»silil OSREDNJA P.P. 126 KNJIŽNICA Poštnina plačana v gotovini ,,, ... „ Abb. postale i gruppo Lena 150 lir Leto XXXIII. Št. 7 (9615) TRST, nedelja, 9. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» 'juvcu pn Gorenji TrebuSl, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ITALIJANSKO SODSTVO NA VAŽNI PRELOMNICI mhronistične in pompozne ma-nifestacije ob odprtju sodnega eta so vsako leto povod za razpra-v° o hudi krizi, ki jo italijansko lodstvo preživlja že dalj časa. Z naraščanjem kriminala prihajajo namreč iz dneva v dan bolj do iz-raza pomanjkljivosti sodne ureditve » državi. Preobremenjenost sodišč bi mo- ala biti že pred časom alarmni zvonec za parlament, za vlado in e predvsem za sodno oblast in P °P°zoriti, da nekaj ni v redu. es je sicer, da se o reformah govori že zelo dolgo, prav tako pa )e tudi res, da je doslej ostalo sko-Ta 1 vse le pri besedah, če izvzamemo reformo družinskega prava, reformo kaznilniškega ustroja in novi zakon o mamilih, ki so doslej konkretni in še kqr učinkoviti ukrepi v okviru širše prenovitve *?, tva in sodnega ustroja, ki jo 1 a"ianska demokratična javnost Pnčakuje. Leto 1977 bi moralo predstavljati Prelomnico na tem področju. Delno Zato' ker je iz junijskih volitev iz-se nov, bolj demokratičen in bolj napreden parlament, deloma pa tudi zaradi res tragičnega obračuna lan-skega leta, ko je naraščanje kriminala doseglo višek; morda je na sPremembe, ki so sedaj na obzorju, vplivalo tudi dejstvo, da sta ansko leto postala dva sodnika ntvi krvavih atentatov: glavni državni pravdnik dr. Coco v Genovi tn Preiskovalni sodnik dr. Occorsio v Rimu’ Ni torej naključje, da se letošnji Oovori ob otvoritvenih slovesnostih sodnih let po vsej državi bistve-n° razlikujejo od govorov v prejš-niih letih. Letos so sodniki nenado-ugotovili, da so strukture s ka-zrimi razpolagajo, neprimerne, da P°vs°d primanjkuje osebja, da so umude nesprejemljive, da je od Jisoč jetnikov v vseh italijan- skih Zaporih le tretjina obsojenih. ostalih 20 tisoč pa še vedno čaka na Pr°ces. Naravnost neverjetno je, a so žele Ibtos odkrili, da to *sprejemljivo stanje traja že vrsto let. Prav tako ni naključje, da letos v ?0v°rih državnih pravdnikov ni bi- 0 slišati grobih političnih napadov reforme policije, sodstva in kaz- 1 'dc. Se lansko leto so glavni dr-ovni pravdniki — tudi tržaški to- 'dec Pontrelli — svarili pred nežnostjo, ki bi jo predstavljala le-Oalizacija splava; zavračali so novi ,j°n 0 mamilih, ki postavlja črto °aj!tco med prekupčevalci in narko-ani. ki so potrebni zdravljenja in z zapora; nasprotovali so reformi rutinskega prava in še zlasti raz-Porpki; utišali so vsako zahtevo po-lc,je po sindikalnem združevanju — ^ Primer stotnika Margherita je ,°kaz, da so ta svoja stališča tudi zvajali; odločno so zavračali re-°rmo kaznilnic, ki je, vsaj delno, nogočala vključevanje kaznjencev v družbo. Letos vsega tega nismo slišali, le naj bi iskali razloge za to «od-če ne v sodni strukturi umi. Predvsem je treba naglasiti la Višjega s°dnega sveta jeseni iškega leta, ki predstavljajo po-Premik k demokratizaciji Pijanskega sodstva. Z lanskimi nni‘tl'ami i0 začel veljati proporcio-ui sistem, medtem ko je doslej v ^ večinski sistem. Skratka, v efl povojnih letih je usmerjala lavnost Višjega sodnega sveta st1 rea^cionurna skupina Magi-"utura Indipendente, ki so jo vo-* .,n jo še vodijo številni stari . niki iz fašistične dobe. Ti se m°gli, ali bolje, niso se hoteli niso svoje preteklosti in so vztra-1 na stari poti. S proporcionalni-i volitvami je Magistratura indi-ddente sicer ohranila relativno v‘«o. o ne more več sama voditi 1 lega sodnega sveta. Ta organ pa zelo pomemben, saj je pristojen imenovanja sodnikov, za njihove zmestitve in za njihova napredo- n, nl?‘ P° ie izredno pomembno °rožje. JJrufW pomembna sprememba g{ ,njE>ffa leta je dejstvo, da je po-minister za pravosodje dr. Bo-_ v5‘°- Bonifacio, pred leti celo Po Se?.nifc ustavnega sodišča, se o. svetovno - nazorski oprede- iih 1 Verietno ne razlikuje od svo-nik Pohodnikov, je pa prvi sod-tod' ministrstvo za pravd- na16'. se tudi pozna, saj je Bo-v u‘°' ve^rat sam odločal, seveda j °kviru svojih pristojnosti, ven- * je s tem prvi kršil moralna e(a, p0 katerih je minister za posodje v vseh povojnih letih le °nl sklepe Višjega sodnega sve- ta. Bonifacio je proučil vse sklepe in med tistimi, ki jih je zavrnil, je bilo tudi povišanje dr. Pontrellija v predsednika tržaškega prizivnega sodišča. Seveda pa je prav naraščanje kriminala eden izmed glavnih vzrokov za politično umerjene govore državnih pravdnikov. človek ima vtis, kot da so sodniki šele letos odkrili, da niso kos tolikšnemu delu in da potrebujejo nova sredstva za preprečevanje zločinskih dejavnosti in za upravljanje sodstva sploh. Po teh ugotovitvah bi morda lahko rekli, da je končno napočil čas, da se zakonodajna in sodna oblast skupno pogovorita o problemih in poskrbita za reševanje odprtih vprašanj. Dejansko pa to ne drži, kajti poti, ki jima sledita parlament in sodstvo, se razhajata. Parlament je namreč mnenja, da je treba z reformami posodobiti ves sodni ustroj in mu omogočiti uspešno delo, sodniki — in to jasno izhaja iz govorov državnih pravdnikov — pa so mnenja, da je treba poostriti nadzorstvo in represivno nastopiti proti naraščanju kriminala. Morda je tu umestno povedati za kaj pravzaprav gre. In najbolje bomo to obrazložili z nekaterimi primeri. Najznačilnejši je nedvomno primer reforme policije. Demokratične politične sile si prizadevajo, da bi preuredili policijsko službo tako, da bi bolj ustrezala sedanjim zahtevam. Treba je posodobiti strukture in razbremeniti policijske organe administrativnega dela, kot je izdajanje potnih listov, izdajanje licenc in podobno. Poskrbeti je treba za izboljšanje policijskih šol in za učinkovite alarmne naprave v bankah. Končno je treba poskrbeti za boljšo povezavo med policijo in karabinjerji. V odgovor na ta stališča je sodstvo naglasilo, da je treba podaljšati veljavnost zakona Reale, ki dovoljuje policistom nenadzorovano uporabo orožja; še več, povečati bi bilo treba pristoj■ nost policije. Drugi primer je kaznilniška re forma: Leta 1976 je stopil v velja■ vo zakon, ki omogoča izpustitev na svobodo za nekatere jetnike, dovo ljuje jim dopuste, nadzorovano svobodo in «polovično svobodo» (gre za tiste jetnike, ki odhajajo zjutraj redno v službo in se zvečer vračajo v zapor). Prvi meseci izvajanja reforme so dali zelo pozitivne rezultate. Tako so se na primer v naši deželi vsi jetniki redno vrnili v kaznilnice, razen dveh primerov v Vidmu, ko sta se jetnika vrnila z zamudo. Sodstvu pa ta reforma ne ustreza. Hotelo bi strožje, bolje organizirane jetnišnice in dovoljuje si celo namig na zvezo med reformo kaznilnic in naraščanjem begov jetnikov, pa čeprav z dvoumnimi besedami. Tržaško sodstvo, ki je bilo vedno reakcionarno in nazadnjaško, se idealno vključuje v ta koncept. Na volitvah v višji sodni svet je v Furlaniji . Julijski krajini prejela Magistratura indipendente 42 glasov na 95 volivcev, levičarsko Magistratura democratica pa sta volila le dva sodnika, eden v Trstu in eden v Vidmu. Tako politično razmerje se jasno odraža na rezultatih. Morda so najzgovornejši primer procesi proti mladim jugoslovanskim državljanom, ki na Ponterošu zagrešijo kako tatvino. Ukradejo par hlač, pa se znajdejo v zaporu, kjer presedijo dva, tri, štiri mesece. Tržaško sodišče ne pozna pogojne kazni za jugoslovanske tfržavljane, medtem ko se številni tržaški prestopniki, da o fašističnih ne govorimo, znajdejo na začasni svobodi že dan ali dva po aretaciji, ali najkasneje po procesu. To pa morda niti ni tako hudo. Kar najbolj bode v oči je odnos, ki ga imajo sodniki in tudi nekateri zagovorniki prestopnikov iz Jugoslavije. Z njimi ravnajo kot s krvoločnimi zločinci in pogoste so opazke na račun njihove narodnosti, kot če v vsej Italiji ne bi bilo takih zločincev, kakršni so mladi tatiči iz Srbije, črne gore ali tudi iz Slovenije. Pri sodnikih velja načelo, da je ttreba tem ljudem pokazati, da se pri nas ne šalimo, kajti krasti prihajajo v Trst zato, ker imajo v naših zaporih mdio in televizijo, medtem ko jih v domovini čaka prisilno delo» (iz govora tožilca dr. Brenčijo na procesu proti trem mladim Zagrebčanom 20. oktobra 1976), Na eni strani tak delovni elan, na drugi strani pa zavlačevanje v nedogled, ko gre za drugačne preiska-BOJAN BREZIGAR (Nadaljevanje na zadnji strani) ZAKLJUČENO ZASEDANJE DELEGATOV KRAJEVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Odločna obramba sindikalne avtonomije in zavrnitev čelnega spopada z vlado Enotnost delavskega gibanja je najbolj učinkovito orožje za dosego nove razvojne gospodarske politike - Smernice za pogajanja z vlado in industrijci RIM, 8. — Dva tisoč delegatov krajevnih sindikalnih organizacij zbranih v Rimu je po dv odnevni razpravi o poročilu glavnega tajnika UIL Benvenuta, ki ga je podal v imenu vodstva sindikalne federacije, skoraj soglasno odobrilo zaključno resolucijo, ki se v bistvu sklicuje na osnovne dele Benvenutovega poročila in potrjuje enotnost delavskega gibanja v sedanjem resnem gospodarskem in socialnem položaju v Italiji. Samo 76 delegatov je glasovalo proti, 15 pa se jih Je vzdržalo. Resolucija ostro kritizira vladno politiko in zahteva korenite spremembe gospodarske politike, da se pridružijo boju proti inflaciji tudi učinkovite pobude proti gospodarskemu nazadovanju, za gospodarski razvoj, zaposlitev, naložbe in razvoj Juga. .Osnovni del vloge sindikalnega gibanja — pravi resolucija — je nepopustljiva obramba sindikalne iiiMiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiii Sprememba zakona o imenih v Španiji Tiskovne agencije so sporočile iz Madrida, da bodo lahko od ponedeljka, 10. januarja dalje, vsi Španci vpisani v anagrafskih u-radih s svojim izvirnim imenom, v katerem koli od številnih jezikov, ki jih govorijo v španski državi, in ne več samo v kastiljskem. Sprememba starega člena zakona o anagrafskih uradih, oziroma Imenih predvideva, da lahko vsi tisti, ki so morali vpisati svoje o-troke z imeni v kastiljskem jeziku, dosežejo spremembo brezplačno. Skoraj neverjetno se zdi, a je resnično, da prihaja prav iz Španije, kjer je na oblasti še vedno skrajno desničarska Suarezova vlada, takšen primer občutljivosti za pravico slehernega državljana ne-glede na njegovo narodnost, do lastnega Izvirnega imena, ki mu je bilo nasilno spremenjeno s fašističnim raznarodovalnim zakonom na škodo pripadnikov raznih narodov, ki živijo na pirenejskem polotoku. Sprememba tega zakonskega člena seveda še zdaleč ni dovolj, da bi lahko dajali Suarezovo vlado komurkoli za zgled demokratičnosti, vendar ne moremo mimo ugotovitve, da Je tak korak naredila v razmeroma kratkem času po diktatorjevi smrti, medtem ko smo morali Slovenci v demokratični italijanski republiki še dolgo po padcu fašizma čakati na takšno možnost in moramo tudi še danes vlagati prošnje in dokazila za povrnitev naših izvirnih imen, ki nam jih je fašizem nasilno poitalijančil, namesto da bi bilo to urejeno povsem avtomatično, kot bi bilo prav in demokratično. avtonomije, pogodbene moči in odločno nasprotovanje kateremu koli ukrepu, ki bi to avtonomijo omejeval, zlasti pa še proti kateremu koli zakonodajnemu posegu, ki bi spremenil svobodno sklenjene sindikalne pogodbe. Resolucija nadalje ugotavlja, da je treba dati pobudo in uskladiti najširše in najbolj učinkovite pobude boja delavcev za dosego o-menjenjji ciljev, s postavitvijo vlade in delodajalcev pred lastnimi odgovornostmi. Zato skupščina meni, da je .odločujočega pomena, da se osredotočijo odnosi z vlado na stvarna vprašanja, kot so na primer Jug, preusmeritev industrije in preureditev podjetij z državno udeležbo, kmetijstvo, gradnja ljudskih stanovanj in obnova Furlanije, ter spodbuditi soočenje o teh vprašanjih v parlamentu*. Ob zaključku resolucija pravi, da bo začrtana sindikalna politika na skupščini predočena političnim strankam «da se skupno prouči možnost in potreba po spremembi gospodarske politike, kot to zahteva obstoječi položaj*. Kdor je pričakoval, da bo prišlo na skupščini do razdvojenih stališč in kritike osnovne sindikalne politike vodstva federacije, je ostal razočaran. Vsi govorniki so v razpravi odločno poudarili nujnost po enotnosti delavskega gibanja