DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN 1IORNINC« DAILY NEWS FA PEK
CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 3, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
JAPONCI SO
IZGUBILI
116 LADIJ
! _
To je bil uspeh napada zadnji pondeljek, poroča admiral Nimitz.
Guam, 3. avg. — Ameriški in angleški piloti, ki so napadli z nosilcev letal zadnji pondeljek, so potopili ali poškodovali 116 japonskih ladij ter razbili ali poškodovali 278 letal. To vse je bil uspeh enega dnčva, poroča admiral Nimitz.
Zračna sila je potopila pri tem napadu 24 japonskih ladij, i med temi dva rušilca in dve podmornici. Od 92 poškodovanih ladij je bilo pa 33 bojnih.
Admiral Nimitz je podal to' poročilo v času, ko še vedno gorijo štiri japonska mesta in ena j oljna refinerija od največjega zračnega napada v zgodovini v sredo. Tega napada se je udeležilo do 9,000 letalcev v 8201 bombnikih, ki so zmetali na peti japonskih mest 6,632 ton bomb. Požari, so bili videti 180 milj daleč.
V istem času je pa. poslal general MacArthur svojo zračno silo na veliko japonsko pristanišče Nagasaj'ki. 250 bombnikov se je udeležilo tega napada. Amerikanci so potopili 10 japonskih ladij, poškodovali tri in eno podmorničo ter zažgali pristaniške naprave.
Nad pristaniščem Nagasaki je čakalo ameriške letalce 20 japonskih bojnih letal, toda brzi Mustangi so jih sklatili šest, ostale pa pognali v beg.
Nemčija je zdaj čisto oskubena
No, pri 13 pa res ni
mogel nehati
Cedar Rapids, la. — Jas. Williams, star 61 let, ki se je že 'trinajstkrat razporo-6il,"je prišel na sodnijo po dovoljenje za U. poroko. Eno ženo je razppročil štirikrat, drugo dvakrat. Najdlje je živel s prvo ženo, 24. let, potem je šlo pa kar na-glo. Zdaj, pravi, bi se več ne poročil, toda pri trinajsti razporohi pa vendar ne more ostati.
Priznanje la delto
Prijateljice gdč. Mary Smre-kar, ki že 25 let zvesto in pridno služi kot glavna kuharica v zavodu Villa Angela na Lake Shore Blvd., ji bodo priredile v prizna-rje za to v nedeljo popoldne v avditoriju Villa Angela nekak spominski dan. Od 2 do 5 popoldne bo sprejem gostov v gori omenjenem avditoriju. Prijatelji in prijateljice zaslužne gdč. Smrekarjeve so prijazno vabljeni, da pridejo in ofe tej priliki, vrli in navdušeni Slovenki čestitajo za njeno vzorno in vztrajno delo. Miss Smrekar je sestra pokojnega blagega g. Andreja Smrekarja, pesnika in velikega Slovenca, želeti je, Ida bi prišlo v nedeljo veliko h& ljudi v avditorij Villa Angela. Gdč. Smrekarjeva, ta blaga in požrtvovalna duša, ki živi res samo za druge, bo vašega obiska nad vse vesela.
Manj dela in manj zaslužka, davki pa
nič manjši
Po 25 letih je vjel prav isto želvo
West Plains, Mo. — L. Wright pripoveduje o čudnem slučaju, ki ga tudi lahko lokaže. Leta 1920 je namreč vjel želvo ter z nožem vrezal v njen koščeni hrbet svoji začetni črki in letnico. Pred nekaj dnevi je zopet vjel veliko želvo in kako se je začudil, ko je videl na njenem hrbtu vrezani začetni črki svojega imena in letnico 1920. Vjel je torej po 25 letih isto želvo in sicer samo četrt milje proč od tam, kjer jo je pred 25 leti izpustil.
-o—----
Maša za vojaka
V pondeljek bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Euclid in 40. cesta maša za pokojnega vojaka ! Franka Drobniča.
Washington. — Vladni eksperti so preračunali, da se bo porabilo za vojno v tem fiskalnem letu, ki se je pričelo 1. julija, 20 bilijonov dolarjev manj kot prošlo leto. To pomeni, da bo za one, ki delajo v vojni industriji, manj dela, pa manj zaslužka. V istem času nas pa "tolažijo," naj še ne pričakujemo manjših davkov.
V tem času je 21 milijonov oseb v bojni sili in pa direktno zaposlenih z vojno produkcijo. To bo zmanjšano do prihodnjega junija na 16 milijonov oseb. To pomeni, da bo toliko manj oseb na plačilni listi Strica Sama. Vladni eksperti sicer pravijo, da jih bo mnogo teh našlo zaposlitev v civilni industriji, kar se bo pa šele videlo. -o-
Senator napoveduje manj mesa za drugo leto
Washington. —■ Senator Kenneth Wherry je napovedal za drugo leto manj mesa za ameriško Civilno prebivalstvo. To svoje slabo .prerokovanje temelji na dveh faktorjih namrsč, ker bo letina koruze manjša, torej bo manj krme in piče in pa ker armada ne bo zmanjšala dovolj svoje bojne sile.
To, da je OPA zmanjšal za avgust rdeče točke, še ne pomeni, da je več mesa. Temu pomaga samo boljša distribucija in pa ker je prišlo ob tem času nekaj več živine v klavnice.
Veliki trije so ji vzeli vsako priliko do oborožitve ter določili odškodnino, ki jo mora plačati; Španija ne pride v ligo narodov; Kitajska in Francija prišteta k velikim trem.
NOBENE BESEDE NI, čE BO RUSIJA POMAGALA NA PACIFIKU
Washington, 2. avg. — Veliki trije, to je predsednik Truman, premier Stalin in premier Attlee'so naznanili svetu glavne zaključke svojega zborovanja v Potsdamu. Toda glede vloge Rusije v boju proti Japonski ni nobene besede v javnosti.
Zdravnik ima veliko J upanje v zdravilo t proti jetiki	js
Fort Worth, Tex. — Dr. F. E. Harrison iz tega mesta tr- ^ di, da bo novo zdravilo proti j jetiki, guaimercol, tako uspe- c šno, da se že lahko zdaj napo- j veduje začetek konca jetiki. * Zdaj zdravi nekega vojaka s ' tem sredstvom in pravi, da ka- ] že vojak mnogo izboljšanja.
Zdravilo zdaj preiskušajo |r na treh ameriških klinikah, ki J pa še niso podale svoje izjave |
0	tem zdravilu. Nekateri (c zdravniki pa trdijo, da bo tre- \ ba zdravilo prej še mnogo pre- 1 iskusiti, predno se bo moglo ^ izreči o njem pravo sodbo.
-o--j
Iz raznih naselbin
i
Reading, Pa. — Tukaj je umrl j1 John' Suklje, star 55 let in doma 1 iz Lokvice pri Metliki. Zapušča 1 ženo, pet hčera in dva sinova (enega v vojni v Pacifiku). 1
Hutchins, Pa. — Iz nemškega ujetništva se je vrnil domov na 60-dnevni dopust letalec William Lazar. V ujetništvu se je nahajal 11 mesecev in je bil ( osvobojen po ameriški armadi. , Na 30dnevnem dopustu se na- ' haja tudi njegov brat Lt. John:! Lazar, kakor tudi Lt. Frank'' Vertacnik. Oba sta prišla iz Ita-' lije, odkjer sta naredila več po-! letov širom Evrope.
-o-
Rekordni polet med N. ' Y. in Parizom i
New York. — Brigadni general Lawrence Fritz je dosegel rekord v brzem poletu iz New ' Yorka v Pariz. Dvignil se je z
1	letališča La Guardia pri New1 " Yorku in se spustil v Parizu na
tla po 14 urah in 12 minutah. • 1 Razdalja znaša 3,600 milj. Prej-" šriji rekord je bil 18 ur. Letalo * je nosilo pri tem poletu 12 oseb.
>	-o--|
v Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
Kako je našel nos
Henry Walker, star 47 let, je stal na vogalu zapadne 25. ceste in Lorain Ave. ter prosjačil. Pri sebi je imel napis: "Jaz sem popolnoma islep." Denar jej kar deževal v skodelico. Pa pride policist in ukaže prosjaku, naj odide od tam, ker zadržuje promet. Slepi pros j alt pa nameri pest in prikoplje policistu eno naravnost na nos. To ga je pa izdalo. Ugotovili so, da ni slep, ker sicer kako bi mogel zadeti stražnika ravno na nos. Kazen mu je bila odpuščena, ker je obljubil, da ne bo več prosjačil.
Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama
odlikovanih 12 vojakov za hrabre čine v bojevanju po Nemči ji. Vsi služijo pri 36. diviziji in so* prejeli bronasto pšico. Med temi so tudi trije naši fantje in sicer'! Pfc. Leo F. Kužnik, 3572 E. 82. St., Pfc. Joseph Korošec, 1983 E. 124. St. in T/Sgt. Clarence Smrekar, 3536 E. 80. St. Naše čestitke, fantje!
m pa a
Cpl. Frank Kmc, sin Mrs. Krnc iz 1220 E. 74. St. je prišel za 45 dni domov na dopust iz Maryland. Po dopustu bo odšel na Havaje. Istočasno je doma za 30 dni tudi njegov brat S/Sgt. Louis. Brata se nista videla tri leta.
