJUBLJANA. ' Velika zaloga 11 Ofi-J n kož, podplatov, gonil-vsakovrstnega U-oli. I d nih jermenov in boksa na debelo. MESTNI TRG 6. PREK prvovrsten, spodnještajerski, primeren za in-dustrije in za domačo porabo dobavlja na va- gone, kosovec, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako množino. Ponudbe pod „Premog“ na upravništvo lista. KNJIGOVODJO === ali kajipndkiojo io praktikanta == sprejme večje industrijsko podjetje. Ponudbe pod „Knjigo-vodja“ na upravo Jugoslavije. 780 RflZHflSRLCF pridne in zanesljive sprejme uprava „J u q o s I a v i j e“ ŽENITNA PONUDBA. 40 letni gostilničar išče v najem gostilno ali tudi vino — pivotpč na račun v katerem koli kraju Slovenije gre tudi kot soudeleženec kake gostilne, ki jo vodi vdova, v katerem slučaju tudi ni izključena ženitev. Ponudbe pod „gostllničar“ na upravo „Jugoslavije“ v Ptuja. Franc Bar Ljubljana Cankarjevo nabrežje štev. 5 ima telefonsko številko 704. Gradbeno podjetje ing.Dukič, Ljubljana, Resljeva c.9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Promet iehn. in industrijsko podjetje dr. z o. z. v Ljubljani, Gradišče štev. 9. jako poceni zaradi premenjene dispozicije ■■■ - proda — ■■ r 1 električni motor 17 P. S. 440 Volt, ca 1100 obratov, izdelek Brown - Boweri % reostatem in drugimi pripadki. I električni motor II P. S., 300 Volt, ca 1200 obra- tov, kompleten. Za oba motorja se prevzame garancija za takojšnjo uporabljivost. eaaMS naročajte in širite Jugoslavijo!" Odgovorni urednik: Dominik Čebin, Izdaja konzorcij dnevnika »Jusoslaviia«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LiublianL