v,^ vseh pobudah in v izvajanju sindi- ^ kalne strategije, ki je bila nakazana v poročilu Benvenuta. Važno je poudariti, da so predstavniki vseh treh sindikalnih zvez ugotovili, da bi bila politika čelnega spopada z vlado v sedanjem položaju škodljiva za delavsko gibanje, ko se odpira možnost uspešnega boja za spremembo gospodarske politike v državi, z zagotovitvijo delavskih mest in ustvarjanjem pogojev za večjo zaposlitev takoj po izhodu iz krize. V tem okviru so govorniki dali veliko važnost prihodnjim pogajanjem s Confin-dustrio in z vlado. Namestnik glavnega tajnika CISL Macario je izjavil, da so vsi delavci prepričani, da je treba preprečiti čelni spopad, ki lahko pripelje do predčasnih volitev in zamrzne sedanji položaj, z vsemi hudimi posledicami za delavsko gibanje. Menil je, da bodo prihodnji trije meseci odločujoči za italijansko gospodarsko politiko. Glavni tajnik CGIL Lama je o-pozoril, da je sedaj v igri globoka sprememba gospodarske in socialne politike, sprememba vseh struktur italijanskega gospodarstva za dosego bolj pravične družbe. «Ta cilj je tako velik, da ga ni mogoče izbojevati brez velikih žrtev in trdih bojev*. Glede vladne gospodarske politike, ki jo sindikati odločno kritizirajo, objavlja republikansko glasilo jutri uvodnik, ki ga pripisujejo La Malfi, v katerem se republikanci sprašujejo kaj mora narediti stranka, če ni mogoče več obvladovati sedanje krize? V Rimu tolmačijo to ugotovitev kot ultima-tum La Malfe Andreottijevi vladi, .ki ji republikanci očitajo, da je preveč .popustljiva do sindikatov, ki vodijo politiko za uničenje proizvajalnega sistema, da se preprečijo nove naložbe in poveča število brezposelnih*, (sl.) V torek ne izide noben dnevnik RIM, 8. — V ponedeljek bodo tiskarski delavci stavkali ves dan, tako da v torek ne bo izšel noben dnevnik. Stavka je bila napovedana v okviru boja za obnovitev delovne pogodbe, po razbitju pogajanj z založniki. V tem okviru je bila danes v Rimu tiskovna konferenca voditeljev sindikatov tiskarjev, ki so obrazložili vzroke stavke in poudarili, da so se pogajanja razbila kljub pripravljenosti delavcev po omejitvi nekaterih dohodkov za zmanjšanje cene dela. Največji spor je nastal o-krog ponedeljkove številke, ki se tiska ob nedeljah. ' Zaradi napovedane vsedržavne stavke tiskarskih delavcev v ponedeljek, tudi Primorski dnevnik v torek ne bo izšel. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo zato izšla v sredo, 12. januarja. DELEGACIJA JUGOSLOVANSKE SKUPŠČINE V INDIJI Indira Gandhi in Gligorov o delovanju neuvrščenih Izmenjava mnenj o ministrskem zasedanju koordinacijskega odbora neuvrščenih držav marca v Novem Delhiju • Pomoč prizadetim zaradi podražitve nafte NOVI DELHI, 8. - Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je danes sprejela predsednika jugoslovanske skupščine Kira Gligorova, ki vodi skupščinsko delegacijo na obisku v Indiji. V zelo prijateljskem pogovoru, ki je trajal dobro uro, sta Gandhijeva in Gligorov izmenjala mnenja o razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Indijo ter o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Tanjug poroča, da je predsednik jugoslovanske skupščine izročil indijski ministrski predsednici ustno poslanico predsednika Tita, v kateri je izraženo zadovoljstvo nad rezultati, ki jih je Indija dosegla lani, in v kateri Tito daje podporo prizadevanjem Irdire Gandhi na notranjem in mednarodnem prizorišču. Predsednica indijske vlade je ob tej priložnosti izrazila občudovanje predsednika Tita in iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiininiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiM CARTER NAPOVEDUJE POSVETOVANJA Z ZAVEZNIKI PODPREDSEDNIK ZDA MONDALE BO OBISKAL ZAHODNO EVROPO Ohiskal bo ZR Nemčijo, Anglijo, Francijo, Belgijo in Japonsko Novi veleposlanik v Rimu Gardner obljublja Italiji kredite in izjavlja, da se Carter ne bo vmešaval v notranje zadeve WASHINGTON, 8. — Jimmy Caijter je v bistvu že pripravil s svojimi dvanajstimi ministri o-snutke vladnega programa gleda gospodarstva. Na prvem mestu je boj proti brezposelnosti, ki je dosegla v ZDA osem milijonov ljudi. Poleg tega pa je Carter sporočil, da bo takoj po umestitvi 20. januarja, poslal svojega podpredsednika Walterja Mondaleja v Evropo in na Japonsko, da skupaj z zavezniki prouči osnovne smernice ameriške zunanje politike glede Bližnjega vzhoda, svetovnega gospodarstva, naftne krize itd. Mondale bo tako konec januarja odpotoval v Zahodno Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, v Belgijo in na Japonsko. Carter do podpredsednikovo potovanje pripravil s telefonskimi pogovori s Schmidtom, Giscard D’Estaingom, Callaghanom in Fukudo. Razumljivo je, da vlada za to potovanje veliko zanimanje, saj je Hilli MIII UMI •IIMIHIIIIitllltllllll Hilli ||||l||||||fUi||i|„||„||„|„||,„||||||||||||||||||||m||||t|||||||||||t|||||||||„|„|||||,t|||||||||a|||||||||||||||||||||||||||||||||)||||||||||||j|g POZIV 243 IZOBRAŽENCEV IN VODITELJEV KPt IZ DUBČKOVIH ČASOV Polemike v ČSSR po izjavi «Charta 77» Solidarnost francoskih in italijanskih komunistov * Oster nastop «Rude prava* PRAGA, 8. — Kako je mogoče, da češkoslovaški režim, ki je nastal po sovjetski zasedbi leta 1968 in zatrtju nadobudne tpraške pomladi!», ni znal razumeti, kaj se je novega ustvarilo v Evropi po helsinški konferenci o sodelovanju in varnosti in po berlinski konferenci evropskih komunističnih partij? Tako se, čeprav samo retorično in skeptično sprašuje skupina izobražencev in komunistov, lej je zavzemala vodilne vloge v Dubč-kovih časih. Ta skupina je sedaj sklenila stopiti v javnosti z dokumentom. ki ga je naslovila cCharta 77» in v katerem poudarja pravico, da kritično prispeva k dozorevanju novih teženj v češkoslovaški družbi. *Charto 77» je podpisalo 243 izobražencev, ki jo nameravajo razmnožiti in razdeliti javnosti, katero pozivajo k solidarnosti. Dokumenta češkoslovaški tisk ni objavil, pač pa je «Rude pravo» posvarilo pisatelje in bivše partijske funkcionarje, podpisnike dokumenta, naj se pazijo, češ da xne bomo trpeli zaviranja naše socialistične izgradnje», posebno še. če se nasprotniki (imenuje jih renegate in sioniste) «postavljajo onkraj zakona». Kaj pravzaprav zahtevajo predstavniki skupine rCharta 77»? Predvsem pozivajo vlado in parlament, naj spoštujeta načela re- publiške ustave in vse človekove svoboščine, kakor so definirane v zaključnem aktu helsinške konference in dokumentu berlinske konference komunističnih partij. Nadalje vabijo vlado na konstruktiven dialog, da bi skupaj našli rešitev problemov, ki nastajajo z zatiranjem državljanskih svoboščin. Dokument so. med drugimi, podpisali bivši zunanji minister Jirf Ha jek, bivši ravnatelj partijske šole Milan Hubi, bivši predsednik ljudske fronte Frantisek Kriegl, pisatelji Ludvik Vaculik, Pavel Kohout in Vaclav Havel. Izjava *Charta 77» je naletela na razumevanje in solidarnost mi na-' prednik silah zahodne Evrope, predvsem francoski in italijanski komunistični partiji. Glasilo KPF «Humanitč» je dokument objavilo, medtem ko je glasilo KPl *Uni-ta» še enkrat ostro polemiziralo z tRude pravo» in še enkrat pou-. darja stališče, da «po globokih razkolih in odstranitvi desetin tovarišev z vodilnih mest, po Čistki v sami partiji, poudarjamo, da je mogoče rešiti problem Češkoslovaške samo s postopnim ozdravljanjem poprejšnjih ločitev na osnovi spoštovanja jamstev osebne svobode in pravice vsakega državljana, da svobodno izrazi svoje mnenje. Na to smo opozorili povsod, kjer je bilo potrebno.» Preiskava o uboju jug. konzula Zdovca v Frankfurtu BONN, 8. — Zahodnonemški zvezni kriminalistični urad v Wies-badnu je sporočil, da posebna komisija, ki raziskuje uboj jugoslovanskega konzula v Frankfurtu Edvina Zdovca, nadaljuje delo in da ni razlogov, da bi imeli njeno delo za brezizhodno. Sporočilo o tem objavlja današnji .Frankfurter Rundschau*, ki je te dni — sklicujoč se na podatke iz državnega tožilstva v Karlsruheju in policije v Stuttgartu — pisal, da v teh dveh mestih poteka preiskava o delovanju ustaške emigracije. Aretacijo nekega 26-letnega jugoslovanskega emigranta je ta list povezal s preiskavo o uboju konzula Zdovca, česar v krogih zveznega kriminalističnega urada niso potrdili. .Frankfurter Rundschau* danes piše, da se medtem v zvezi z ubojem Zdovca in aretiranim emigrantom, ki je zaprt v dobro zavarovani ječi Stamennheim v Stuttgartu, niso pojavili nobeni nori elementi. prvič, da se ZDA v okviru pojmovanja zavezništev na enakopravni ravni, posvetuje z eivropskimi državniki tudi glede vprašanj kot so naftna kriza, Bližnji vzhod ali Ciper. Pač pa je prav tako zanimivo, da Carter ni vključil v okvir Mondale jeve evropske turneje' tudi obisk v Italiji, ki se tako v očeh Presegli smo cilj: 50 milijonov za Beneško Slovenijo V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli: 50.093.376 lir in 25.250 N-din S prispevki, ki smo jih prejeli v tem tednu za pomoč prizadetim zaradi potresa v Beneški Sloveniji, smo dosegli in presegli skupni znesek 50 milijonov lir. S tem smo dosegli cilj, ki smo si ga zastavili na začetku naše nabiralne akcije. Razume se! da bomo tudi poslej z veseljem sprejeli vsako nadaljnjo pomoč v denarju za hudo prizadeto prebivalstvo beneških ' vasi. Vsem, ki so se doslej odzvali naši akciji in s tem izpričali svojo človekoljubnost -in sočustvovanje z našimi rojaki v Beneški Sloveniji in v Reziji, prisrčna hvala! Odboru za Beneško Slovenijo, ki ima svoj sede# v Čedadu, smo doslej — kot smo že poročali — izročili v dveh nakazilih 40 milijonov lir. Preostali znesek bomo izročili v teh dneh, darovalce pa bomo čimprej tudi seznanili s tem, kako je Odbor za Beneško Slovenijo ta sredstva uporabil. Uredništvo ZDA predstavlja kot nekoliko marij vredna zaveznica. Vtis skuša popraviti novi ameriški veleposlanik Gardner, ki je v intervjuju dejal, da bodo ZDAy «pomagale Italiji*. Kako? Pred-' vsem z reševanjem lastnih gospo darskih problemov, kar bo odpiralo tržišče ZDA tudi večji količini izdelkov iz evropskih držav. Na dalje z reševanjem sredozemskih kriz in naftne krize, kar bo bla godejno vplivalo na italijansko gospodarstvo. Končno pa z denarnimi podporami za kritje deficitov v plačilnih bilancah s tujino. Vsekakor, je poudaril Gardner se ZDA ne marajo vmešavati v notranje zadeve zavezniških držav. (st.s.) Proslava dražgoške bitke ŠKOFJA LOKA, 8. - .Petintrideset let je minilo od velike dražgoške bitke, v kateri so partizani v popolnoma neenakopravnem boju zadali Nemcem vrsto vojaških in moralnih udarcev. Prav zaradi teh dogodkov je sovražnik odložil svoje zločinske načrte o preseljevanju prebivalstva in drugih č-krepih, da bi Slovenijo priključil tretjemu rajhu, pozneje pa jih sploh ni mogel uresničiti.* To je med drugim izjavil predsednik občinske skupščine Tone Polajnar, ko je govoril na današnji proslavi občinskega praznika Škofje Loke, ki ga praznujejo v spomin na legendarni boj partizanov v Dražgošah. Zaključna slovesnost pa bo jutri. Na njej bo govoril pokrovitelj letošnjega praznovanja, tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. upanje, da bo v prihodnjih mesecih lahko obiskala Jugoslavijo. Kiro Gligorov in Indira Gandhi sta izmenjala tudi mnenja o ministrskem zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, ki bo v drugi polovici marca v Novem Delhiju. Obe strani pričakujeta, da se bo tudi na tem sestanku znova uveljavila enotnost neuvrščenih držav in da bodo storili korak naprej pri uresničevanju sklepov pete vrhunske konference neuvrščenih, ki je bila lani v Colombu. V pogovorih so posebej poudarili potrebo po ohranitvi e-notnosti neuvrščenih glede na poskuse nekaterih, da bi jo spodkopali. Opozorili so tudi, da se mora razširiti gospodarsko in drugo sodelovanje neuvrščenih držav in aktivirati posebni sklad za pom č gospodarsko manj razvitim državam neuvrščenega gibanja in tudi tistim med njimi, ki jih je najbolj prizadela nedavna podražitev nafte. Obe strani sta se v pogovorih strinjali z ugotovitvijo, da morajo neuvrščene države pomagati pri iskanju rešitve za krizo na Bližnjem vzhodu. Brez pomoči palestinskemu osvobodilnemu gibanju, da bo uresničilo svoje nacionalne težnje in brez rešitve palestinskega vprašanja je težko pričakovati trajen mir na Bližnjem vzhodu, je bilo rečeno v pogovorih. Gligorov in Gandhijeva sta razpravljala tudi o letošnjem beograjskem sestanku o evropski var-posti -in -sodelovanju in v zvezi s tem o prizadevanju Jugoslavije, da bi dobilo popuščanje napetosti čimbolj trdne temelje. Izmenjava mnenj je zajela tudi razmere v tem delu Azije, zlasti pa je bil govor o odnosih Indiie s sosednimi državami in o njenih prizadevaniih, da bi izoblikovrla kar najboljše možnosti za sodelovanje z njimi, (v.b.) Štirje rudarji mrtvi v velenjskem rudniku VELENJE, 8. — V rudniku lignita v Velenju se je danes ob 8/10 pripetila huda nesreča, ki je terjala življenja štirih rudarjev, šest pa jih je bilo huje ranjenih. Nesrečo je povzročil nenaden vdor plina v jašek, v katerem je tedaj delalo deset rudarjev. Na kraju nesreče so umrli rudarji Vlado Brajar, Stane Rajh, Alojz Pušnik in Vlado Dijanuš. Preiskava se je že začela, vendar njeni izsledki razumljivo še niso znani. Kolektivu velenjskega premogovnika so ob današnji nesreči poslali izraze sožalja Edvard Kardelj, Sergej Kraigher, Andrej Marinc, France Popit, slovenski sindikati idr. €iiiiiiiiMMiiiail|iIIiiiMi„, 'HHHimMimilHiiiun.,m, muhi OB PRVI OBLETNICI SMRTI CUENLAJA Zahteva po rehabilitaciji Hsiao-pinjja na Kitajskem Ljudske svečanosti na pekinškem trgu Tien An Men PEKING, 8. — To, kar je bilo nemogoče pred enim letom, se dogaja tokrat ob udeležbi ogromne večdesettisočglave množice, ki se je zgrnila na glavni mestni trg Tien An Men za komemoracijo pokojnega čuenlaja. Kitajski premier .je namreč umrl pred letom dni in je tedaj, do sedanjih kitajskih verzijah, .