Veliki trije so določili odškodnino, ki jo mora plačati Nemčiji za drugo svetovno vojno ter zadali močno klofuto Španiji.
Glede bodoče nemške ekonomije so določili, da se mora Nemčija dvigniti poljedelsko in domači industriji, toda izdelovati ne sme nobenega orožja ali municije.
Glede skupnega nastopa proti Japonski se najde morda samo v teh besedah kaj važnosti: "Tekom konference so zborovali ge. neralni štabi velikih treh ter razmotrivali vojaške zadeve, ki so skupne koristi." Več ne povedo.
Konferenca je določila, da se bodo zbrali k zborovanju zunanji ministri Anglije, Rusije, Kitajske, Francije, in .ggd. držav. 1. septembra v Londonu, ki bodo tvorili nekak vrhovni koncil petih velesil. Ta koncil bo sestavil mirovne pogoje za Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko ter rešil vprašanje meja raznih evropskih držav.
Ta koncil bo sestavil tudi mirovne pogoje z Nemčijo, katere bo sprejela nemška vlada, kadar, bo taka postavljena in priznana od zaveznikov.
Z ozirom na odškodnino, ki jo mora plačati Nemčija, so določili, da jo Rusija pobira v svojem delu Nemčije, ki ga ima okupiranega, ostali zavezniki pa v svojem delu. Vrhu tega dobi Rusija 15% potrebnih stvari iz zapadnega dela Nemčije, za to bo pa dala toliko v živilih, ki se jih pridela v vzhodnem delu. Rusija je odklonila vsako zahtevo po zlatu, ki so ga zavezniki našli v Nemčiji.
Kar se tiče Poljske so določili, da dobi vse nemško ozemlje do reke Odre. S tem bi segala poljska meja 30 milj vzhodno od Berlina. Toda za stalno bo ta meja določena šele v mirovni po. godbi z Nemčijo. Poljska dobi tudi vso Vzhodno Prusijo, kolikor si je ne bo vzela Rusija.
Zavezniki si bodo razdelili vso nemško lastnino, ki jo ima v inozemstvu.
Velikj trije so tudi zaključili, da sprejemajo prošnje za vstop v ligo narodov od vseh držav, ki so bile tekom vojne nevtralne, toda prošnje se ne sprejme od sedanje vlade v Španiji, ki je tekom vojne podpirala osišče.
Veliki trije so tudi določili, da se najprej napravi mirovna pogodba z Italijo, ki je "toliko pomagala za poraz Nemčije" in ker je bila prva, ki se je odcepila od osišča. S tem bo Italija lahko postala članica lige narodov. Glede italijanskih kolonij bo odločil vrhovni koncil velikih petih.
Komunike govori o bodočnosti Bolgarije, Romunije, Madžarske, nikjer se pa ne omenja ničesar o Jugoslaviji.
Firma vidi mnogo naročil za izdelke po vojni
Cleveland, O. — John M. Price, predsednik Ferro Machine & Foundry Co., 3155 E. 66. St., pričakuje po vojni ogromno naročil. Ta livarna izdeluje železna ogrodja za potniške avte in za Diesel motorje, ki bodo prišli v milijonih na trg po vojni.
čeprav se bo podjetje razširilo v vsej kapaciteti šele po porazu Japonske, pa že sedanja naročila zahtevajo več delavcev, dodatno k 2,000, ki so zdaj uslužbeni tam.
Mr. Price pravi, da imajo njih delavci lepo bodočnost po vojni.. Podjetje zdaj izdeluje vojna naročila, tako dele Za tanke in letala, takoj po vojni bo pa začelo s civilnimi produkti. Podjetje je povsem modernizirano in stroji opravijo večino težkih del. V načrtu so pa še večje izboljšave.
Do 800,000 vojakov bo odpuščenih z 85 točkami
Washington. — Vojni tajnik Stimson je rekel, da bo ostal v veljavi sedanji sistem, ki zahteva 85 točk, da sme vojak prositi za odpust iz armade. Po tem sistemu bo odpuščenih kakih 800,000 vojakov. Potem bodo pa število točk nekaj znižali, da bo odšlo lahko v civil kakih 700,-000 vojakov, ki bodo odpuščeni do 1. junija prihodnjega leta,
Mr. Stimson pravi, da je bilo dozdaj poslanih v civil kakih 235,000 vojakov.
Nad 6,000 ameriških letal v Sibirijo
Washington. — Poslanec Mansfield iz Montane je povedal, da je bilo poslanih iz Amerike v Sibirijo več kot 6,000 letal. Vozili so jih piloti preko Montane in Alaske.
Lep dar za begunce
Mr. Charles Kohler, naš zvesti naročnik iz Wyandotte, Mich., nam je poslal ček za $20 kot dar za slovenske "begunce v Rimu. Prav lepa hvala za velikodušen dar.
LETALO, KI LETI PO ZRAKU KOT KOMET
New York. — Polkovnik William Council je priletel z najnovejšim letalom, P-80, iz Dayto-na, Ohio, na letaišče La Guardia pri New Yorku v eni uri in 2 minutah. Razdalja znaša 555 milj. Večino poti je brzelo letalo skozi zrak nad 20,000 čevljev višine z brzino 550 milj na uro.
To je zdaj eno najhitrejših letal na svetu in je last ameriške zračne armade. Letalo ima motor General Electric, zgradila ga je pa firma Lockheed v Bur-bank, Kalifornija.
^^^	^H^^
°jakom preko morja se bo lahko poslalo tudi letos božične nakete
Lt. Frank G. Konestabo, sin Mr. in Mrs. Frank Konestabo ; iz 10417 Prince Ave. je prišel domov na dopust. Doma bo ostal | do 11. avgusta in prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Materi je prinesel lepe spominke iz Afrike in iz Rima od sv. Očeta.
KSJ |B1
Na 19. julija je odšel v službo Strica Sama Rudolph Rožanc Jr. sin Mr. in Mrs. Rudolph Rožanc iz 10314 Sandusky Ave. Zdaj služi pri koru marinov na 1 Parris otoku, South Carolina, želimo mu srečo in zdravja ter j srečen povratek domov.
I	s« »
I Iz Greater Clevelanda je bilo
mni, da morajo biti ti zavoji močni, da se spotoma ne razbi-, jejo. Poslane stvari naj se v zaboj tesno dene, da se ne bodo premikale. Opojnih pijač in j vnetljivih snovi, kot vživalice ali tekočina za prižigalnike, se ne sprejema na pošti.
Priporočljivo je, da se dene v j zavoj ime naslovnika in pošiljatelja ter listino poslanih pred-| metov. To je za slučaj, če se zavoj med potjo poškoduje, da se stvari potem lahko izroči prejemniku.
Na zavoj naj se napiše s črnilom ali pisalnim strojem ime odpošiljatelja ter polno ime in šaržo prejemnika, kakor se to dela na pismih. Najboljše je, če se to napiše direktno na papir, s katerim je zavitek ovit, ker se etiketa lahko zmoči in odtrga.
Najboljše je, če se vse pošiljke pošljejo kot "first class," ker se zavitke vrne odpošiljatelju v slučaju, da se mu je ni moglo dostaviti.
Kdor pa hoče poslati vojaku preko morja denar, naj ga pošlje potom Money Ordra, ki ga vojak lahko menja povsod.
Pošiljke članom trgovskej mornarice se pošiljajo, kakor je zgoraj navedeno za drugo bojno j silo Zed. držav. Samo denarja 1 se jim potom Money Ordra ne j more poslati.
mgton. _ ZveZna pošta h da bo tudi letos spre-Ipošiljke vojakom, mor-|m a r i n o m in obrežni služijo preko morja. iN morajo biti odposla-|15- septembrom in 15. ^• Pošiljke, ki so name.
Kitajsko, Burmo, Indi-Pii vzhod ter na Pačile, naj se-odpošljejo F0 mogoče v gori ome-I- Na.iboljše, če se jih J oktobra, da bodo ,a cilj d0 božiča.
pošiljke ni potreba na fZatl vojakove zahteve f1. Na vsako pošiljko izpiše "Christmas Par-iif!
? karte naj se odpošlje-
] novembrom, da pri-
j»J do praznikov. Te JjT v kuvertah in od-iiff Pisma 1. reda.
^božična pošiljka, ki je
P-re/° morja, ne sme
lir.Vunt°v. Zavoj ne
| 81 kot 15 palcev, ali »5podolgem in 1X)čez.
'teeko °sobje dov°ij I feW 86 SVetuJ'e ]iu-vi stvari ne pošiljajo
^ enem tednu ne sme
lsti osebi več kot
g^^aj pa po-
-O--'
Vlada toži lastnike ladje radi sleparskih trditev
Vlada je vložila tožbo proti; Thomasu McGuire, ki je bil, predsednik Cleveland & Buffalo Transit Co. Ta družba je pro- ^ dala mornarici znano ladjo See- j andbee, ki je včasih prevažala izletnike iz Clevelanda.
Mornarica je ladjo spremenila za mornariško šolo. Plačala! je zanjo $758,500, ker je Mc-j Guire trdil, da je družba lasto-J vala ladjo mnogo let in investirala zanjo več kot $750,000. V resnici jo je pa imela družba samo eno leto in je plačala zanjo komaj $135,000. Torej je bila vsled napačnih podatkov vlada opeharjena za več kot $500,000.!
-o--
Prvi veteran je tožil za svoje staro delo
Philadelphia, Pa. — Harry Goodman je prvi veteran v državi Pennsylvania, ki je tožil, ker ni dobil nazaj delo, ki ga i je imel pred odhodom k voja-|kom. Tožil je L. E. Winter ,Co., kjer je delal kot monter, Ikjer ga niso hoteli sprejeti na-'zaj na delo, ko je dobil odpust ,od armade. Kompanija se iz-'govarja, da je bila unija proti jtemu, da bi se veterana vzelo nazaj.
.-o--
Prestala operacijo
V	St. Alexis bolnišnici je srečno prestala operacijo Cecilija 'Hiti roj. Starin. Prijateljice jo
i lahko obiščejo, i
Tretja obletnica
V	soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za [pokojnega vojjaka Pvt. John > Speh v spomin 3. obletnice nje-igove smrti.
% in kurjač i
1	Gainesville i
ti?6"1 križišču New- 1 f nesville sta bila vče- '
lželieV°dja in «ač 1
|gazovniCe' ki je zadel <
JSazo ma. Voznik tru_ je Vide1' «
iVn ' 1 se mu Je truk ^ J na progi. Skočil r
o nV6. tema> s ^ePno t
a T81' da bi stavil d ni mogel
ZvT vtruk> - i
otivo Tnkmalu objel a l Ublta sta bila: *
IST Wn?" Hill, star j i4o PmV vlaku so bili 1 potreseni.	i
Ifev i1043 E-68-
»la "b,°lnišnice ^ je ^ijatel? zdravniško ivlT J1 ga lahko Ob-,/,im pol"86, zahvaljuje
2	1 Mdne karte v bol.
__
LAHKO A AMPAK t P°TEM?
j/^ton _ t. fFilisti J Kar se tiče ^o^aj lahko po-
lv ^.kra3e Evro-H Kd mčlJ°> Avstrijo
4 Evropo *lt0rej rad dOVo mora vpra-
M boTnje državni "(ikabn Povedal, da je:
/Ca*ko d°mov dol-
|e rnmanjkuje k-i-
'tii'anea ni niče" idel ]??*' niti t«, da ^ajk]e v Evropi, la-
^ad, da
Potni . azati, da
ikCZ-ni* koristil°
J poirdežeii-v
mlm vojne ONDE in
NAMKE
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, do Doitl. celo leto 17.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti. doI leta $4.00. Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.26. Za Cleveland in Euclid, po razna&dcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.60.
četrt leta $2.00 _____Posamezna Številka 3 eente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.60 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per y*ar. U. S. and Canada. $3.60 for 6 months. Cleveland, by mall. $4 00 tor 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for S month*. Cleveland, by mall. $2.26 for 3 month«. Cleveland and Euclid by Carrier. $8.60 per year; $3.60 for 0 month«. $2.00 for 3 months. Stogie copies 3 cents.
Entered as second-claas matter January 6th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 187».
No. 179
Fri., Aug. 3, 1945
Čemu volitve?
Torkove primarne volitve vsiljujejo človeku vprašanje: čemu sploh volitve? Zlasti čemu primarne volitve? Od 380,000 registriranih državljanov se jih je udeležilo volitev manj kot 70,000/ Mnogi so bili, ki sploh niso vedeli v torek, da so kake volitve v mestu. Nekateri so se spomnili na to šele, ko so hoteli v salun, pa so našli vrata zaprta, kot je postava za volivne dneve.
Ta brezbrižnost državljanov je zelo nevarna našemu sistemu vlade. Državljani bi morali pokazati malo več zanimanja, kadar pride njin volivna pravica do besede. Spo-.mniti bi se morali na dežele, kjer bi ljudje radi marsikaj žrtvovali, če bi imeli tako svobodno volivno pravico kot jo imamo v Ameriki. IKaj bi rekli naši državljani tukaj, če bi jim nekega, dne nekdo naznanil, da MORAJO voliti samo tega in tega kandidata, ali pa nič? Verjamemo, da bi bil ogenj v strehi in da bi se bridko pritoževali nad vnebovpi-jočo krivico, ki se jim godi. Zdaj pa, ko imajo popolnoma svobodno voljo izbirati med kandidati, se jim pa niti ne zdi vredno žrtvovati dve minuti, da bi šli na volišče in storili svojo državljansko dolžnost.
Rado se pa zgodi, da prav ti brezbrižni državljani najglasneje kritizirajo vlado, ki so jo izvolili*drugi. Ako bo šlo tako naprej, se bo zgodilo, da bomo res dobili kakega diktatorja v svoj vladni sistem, ki se ga ne bomo mogli iznebiti ne zgrda ne zlepa. V evropskih deželah prosijo za varstvo da bi imeli svobodne volitve, pri katerih bi narod izbiral svojo vlado brez strahu pred žandarji. Tukaj imamo take svobodne volitve, pa nam ni mar zanje. Narobe svet! Samo tisto bi radi, kar nam je prepovedano. Svobodo imamo, pa je ne maramo. Naj nam kdo dene okove na roke, pa bomo iskali klešče, da jih razbijemo. Ako vse to seštejemo, bomo dobili rezultat— predobro nam je! Ne znamo dojmiti, kaj je svoboda in kaj je sužnost.
Torkove primarne volitve so zopet pokazale, kako nepotrebne so primarne volitve. Državljani so sami pokazali, da ne marajo zanje. Vrhu tega je rezultat volitev pokazal pri veČini kandidatov, da jih hočejo državljani v njih urade. Prav lahko bi bile torkove volitve že končne volitve, ker jeseni ne bo rezultat popolnoma nič drugačen, kar se tiče izida. Ta ali oni, ki je bil zmagalovalec v torek, bo morda dobil pri novembrskih volitvah nekaj več glasov, ker bo večja udeležba pri volitvah. To bo vsa razlika med primarnimi in glavnimi volitvami. Državljani so že v primarnih volitvah pokazali, koga so si izbrali za zmagovalca pri novembrskih volitvah, torej bi ga že zdaj brez skrbi lahko proglasili zmagovalcem. Vzemimo slučaj župana Burke-ja. On je dobil v torek več glasov, kot oba njegova nasprotnika skupaj. Kaj to pomeni? To pomeni, da je župan Burke že zda.j toliko kot izvoljen.
Enako je v slučaju mestnih odbornikov Princa in Kova-čiča. Tudi vsak od teh je dobil pri primarnih volitvah več glasov, kot oba njiju nasprotnika skupaj. Ta velika razlika bo tudi pri glavnih volitvah, zato lahko rečemo, da so primarne volitve popolnoma brez pomena. Zlasti še, ko državljani tako jasno kažejo, da jim primarne volitve niso nič ali malo mar. Drugega ni ž njimi kot da moramo zanje plačati lepe tisočake.
Kot je v mnogih drugih mestih, naj bi bilo tudi v Cleve-landu, to je, da bi bile samo ene volitve. Te bi bile veliko živahnejše, državljani bi si prihranili dvakratno pot na volišče, davkoplačevalci in pa kandidatje pa denar.
Aii smo še v Ameriki?
Pri zadnjih volitvah se je nekaj pripetilo, kar nas je zelo pogrelo in ki kaže, da nekateri ljudje pozabljajo, da žive v dgnokratični in svobodni Ameriki. Nekemu kandidatu v mestno zbornico so namreč zelo zamerili, ker ni posetil njih piknika, ki je bil samo pretveza za navaden komunističen shod, kjer se je na svobodni ameriški zemlji povzdigovalo v nebesa (rdeča, nota bene) "demokracijo" v Sovjetiji in v Titovi Jugoslaviji. In ker se ta kandidat, ki je bil menda takrat odsoten iz megta, ni prišel klanjat pred Stalinovo in Titovo sliko, so mu hoteli to plačati s tem, da bi ga porazili pri volitvah za mestno zbornico. Kakšno moč imajo ti neameriški elementi, so pokazale volitve, ker ta kandidat je zmagal kljub njih proti-propagandi z ogromno večino.
Ampak to ni point f Point je to, da si upajo nekateri tu v Ameriki mešati komunistično tujezemsko propagando v naš ameriški sistem. Kaj pa ima opraviti ameriški mestni odbornik s tujezemskimi vprašanji? Ali mi naše javne uradnike izbiramo in plačujemo zato, da bodo igrali tujezemsko politiko, ali jih zato, da bodo skrbeli za svoje kon-stituente tukaj, za naše institucije, za naš sistem vlade? Ti paraziti pozabljajo, da tukaj še nimamo diktature in da Moskva še ne seže do tukaj. Menda bo res kmalu prišel čas, da se ti pojmi razčistijo in da se bo treba javno izraziti: kdo je kdo. Se bomo kmalu naveličali' rediti tukaj parazite, klope in trote, ki bodo lepo živeli pod našo svobodno streho, pa igrali tujezemsko politiko. Mi nismo poslali svojih sinov na fronto, kjer umirajo za to deželo, in za druge, da bi nekateri \ istem času doma izpodkopavali temelje naši demokraciji'. Če jim ni povolji tukaj, saj ni nikomur zabranjeno poiskati si drugih, lepših dežel, ki so jim tako zelo pri srcu. Komur
so tako zelo všeč sistemi vlad v drugih deželah, kdo, za božjo voljo, jim pa brani iti tje?