šanghajska* klika ultraradikalcev Čang Cingove .bojkotirala* pogrebne svečanosti in tako preprečila, da bi kitajsko ljudstvo počastilo pokojnika, kakor bi bilo prav. še več, .šanghai-ska skupina* je obdolžena, da je celo sprovocirala incidente na i-stem trgu, da bi tako prisilila k odstopu namenjenega Čuenlajeve-ga naslednika — Teng Hsiao-pin ga. Množica celo vzklika Teng Hsiao-pingu in glasno zahteva, naj CK KPK i Hua Kuo-fengom na čelu .vrne tovariša Tenga k svojemu delu*, da «se bodo srca Kitajcev pomirila*. Mnogi sodijo, da je odkrita zahteva, ki prihaja do izraza, zaenkrat samo preko .dazebaov* de janski propagandistični manever vodilne skupine v kitajski partiji, ki išče načina, kako bi Teng Hsiao-pdnga, katerega kritika je bila do pred kratkim obvezna, rehabilitirali in tako tretjič povzdignili v sam kitajski politični vrh. Teng je v svojem življenju bil že tajnik partije, vendar so ga med kulturno revolucijo kritizirali in odstranili ter zasramotili. Pozneje ga je Čuenlaj rehabilitiral in imenoval za podpredsednika vlade. Ko .je ču zbolel ga je Teng zamenjal in nadomeščal v vladi, ob Čuenlajevi smrti pa so bili vsi prepričani, da bo Teng novi premier. Sedaj pa .dazebao* trdijo, da je edina napaka Teng Hsiao-pinga ta, da ni znal v zadostni meri mobilizirati Kitajcev proti .šanghaj-ski kliki*. Komentatorji se sprašujejo tudi, čemu vztrajanje demonstrantov pri geslih, ki terjajo za .šanghajsko četverico* deset tisoč smrtnih kazni*. Na Kitajskem niso nasprotnikov nikoli fizično u-bijali. pač pa izolirali. Morda pa se novo kitajsko vodstvo vendarle sprašuje, kako naj jih kaznuje. Gotovo je, da so zaprti, kaj bo zni njimi pa bo povedal nadaljnji 1 razvoj, (st.s.) k DOKUMENT TAJNIŠTtV OBEH DELAVSKIH STRANK V NABREŽINI Poziv KPI in PSI demokratičnim silam za sodelovanje v upravljanju občine Še vedno veljaven predlog o odprti upravi - KD, PSD! in SSk vabljene na posvetovanje Tajništvi KPI in PSI devinsko -nabreiinske občine, ki sta se sestali 17. dec. 1976, sta proučili vprašanja, s katerimi se ukvarja občinska uprava, ki je nastala v avgustu 1975, ter sta ocenili politične perspektive bodočih mesecev predvsem v zvezi z bližnjim glasovanjem o proračunu za leto 1977. Ob zaključku seje je bil odobren sledeči dokument, ki sta ga podpisala sekcijska tajnika V. Caldi (PSI) in G. Depangher (KPI). «V avgustu 1975 sta KPI in PSI sestavila novo upravo. Po prvih mesecih upravljanja je odbor pričel razvijati svojo dejavnost z iskanjem dialoga z demokratičnimi stranicami v občinskem svetu in s prebivalstvom. Obenem so bili proučeni in in rešeni problemi v zvezi s socialnimi storitvami, ki niso zahtevali nezmogljivih stroškov. Pozitivna je bila konfrontacija glede proračuna za 1976, ki je bil odobren z odgovornim glasovanjem Slovenske skupnosti in z letnim programom, za katerega so se izrekle vse demokratične sile. V tej smeri je uprava nadaljevala svoje delo z vztrajnim iskanjem odnosov in prispevkov strank demokratične opozicije. Priznati je treba, da v mnogih primerih so te sile konstruktivno pripomogle, da so bili številni sklepi odobreni z o-gromno večino. Vztrajno prizadevanje levičarskih upraviteljev, ki je obrodilo vidne uspehe, kot so decentralizacija, zdravstvene storitve, pričetek nekaterih šolski! gradbenih pobud, mora kljub temu računati z objektivnimi trenutnimi težavami, kot so številna aktualna vprašanja in pa dejanska finančna razpoložljivost. Obstaja vsekakor politična volja spoprijeti se s temi vprašanji, s posebno prednost1 jo, ki jo KPI in PSI nakazujeta v pripravi načrta ljudskih gradenj, v preosnovi javnih prevozov in v splošnem pregledu storitev, kar bi ustrezalo dejanskim ljudskim zahtevam in bilo obenem v skladu z naj večjo štednjo. Izredno težavno nalogo predstavlja upravi odklon posojil in okrnitev kritja primanjkljaja za proračun 1976 s strani notranjega ministrstva. Upoštevajoč sedanje stanje, KPI in PSI devinsko - nabrežinske občine menita, da je predlog o odprti upravi, ki sta ga postavili pred več kot enim letom, in večkrat po- novili, še vedno veljaven za vse demokratične sile občinskega sveta. S tem namenom predlagata Socialdemokratski stranki, Slovenski skupnosti in Krščanski demokraciji, naj objektivno presodijo in ocenijo občinska vprašanja; to naj privede razpoložljive demokratične stranke v neposredno sodelovanje pri upravljanju, z okritim namenom, da se doseže sporazum, kot ga nalagata finančno stanje in splošna gospodarska kriza, v korist vsega prebivalstva. Končno predlagata naj se prične dvostransko in skupno posvetovanje po predhodnem dogovoru*. • Jutri, ob 20.30 se bo v občinski izpostavi na Opčinah sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras. Skupno s predstavniki koordinacijskega odbora kraških vasi bo obravnavala urbanistična vprašanja Krasa. razna NAKAZILA DEŽELNE UPRAVE 4,5 milijarde lir za razvoj šolstva Deželna uprava je nakazala 4,5 milijarde lir v razdobju 1976 - 1995 za gradnjo novjh šol, za izboljšanje in ureditev obstoječih šolskih poslopij ter za nabavo ustrezne opreme. V poštev pridejo šole vseh vrst in sopenj, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol ter šol s posebno u-smeritvijo. Nakazilo velja tudi za infrastrukture, potrebne za izvajanje tako imenovanih integrativnih dejavnosti v šolstvu. PO ZAGOTOVILIH KOMISARJA PRI TRGOVINSKI ZBORNICI Tudi pri nas bodo volitve komisije za seznam kmetijskih podjetnikov Prošnjo za udeležbo na volitvah bo treba predložiti do 16. marca Urad komisarja za pripravo pokrajinskega volilnega seznama kmetijskih podjetnikov nam je poslal v objavo tiskovno poročilo, v katerem med drugim pravi, da je v teku preliminarna faza za izvajanje deželnega zakona štev. 10 iz leta 1972, ki predvideva uvedbo uradnega seznama kmetijskih podjetnikov v naši deželi. Podobno kot v drugih štirih pokrajinah naše dežele, pravi poročilo, so tudi v tržaški pokrajini v teku operacije za izvolitev pokrajinske komisije, ki bo morala nadzorovati omenjeni seznam. Komisijo bo sestavljalo dvajset članov, od katerih bo devet izvoljenih neposredno od vpisanih v seznam. Od teh devet članov bo sedem zastopalo neposredne obdelovalce, eden spolovinarje in eden upravitelje. Komisar, ki so mu bile poverjene Volilne operacije in katerega urad je pri tržaški trgovinski zbornici (Trg della Borsa 14 — tel. 60-445) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Združenje ARCI predlaga korenito preosnovo občinskih rekreatorijev Rekreatoriji naj bi postali rajonski socialni centri, ki naj bi služili potrebam vsega prebivalstva Kako ohraniti in razvijati vrednote ljudske kulture in tradicije, kako uporabiti, organizirati in obogatiti prosti čas, kako pogojevati čim širšo soudeležbo ljudstva pri kul turnem ustvarjanju in doseči čim večjo družbeno kulturno osveščenost, ki je lahko bistven mobilizacijski moment na poti demokratizacije družbenega življenja in,stvarnih družbenih sprememb? To je le nekaj osnovnih vprašanj, na katera bo moralo napredno kultumo-pro-svetno gibanje v Italiji odgovoriti. Prvi konkreten odgovor prihaja na krajevni ravni s strani pokrajinskega odbora ARCI (Italijansko - rekreacijsko združenje) ki je priredil včeraj na svojem sedežu v Ul. del Toro tiskovno konferenco in na njej predstavil tržaškemu tisku zanimiv dokument, tiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiitmniiiiiimiiiiniiiiMiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiii Za Morebitno sodelovanje pri upravljanju 00 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovei. V spomin na Maria Cibica daruje Drago Cibic 10.000 lir za Kulturni dom- Prosek-Kontovei. Namesto cvetja na grob Metoda Maverja darujeta Olga Pečenik in Alma z družino 6.000 lir za Dorfi handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Janka Rebule daruje Justa Stubelj 2.000 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na Jožefa Gravnerja daruje družina Duic 10.000 lir za Glasbeno matico. Ob 5. obletnici smrti dr'age mame Olge daruje sin Adriano Maver 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Pepke Antoni por. Fiuman darujejo Sergio Zotti 3.000. Ida Purič 5.000, Mara Lukša vd. Bogateč 5.000 in Marica Rebula 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Dominika Štreklja darujeta Ivan in Pepka Černjava iz Gabrovca 5.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Josipine Kocjančič daruje Argia Mahnič 5.000 lir za PD V. Vodnik. V spomin na mamo Josipino Kocjančič darujejo družine Ladija, Brune, Danila in Albine Kocjančič 30.000 lir za pevski zbor V. Vodnik. V počastitev spomina Josipa Praš-lja darujejo Aleksij Škrl 2.000, Livio Albi 2.000, Franco 5.000, Karlo Pertot (7) 2.000, Miro Prašel 1.000, Karlo Danev (20) 2.000, Drago Danev (Kogo) 2.000, Rihard Kapun 2.000, Miro (Barkovlje) 2.000, Pino 2.000. Darijo Starc ■ (Čada) 5.000, Bruno DVA OSEMDESETLETNIKA Anton Ota gg$[ “ 'u",i"ski rro"“ ,n ' Ko je bil star 24 let se je poročil z domačinko Zofijo 2obec, ki mu je v zakonu povila štiri otroke, od katerih sta še dva živa; . Za časa NOB je tudi današnji-slavljenec pomagal in prispeval za našo stvar. Čeprav nosi Anton že osem križev je še vedno zdrav in čil ter vedno kaj dela. Žal mu je za njive, ki so mu jih pred leti razlastili, kajti prav na mestu, kjer stoji danes tovarna VM je imel Ota vinograd in je bil ponosen na pridelek. Obdeluje še malo zemlje in tudi trte ima, tako da za družino in prijatelje kozarček pristne domače kapljice v njegovi hiši ne manjka. Od vsega začetka je današnji slavljenec zvest naročnik in čitatelj našega-dnevnika. Čestitkam hčere Jolande, sina Maria ter vseh sorodnikov in znancev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi bil še dolgo let vedno tako zdrav in vesel kot je danes. Jutri bo na štev. 48 v Boljuncu prav gotovo lepo in prijetno, kajti oče Anton ali »Toni od Pape* kot mu pravijo domačini, slavi svoj 80. rojstni dan. Anton Ota se je rodil .10. januarja 1897. šolo je obiskoval in tudi dokončal še v stari stavbi v župnišču, nato se je moral oprijeti dela na domači kmetiji ter postal dober in priden kmet. Omeniti moramo, da je bil Anton že v mladih letih pevec tako v cerkvenem zboru kot v zboru prosvetnega društva »F. Prešeren*. Za svoje požrtvovalno delo pa prosvetnem polju je pred leti prejel zlato Gallusovo značko, ki jo hrani kot svetinjo. Slavljenec, ima pravi družinski muzejček ter hrani še veliko drugih starih predmetov ter dobro pozna vaško zgodovino. Leta 1915 je moral kot osemnajstletni mladenič v vojno, katero je ANTON OTA iz Boljunca slavi jutri SO. rojstni dan. Hči z možem mu iskreno čestita in mu želi še mnogo zdravih let. aiiiiiiiiiiiiHiiiuuiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiitiiiiitiiiifiiiiMinniiMimiiiiiii ŠE JUTRI VPISOVANJE ZA NAŠ IZLET