Kakor ne pusti Sovjetija nikomur pripovedovati ljudem tam o ameriški demokraciji, tako ne bomo pustili mi tukaj rušiti naše ustave, ki je napravila Ameriko to, kar je. Ogromna večina nas je v tej deželi zadovoljna z demokracijo, ki jo imamo. Komur ta ni všeč ali ne dovolj demokratična, si lahko pomaga, pot mu je na široko odprta na vse •strani sveta. Bog z vami fn srečno pot, bratci!
Vsak ima popolno pravico kritizirati v tej deželi, kar mu ni všeč ter predlagati izboljšave. Saj je vsak za napredek in za izboljšave. Ampak to naj bo v okviru naših meja, brez vsake primesi, rdeče ali kakšne drugačne, od zunaj. Ameriški narod bo že sam rešil svoje probleme in ne potrebuje nobenih takozvanih apostolov od drugod. Svojo hišo bomo že sami pometli, smeti pa bomo zmetali — kamor spadajo. To naj si zapomnijo tisti, ki hočejo izrabljati svobodo v tej deželi v svoje prekucuške namene. Fantje, povemo vam, da ne bo šlo.
Dan za dnem prihajajo sedaj pisma iz raznih krajev, kjer se nahajajo slovenski begunci. Vsako pismo pove prežalostno resnico, da so morali domoljubi bežati iz svoje lastne zemlje zato, ker jih je pregnal vragov izmeček, po domače rečeno, komunizem. In ta komunizem je bil uveden v Slovenijo po načrtnem izdajstvu Angležev, osobito po načrtu Stalina, kateremu sta Churchill in Roosevelt dovoljila vse, kar je zahteval. Uboga Slovenija je bila prodana sovražnikom v roke, kakor je bil prodan Kristus. Churchill in Roosevelt imata na vesti tisočere ži'tve slovenskih domoljubov, ki so bili mučeni in umorjeni potem, ko so komunisti bili vpeljani v Jugoslavijo, pod pokroviteljstvom ruskega nenasičenega zmaja. Tisoče Slovencev je moralo bežati čili pa umreti nasile strašne smrti na svoji lastni zemlji.
Vsi, ali vsaj velika večina teh je. sedaj v veliki stiski na tujih tleh. Velika večina ni odneslo s seboj i-z doma druzega, kot življenje. Ti ljude sedaj prosijo nas pomoči. Ali smo jim že kaj dali? Bore malo. Seveda, najlažje je ušesa zatisniti, da se krik obupajočih ne sliši. Saj nam ni nič hudega, za druge pa nam ni mar, če tudi so naši lastni sorojaki, če tudi gladu .pogi-njajo. "Nazaj naj gredo!" Da, nazaj naj gredo, da bodo pobiti še ti, kar jih je komunističnim bratomorcem ostalo ali ušlo. Pa, če bi bili samo nagloma usmr-čeni, bi morda še marsikateri šel nazaj, raje v smrt, kot pa, begati po svetu brez vseh sredstev. Toda njih smrt, kakor tudi drugih, kateri z vragovo sodrgo, ki je sedaj v Sloveniji na krmilu, ne morejo sodelovati, njih smrt bi bila mučeniška. Komunist je slabši ko divja zver. Srca nima, usmiljenja nob#hga. Naslaja se na mukah svojega brata in njegovemu sadističnemu srcu je krik mučenega sobrata najslajša pesem. To je tisti komunizem, ki ga nekateri Slovenci v Ameriki tako zvesto podpirajo in pričakujejo nebesa na zemlji od njega. V resnici pričakujejo, da bo komunizem katoliško Cerkev uničil in zatrl. To se lahko zgodi v Sloveniji, kakor se jc zgodilo na Ruskem. Toda njih želje po popolnem uničenju katoljčanstva se ne-bodo nikdar uresničile, kajti tukaj se gre vrag proti vsemogočnemu Bogu, kateri je naprej povedal, da bodo "peklenska vrata" butala v Njegovo stavbo, pa je ne bodo nikdar premagala. Do skrajnosti tragično je le to, da se nekateri "katoličani" borijo na strani vraga mesto na strani Boga in katoliške cerkve. Zato pa zopet rečem, kakor sem že /ekel: dobro, da je vesolna sodba, kjer se bodo razodele misli src in bo zopet zavladala pravica, katera je danes na deveti postaji svojega križevega pota. Slovenski komunisti danes igrajo Judeža izdajalca. Tudi nje bo zadela koli ečno Judeževa usoda. * * *!*
Sto let nazaj je država Georgia vzela na posodo pet milijonov dolarjev. D6 danes je plačala poleg večine tega dolga že 25 milijonov samih obresti, če gre tako s petimi milj oni, kaj
pa Zedinjene države, ki imajo danes domalega tristo bilijonov dolga? Tolažba je samo ta pri tem, da dolgujemo sami sebi in bomo dobivali koristi od teh obresti.
♦	* m
Protestantovska cerkev v Gi-rard, 111. bo poslala 60 ton koruzne moke in pa $2,400.00 po vojni prizadetim v Evropo. Koliko smo pa Slovenci že poslali, zlasti koliko je poslala JPO-SS strada-jočim in bednim Slovencem? Koliko je storil SANS, da bi rešil Sovenijo strašnega brato-
morstva? Res, koliko?
*	* *
Naši ministranti so, danes šli na "morje." Odpeljali so se z ladjo po jezeru. Okrog 50 jih je bilo, ki so odhajali s polno "paro" navdušenja in pričakovanja tega, kar ima priti ali biti. Father Praznik je šel z njimi in tudi nekaj mater in drugih. Upamo, da se bodo vsi dobro zabavali in do sitega nagledali vode in vodnih čudov. To je en način, po katerem dobijo nekaj zadoščenja za njih službo pri oltarju.
* * *
Na Cardwell Ave., Garfield Heights, živi dobra družina Joseph Glivarja. Te dni se je pa nekaj zgodilo kar je postavilo svet zanje popolnoma na drugo stališče. Joe Glivar, Sr. in njegova boljša polovica Catherine sta postala stari oče pa stara mati, dasi sta še oba mlada in čvrsta, kot malo takih. Mala Janet Glivar, hčerka Joe Glivarja Jr., je vse to povzročila. O te vse ta male miši! .čestitamo, kajpak.
* * *
"Watch your language!" pazi na besedo. Tako se je glasil opomin v glasnih zvokih, ko sem sedel pri oknu in bral. Pogledal sem skozi okno in videl, kako sta dva držala tretjega pod pazduho in ga kakor se je videlo diktatorsko tirala naprej, kamor ni hotel iti, ker je bil pregloboko pogledal v kozarec.
Prišlo mi je pri tem na misel: če se ljudje pred svojimi enakimi zamorejo vzdržati grdih besedi in kletvine, zakaj bi se pa v pričo Boga ne mogli, ker nekateri pravijo: "ne morem se zdržati kletvine." Ali pa: "V družbi, (ki nesramno govori), moram tudi jaz katero reči, čeprav ne rad, da ne bodo mislili, da sem kak trejal." Tako torej. Ljudi, ki so tebi enaki, se bojiš, Boga vsemogočnega, ki te bo sodil takrat, ko te tvoji grdo-usti prijatelji ne bodo mogli zagovarjati, tega te pa ni strah? Aii je tako ravnanje pametno?
"Watch your language!"
* * *
Nekdo piše, da Braziljanci spijejo od deset do dvajset čaš kave na dan. Bogve kdo spi mesto njih,
* * *
Ali ste poznali Lekanovo Francko? "Fani" je hotela biti, pa mi smo jo navadno klicali za Francko. Ime j-e dobila po materi in upamo, da z imenom tudi nekaj tiste pohlevnosti in prijaznosti, kot jo imajo Leka-nova mati.
Francka dela že več let v knjigoveznici. Tam se je seznanila z Andrej Mlinčekom, kateri je
bil poklican k vojakom in je bil v bitki močno ranjen. Prišel je nazaj in bil poslan v bolnico, kjer ga sedaj zdravijo in deva-jo v red njegove kosti. Frances ga radi te nesreče, ki je častna, ni hotela pustiti, ampak je držala besedo ter ga poročila, kakor mu je bila pred odhodom v vojno obljubila. Zadnjo soboto ob desetih se je vršila slovesna sv. maša, katero je daroval brat neveste, Father Joseph Lekan S. M., iz Dayton, O. Stregla pa sta mu Very Rev. Aloysius Bedel S. M. in pa Father Willhem S. M. iz Cathedral Latin High School. Novemu zakonskemu paru želimo obilo sreče, katera naj jih spremlja skozi celo življenje.
* * *
Chicago Tribune večkrat prav veliko pove s kartunom na prvi strani. Tako ima v izdaji od prvega avgusta sliko medveda, ki sedi poleg panja, na katerem so zapisana imena "Manchuria in Korea" na strdi, ki se cedi iz panja. Poleg panja sedi ruski medved, ki čaka, kedaj bo Amerika premagala Japonce — čebele. Napis pa pravi: "Willing to cooperate 50-50. He will take the Honey, and we can have the bees." On bo pobral med, nam pa ostane prazen panj. Mi borno žrtvovali tisoče življenj in bilijone denarja, bolševiki pa bodo pobrali koristi, dežele in narode. Lahko se nam smejejo v obraz, kar še tudi. * * *
"Boljše je dati kakor pa posoditi, saj stane ravno toliko." * * *
V Jugoslaviji se je moral Križani umakniti Titu po šolah in drugod. Kadar bo sad brezver-ske vzgoje dozorel, se bo ljudstvo spametovalo. Prišel pa bo tudi čas, ko si bo Tito hudo želel umakniti se Križanemu, pa
se ne bo mogel.
* * #
Dr. Brady piše:" Tisti izgovor, ki ga dajejo Amerikanci, da ne premorejo imeti otrok, je tako nizkoten, kot sploh more biti. Jaz trdim, da vsak, ki je zmožen poročiti se, je zmožen tudi otroke imeti, če bi bilo po mojem, jaz bi naložil desetino tega, kar zaslužita mož in žena, kot davek, ako po treh letih ni mata otroka." In presneto pravično bi bilo to. "če slučajno res sami NE MOREJO imeti otrok, potem pa naj adoptirajo kako siroto. Domovi brez otrok bi morali izginiti v Ameriki." Tako Dr. Brady. Kaj pa je dom brez otrok? Prazen nič, pa naj
bo še tako bogato opremljen. * * *
Zadnjo soboto sta bila poročena tukaj Dorothy Udovec in pa Stanley Kaczmarczyk (nevesta se bo morala učiti zapisati to ime). Dorothy je hčerka Frank Udovecove družine na Aetna in E. 80. St. ženin pa je od bližnje polske družine. Bog naj ju spremlja vse skozi njih
bodoče življenje.
* * *
Pred kratkem je v gotovem mestu umrl William Ave Maria. Krasno ime to. Upamo, da ga
je bil vreden.
♦ * *
ženska je pustila svoj avto stati na napačni cesti. Ko je nakupila vse, kar je potrebovala in še nekaj po vrhu, je sedla v avto in pognala. Toda policaj na oni strani je vzdignil roko naj obstoji. ženska se ni zmenila, policaj je skočil na cesto in kričal: "Kaj ne veš kaj pomeni, kadar kedo roko vzdigne?!" ženska ga zaničljivo pogleda in mu zabrusi v obras: "Kaj ne bom vedela. Saj sem bila petnajst let učiteljica."
♦ * *
Nekdo pravi: "Bigot je kakor punčica v očesu, čim več luči ji daš, tem bolj se skrči." Kako resnično je to. Tega nas danes prepričujejo ljudje, ki še vedno govoričijo, da je Jugoslavija osvobojena in, da je demokratična.
• • *
Nekdo je odprl usta in dejal na radio, da je najmočnejša gonilna voda ženska solza. Pa bo
nemara re stako. Nikdo ne gleda rad žensko v solzah, kakor medved ne posluša rad pasjega
lajana. Tako pravijo.
# * *
Neki mož, ki je bil mnenja, kakor so še danes nekateri možje, da žena doma nima nobenega dela in skrbi, je bil primoran od svoje boljše polovice neko soboto popoldne, da bo otroke varoval med tem, ko gre ona na "mark" kupovat za nedeljo. Ker je bil zelo sistematičen, je zapisoval vse, kar je storil, češ bom pokazal ženi, kako malo dela ima doma. Toda na povratku žene si skoraj ni drznil pokazati svoje statistike, ki je kazala sledeče: "Otroke pomiril 11 krat; čevlje zavzela 13; prinesel vsakemu otroku tri balončke iz prodajalne povprečna dolgost življenja vsacega balončeka — 12 sekund; 21 krat otroke svaril, da ne čez cesto; otroke lovil — onstran ceste, 21 krat. Koliko krat,bom še otroke varoval? 0." Tako zdravilo bi bilo priporočati vsem takim možem, kateri mislijo, da samo oni delajo vsi drugi doma pa lenobo pasejo.
Bajtar Tomaž
Spisal Viktor Flisek
(Nadaljevanje)
"Kako misliš torej zaradi krompirja?"
"Pastirji vam ga pobirajo iz jamičev, da ga peko. Sam sem jih že večkrat nagnal, pa ne po maga dosti."
"župnik se ne da ugnati. "No, pa jajčka, putke, pure, gosi?"
Tomaž zagori. Poten je, da mu z nosu kaplja na resasto brado. Z osmoljenim rokavom se briše po obrazu. Srdito gleda v župnika. "Putke, pure, ovce, prašiče, krave, konje, vse to krade seveda Tomaž! Krade zase, za ženo Liziko in za otroke. Zapreti ga dajte." Tomaž težko sope.
župnik se ne omehča. Pozna Tomaža, pozna še preveč. Toliko da ga pogleda. Malomarno briše potne naočnike, ki jih je zameglil tobakov dim. Prime za svinčnik in riše po papirju. Kaj čečka gospod? životek, nožice, peruti, repek, glavico in kljun Tako nastajajo putke, pure, gosi. O ta župnik! Tomažu ne odgovarja, mu je nerodno. Končno Tomaž omehčan začne:
"Gospod, ali me bodo poslušali?" •
"Če boš pametno govoril."
"Na svete Ane dan so maše-vali na Sveti planini. Bo ta ko?"
"Je tako."
"Stal seiji pod korom, ker imam slabe čevlje in žvečim tobak."
Gospod ve, da prevrača smolar besedo drugam, pa ga pusti. Čakaj, si misli, te že spestim.
" 'Napolnjena je danes naša cerkev. Tega sem vesel jaz, vaš dušni pastir, tega se veseli sam naš Jezus Kristus in njegova presveta Mati Marija.' Tako ste začeli pridigovati. 'In kako bi bil jaz danes vesel, če bi lahko rekel :vGlej, ljubi Jezus, te zgarane, rovtarske lju di in jih blagoslovi! Pa ne morem . . . Ker ubijate, za naslado morite! Ti žena, ki praviš, da si krščanska, čemu ne bi bila tudi krščanska mati? V zakonu se bojiš otrok, pred zakonom si pa 'hotela otroka, da si le moža dobila. An res misliš, da je to Bogu všeč? Kjer je družina krščanska, tam kraljuje Kristus. Kaj odkimava-te z glavami, neverniki malopridni! če je družina še tako velika, ne plašite se! Bog za vse skrbi. Za ptice pod nebom, za ribe v vodi in za zver-jad v gozdu. Pa bi za vaše otroke ne, ki so krščeni v njegovem svetem imenu.' To in še več ste povedali, gospod župnik!" sklene Tomaž.
Gospod Valentin ve, kam meri smolar. Star je in zvit. "Počakaj, Tomaž! Ti je bila všeč pridiga?"
"Všeč, gospod. Le to naj
Newburske novice
Štefan je bil P"'1 narici. Krepak $ kot bi zrasel v e,;: pred jutranjo zor, doma bi rekli, daj pokonci, kot bi P0i metle. Imel je p«l kot so rekla 'dekle'] vijala za njim oči; skoro odlomile, f bila ta, da se je P!i nil. Pa Štefan sej je bila njegova % ca od fare, kot Pr3
Težko je bilo dar domovina kli| ga nič, treba se $ odi.ti k zastavi. |
*	jI
se enkrat zazuga'p ki, naj bo panje*! ne bo doma, če napeljal vlak v dalj":, so rekli, da bod<| napravili morn^-t veselje pogledati!
Ker je bil kol^j že prej povedal ti vzel pod vsako P^t krigsš'if, so višj'ji boljšega mesta "j* kot pri topovski k'; ji. Sicer jim tal"! prenašati topov |i ladji, ali jih me% nika, pa je tfeM baterijah krep» topi na ameriški bezgove pištole^ zvedel iz povse"|e virov.
No, in Štefan ff*i našal in zvesto jejp rini. Vdal se iV do, kakor se mJP< kar radi so ga 'f* nesli so se nanj dar se je njegoH ■ globokem basu 1 s klenega tiča'iz;l1 samo napravil zrak, ampak bi ec kdo glavo, da tam, kamor b°r la v zapeček ,aii Ogromen top, ^ ft L'an iz časti do S* b ke prekrstil v »t je ubogal kot P'l€) Štefan ga je vsem potrebnimi0) kam naj ponpe|tt ga prijazno P0^1 nem telesu in sP ®e — je zastokal" Pe pognala malce |P hotela dobiti dt> potem pa izkazi funtov težkem fe ter ga porinil I I
loku naravnost|b gnezd o, k j er J®",J a zume, jok in ^'č mi, dokler je/fa kaj zob skupaj'ji j No in prigoda rekli ta višji P0^ < ste službe, da liko pogledat ®|tti čne njegova ^ 1 l saj veste, obefl^Pt da sta se zop^jte Zvečer je xW°fFH društveno jsej° M Štefana sameg^De čila mu je, naj >>bo ne poide oge«H> c kel, se vsedel P;'i t sadil domačo PJ U: ter prijetno zad'Pet Minili sta d^lpo peči je ugasnil > žena domov. čega moža J6 mrzla, pa za' fv ogenj!"