V starosti komaj 51 let je na Silvestrovo zatisnila svoje trudne oči Pepka Antoni por. Fiuman iz Gabrovca, ki sedaj počiva na pro-seškem pokopališču. Pokojnica je kol najmlajša hči delala na domači kmetiji, občasno pa je bila zaposlena pri raznih dru žirrah kot hišna pomočnica. Še kot mladenka pa je leta 1948 obolela za revmatično vročino in ker tedaj Vpisovanje za naš letošnji tradicion ki izlet, ki bo šel tokrat po Jugoslaviji, se je nadaljevalo tudi včeraj popoldne, ko sc je v prostorih uprave našega dnevnika na novo vpisalo 73 naročnikov in č!tateljev našega dnevnika. Tako je do sedaj vpisanih skupaj 405 izletnikov, kar pomeni, da je na razpolago še 45 prostorov. Kdor sc še želi vpisati, lahko to stori jutri, v poned. od 9. do 13. ure, ko se bo vpisovanje zaključilo Anton Pečar Te dni je Anton Pečar iz Lonjer-ja slavil svojo 80-letnico, rodil se je namreč 4. januarja 1897 , pri »Vančnih*. Ljudsko šolo je obiskoval na Kati nar i in jo dokončal v mestu. Po končani šoli se je izučil za tesarja in dolgo let opravljal ta poklic, tako v Trstu in okolici, kot tudi v Gorici. Prav v Gorici, kjer je nekaj let delal, se je spoznal z Ivanko Komel in se leta 1922 z n in nnrnčil V mladih letih .ie Anton bil član domačega prosvetnega društva »Zastava* medtem ko .je po prvi svetovni vojni bil' med ustanovitelji »Ljudskega odra* in več let z veli ko vnemo in požrtvovalnostjo deloval kot odbornik, večkrat pa je nastopil v raznih igrah. Prvo svetovno vojno je Anton preživel v Galiciji, kot ujetnik je- moral delati v rudniku, po končani vojni pa se je srečno vrnil v svojo rodno vas. Med zadnjo to j no Da je Anton, kot vsa njegova družina, veliko delal in pomagal narodnoo svobodilnemu gibanju. S svojim poklicem je Anton veliko pripomogel pri gradnji dvorane na stadionu «1. maj*, kot tudi pri gradnji Kulturnega doma. Od leta 1969 uživa zasluženi pokoj. Osem let je, odkar mu je umrla po 47 le tih skupnega življenja žena Ivanka pred dvema letoma pa je umrl'edini sin Sergij. Anton Pečar je od vsega začetka zvest čitatelj našega dnevnika. Čestitkam vnukov ter vseh sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in mu želimo še vrsto srečnih in zdravih let. Mali oglasi IjkKI.I VIKrill.lO vas valil, Ua uoi-ščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. imamo tudi rabljene 500 68. 70, 850 coupe 69, 12? 71. 75. 128 71. 72. o-pel 1000 71. 1300 66. 124 69. simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71, 124 coupe 69. Obiščite nas 0 Ul. Giulia 10. UVOZNO IZVOZNO podjetje sprejme v službo uradniško praktikantko po možnosti 1. dovršeno trgovsko ali podobno šolo. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Impex» »CITROEN« — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov - Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija « Cono3cersi ». Ul. Pellicce-rie 6, Videm — odprto, ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65 923. NA KRASU najamem hišico ali krneč, ko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tel. 7559J6. ITALIJANSKA DRUŽINA v Nemčiji išče kuharico — hišno pomočnico. Devetmesečno delo, platane socialne dajatve, 260.000 lir mesečno. Telefonirajte Sulh A. 040/200331. DRUŠTVENA GOSTILNA na Proseku razpisuje natečaj za novega gostilničarja. Prošnje sprejema odbor društva do vključno 3. februarja 1977. P PA M M ŽELEZNINA 34010 Dom jo 132 - Trst (industrijska cona) Tel. 824-979 Specializiran tehnični servis za popravila pralnih in pomivalnih strojev — hladilnikov — štedilnikov TELEFON : 763 663 Ul. Molino a Vento 10 B TRST HRANILNICA IN POSOJILNICA " NA OPČINAH RAZPISUJE NATEČAJ ZA DVA USLUŽBENCA 1. KATEGORIJE Pogoji za pripustitev k natečaju: 1. Diploma slovenskega trgovskega tehničnega zavoda; 2. Opravljeni vojaški rok; 3. Starost ne preko 30. leta. Prošnje s priloženo kopijo diplome, je treba predložiti najkasneje do 15. januarja 1977. NAVIGAZIONE ALTO ADRIATICO S p A. TRST - Ul. F. Venezian 2 - Tel. 75-06-16 - 60-273 r2a; 8H9K Odhod: Urnik veljaven od 1. januarja 1977 M/n «EDRA» Pon. Torek Sreda Petek Sob. Ned. Trst od. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 Koper pr. 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 Izola pr. 9.20 9.20 — — 9.20 9.20 Piran pr. 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 Umag pr. 10.35 10.35 10.35 — 10.35 10.35 Novigrad pr. — — 11.25 . — — Pulj ' pr. — 13.20 — 13.00 — — Povratek: Pulj ' ■ od. — 14.30 — 15.00 — Novigrad ‘od. — — 14.10 — — — Umag od. 15.00 17.20 15.00 — 15.00 15.00 Piran od. 15.50 18.15 15.50 18.15 15.50 15.50 ' Izola od. 16.20 18.45 — ' ' —- ' 16.20 16.20 Koper od. 17.00 19.25 17.00 19.25 17.00 17.00 Trst pr. 17.35 20.00 17.35 20.00 17.35 17.35 Z 12-urnim predhodnim naročilom je možen enodnevni izlet r Istro s samo osebno izkaznico. M/n «DIONEA» Odhodi Iz Trsta Odhodi iz Milj Milje v Trst 9.30 10.00 12.15 15.25 NA POBUDO MANJŠINSKE KON2ULTE V GORICI V tem tednu pogovori s strankami o lokacijah za slovenske šole Predsednik Valentinčič in podpredsednik Primožič o poteku akcije za rešitev tega vprašanja V tem tednu bo konzulta za slovenska vprašanja pri občini Gorica imela vrsto pogovorov s strankami ustavnega loka, na katerih bo povedala svoje stališče do vprašanja gradenj slovenskih šol v Gorici, vprašanja, ki je za vso našo skupnost v tem trenutku v prvem planu. Predsednika konzulte prof. E-mila Valentinčiča in podpredsednika dr. Mirka Primožiča smo s tem v zvezi zaprosili za pogovor, da bi nam pojasnila, za kakšen iter so se odločili, da bi družbene sile in odločujoče dejavnike prepričali o nujnosti gradnje novih slovenskih šol v Gorici. Njuna izvajanja smo strnili v naslednji zapis. Konzulta se je odločila za izdelavo prednostne lestvice potreb naše narodnostne skupnosti in je visoko nad vsemi ostalimi potrebami v tem trenutku postavila prav šolske gradnje, na drugo mesto pa splošni regulacijski načrt, ki ga namerava občinska uprava letos popraviti. Konzulta je največ časa posvetila prav izbiri lokacij. Opredelila se je za izgradnjo dveh šolskih središč, za katera je ugotovila, da je po splošnem regulacijskem načrtu njuna izgradnja mogoča. Manjšinska konzulta je o izbiri lokacij vprašala za sodbo predsednike zavodskih svetov, ravnatelje vseh vrst slovenskih šol, župane slovenskih občin in občine Gorica. Na konzulti sprejeto stališče bo njena delegacija posredovala demo-kraričnim strankam v tednu, ki je pred nami: v ponedeljek ob 19.30 Slovenski skupnosti, v torek ob 17. uri KPI, v sredo ob 18. uri PSI, v četrtek ob 19. uri PRI, naknadno pa bodo določili dan in uro pogovora z delegacijami KD, PSDI in PLI. Informacija, ki jo bo manjšinska konzulta posredovala strankam, sodi v okvir priprav za skl canje o-k-ogle mize z vsemi političnimi, manjšinskimi, šolskimi in drugimi silami katerir. bo manjšinska konzulta predočila nujo o dokončni izbiri lokacij za šolske gradnje. Odločujoči dejavniki morajo v skladu z jasno izoblikovano zahtevo zagotoviti dovolj velike zazidalne površine za šolske objekte v Ul. Čampi in v bližini Ul. buča D'Aosta, kjer naj se ti dve šolski središči izoblikujeta. »Mi želimo šroko javno konfrontacijo in obvezo vseh dejavnikov — j* dejal d-. Primožič — da bodo stvarno reševali vprašanje gradenj Slovenskih šol.» S predstavnikoma manjšinske kon-iulte Valentinčičem in Primožičem smo se pogovarjal: tudi o spremem-b splošnega regulacijskega načrta, o katerem je podobno kot za šole, razpravljala posebna komisija manjšinske konzulte. Našo narodnostno Upor v Gradišču V jetnišnici v Gradišču je bil že soet hud vpor. Začel se je s tem, da je en jetnik z okna vojaškega stražnika zmerjal in sploh Opre in vojaščino ardil. Vojak je dolgo trpel, potle va je hotel ostrašiti predrznega jetnika s tem. da je n zrak ustrelil, pa nehote psonavra zadel in ranil. Zarad tega je nastal velik hrup med ietnlkl. Bi’o je 18. t.rh. Drugi dan so hoteli obhajati gospodje jetniki obletnico, od kar so slekli avstrijskim vjetnikom železje. Ali ker se le dalj ča/sa nič kaj spodobno ne obnašajo, jim ni hotelo oskrbništuo tega dovoliti. Na to se vprejo vsi, okoli 310. in nočejo delati; niso prišli ni kuhat, ni kurit Dva dni so se raji postili, ko da bi ‘se b ij kakega dela lotili. Ko se je neslo bolnikom kosilu, so začeli strašno razsajati, da se je vse Gradišče prestrašilo. 20. zvečer so se pomenili jetnišnič-ni adjunkt. okrajni glavar in vojaški poveljnk. stotnik Gruber in sklenili, da se imajo naslediji dan. 21. t.m.. oporniki k delu prisiliti. Iz Trsta pa pride medtem telegram, da naj se sila opusti in raji drugi ljudje za kuhanje namejo. (Presneto modro! Vr.) AH o-krajni glavar ni mogel tena povelja izvršiti, ker ie jetniš-i nični adjunkt rekel, da če se to stori, on zdajli službo popusti; vojaški poveljnk oa je odrekel vsako nadaljno pomoč, češ, da, če se tržaški ukpz izpolni, ni mogoče več vnora ukrotiti. 21. t.m. zjutraj se je podal stotnik Gr. na čelu ene komnanlje vojakov v sobane, prisilil jetnike k delu in se Polastil nekterih kolovod:ev. Zdaj je v jetnišnici zopet mir in red. (Domovina, petek. 27. novembra 1868) Volkovi v Trnovskem {ozdu Dopis iz okolice goriške. 9, t.m. so privlekli iz trnovskega gozda v Gorico enega volka in eno volčico, umorjena s strihninom. V ielodcu sta imela polno še neprebavljene srnini (štnjega mesa). V enem letu sta podavila kakih 80 srn. Na vprašanje od tukaj je do-šlo od ministerstva povelje, da naj se shranila, volk v deželnem, volčiča pa v gimnazijskem muzeji. (Domovina, v soboto, 12. jan. 1867) skupnost izdelava sprememb regulacijskega načrta neposredno zadeva tako v mestu kot tudi v slovenskih vaseh. V prihodnjih dneh bodo občinski predstavniki imeli vrsto pogovorov s predstavniki krajevnih in rajonskih skupščin, na katerih si bodo izmenjali izkušnje in predloge, da bi sedanji regulacijski načrt popravili. V skladu z določili vabi občina k sodelovanju razne kategorije in družbene sile ter je zato pričakovati, da bo tudi manjšinska konzulta povedala svoje. Zlasti še, ker vodi glede nekaterih aspektov tega problema poglobljeno raziskavo in bo na podlagi zbranega gradiva in spoznanj ustvarjalno posegla v razpravo s svojimi predlogi. (Pogovor zapisal G. V.) Osimski sporazum, ki sta ga 10. novembra 1975 podpisali Italija in Jugoslavija v mestecu v bližini Ancone, predstavlja nedvomno pomemben korak h graditvi miru v Evropi. Ratifikacija tega sporazuma pa bo končno odpravila eno od mejnih spornih točk naše celine ter prispevala k večjemu sodelovanju med italijansko in jugoslovansko državo. O tem vprašanju ter o pomenu, ki ga sporazum prinaša naši narodnostni skupnosti, je v petek zvečer v goriškem Mladinskem krožku govoril dr. Karel šiškovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Svoje predavaje je dr. šiškovič pričel z ugotovitvijo, da je nepozna-nje vsebine sporazuma prisililo mnogo ljhdi, tudi same Slovence, da so kritično ocenili‘podpis v Osimu, posebno kar zadeva gospodarski del in še posebno izgradnjo svobodne industrijske cone na Krasu. Predavatelj je najprej podal zgodovinsko sliko Slovenskega primorja v začetku tega stoletja ter dogodke po drugi svetovni vojni, ki so Svobodno tržaško ozemlje razdelili v dve coni. Prav vprašanje cone A in cone B je postalo zelo pereče v MiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimniiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiumiiiiiiiiiimmiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiitiMuiiiiat PREDAVANJE DR. ŠIŠKOVIČA V MLADINSKEM KROŽKU Zgodovinski pomen osimskega sporazuma ter zaščita naše narodnostne skupnosti Predavatelj podrobno analiziral vprašanje svobodne industrijske cone na Krasu ter člene sporazuma, ki zanimajo Slovence v Italiji Mirko Primožič Eini) Valentinčič OB LETOŠNJI MUHASTI ZIMI Pojavilo se je že pomladno cvetje Se nam za prihodnje dni obeta mraz? Odjuga v decembru in januarju'pogost pojav - Decembra leta 1869 so v Gorici dozorele hruške, ki so oktobra cvetele Ta muhasta zima. Pravzaprav je ne bi smeli tako niti imenovati, gaj z izjemo nekaj hladnih dni v decembru Se pravega ledu nismo videli. Res, da nas je malo ustrašila proti koncu leta, pa od tistega ni bilo kdove kaj, saj je dež kmalu Spral zad njo krpo snega. , Te dni je v naravi opaziti za ta čas res nenavadne pojave. Iz zemlje so pokukale že prve trobentice, zvončki in rpmene glavice lapuha, ki se po navadi zbudijo šele sredi ali konec februarja. Prejšnja leta je bilo opaziti kak osamljen cvet le na zavetnih prisojnih legah, letos pa se rastline ne ozirajo na rastišče, saj že cvetejo tudi na najbolj senčnatih krajih! Že sredi decembra pa so se nenadoma zbudite forsitije po vrtovih, pokazale nekaj rumenih-cvetov, potem pa so se spet zaprle in bedo raje čakale na konec marca. Nekateri povezujejo te pojave z lanskim potres"m, ki naj bi povzročil motnje tudi v naravnem krogotoku rastlin. Kriva pa bo najbrž le dolga sorazmerno topla in mokra ko goje za bujno rast nekaterih zgodnjih spomladanskih rastlin. Po teh znakih sodeč bi lahko sklepali, da je najhuje že za nami, vendar so vremenoslovci precej drugačnega mnenja, saj nam napovedujejo v kratkem precejšnje ohladitve. Tudi če pobrskamo po starih zapiskih, bomo ugotovili, da je po milem začetku zime pritisnil v januarju hud mraz. Podobno vreme je bilo tudi pred sto leti, -če smemo verjeti zapiskam, ki nam jih je zapustil Škof-jeločan France Kregar, ki si je podatke o vremenu zapisoval celih 61 let. Poglejmo^ kakšen obraz je takrat imela zime v začetku januarja. Od 1. do 5. južno vreme, veter od juga večer. 