Naš mornar 'letj kot bi trenil, n^fa naglo odpre vi'Uu me mačko, j° f l loputne vrata P |u in javi:	v1 Ji
"Pokorno je številka dv«';
mi povedo, saj so', bo zdaj ljubi Bog| moji otroci ne W goli. Povejte!" 1
maž.
_____ ___________ _____
fetloba in senca
SPISAL DR. FR. DETELA
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje 5 sob, zgorej; se odda odrasli družini. Nahaja se na 6107 St. Clair Ave. Najemnina je $25.
(180)
PIVO V ZABOJIH
/ Leisy . Dortmunder
Schlitz . iStandard
vestjo, da ne mor, ekakor bi morala in hotela. Včasih so je nadlegovale misli," da bi opustila ves napor, ko vidi, da je vse zaman, kakor odpove preobložena žival in se ne zmeni več za nobeno priganjanje. Z največjo silo je odganjala misel, da so zahteve pretežke in neizpeljive, in vprašanje, ki se ji je vsiljevalo, zakaj je ustvarjen človek, če mu je usojeno samo trpljenje, trpljenje na tem in na onem svetu.
Tako si je bila zagrenila re va po navodilih dobre tete Mane vse mlado življenje. Starala se je na d'uši in telesu hitreje od svojih let; učila se je in molila in delala samo, da je ne bi napadala premišljevaaija o grehih.
Navada je pa ta, da čim več in čim rajši kdo dela, tem več se mu nalaga, in kdor hoče delati za dva, dobi hitro dobrega prijatelja, ki mu prepusti svoj delež. Otroci so s svojimi zdravimi nagoni pridno izkoriščali Ankino posebnost. Da je Anka razdelila mednje, kar je dobila za god, za sv. Miklavža, za Novo leto, to se jim ni zdelo nič čudno in kadar se komu ni ljubilo kakega pota storiti, je kar napjrosil Anko in če je Anka količkaj utegnila, ne zaman; saj se ji je zdelo greh, če bi ne storila tega dobrega dela in ustregla.
MALI OGLASI
V najem
V najem se odda hiša za družino, 7 sob, na 6711 Kinsman Rd. Vprašajte v hiši zraven.
(181)
Stanovanje išče
Vojakova žena išče stanovanje 4 sob; nič otrok. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (179)
7 akrov zemlje
Naprodaj je 7 akrov zemlje in hiša 5 sob, vse spodaj in ena spalna soba zgorej. Hrastova tla, nič furneza, nova streha, hiša izgleda kakor nova in je v najboljšem stanju. Ima kokoš-njak, garažo, malo grozdja, sadno drevje. Prodaja se zaradi slabega zdravja. Cena je zmerna. Prepričajte se in poglejte. Hiša se nahaja na Burns Rd. v Madison, O. 5. hiša od Route 20 na Burns Rd. Lastnik vam jo bo znotraj z veseljem razkazal.
Hiša' 10 sob za 2 družini na •19316 Shawnee Ave. pri 185. cesti. Znotraj je vse v prvovrstnem stanju. Eno stanovanje bo kmalu prazno. Cena je znižana hitremu kupcu.
L. Petrich - IV-1874
Realtor 19001 Kildeer Ave.
Ugodne cene
Naprodaj je hiša na Edna Ave. za 2 družini, 5 in 6 sob.
Na Bonna Ave. za eno družino 6 sob.
Na E. 71. St. za 2 družini, 5 in 5 sob.
Nat 76. St. za 2 družini, 5 in 5 sob.
Na 78. St. 5 sob moderen bungalow.
Dve hiši na 61. cesti.
Na E. 120. St. hiša za 1 družino, 8 sob, blizu St. Clair Ave.
Vse hiše so med Superior in St. Clair Ave. Za podrobnosti vprašajte pri
J. Pikš
1076 E. 71. St. ali 6704 St. Clair Ave. EN 2628 ,
(180)
V Collinwoodu
Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, v izvrstnem stanju, 4 garaže, cena $6,500.
Dve hiši vsaka za 2 družini na enem velikem lotu, v izvrstnem stanju obe, lepa okolica. Cena je $11,500.
Na E. 174. cesti blizu Graphite Bronze moderna hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, j ako čista zunaj in znotraj, dvojna garaža, spodnje stanovanje prazno. •Jako zmerna cena.
Blizu Holmes Ave. in cerkve Marije Vnebovzete moderna hi. *a za 2 družini, 5 in 5 sob, dvojna garaža, ceno $10,800.
Naprodaj imam tudi trgovsko posestvo po zmerni ceni.
J. Knifie
740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let Izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.
EDWARD A. HISS
Lekarna—farmacija lu optometrlstlčne potrebščine.
7102 St. Clair Ave.
Ml imamo v zalogi pasove za pretrga-nje. za moške in ženske.
in
dobro vino na galone
EMERY'S
961 Addison Road
(X)
Stanovanje v najem
V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x)
BLISS COAL CO.
PREMOG
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore
ALI SLABO SLIŠITE?
Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega.
RADIONIC
HEARING AID
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
'40
COMPLETE
Model A-S-A With Neutra* CofcM Eonjbocwr C*r4
KUPITE IN PRIHRANITE
pri
t
Northeast Sales & Service
Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin In na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedal!
Northeast Sales & Service
JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR ,
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
POZOR!
HIŠNI GOSPODARJI
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri
LEO LADIHA 1336 E. 55th St. IIEnderson 7740
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSDRANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
A. GRDIMA & SINOVI
Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 2088
Ambulančna posluga podnevi in ponoči
JUTRIŠNJI PRALNI DAN
bo popolnoma avtomatičen
s PLINOM!
Dva avtomatična plinska strežaja pralni dan bolj prijeten!
kmalu gotova — da bo
Hiša naprodaj
Za eno družino, 7 sob, 50 čevljev lot, cena $5,500. Na 123, cesti in St. Clair Ave. Se lahko vselite takoj. Pokličite MU 6945.	(180)
Proda ali zamenja
Proda ali zamenja se farmo od 1 do 50 akrov ba mestno posestvo. Pišite na 790 W. Main Street, Madison, O. ali pokličite
MAdison 2365.	(181)
----
Hiša naproda j
Na 7612 Aberdeen Ave. Hisa je za 2 družini, 5 sob spodaj, 5 zgorej/2 furneza, velik jard in garaža. Vse v dobrem stanju. Cena je $6,000. Zglasite se zvečer po 8 uri ali v nedeljo pri lastniku istotam.	(183)
Pričakujte novega tipa plinski sušilec, ki bo posušil vse pe-
4
rilo v približno 25 minutah. Vrgli boste perilo notri in odprli svič. S tem, da se perilo premetuje polahko v čistem, gorkem zraku, ostane perilo mehko, lepo diši in je skoro brez gub, ko se ga vzame ven. Tedaj bo konec za sušilne vrvi, vreme in saje.
... In najnovejši avtomatični plinski vodni grelec, ki bo odpravil vse težkoče z vročo vodo v pralnici, kopalnici in kuhinji. Vzdrži pravilno temperaturo vode brez pažnje in če-kiranja. Ta preiskušeni grelec je insuliran za ekonomsko gretje ter vdelan v krasen jacket za stalno krasoto.
VAŠE pranje na plin je na potu!
THE EAST OHIO GAS CO.
Pozor na to!
Hiša za 2 družini pri 185. cesti in Shawnee Ave.; je v zelo lepem stanju, ima 10 sob, dvojno garažo, cementni dovoz. Za investicijo ali za lep dom. Rent ni zamrznjen. Za današno eno je poceni za $9,500.
5 sob bungalow, dvojna garaža, 2 sobi izgotovljeni v podstrešju, blizu 185. ceste in Mohawk ; nič popravila; požurite se za to ceno $7,800.
Frank Preveč
960 E. 185. St. KE 5030
(Aug.1,3)
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo • _THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
MALI OGLASI
Za cementna dela
kot pločnike in driveways pokličite
John Zupančič
18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993
(Fri., Sat.-x)
Ali preveč pijete?
Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je
INNEBRIN
Poiskusite enkrat. Dobi se le pri
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore
Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam
FRANK JANŠA
5715 Prosser Ave.	EX 2503
(Fri.-x)
ženske za čiščenje
Podnevi
Poln čas
Plača
Zglasite se v Employment Office v 5. nadstropju Wm. Taylor Sons & Co. ___(182)
Sprejme se ženska
Da bi čistila in likala dva dni v tednu. Dobra plača. Po-kličite IV 1378.	(179)
> Sprejme se
Knjigovodkinjo, voznika za truk in finišerja za pohištvo. Zglasite se pri Waterloo Furniture Co., 15428 Waterloo Rd. * ___(182)
Dečka sprejme
Sprejme se dečka, da bi pomagal na gazolinski postaji. Zglasi naj se na 920 E. 185. St.	..	(180)
Licenziran kurjač
Delo od 11:30 ponoči cfo 7 zjutraj. Plača od ure. Zagotovljeno tudi po vojni.
The F. Zimmerman Co.