2., 3., 4. in 5. je bil dež, nič snega in ledu; 6. lepo vreme, mokro; 7. oblačno, južno; 8., 9. in 10. lepo gorko vreme; 11. o-blačno južno vreme; 12. dež, po hribih sneg, burja. Potem se je tako Vreme nadaljevalo izmenično do konca' januarja. Sneg, burja, malo sonca. Proti koncu meseca se je še posebej ohladilo. Podatki so bili sicer zabeleženi v Škofji Loki, vendar tudi pri nas na Goriškem ni bilo verjetno dosti drugače. času hladne vojne, ko so se določeni krogi v Italiji ogrevali za suverenost celotnega področja. Družbene spremembe v Evropi in v sami Italiji pa so po »vročih* letih hladne vojne prispevale, da se je pri nas iz dneva v dan nižalo število tistih, ki so za italijansko smatrali vse ozemlje do reke Mirne v Istri. Okrepitev levičarskih strank, nov, demokratičen duh', ki je zavel nad Italijo, je nedvomno prispeval, da je prišlo do tega sporazuma, za katerega je Jugoslavija bila vedno pripravljena usesti se za pogajalno mizo. Iz zgodovine v današnje čase. Dr. Šiškovič se je nato dotaknil vprašanja reakcije proti sporazumu, ki so jo posebno na Tržaškem pripravili pred ratifikacijo v poslanski zbornici. Zanimivo je, kako so desničarji in tisti, ki jim stojijo ob strani, izbrali bojno taktiko. Najprej so se odločili za globalno nasprotovanje sporazumu. Kaj kmalu pa so uvideli, da iz take moke ne bo kruha, saj je bila italijanska javnost toliko samozavestna', da je dobro vedela, da so trditve desničarskih krogov iz trte izvite. Zbrali so drugo pot. Sprejeli so namreč sporazum, nasproto- nas je torej, koliko se bomo znali vključiti v stvarnost velikega industrijskega središča na Krasu; na nas tudi prizadevanja, da bi s tehtnimi argumentacijami opozorili ita-‘ lijansko demokratično javnost na naše potrebe. Osimski sporazum ni nekaj negativnega za našo narodnostno skupnost, kot nekateri trdijo, je zaključil dr. šiškovič, možnost nam daje, da se gospodarsko okrepimo, Italijo pa obvezuje, naj končno sprejme globalno zakonsko zaščito. Zanimivemu predavanju je prisostvovalo veliko število poslušateljev, predvsem mladine, kar je dokaz vključitve naše mlajše generacije v sedanjo stvarnost dežele ter njenega prizadevanja v narodnoobrambnem življenju. SESTANEK VODSTEV SPZ IN ZSŠDI Utrditi enotnost in sodelovanje med prosvetnimi in športnimi društvi Zastopniki obeh zvez ugotavljajo, da je tako sodelovanje življenjske važnosti za našo zamejsko skupnost Prosveta Slovenska prosvetna zveza vabi predsednike vseh včlanjenih društev na Goriškem na posvet o bodočem delo vanju. Posvet bo na sedžeu SPZ, 'v Ul. Malta, v sredo, 12. januarja, ob 20. uri. Razvoj slovenske manjšine v zamejstvu je v veliki meri odvisen od uspehov, ki jih dosegajo na svojem teritorialnem področju najrazličnejša društva, ki so odraz življenjske sile naše manjšine. Zato je treba stremeti k čimvečjemu sodelovanju, medsebojni pomoči in vsestranski aktivnosti naših najosnovnejših organiziranih celic, t.j. prosvetnih in športnih društev. To so poudarili na skup. nem sestanku odborov Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih športnih društev, ki je bil v petek zvečer v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Sestanka so se udeležili kot zastopniki ZSŠDI njen predsednik Vojko Kocman, podpredsednika Davorin Pelicon in Mohor, odbornik Dino Roner in predstavnika Juventine Miloš Tabaj in Ivan Plesničar. Slovensko prosvetno zvezo pa so zastopali podpredsednik Saverij Rožič, tajnik Marko Waltritsch, odborniki Danilo Nanut in Zdenko Vogrič, zastopniki prosvetnega društva Oton Župančič Stano Pavlin, Elda Gravner, Aleš i Hoban. Sestanku je prisostvoval tudi predstavnik mladinskega odseka Diego Marvin. Predstavniki obeh zvez in društev so preučili dosedanje delo posameznih društev na Goriškem in prišli do ugotovitev, da marsikje vali pa so gospodarskemu delu, še posebno pa industrijski coni na Kra- l jesen. Januarska odjuga, ko so se dnevne temperature sukale nad 10 stopinj nad ničlo pa je ustvarila po- 27. JANUARJA PROCES PROTI G. GRADNIKU NARODNOSTNO ANGAŽIRANJE NI ZAKONSKI PREKRŠEK Slovenska javnost pričakuje, da bo sodišče spoznalo krivičnost prijave in kot v pri. meru Izidorja Predana pravično razsodilo Predsednik Slovenske skupnosti za Goriško, Gradimir Gradnik, se bo 27. januarja pred okrajnim sodiščem v Krminu zagovarjal pred obtožbo, da je na dan volitev, 15. junija 1975, torej pred enim letom in pol, storil prekršek, ko je opravljal volilno propagando na volilnem sedežu v Krminu. V prijavi kara* b njerskega podčastnika je navede-po, da jt Gradimir Gradnik na sedežu vabil volivce, naj glasujejo za SSk in d.i je pritrdil na avtomobil v bližini sedeža nalepko, ki je bila zaradi nacionalnih barv in napisa očitno propagandno gradivo. Na razpravi bosta Gradnika zagovarjala odvetnika Drago Štoka in Peter San-zin. Proces, o katerem teče beseda, je izrazito političnega značaja ter sodi v okvir že nekaj časa trajajočega pritiska na krroinske Slovence. Ta pritisk Se je začel takrat, ko so se krminski Slovenci začeli organizirati, prirejati slovenske večere in ko so se prvič na volitvah redsta-vili s slovensko strartko. Očitno nekaterim ljudem ni šlo v račun, da so se Slovenci na Krminskem, ki so jih imeli za odpisane, začeli nacionalno osveščati in predvsem organizirati. S svojo živahno dejavnostjo in vse tesnejšo povezanostjo s splošnim zamejskim kulturno - političnim življenjem so krminski Slovenci vtisnili razvoju drugačen tok, kpt so si ga nekateri zamišljali, in s tem prišli v konflikt z njihovimi nazori. V podoben konflikt je pred časom prišla naša skupnost v Benečiji, toda videmsko sodišče, ki je poklicalo na zagovor Izidorja Predana, je dalo prav njenim prizadevanjem po narodnostnem razvoju. Prepričani smo, da bo tudi v primeru Gradimira Gradnika sodišče pokazalo, da razume naše napore za narodnostno rast in da bo izoliralo ljudi in sile, ki jo skušajo zavirati. Vprašanje dr. Štoke v zvezi z diskriminacijo proti slovenski farmacevtki V zvezi z vsebino pisma uredništvu, ki smo ga objavili v petek, 7. t.m., je deželni svetovalec dr. Drago Štoka naslovil na predsednika odbora naslednje vprašanje: »Podpisani je iz slovenskega tiska izvedel za sledeči dogodek: Diplomirana farmacevtka je zapro sila za sprejem v službo v lekarni »Villa San Giusto* v Gorici in prilo žila potrebne dokumente skupaj s pojasnilom, da je slovenske narodnosti. Od goriškega vodstva lekarne, ki je prošnjo posredovalo na o-srednje ravnateljstvo v Milanu, je prejela' najširša zagotovila glede sprejema v službo, tako da je slovenska farmacevtka sama zapustila službo, ki jo je doslej opravljala. Zagotovili so ji namreč, da bo nastopila novo slijžbo že s 15. januarjem letošnjega leta. Toda dne 5. januarja je goriško ravnateljstvo »Villa San Giusto* ne pričakovafio sporočilo zainteresirani farmacevtki, da je milanska osrednja uprava zavrnila njeno prošnjo.^ ker da »pripada slovenski narodno-' stni skupnosti*. Zaradi teh dejstev podpisani sprašuje deželni odbor, kakšne korake namerava storiti, da bi bila krivica nemudoma popravljena z odločno ob sodbo avt.ortev te šovinistične geste.* Razna obvestila Odbor sekcije bivših partizanov VZPI za Peč, Rupo in Gabrje, vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo v torek, 11. januarja, ob 20. uri na sedežu na Peči. Nekaj podatkov o muhasti zimi, o otoplitvi v decembru in januarju ter o mrazu, ki je potem pritisnil, najdemo tudi v časopisju. Goriški tednik Domovina je 29. januarja leta 1869 poročal: «Čudno zimo imamo. Po nenavadni toploti meseca decembra (vsled ktere je v nekem vrtu v goriškem predmestji Podturn v prvi polovici meseca ena jesenska hruška do navadne debelosti zrasla in to na drevesu, ki je oktobra cvetelo) je nastopil mraz kakršnega ne pomnimo (kar se stopinj na gorkomeru tiče) od leta 1829/30. Celo nenavadno je, da bi padlo živo srebro niže ko 7 stopinj pod ničlo; preteklo nedeljo, 24. t.m. zjutraj smo imeli —8 do —8*/a R-, naslednje dni pa 6—5. Ipa-va je zmrznila črez in črez; čudno je, da je na Soči le pri krajeh malo leda, v tem ko navadno že kedar je —7° R po mestih črez in črez zmrzne. Sicer pa so ljudje več trpeli mraza v petek in soboto zaradi bur-je, dasi je bilo manj stopinj mraza, nego naslednje dni pri nižem stanu gorkomera.* Takrat še niso uporabljali Celzijeve lestvice, pač pa Reau-murovo. 8 stop. R. bi zato ustrezalo približno —10° C. Tako torej pred sto in več leti. Ne želimo sicer naših bralcev strašiti, vendar s pomladjo še ne bo nič. Tokratne dolgoletna opažanja vremena, po" katerih se na začetku mila zima kaj rada sprevrže v ledeno, skladajo s tistim, kar nam te dni napovedujejo vremenoslovci. Sicer pa bomo videli v prihodnjih dneh. Svet se je tako spremenil, da je postalo napovedovanje vremena sila nehvaležna naloga. Urnik mejnih prehodov druge kategorije Objavljamo urnik mejnih prehodov druge kategorije za mesec ja nuar. Mirnik: od 7. do 18.30. Jenkovo: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 6.30 do 20. ure). Plešivo: od 7. do 19. ure (ob ne deljah od 7. do 20. ure). Vipolie: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 20. ure). Števerjan: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 19.30). Podsabotin: od 6.15 do 18. ure (ob nedeljah od 6.15 do 20 ure). Solkan 1: od 6.30 do 19.30. Rajut: od 7. do 18. ure (ob nedeljah od 8. do 18. ure). Šempeter: od 6.30 do 19,30 (ob nedeljah od 7.30 do 19.30). Miren: od 6,30 do 19. ure (ob nedeljah od 7.30 do 19. ure). Devetaki: od 6. do 18. ure. Jami je: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure)- su, in kot protiutež se ogrevali za integralno prosto cono. Na nastavljene limanice pa se je ujelo precej ljudi (tudi levičarji in verjetno sami Slovenci), ki so v uresničitvi svobodne industrijske cone videli strahotno okuženje Trsta in njegove okolice, zaradi česar bi bilo potrebno gospodarski del sporazuma spremeniti, kar bi pomenilo, da bi se morali obe državi zopet usesti za pogajalno mizo. 64.000 zbranih podpisov v Trstu proti svobodni industrijski coni, je dejal predavatelj, pa so bili dokaz, da je desnico podprlo veliko ljudi, ki so iz levičarskih vrst. Krivdo temu je pripisal tudi samim levičarskim in naprednim strankam, ki niso takoj sprožile odločni boj proti tržaški desnici. V drugem delu svojega predavanja je ravnatelj SLORI podrobno analiziral gospodarsko vprašanje sporazuma ter pomen, ki ga sporazum ima za našo narodnostno skupnost. V zvezi z vprašanjem razlaščanja je dotaknil svobodne industrijske cone. Predavatelj vidi v uresničitvi te cone pomemben zgodovinski dogodek, ko državi z različno notranjo družbeno ureditvijo uspeta u-stvariti gospodarsko središče. Industrijska cona na Krasu pa bo brez-dvomno okrepila tržaško in posredno tudi goriško gospodarstvo. V zvezi s vprašanjem razlaščanja Slovenske zemlje, je dr. Šiškovič ugotovil, kako se ni nihče za naše ljudi zanimal, ko so vedno na slovenskem Krasu speljali naftovod; nihče ni protestiral, ko 50 nam jemali zemljo za ljudske gradnje ali za industrijske cone. Res je tudi, je nadaljeval predavatelj, da za u-resničitev te cone morajo Slovenci žrtvovati 5 kv. km svoje zemlje. Od te žrtve moramo nekaj dobiti. Na POROČILO ANT0NINA CUFFARA NA POKRAJINSKEM ODBORU KPI Osimski sporazum podpora miru in razvoju našega gospodarstva Posoška KPI poudarja potrebo po polni uresničitvi in razvoju pravic, ki jih predvideva ustava Na seji federalnega odbora KPI v Gorici so na podlagi poročila deželnega tajnika Antonina Cuffara 0-predelili stališče do osimskega sporazuma ter s tem v zvezi tudi stališče do nadaljnjega razvoja naše narodnostne skupnosti. «Kar zadeva izvajanje pravic slovenske manjšine — je rečeno v sklepnem dokumentu — poudarja federalni odbor, da osimski sporazum jemlje sleherno opravičilo za zakasnitev in za neizpolnjevanje vladnih obveznosti ter poudarja nujo po polni uresničitvi in razvoju pravic, ki so predvidene v ustavi.* Na zasedanju federalnega odbora so ugotovili, da predstavlja osimski sporazum v tenii trenutku prispevek k mednarodnemu popuščanju ter k utrjevanju meja po drugi svetovni vojni, v skladu s helsinškimi sporazumi. V tem okviru sporazumi odpravljajo nevarno žarišče sporov v naši deželi, ki so jo dolgo časa izkoriščale za svoje cilje najbolj nazadnjaške sile. S sporazumi se prvič odpira pot stvarnemu gospodarskemu sodelovanju med obema državama. Kot posled:ce takšne u-smeritve je nastal tudi sporazum o industrijski coni na meji. KPI zavrača izkoriščanje tega vprašanja ter predlaga, da se v lllllllllllllliliillltiiiititiiiiiiliiilllillllllllllllliiltllllliiii milimi „11111 lili lili „1111 1 mi PREDSTAVILI BODO KOMEDIJO «DAN ODDIHA* Gostovanje skupine iz Vrtojbe v Sovodnjah, Povrni in Štandrežu Prva predstava bo v soboto, 15. tega meseca, v Sovodnjah V okviru plodnih stikov med ZKPO in SPZ, oziroma med njuni mi včlanjenimi organizacijami, bo prihodnji teden na Goriškem nastopila dramska skupina iz Vrtojbe, ki bo predstavila komedijo v treh dejanjih »Dan oddiha*. Skupina, ki jo sestavljajo izključno mlajši igralci, je s tem delom že nastopila do mn ter v drugih krajih in povsčd žela uspeh. prva predstava bo na sporedu v soboto, 15, t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Naslednjega dne. v nedeljo, se bo skupina iz Vrtojbe predstavila ob 16. KROJNI TEČAJI Krojna šola »G. ANSELMI* vabi na vpis v tečaje za šivanje in krojenje, ki se bodo vršili,* po izbiri, v predpoldanskih ali popoldanskih urah. Pouk bo v i-talijanskem jeziku. Informacije in vpisovanje na šoli »G. ANSELMI*, v GORICI, Ulica Pitteri 10. Slovenska kulturna društva in Zveza Izseljencev Iz Beneške Slovenije prirejajo danes, 9. januarja ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu DAN EMIGRANTA Sodelujejo pevski zbori, beneški otroci z recitacijami in Beneško gledališče z dialektalno dramo Izidorja Predana EMIGRANT (režija ADRUAN RUSTJA) * Izseljence bosta pozdravila videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti in v imenu kulturnih društev prof. Viljem Černo. uri v prosvetni dvorani društva »Naš prapor* v Pevmi, ob 19.30 pa bodo »pan oddiha* uprizorili v štandreškem domu Andreja Budala. Obstaja možnost, da bedo gostje iz Vrtojbe nastopili v doberdobski dvorani prosvetnega društva »Jezero* in še v kakem drugem kraju na Tržaškem. Bivši borci iz Dola in Jamelj na družabni prireditvi Bivši borci iz Dola in Jamelj ter njihovi družinski člani se bodo zbrali v soboto, 29. t.m., na družabni prireditvi v hotelu Argonavti v Novi Gorici. Skrb za pripravo tega srečanja si je prevzela domača sekcija združenja VZPI ANPI. Te dni so že začeli zbirati prijave, za kar je društvo pooblastilo E. Mora v Dolu in E. Sobana v Jamljah. Vpisovali bodo do 15. januarja. IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Včeraj zjutraj so v goriški glavni bolnišnici nudeli prvo pomoč 50-let-nemu Micheleju Catanii iz Gorice Ul. Lunga 81. Postal je žrtev prometne nesreče na križišču ulic Du-ca d’Aosta in Rossini. S kolesom je zadel v avtomobil fiat 1100 66-letne-ga Tarcisia Comellija, prav tako iz Gorice. Ozdravel bo v 7 dneh. Prav na istem kraju pa se je popoldne dogodila druga nesreča. Prišlo je do trčenja med mopedom in avtomobilom. Policija Išče voznico mini minorja Včeraj je cestna policija po radiu naslovila poziv voznici avtomobila mini minor, ki naj bi v četrtek peljala za fiatom 127 in ki naj bi bila priča strahotni prometni nesreči pri Angorisu. Do pozmh večernih ur, se na poziv ni javil nihče. zvezi z vprašanji, ki se bodo pojavljali v nadaljnjih fazah, pritegnejo k sodelovanju demokratične politične in družbene sile, državljani in krajevne ustanove, da bi v pričakovanju ratifikacije v senatu te probleme poglobili. Obenem stranka poziva vlado, da spoštuje svoje obveze glede Gorice (avtoport, mejni prehod, mejne strukture) in pokrajine na podlagi deželnega razvojnega načrta. KPI ugodno ocenjuje zadržanje KD o tem vprašanju, pripombe pa izraža glede njene politike do obnove Furlanije po potresu. Spet na delu krajevne uprave Počitniški čas okrog božiča in novega leta je neopazno šel mimo za sindikaliste in politike. Sindikalisti so bili zavzeti s preučevanjem stališča do vladnih odločitev na gospodarskem področju, pri nas je bil o tem govor tako v tovarnah kot _ v vodstvu posameznih sindikalnih zvez, prejšnji ponedeljek pa so se delegati 'vseh goriških podjetij sestali na skupno zborovanje v goriški kinodvorani. Politiki pa so imeli V glavnem opravka s sejami raznih izvoljenih svetov. Marsikje se je moral občinski svet sestati zato, da je tik pred koncem leta odobril nekatere postavke finančnega značaja. Čisto normalno pa bodo zadihali občinski in pokrajinski sveti od jutri dalje. Rekli smo normalno, prav pa bi bilo reči da prihaja do nenormalnih sej. Jutri se namreč sestane občinski svet v Tržiču. Ker nima tu levičarska uprava zadostne večine, bo moralo skoro nujno priti do odstopa ožjega odbora. Jutrišnja seja tržiškega občinskega sveta u-tegne zato postati zelo važna. V Gorici se bo sestal občinski svet šele čez teden dni, v ponedeljek 17. januarja. Nekaj dni prej, v četrtek 13. januarja pa se sestane goriški pokrajinski svet. Na dnevnem redu so že več kot mesec dni iste točke, ki so še vedno jabolko spora med demokristjanskim manjšinskim odborom in levo opozicijo, še vedno so namreč na dnevnem redu izvolitev raznih svetovalskih komisij, ki naj bi nadzorovale delo ožjega odbora. Nove točke pa so porazdelitev sredstev dijaškim domovom in šolskim menzam ter stopnja letošnjih pokrajinskih podpor akademikom, ki pripravijo diplomsko tezo z argumenti, ki zanimajo Goriško. Še do jutri, 10. t.m., imajo avtomobilisti čas, da na sedežu ACI ali na poštnem uradu plačajo avtomobilsko takso, ki jc zapadla 31. decembra lani. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU »Al redentore* Ul. Fratelli RosseUi 23. telefon 72340. posamezna društva, posebno v krajih kjer deluje samo eno, prevzemajo tudi pobude, ki niso v neposredni pristojnosti društva samega. Take pobude so pozitivne, kolikor ne trčijo ob podobne pobude drugih društev v istem kraju. Ugotovljeno pa je bilo, kot smo že uvodoma omenili, da je tesno sodelovanje med društvi, ki delujejo na" različnih področjih, neizpodbitne važnosti za razvoj vse naše narodnostne skupnosti. Zaradi tega so sporazum in sodelovanje med društvi v istem kraju nujno potrebni, prav tako pa so potrebni in dobrodošli stiki med društvi iz sosednjih krajev. Zastopniki obeh zvez so po preučitvi dosedanjega sodelovanja in tudi tistih primerov, kjer je sodelovanje odpadlo, bili mnenja, da je treba v bodoče gledati na to, da bo čimveč sodelovanja med društvi, ob spoštovanju avtonomije in samoiniciative posameznega društva, bodisi da je to športno, prosvetno ali mladinsko. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU, SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Svetlana Makarovič SOVIČA OKA Režija in obnova predstave Matjaž Loboda Osnutki za lutke in sceno Jaka Judnič Pesmi uglasbila Svetlana Makarovič Glasbena oprema in priredba Franci Ogrizek Janko štefe Beca štupnik Vojko Štuhec Sftlko Bašič Ciril Jagodic Jutri. 10. januarja, ob 9.30 in 11. uri v Katoliškem domu v GORICI. Izvedba lutk Izvedba kostumov Tehnično vodstvo Kino Gorica VERDI 15.30—22.00_ «Quelle strane oc-casioni*. N. Manfredi. A. Sordi, P. VHlaggio, S. Sandrelii. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letojn. CORSO 14.45—22.00 »Cattivi pensieri*. U. Tognazzi in E. Fenech. Barvni film. »Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 15.10-22.00 »Piccoli gangsters*. J. Foster in S. Baio. Barvni film. CENTRALE 15.00—21.30 «La pattuglia dei dobermann al servizio della leg-ge». J Brolin in S. Clark. V1TTOR1A 15.00—22.00 »Le semina-riste*. C. Giuffrč in D. Doria. Barvni film. Mladini pod 18. letom _ prepovedan. , Trt id EXCEI.SIOR 14.00—22.00 »Missouri*.' TRINC1PE 14.00-22.00 »Candidato allobitorio*. Barvni film. Nova Gorica in okolico SOČA »Skrivnost črne rokavice* ameriški film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA »Tommy», ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Avanture štirih mušketirjev II. del* francoski film ob 17.00 in. 19.30 Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Luca Chemello, Anna Cristina Bordon, Massimo Ma-nera, Sara Brumatti, Maurizio Zop-polato, Massimiliano Schiozzi. POROČILA STA SE: uslužbenec zavoda INAIL Tommaso La Gioia in uradnica' Anna Rastelli. OKLICI: š°fer Francesco Degras-si in asistentka Elena Drosghig, ključavničar Giulio Čebula in uradnica Maria Grazia Corazza, orožnik Giuseppe Corvaglia in gospodinja Silvia Antonietta Palmieri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija. 89 - tel. 2443. Prispevki Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Gravnerja, darujeta V. Fiegi in' družina 20.000 lir za dijaški dom v Gorici. ZAHVALA Vsem, kf so počastili spomin in z nami ’ sočustvovali ob izgubi našega nepozabnega JOŽEFA GRAVNERJA se toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo docentu prof. dr. Francu Lukiču, specialistu kirurgu na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in njegovim sodelavcem, goriškemu županu dr. Pasqualu De Simoneju, italijanskemu konzulatu v Kopru. Jožetu Hartmanu in Mari Grom, vaščanom, pevskemu zboru, darovalcem cvetja, dr. Karlu Primožiču za poslovilni govor, č.g. župniku Stanku Premrlu, Gorazdu Veselu, občinskemu pogrebnemu podjetju Žale v Ljubljani in Milanu Stibielu iz Trsta. SVOJCI Oslavje, 9. januarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK 5 IZBOR IZ DELA lanuarja 1977 Popravljanje cenj i V SZ bodo spremenili cene nekaterim izdelkom in storit- 1 vam — Lani rekordna letina žita: 223,8 milijona ton OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 5. Jan. — Dve pomebni novici sta skoraj hkrati močno odjeknili v sovjetski politični vsakdan. Prva, ki so Jo sinoči uradno sporočili, da Je vlada po novem letu sklenila spremeniti cene nekaterim predmetom in storitvam. In druga, ki jo je danes sporočil na svoji prvi tiskovni konferenci kmetijski minister Mesjac, da je bilo lani požetih rekordnih 223,8 milijona ton žita, torej za 1,3 milijona ton več, kot v rekordnem letu 1973. O rekordu je bilo sicer že prej govora, tokrat pa so prvič uradno sporočili dokončno številko. Seveda pa med sovjetskimi ljudmi najbolj odmeva sinočnje sporočilo o korekturi nekaterih cen. Korekturo so sporočili na naslednji način: najprej so, dokaj podrobno in z naštevanjem odstotkov, navedli pocenitev določenih izdelkov in potrošniškega blaga, nato pa so bolj na splošno in brez navajanja kakšnih odstotkov objavili povišanje cen za nekatere predmete in usluge. Pocenitve so v razponu od 5 odstotkov (radijski sprejemniki, kemični svinčniki, harmonike in nekatera zdravila) do 25 odstotkov (sintetične nogavice). Zgornja trikotaža in sintetika se je pocenila za 12, spodnje perilo iz sintetike pa za 10 odstotkov. Za 12 odstotkov so se pocenili hladilniki do 120 litrov prostorninne, za 15 od. stotkov sesalci za prah. za 17 odstotkov nekatere znamke televizorjev, za ^0 odstotkov pa nekateri magnetofoni in električni brivniki. Do zniževanja cen določenim izdelkom je prihajalo že tudi v preteklosti. Tako so pred 6 leti na primer pocenili motorje, pralne stroje in sintetično blago, nekatere znamke TV in radijskih sprejemnikov pa predlani. Kaže, da gre za spodbujanje prodaje predvsem tistih izdelkov, ki so šli doslej manj v prodajo. V pocenitvi namreč