2040 W. 110. St.
_ (182)
MALI OGLASI
Za 2 družini
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob vsaka, škriljeva streha, furnez na vroč zrak, nanovo barvano, beneški zastori, vse v dobrem stanju. Lastnik jo sam prodaja. Zglasite se na 1055 E. 147. St. Eno stanovanje bo pra-'.no 1. septembra.	(180)
Vas muči glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba
Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčil«
Moderna hiša
Na E. 61. cesti in Superior Ave. se nahaja zelo lepa in moderna hiša 8 prostornih s^>b, ves hrastov les, garaža, lot 40x140, Se proda pod ceno zaradi odhoda iz mesta. Pokličite po 6 uri zvečer HE 6054.
(Aug. 3, 8, 9, 10.)
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-	(Fri. x)
Spreten mizar
Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne ce ne. Pokličite
John Kocjančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182.
(Fri. — x
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ!
Novi furnezl za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečija odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
(x)
Ugodna prilika za hiše
Proda se hiša na Kewanee Ave. moderna, 5 sob bungalow v eno nadstropje, zimska okna, beneški zastori, furnez, garaža, podstrešje; proda se poceni za samo $7,500.
Na 15438 Calcutta Ave. hiša za 2 družini, 5 in 4 sobe, furnez, garaža; cena je $7,200.
Na 929 E. 207. St. hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 3 zgoraj, zraven je cottage 4 sobe na ekstra lotu; rent je $60 na mesec; cena je $6,800.
Pokličite
George Kasunic HE 8056
(179)
Rodney Adams Heating - Service
Instaliramo nove furxieze * na plin in premog.
Popravimo vse vrste furneze.
Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 520# 550 E. 200. St.
■šziv tih°zadovoij-
,L ala s svojim dob-V" kar nič bi je ne
'WnU0Pnik' če bi J« bil
„e Zahvalit za toli-J** sodelovanje. [0pri Je začela vzne-C ki!1,' male«kosti in Temi-f- in vsako
/f^vatUiije^eh
MTntel? se ji je
lj tudi nedolžn^-
4 čef°VOriti samo res-
šti vePOt,reb°' Sicer pa . vijo Cl an z delom in
1'tiu miJ,edno ji Je pri-
> n čirrs^i ' ali zbrana ;<m bolj je na to pa-
*	molitveS°+ °bračale lfl nn , ' tako jo je po-
" iah, at' trikrat v ' to 8 Ce ni raztresena* 36 godilo> kadar Uj Da s\okoli "je vse ti-
1 je bil V cerkvi! Ko-|b0 a.Pedala v ka-1, d'a ! 26 spoznala vsa ^ Dpi; Je z°Pet raztre-
*	Ušelmt; * si bila še "fctjda ^ bi 4o i' aj če je bilo le-
1 težil 36 motil° v mo-% So f\ga je Presliša-
% b Tvfkazile- še
Plev tih če bi bila <bl'ez ni lnv prazna> brez
W TakaV- breZ 0r" !>ta v /ako 81 je ustva-
% svn napačnem ^ Poln'° POS6bno PUB-
^ in ne P°b0Žn0St' Pol-i . ^upanja, pobo-
l^^ca, am-2 mučno za-
*a Je v postelji nekoliko vjevala, ali je en greh
\*a a'i ne. Anka pa ni .f oraj vso noč spati. Vr-
I	brskala je p0 svojem A Preplašena od tetinih Piko časa, da je res iz-af: se nekatere stvari, ki ^videle pregrešne.
e2a jutra je že čakala ia spremi otroke k žup-> Prijela je z eno ro-0: ' 2 drugo Anko in a Poluglasno, kako da T se kaj našli. .:n.greh sem jaz dobila," f!la Jerica, "pa ne vem, Jf ga obtožila ali ne." ,fene boj, se boš pa še jj, Je tolažila Mana.
Pa dobila še več," ;imla Anka.
|m vse jaz uredila," je
f!1; k° so se zbirali de-!Kllce, pražnje obleče-* ln Venci, praznično jsrc, v župnišču, da od-jsiovesnem sprevodu v Peljala Mana svoji
1'cerk greSniCi naraV-:	k izpovednici,
pokleknili vsaka na e-;; Naročila jima je, naj 1° /est izprašata in je , ^ 2uPnika.
je najbrž imel z T ^Prevoda mnogo T1 'm vesel; toda mo- 1
tteif- bil° Prav sram Jf? ?,troki> in Anki je
ilžun	najbrž nov
»fin t je P°miril obe ."Jerica, ki je bila
kaknoardaVe' je tudi 0 da Jo je neka že- '
j«idelame tete imenovati,	,
J —■ napotila sem-	'
II
tiste ženske,5'	:
mf- "Kadar dvo-	; vj ka3 Spovednika." Liie.bila napovedala
. UCaJ zopet cele lita-	■
> ^migniti ni upa-	j
ednici nuUg privedel ■ ^ . Obema pa je j
gazila lepi dan in kn Vka sta se doma I ;u!°in sklepala, da ji i' v,bi,o P°Jesta' ka^ bi se'; atel " a preveč so J 4reJ1' da bi se ne bala
YOU BORROW TO BUY A HOME
GET OUR LOW RATES AND HELPFUL TERMS
VIII.
Drugi dan po dogodkih, ki so se vršili v gradu gospoda Albrehta, mejnega grofa Mišen-skega, je zajezdilo po levem bregu Labe proti vodi s počasnim korakom nekoliko jezdecev. Po zunanjosti so si bili videti vsi jednaki. Pred njimi se je polagoma gibal tudi pokrit voz ,na katerega desni strani je bilo opaziti še dva spremljevalca, katerih j eden se je zdaj in zdaj nagnil s konja, kakor bi se pogovarjal z nekom v vozu.
Pokrajina se je odpirala v nepregledno ravnino, na kateri je bilo polno mest in vasij. Le tu in tam so se črnile največ po mirnih vzvišenih krajih temne proge gozdov*
Laba je tekla tihotno. Le kadhr je kje švignila ščuka, so zašumeli valovi in se zabelile pene.
Jezdeci, ki so se premikali naprej popolnoma počasi, niso govorili niti besedice. Njegove oči so bile vprte proti -poldan-ski strani, od koder priteka Laba. Zdaj in zdaj se je kdo naklonil bližje k vodi, kakor bi hotel nekaj zvedeti. Toda danes so bili valovi molčeči. In zopet je obstalo oko na modra-stih gričih, ki so se javljali raztreseni proti jugu . . .
Naenkrat se je pojavil kak četrt ure pred njimi drug jezdec. Kopita njegovega konja se na videz niso niti dotikala zemlje. Obstal je tudi pred vozom za nekoliko sekund.
"Ali si koga opazil?"
"Nasproti nam hitro jezdi
četa, ki mora šteti kakih pet| sto glav." —
Jezdec, kateremu so veljale te besede, se je ozrl po svojih. Naštel jih je komaj deset. In poleg tega niso bili niti dobro oboroženi.
"Kaj nam je storiti?"
"Ogniti se je nemogoče! — Vsak trenotek se pokažejo ,na planjavi!"
"Na pobeg ni mogoče niti misliti!"
"Vendar bi bili morali iti po noči!"
Jezdec, ki se je pred nedavnim časom pripogibal k vozu, je povesil glavo. Tod& za premišljevanje ni bilo časa.
"V roke bi jim vendar ne prijel rad,"	/
"Upam, da si ne bodo upali ..."
"Nikomur ne zaupam . . ."
"Atej ,ali, so rojaki?"
To vprašanje se je začulo z voza s srebrnim glasom.
"Najbrže bodo . . . Kdo drugi bi mogel biti!" — Toda raje bi padel v roke ne vem komu, kakor rojakom. Hočemo se br'aniti. — Naprej, junaki!"
Prr vozu je ostal postaren mož v dolgi halji.
"Moj Bog! — Najrevnejši siromak živi srečne je kakor mi. Pri lastnem bratu ne naj deva usmiljenja . . .
"Soproga moja, usmiljenja nam sedaj še ni treba! — Mnogo hujše bode, če ga bov^ potrebovala."
"In vendar jemo tuj kruh . . . Naše ni niti to kar pokladamo v usta! — Naša ni niti ped zemlje, po kateri koraka noga. — Kako žalostno, težko življenje je ob tujem kruhu! — Če bi ne bilo te najine ljubezni . . . Otokar moj!
Žena v vozu je tesno stisnila ustnice, da bi premagala jok.
"Častita gospa, še nikdar te ni goljufalo zaupanje do tega, kateremu je tudi oni starec izročil nesrečno svojo domovino .. . Ta nesreča je sicer trpka ; a če bi le ne bilo nikdar hujšega!"
Mož, ki je pričel gospo tolažiti, je poslednje besede takoi .obžaloval.
"Še Hujše, praviš? — Ali more kdo prenašati hujšo usodo?"
"So nadloge, jasna gospa, v katerih oko ne vidi, uho ne sliši in se noge šibe pri vsakem koraku! ... In takega naj te
blagovoli za vedno obvarovati vsemogočni Bog!"