navajajo natančne nazive posamičnih znamk. Tudi do podražitev Je v preteklosti že prihajalo, vendar uradno ne objavljajo podatkov oz. odstotkov. Cena knjig se Je doslej že večkrat spremenila. Predlani pa so povišali cene alkoholnim pijačam, delikatesni ribi, kožuhom in pohištvu. Ob tej priložnosti so omenili, da Je skupni obseg pocenitev 1,3 milijarde rubljev, podražitev pa približno milijardo rubljev. Seveda pa uradno 'hišo sporočali o zvišanju cen za : t ovnov tiste nove artikle široke porabe, ki prihajajo v, prodajo namesto starih. Tudi v tem pogledu so podražitve zajele precejšen obseg. Tokratna podražitev pa se zdi ena najpomembnejših v zadnjih desetletjih. Državni odbor za cene je namreč s 5. januarjem zvišal cene za preproge, tkanine, naravne svile in za kristalno posodo, pa za krojaške storitve (individualno šivanje oblek v šiviljskih delavnicah) ter za določene knjige. S 1. aprilom se povečujejo tudi tarife za vožnjo s taksijem, za zračni, pomorski in rečni prevoz potnikov. Podražitve bodo torej prizadele zelo širok krog ljudi. Individualnih krojaških uslug se namreč poslužuje zelo veliko ljudi, šiviljske de lavnice na primer izdelujejo 40 odstotkov vseh oblek iz volnenega blaga, ki jih proizvedejo v ZSSR. V skoraj 700 moskovskih šiviljskih delavnicah so dolge vrste, tako da jih mora 2/3 delati podaljšani delovni čas. Na splošno pa je v šiviljskih delavnicah ZSSR zaposlenih 750 tisoč krojačev, ki letno sešijejo za 3 milijarde rubljev oblek. Se večji krog ljudi bo prizadela podražitev prevoznih storitev. Samo v Moskvi prepelje 16.000 taksijev vsak dan blizu milijon potnikov. Z morskimi ladjami se v ZSSR letno prepelje skoraj 52 milijonov ljudi, z rečnimi nad 161 milijonov, z letali blizu 100 milijonov ljudi. Gre torej za veliko množico pot. nikov. Koliko se bodo povečale vozovnice ni znano, pri taksijih pa se je zvišala začetna -cena od 10 na 20 kopejk torej za 100 odstotkov. Predsednik državnega komiteja za cene ZSSR Gluškov je povedal, da so zadnji čas izdatno izboljšali prevoz potnikov, tako' glede hitrosti kot udobja, zaraj^i, nespreme- njenih cen pa so ponekod začele naraščati izgube. Povišanih cen pa so deležni tudi tujci, v specializiranih deviznih trgovinah »berjoz-ka« so, denimo, za 25 odstotkov ali 450 dolarjev podražili nove »lade«, zvišali pa so še cene kožuhom, izdelkom iz zlata in srebra, pa mesu in nekaterim drugim predmetom. Napovedujejo tudi, da bo 1. aprila prišlo do podražitev stanarin za tujce, ki so že doslej nekajkrat višje kot za sovjetske ljudi (tudi deset in večkrat višje, podobno pa je tudi s hptelskimi storitvami za tujce)! Cene hranil se za zdaj ne spreminjajo. Tudi na tem področju namreč država vzdržuje stabilne cene z velikimi dotacijami: samo lani je do-tirala stabilne cene za mesne in mlečne izdelke z 19 milijardami rubljev. Seveda pa se na kolhoznih tržnicah, kamor prihaja z zasebne zemlje 30 odstotkov vsega krom pirja, 17 odstotkov vsega mesa in 5 odstotkov vseh mlečnih izdelkov, proizvedeni v ZSSR, -cene oblikuje prosto in dosegajo pri teletini, pa-radižniku, kumarah tudi po 7 rubljev za kg (v državnih pa tega ni mogoče kupiti). Sicer pa se na kmetijskem področju razmere utegnejo nekoliko izboljšati. Kot je povedal danes na tiskovni konferenci kmetijski minister Mesjac, si bodo lansko rekordno letino 23,8 milijona ton žita prizadevali to le. to ohraniti ali celo povečati, leto 1980 pa naj bi pridelali že 230 milijonov ton. Mesjac pa je hkrati priznal, da Jj? bilo krompirja, sladkorne pese, mesa in mleka lani proizvedeno dosti- manj kot leto poprej: kormpirja za 3,5 milijonov ton manj, mleka pa za blizu 2 milijona. TIT DOJ3ERŠEK Palestinsko novo leto Med kladivom in nakovalom Prve dni novega leta po diplomatskih kanalih na Bližnjen vzhodu kar švigajo izjave, ki kažejo, da se hočejo arabske države čimprej dogovoriti o skupnem stališču za nastop na ženevski konferenci. Te izjave pa tudi dokazujejo, da se Arabci trenutno največ ukvarjajo z vprašanjem palestinske udeležbe na teh pogajanjih z Izraelom pod pokroviteljstvom velikih sil in OZN. Mnoga vprašanja v zvezi s tem še niso razjasnjena, prav glede vloge velikih sil in OZN, oziroma razmerja med vlogo SZ in ZDA ter generalnim sekretarjem svetovne organizacije. Prav tako so razlike v stališčih ene in druge stani še vedno precej daleč vsaksebi, tako da je težko računata, da bi se lahko pogajanja začela že v kratkem in predvsem, da bi se tudi kmalu končala. Toda v glavnem vendarle prevladuje prepričanje, da se bo konierenca letos začela. Trenutno so vsa poskusi usmerjeni predvsem k temu, da bi »pripravili oder« in določili igralsko zasedbo in pri tem je najpomembnejše prav vprašanje palestinske udeležbe. , Povsem Jasno je, da se arabske države zdaj hočejo in želijo pogajati z Izraelom in da so tudi pripravljene ne samo židovsko državo »de facto«, na neki način na tudi »de lure« priznati, ampak tudi vzpostaviti z njo odnose nekakšnega, za začetek verjetno predvsem trpnega sožitja. Jasno je tudi, da so se Izraelci po sili razmer voljni pogajati, tudi zaradi notranjih kriz, ki dobivajo v razmerah ne. nehne napetosti širše razsežnosti kot sicer; vendar bi dobršen del izraelske javnosti in političnih krogov vseeno raje za vsako ceno »sedel« na zasedenih položajih, v upanju, da se bo okupacija spremenila v trajno stanje. Poglavitni kamen spotike med obema taboroma so zdaj Palestinci. Bili so kamen spotike tudi za Arabce same, dokler Jih niso s saudskim denarjem in sirskim orožjem spravili na kolena m jih prisilili, da so se javno in nedvoumno opredelili za linijo politične rešitve, torej za pogajanja m ustrezne koncesije na osnovi »minimalnega programa«, ki predvideva ustanovitev palestinske države na zahodnem bregu Joraana in v Gazi. Ce je to stališče realistično, pa seveda mora vzbujati med mnogimi Palestinci grenkobo in razo-čaranje, ker je bila ta odločitev rezultat pritiska arabskega tabora, v katerem zdaj prevladujejo konservativne sile, ki očitno mislijo prevzeti finančni in tudi politični patronat nad palestinsko državo ter temu primemo poskušajo prekvasitd palestinsko organizacijo. Pričakovani spopad med »zmernim« delom PLO ter »radikali«, ki so zvečine zbrani v »fronti zavračanja«, ne pa samo v njej, je odraz tega pritiska. Kaže, da bo po obdobju zbližanja med obema kriloma palestinskega gibanja zdaj prišlo do razcepa in morda celo do obračuna — deloma se to že kaže; tak način rezreševanja osnovnih palestinskih dilem pa odpira nove rane v trenutku, ko braz-gotine iz libanonska državljanske vojn* še vedno skelijo. Palestinci, oziroma PLO, so danes pripravljeni sprejeti tako rekoč vse, česar doslej sicer niso kategorično zavračali, vendar pa javno tudi niso želeli sprejeti — ustanovitev vlade v izgnanstvu, državo na zahodnem bregu Jordana in v Gazi, udeležbo na ženevski konferenci in celo normalizacijo odnosov z Jordanijo. Prav glede zadnjih dveh točk pa stvani še niso povsem jasne. Zdi se namreč, da se Arabci še vedno niso dokončno dogovorili, ali naj bi Palestinci nastopili v 2enevi s samostojno delegacijo, ali v okviru širše arabske delegacije — nekateri govore celo o skupni delegaciji vseh arabskih držav. Sirski predsednik Asad in egiptovski predsednik Sadat sta se med nedavnim srečanjem v Kairu dogovorila, kot pravi skupno sporočilo, da morajo biti Palestinci zastopani v Ženevi »s samostojno delegacijo in v vseh fazah pogajanj sodelovati enakopravno z drugimi.« Toda zdi se, da ideja o skupni arabski delegaciji — ki bi bila bolj sprejemljiva za Izrael — še ni povsem zavržena. Prav te dni je dal Sadat intervju »Washing. ton Postu«, v katerem Je govoril o potre-bi »posebnih odnosov« med PLO in Jorda. nijo, kar si nekateri razlagajo kot namig, da v Kini še vedno razmišljajo o vključitvi Palestincev v širšo arabsko delegacijo. Tudi predstavnik »Al Fataha« Abu Mazen je v nedeljo izjavil, da Palestinci nimajo nič proti temu, da sodelujejo na ženevski konferenci v okviru enotne arabske delegacije, vendar morata sopredsednika konference, SZ in ZDA, poslati paiestin-ski osvobodilni organizaciji posebno vabilo. Abu Mazen je tudi izrazil upanje, da se bodo odnosi med Jordanijo in PLO normalizirali in pristavil, da je »edini po-goj, da se uveljavijo resolucije arabskega vrha v Rabatu, s katerimi so priznali PLO kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega naroda«. Kot v odmev na njegove besede je istega dne jordanski predsednik vlade Muda.r Badran izjavil, da ima Jordanija palestinsko osvobodilno organizacijo še vedno za edinega predstavnika palestinskega ljudstva. Na osnovi vsega tega je mogoče sklepati, da se še pred ženevsko konferenco pripravlja otoplitev na relaciji PLO—Aman, otoplitev, ki naj bi prerasla celo v »posebne odnose«. Kako daleč naj bi se razvili ti posebni odnosi, še ni jasno; gotovo pa je, da bo o tem odločal dogovor med Kairom, Damaskom in Riadom. Pri tem pa je trebp upoštevati, da so v Kairu morda še naklonjeni ideji o širši arabski delegaciji, ne bi pa bili navdušeni nad sirko-libanonsko-jordansko-palestinsko federacijo, v kateri bi imela Sirija odločilno vlogo. Na drugi strani pa to, da Saudska Arabija naklonjeno neguje odnose z jordanskim kraljem Huseinom, kar utegne tudi vplivati na razvoj dogodkov. Pri tem pa se, kot kaže, »botri« ne menijo dosti za razpoloženje v palestinski bazi. To pa utegne sčasoma izzvati nove notranje napetosti, ki jih ne bo mogoče obvla. dati. ■ -.v. ...... k • ANDREJ NOVAK / / Ugodneje za obrt Poljski sejm sprejel paket ukrepov v prid »mali terenski industriji«« — Aktivirati tudi obrtniške zmogljivosti VARŠAVA, 4. Jan. — Za povprečnega Poljaka so storitvene dejavnosti tisti neugodni del vsakdanjika, ki mu krajša življenjsko dobo, vendar Je enako neprijeten tudi odgovornim organom oblasti, na naslove katerih nenehno prihajajo pritožbe. Področje storitev Je tukaj polno protislovij, ki tudi pojasnjujejo dosedanje neodločno stališče oblasti do zasebnih obrtnikov, trgovcev in »malih fabrlkantov«. Po eni strani je razširjeno prepričanje, da so te dejavnosti najrodovitnejša tla za neupravičeno bogatenje, kar seveda potrjujejo tudi številni zasebniki, ki kupujejo vile in luksusne avtomobile, po drugi strani pa izumirajo številne obrti in dejavnosti, saj vsako leto na stotine obrtnikov zapira svoje delavnice zaradi previsokih davkov ali neugodnih pogojev, v katerih morajo delati. Poljski sejm je na zadnji seji sprejel paket predpisov, ki naj bi odpravili vsaj nekatere od teh protislovij. Bil je tudi že skrajni čas. da bi ustavili nazadovanje ter vnesli več reda v financiranje in izboljšanje družbenega statusa tistega najbolj številnega dela obrtnikov, ki se po svoji stroki nikakor ne bi mogli znajti med kandidati za »milijonarje«. Storitve na Poljskem poberejo samo 12 odstotkov od skupnih izdatkov državljanov (v razvitih državah se ta de. lež giblje med 30 in 50 odstotki). Oblasti so zdaj, sicer z zamudo, te stvari opazile ter brez pomisleka izdale »bian-ko ček« obrtnikom in tako imenovani »mali terenski in-’ dustriji«, nudeč jim z novim letom različne ugodnosti: manjše davke (to bo spodbujajo predvsem zaposlovanje učencev), ugodnejše pogoje pri zaposlovanju delavcev, prednost pri nabavljanju reprodukcijskega materiala, zdravstveno in socialno zavarovanje Idr. Nova kadrovska politika, ki so jo sprejeli s potrditvijo petletnega plana, predvideva, da bi v storitvenih dejavnostih zaposlili dve tretjini pri. rasta zaposlenih, torej okoli 200.000. Druga najpomembnejša naloga je, ustaviti veli-ko fluktuacijo, ld jo najbolj slikovito ilustrira podatek, da Je bilo med leti 1971 in 1975 ukinjenih 94.000 obrtnih delavnic, odprtih pa Je bilo 105.000 novih. Osnovna naloga oblasti pa bo vsekakor, da bodo aktivirale nezadostno izrabljena obrtniške kapacitete, saj ocenjujejo, da te rezerve danea predstavljajo 30 odstotkov celotnega potenciala. Poleg te-ga načrtujejo, da se bo do leta 1980 število zaposlenih v obrtništvu povečalo za 40 odstotkov. ILIJA MARINKOVRS Zvestoba tradiciji Švedi so med prazniki pojedli na tone šunk in spili velike množine glogga - Najbolj »žejni« v srednji Švedski STOCKHOLM, januarja — Prazniki so za nami in ob raznih inventura)) In bilancah Je zanimiva tudi bilanca, koliko smo pojedli raznih dobrot. Švedi so pospravili gore šunk In popili velikanske množine