Mož, v katerem je čitateljevo oko gotovo že spoznalo očeta Dobrogosta, je umolknil in tu-
di pogledal naprej, 1 je vila nasproti cela j rožencev, spremljanj tridesetih jezdecih. J (Dalje prihod1
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZAB'\ L J ENEGA SINA IN BRATA
Pvt. John Sneli
ki se je končala njegova pot življenja in J1', vojaški službi za vedno v Bogu zaspal dne 3. avgusta 1942.
Tri leta je že poteklo od bridkega spomina dne, ko sprejeli smo vest žalostno, da Tebe več med nami ni.
ras*
Bridka smrt Te je odvzela, ko služil domovini si zvesto, med srečnimi se zdaj nahajaš kjer ni trpljenja ne gorja.
Ljubi sin in brat predragi, spomin v naših srcih je ostal, v miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas.
Žalujoči ostali:
JOHN in JOHANA SPE H, starši SESTRE in BRATJE.
Cleveland, Ohio. 3. avgusta 1945.
Trdna opora . . . Lahka udobnost
Za aktivno nošo na prostem! Hladni
Seersucker Overalls
po
Nad grobom je letalo polno ptičev; videti je bilo, kakor da so izgubili ves strah. In med njimi je bilo največ sokolov. I Upali so si vsi popolnoma nizko, skoro nad glavo nesrečniko. vo. Najstarejši, katerega peruti so bile podobne orlovim, je sedel na njegovo rame in iz kljuna se mu je izdiral grozen krik . . . Nedvomno je poznal starca. Družina je napenjala loke, in po vzduhu je frčalo puščic kakor dežja. Sokoli so se dvigali v višino, raztezali svoje peruti in se poskušali vzdigniti k oblakom; toda hitro so jim omagala krila, in sivi ptiči so popadali na tla . . . Samo jeden — najstarejši je odletel.
"In potem naj še pravijo, da jim gre v Polabji za Kristusov križ ... Tu kristjan, tam pogan . . . Temu se je zgodilo še dboro. Njegove muke so trajale samo nekoliko trenutkov . . . Nesrečni starec, potem se tvojim besedam ne smem čuditi. . . . Vi hinavci pravite: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, in če ta bližnji hoče od1 vas dokaz vaše ljubezni, mu porinete v srce jeklo, mu vr-žete okrog vratu konopec, ga vržete v večno ječo . . . Resnico si rekel, gospod moj, da ni več obstanka pod to streho . .
"In meni napraviš naj vej o uslugo!"
Pisani seersucker overalls za deco; se lepo perejo, in ne potrebujejo likanja! Modre, ali rdeče z belo barvo, mere 3 do C.
Rayon satin spredaj in zadaj, z elastičnimi stranicami in zipper-jemt. Ima majhne opore spredaj, da preprečijo zgubaričanje ob pasu. Mere 25 do 29 v dolgosti 13 inčev.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA-BRATA.
Emil Turk
Dobite si MONCRIEF FW
Na sto tisoče je zadovoljnih ' Odjemalci niso v zmoti, js Vprašajte vašega MONCRIEF trPj
Garter Belts 1.49
Gradbeni material za popravo
ZIDARSKE POTREBŠČINE, CEMENT, OMET, ODVOP; OPEKA, BLOKI, TILES, MATERIAL ZA DRIVE^
ZIMSKA OKNA IN MREŽE
Za točno in vestno postrežbo pokličite
GLenville 1280
Srednje široki z zaponko zadaj. Mere 26 do 32.
kateri je dal svoje mlado življe nje za blagor domovine dne 5. avgusta 1944
V tuji daljni Indiji je tvoj grob hladan truplo tvoje tam počiva, duša pa nebeški raj uživa,
HARRIS - MURRAY, Inc.
560 E. 99. St.
30 LET ZANESLJIVE POSTREŽBE
Nova pošiljka!
^ Plaid Rag preproge
Kličemo ti vsi tvoji dragi: počivaj mirno, ljubi naš! pride čas, ko k vstajenju nas vse bo poklical angelski gla
BECKER'S FLORAL SHOPPE L
CVETLICE, VENCE IN ŠOPKE ZA VSE SLUČ^'0 JOSEPHINE DRASLER-BECKER	ij,
15800 Waterloo Rd.	&
Bus.: IVanhoe 3200	Res.: K&M
Žalujoči ostali
LOUIS in ROZI TURK,
oče in mati. ROZI MIKLICH, sestra; CPL, FRANK, LOUIS JR. in WILLIAM, bratje.
Cleveland, O., 3. avg. 1945.
* \ Ročno-ikane—v praktičnih vzorcih za rabo t 1	na obeh straneh!
DR. P. B. VIRANT - 0PT0MEI
PREGLED OČI — PREDPIS OčA*'
Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:0° \ Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30
L5621 Waterloo Rd.	Cleve^i
v poslopju North American Banke i
Za sestanek pokličite IVanhoe 643» J
Tu so preproge iz cunj, ki jih boste	^^
rabili za spalno sobo, kopalnico in re-	w H ■ ■■ ■
kreacijske sobe. Mere 27x48, izberete M
si jih lahko v rdeči, modri, zeleni, W	■
rumeni, oranžni, črni, orhidni ali mno-	W
go-barvnih kombinacijah. S franžami.	■■
Mejni grof je pregovoril te besede, kar je najbolj mogel strupeno.
THE MAY CO.'S BASEMENT
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
gospej ... In tedaj se spomni na rodna debla Bodrcev in Lu-ticev ... Ti jim boš lahka' po-: magala, tvoj soprog bo mogočen kralj . . . Kdo pozdravi nesrečne kraje v mojem imenu . . . Naj bi se skupili okoli križa, naj bi ga pritisnili na svoje prsi, da bi ga ne zapustili za nč na svetu ..."
"Jaz jim izročim , pozdrave od tebe!"
Pri teh besedah so se obrnile oči vseh na očeta Dobrogosta.
"Ti da bi šel?"
"Ce bi mogel tvoji domovini postati Metod . . ."
"Blagoslov — blagoslov. —"
Starec se je naenkrat zgrudil na zemljo, njegove oči so se obračale na vislice, toda okoli ust mu je še vedno igral smehljaj . . .
"Bogovi večno živeči . . . Ali ; je res vaša moč tako slaba?
- >
Da tako slabi vaša moč "
"Hitro z njim na vislice! — Hitro!"
"Jasni gospod, pusti mu toliko časa, da spregledajo njego- , ve oči! ... Žarek od zgoraj je , posijal na led v njegovi duši!"
"Striček . . .!"
"Svak ... Ali ti je toliko na tem življenju?"	N
"Soprog moj!"
"Da bi postala moja zibel nazadnje še središče, od' koder bi se vsipale nove iskre v pepel, ki je že omrznil ... To se ne zgodi!"
Mejni grof je govoril z naj-ostrejšim glasom.
"Soproga moja, pod to streho se nam gostoljubje ohlaja! . . . Morala se bova ozreti po drugem ognjišču!"
"Jasni gospod, za Kristusov križ!"
Starec je bil že pod vislicami.
"Ce prideš v oni kraj, ga pozdravi tudi od mene — tudi od mene. — In ti, dete, se enkrat spomni današnjega dneva."
Za nekaj trenutkov sta visela oba starca na vislicah.
KUHINJSKE PEČI!
Pri nas imamo kompletno zalogo
GRAND, ROPER, QUALITY
plinskih kuhinjskih peči. Imamo tudi električne®' peči. Pridite in si jih oglejte.
Norwood Appliance & Furniture m
6104 ST. CLAIR AVE.
JUNIOR MISS
Girdle 4,65
ZNIŽANO ZA ČISTKO!
59c Sunsuits za deco,	Jt/L^
mero 2 do 6 ........................... ......
1.19 Crawlers za deco,	>vaC
majhne in srednje mere ........... # *
Seli za majhne dečke, $4% vredni 3.99 .............................................. J*
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
The May Co.'s
OHLAJENI BASEMENT
%
BEFORE
"Čuvaj jo — čuvaj, Premisl;
—	srečen narod, katerega kraljica postane jedenkr^t — zaradi nje bodo" blagoslavljali narod, iz katerega je prišla, mater, ki jo je odgojil . . . Blagoslovijo naj te naši bogovi, hčerka ..."
"Tudi moj . . . Nikdo drugi ne pomore, kakor danski kralj
—	samo on. —"
Starec, ki je bil popolnoma podoben okostnjaku, se je tudi zagledal z nepreminim pogledom v ljubko dekliško obličje. In čudo! Videti je bilo, kakor da so njegova žolta lica poru-dela, globoko vpadle oči izstopile, da se mu je v njih trikrat nekaj posvetilo, da mu je okoli ust zaigralo nekaj, ki je bilo podobno smehljaju ... Ta starec se je že skoro pozabil smehljati. Pristopil je bližje k deklici . . . Toda sluge so ga zadržali.
"Poznam te, starec . . . poznam . . . Cesto sme slišala, kako si glasno zdihoval. In za te mi ni hotel povedati nihče — nihče.--"
Draguška je priskočila k njemu.
Nihče ji ni branil.
Molče je stal tudi sam mejni grof, kakor da mu je jeza prešla.
"Severno krono položijo enkrat na tvojo glavo, izbor no bo stala nad tem belim čelom, morje te po zdravi kakor kraljico, iz belih pen ti splete v pozdrav venec, jambori obrovskih ladij se poklonijo v pozdrav svoji