alkohola. Sunka in pijača glogg sta namreč sestavna dela prazničnega omizja. Za praznike so prodali milijon kilogramov šunke samo v stockholmskem območju, širom po Švedski pa so samo na božični večer, oziroma med 16. in 20. uro pojedli na uro 400 tisoč kilogramov šunke in zraven pili gliigg v potokih. V teh najtemnejših dnevih in s snegom pobeljenih nočeh pred koncem leta so se Švedi greli z žgano pijačo glbggom, odišavljeno s cimetom, nageljnovimi žbicami in ingverjem. Danci imajo bolj odišavljeno in manj alkohol no varianto, nekaj podobnega pa pijejo v zimskem času tudi Avstrijci in Švicarji. < Glogg začno pripravljati že januarja. Celoten proces se začne z dišavnicami, ko jih nekaj ton zmeljejo in namočijo v vodi, da se zmehčajo, nato pa Jih porazdelijo v hrastove sode. v katerih Je 96-odstotrm alkohol. Nastane »odišavljeni« alkohol, ki je dober že iez en mesec.'Na|to pride na vrsto dobro osnov- « '*j i no vino za glogg. Uporabljajo posebno rdeče rjavo vino. sladko, z visokim odstotkom alkohola. V švedska pristanišča priplujejo s tankerji milijoni litrov vina. Poleti se pripra-ve bližajo koncu, ko zmešajo alkohol in vino v natanč nib razmerjih. Pijača nekaj mesecev počiva, nato jo ustekleničijo. Nepogrešljivi del božične pojedine pa je šunka. Kako resno Jemljejo Švedi tradicijo, kaže statistika: med 16. in 20. uro so na božični večer pospravili okoli 400 tisoč kg šunke na uro. V stockholmski občini je pojedlo 665 ti-šofc prebivalcev med prazniki 500.000, v stockholmskem okraju pa je milijon 357 tisoč prebivalcev pojedlo kar okrogel milijon kilogramov šunke. Gona šunke Je tako visoka kot mestno odlagališče smeti. V vsej deželi pa so med prazničnimi dnevi pojed. li 7,5 milijona kilogramov Sun-ke. Okoli 70 do 80 odstotkov šunk, prodanih na Švedskem, Je brez kosti, izjema je le južna švedska, pokrajina S kine, kjer morajo o4 ti v šunki kosti, pc stari tradiciji. Največ šunk pripeljejo v Stockholm prav iz južne Švedske, saj sama metropola tolikšnega povpraševanja ne more pokrivati le s svojimi klavnicami. i JASNA CARLEN ; ...i Prošnja is Argentine Korak stran od - pozabe V Buenos Airesu gradijo velik slovensko-jugoslovanski dom Od Tanjugovega dopisnika posebej za Delo BUENOS AIRES, decembra lani — Tema bi bila pravšnja za esej, študijo ali disertacijo. Delovni naslov bi lahko dali: kako in zakaj se v krajih, ki leže~~ve£ tisoč kilometrov od slovenske zemlje, rojevajo, žive in umirajo generacije, a vsaka s pogledom, uprtim v brezmejnost, ki jih deli od tega slovenskega koščka planeta. Za snov bi sf izbrali: življenje več deset tisoč argentinskih družin, katerih korenine so pognale na Primorskem ali v kaki prekmurski vasi, na Gorenjskem in • drugod.... * V Pa pustimo to pisateljem in raziskovalcem. Te vrstice so iztrgane iz čisto navadne novinarjeve beležke in zapisal sem jih na ulicah in uličicah četrti Villa Devoto v Buenos Airesu v Argentini. Četrt Villa Devoto je hkrati »predmestje« in »središče« argentinskega glavnega mesta. Za 3,5 milijona prebivalcev znotraj kroga, ki ga oklepa Avenida generala Paza (tako imenovani Capital), je naselje predmestje. Za prav toliko prebivalcev južnoameriške metropole, ki žive tudi po več deset kilometrov stran, pa je Villa Devoto tako rekoč središče mesta. V tej četrti, ki ni »ne v centru, ne na periferiji«, sem se znašel prav nič po naključju. Pred ogrado, kakršne po navadi postavijo v mestih pred gradbišča, sem si na trgu, ki meji prav na že omenjeno Avenido generala Paza, prepisal v beležnico stavek s table, pritrjene na leseni plot. »Tu grade družabni in športni center slovensko-jugoslovanskega društva za vzajemno pomoč Triglav.« Vrata v ogradi, ki peljejo na gradbišče, cvilijo, saj jih le malokdo uporablja. Notri uzrem gradbišče, ki ga je že preplezal plevel. Na velikem prostoru je pod trayo in plevelom komaj Se opaziti betonske temelje in nekaj stebrov, ki bodejo lz zemlje. »Tu bo stal ta dom,« je povedal Mitja Štrukelj, jugoslovanski vicekonzul v Buenos Airesu, mladi diplomat, ki mu nikoli ne zmanjka dela, ki Viikoli ne počiva, nejevoljen le takrat, kadar ga delo priklene na urad. Iz lope na gradbišču Je prišel ču- _ vaj. Krepak možak, že malce v letih. V španščini nas pobara, kdo smo in Čemu smo prišli, potlej pa na veliko presenečenje nadaljuje pogovor v slovenščini. V kleni In čisti govorici, kot da bi šele pred kratkim prišel v Arne-rijco iz svojih Dutovelj pri Sežani. Prav v Dutovljah se Je namreč rodil naš sobesednik Jože Tavčar. »Ja, davno sem že prišel že leta 1923 ... Ne, nikoli se nisem mogel več vrniti... Veste, upokojenec sem, tramvaj sem vozil, dokler je Se bil v Buenos Airesu... Sin dela na davčni upravi.« »O gradbišču poizvedujete? Veliko je. Tu doli bosta dva prostora za kegljanje, tamle bowling. Nad kegljiščem bo dvorana s 500 sedeži. Pa štiri nadstropja učilnic, knjižnica, pisarne. Tam levo bo stala restavracija in zraven kavarna. Na desni bo velik pokrit plavalni bazen, poleg manjši za otroke ... Zakaj so dela ustavili? Morali so. Hudi časi so za gradnjo. Kaj več o tem vam bodo povedali v upravi.« Jože Tavčar rad govori. Pripoveduje o sebi, življenju v Ameriki in o društvu Triglav. Najraje pa se razgovori o svoji mladosti, Dutovljah in Sežani, pa o prisilnem vojskovanju za monarhijo. In o razočaranju po prvi svetovni vojni ter o tem, kako je v njem dozorela odločitev, da za vselej zapusti svoje Dutovlje. Njegova zgodba jasneje kot katerikoli zgodovinski učbenik pojasnjuje razloge za množično izseljevanje Slovencev iz tistega dela Primorske, ki je po prvi svetovni vojni po eni od takratnih krivic pripadel Italiji. Čeprav je prva skupina Slovencev prispela v Argentino pred stoletjem (leta 1878), se jih je največ priselilo med leti 1922 in 1929: kar 25.000 Takrat kot tudi Jože Tavčar. Večinoma so prihajali iz istih krajev, Primor ske. Največ se Jih je ustavilo prav tu, v Villa Devotu. Se danes živi v tej četrti približno 5000 slovenskih izse-ljencev-in njihovih potomcev. Povedati pa moramo, da vsi Slovenci v Argentini, v Buenos Airdsu pa tudi v Villa Devotu, kjer jih je največ niso vselej živeli kot složna družina. Še danes se nekateri postavljalo za umišljene ali prave barikade. »Mejo« potegnejo, brž ko zvedo, da sprejemaš današnjo Slovenijo ali Jugoslavijo taki, kot sta, in da se veseliš njunih uspehov. K temu so nekolikanj pripomogle tudi predvojne stranke, pa sama vojna, a največ leto 1948, saj je med člani KP Argentine, partije, katere sta- lišča se vselej ujemajo s tistimi v Moskvi, veliko Slovencev. Danes malo manj kot poprej. Z leti, ko prihajajo nove generacije, Je te neenotnosti čedalje manj. Najbolj zgovoren primer je prav ustanovitev društva Triglav pred dvema letoma. V uličicah Villa Devota, le nekaj sto metrov narazen, so dotlej delovala tri slovenska društva. V trenutkih, usodnih za Slovenijo in Jugoslavijo, so ravnali enako patriotsko, čeprav so na umišljeni politični lestvici »od levice do desnice« zavzemali tri ključne točke. Vsaka od društev je imelo svoje prostore, svoje člane in natanko začrtane »meje«. Z novo generacijo — v mislih imam ljudi, ki Jim je danes od 30 do 40 let in ki so se rodili v Argentini — pa Je dozorevala misel o združitvi. Seveda ni šlo brez trdovratnega odpora nekaterih starejših. Kljub vsemu Jim Je uspelo: meje so porušili. Namesto treh društev je zdaj eno samo, Triglav, pod enim upravnim odborom in pod enim predsednikom — gradbenim tehnikom Rodolfom štekarjem. »Ni bilo lahko, vendar smo uspeli,« nam je dejal Stekar ali Koko, kot mu že vsa leta pravijo, ne da bi sam vedel, odkod to ime. »Ko smo se združili, smo sklenili: društvo potrebuje svoj dom. Dovolj velik in moderen, da bo človek rad prišel vanj. In začeli smo graditi, kot ste že videli.'« Na prvi pogled je vse preprosto. Prodali so poslopje enega od prejšnjih treh domov. Najmanjšega. S tem de narjem so kupili parcelo, ki danes že velja nekajkrat toliko, kot so plačali, in postavili temelje novega doma. V kratkem nameravajo prodati še dru' go poslopje in tako novi dom spraviti pod streho ter vsaj za 'silo usposobiti za dejavnost. Vložili bodo tudi veliko lastnega dela, od arhitektonskih rešitev (arhitekt Mario Turel) do vodenja del (sam predsednik Stekar in zagnani mladi industrialec Carlos Pernarčič). I »Gradnjo je zavrla velika Inflacija v lanskem in v tem letu,« je pojasnil Rodolfo Stekar. »Doslej si nismo upali prodati drugega doma: cene gradbenega materiala in del naglo rastejo, pa tudi malo ugodnih ponudb smo dobili. Vse kaže, da se bomo te dni odločili za prodajo. Vsoto, ki nam jo ponuja kupec (20 milijonov pesosov — približno 80.000 dolarjev), skušamo povečati na 30 milijonov. Precej zatem bi se lotili del in v štirih ali petih mesecih končali prvo fazo. Takrat bi se že lahko selili v novi dom.« V dokaj prostornih, a nemodernih poslopjih dosedanjih domov, v Sibro-nu in Ramon Listru (imeni sta dobila po ulicah, kjer stojita), delo teče naprej. V prvem skrbe bolj za rekreacijo, v drugem pa vadijo dečki in deklice, člani folklorne skupine Triglava, pa orkester Tamburica, potekajo pogovori in podobno. V »Ramon Listu« so uredili tudi nenavadno šolo. Učenci, približno 50 argentinskih Slovencev, so različnih starosti in poklicev; od fantičev ln deklic, starih 7 ali 8 let, pa srednješolcev, do gradbenih delavcev ln ljudi z univerzitetnimi diplomami. V skupnih klopeh se z enako voljo uče neznanih slovenskih besed. Naj pojasnimo: lz najrazličnejših razlogov, predvsem pa zaradi »naglice« starih priseljencev, ki so se hoteli čimprej privaditi novemu okolju, so v marsikakem domu zrasli otroci, ne da bi spregovorili slovensko besedo. Osamosvojili so se, si uredili domove in nekateri od njih so se zdaj odločili, da se nauče slovensko. Celo predsednik društva Rodolfo Stekar Koko se je naučil slovenščine pri tridesetih letih, pri čemer mu je pomagala tudi praksa v »Gradisu«. »Z mojimi otroki ne bo več tako.« je dejal Rodolfo. »Dušanu je osem let in bo šel v tole šolo Vanlni je komaj pet let ln bo morala še malo pa čakati.« Nenavadno, tu v »Ramon Listu« srečaš tudi pravoslavnega duhovnika Miloša Vučkoviča. Na upravi so povedali: duhovnik Vučkovič je letos prevzel pouk iz srbohvaškega jezika,1 saj je v Villa Devotu precej priseljencev še iz drugih krajev Jugoslavije. Ure ima tudi v naselju Dock Sudu na čisto drugem koncu mesta, pomaga v tiskarni, in kljub vsemu še uspe opravljati duhovniške dolžnosti v neki ruski pravoslavni cerkvi. »Kot vidite že lz imena, nismo zaprto slovensko društvo, temveč sla vensko-jugoslovansko,« je rekel Stekar. »Naš cilj je, da bo novi dbm v resnici postal stekališče vseh Jugoslovanov v Buenos Airesu. S svojimi 2800 kvadratnimi metri zaprtih pra štorov bi to tudi lahko v resnici bil.« .»Restavracija pa bo še posebej Jugoslovanska,« Je nekdo pripomnil v šali. »Za vse kuhinje: dalmatinsko, sla vensko, makedonsko, srbsko bo da volj prostora.« »Največ pa za bosanske pljeskavice in čevapčiče.« V šali, ki se je rodila tako spontano, tudi duhovniku Vučkoviču niso prizanesli; Vučkovič po vedenju in zunanjosti pravzaprav bolj spominja na pesnika kot pa na duhovnika. Stekar ga mimogrede podraži; »Veš kaj, prav te dni se menimo o prodaji doma v Simbronu in o gradnji novega. Zato nam še ti pomagaj, če ne gre drugače, pa z molitvico, da nam bo šlo vse po sreči.« »Bom, še drevi pomolim,« obljubi . Vučkovič, ne da bi se jezil zaradi predsednikove šale. • Tako poteka življenje na tem koncu sveta, o katerem je nekje zapisano, da leži kakih 14.900 ali 15.000 kilometrov stran od Slovenije, od Jugoslavije. Približno 800 argentinsko-sloven-skih družin, uradno včlanjenih v društvo Triglav, se ne zadovoljuje s preteklostjo, z doseženim. Če je bilo prejšni generaciji dovolj, da je imela za zbi- ranje le streho nad glavo, nova terja moderen dom ln možnosti za sodobne oblike združevanja. Zato so se odločili za gradnjo velike petnadstrop-nice, za slovensko-jugoslovanski dom. Najmodernejši, ki ga bodo imeli Jugoslovani zunaj svojih meja, in dovolj prostoren in sodoben, da bi ga bilo veselo katerokoli veliko jugoslovansko mesto. Vse grade s svojim denarjem, s svojimi silami. Zato moram na koncu žal tudi zapisati, da vsi dosedanji pozivi slovenskim in jugoslovanskim ustanovam, da bi prispevale skoraj neznatno pomoč (upoštevaje vrednost novega doma, ki bo vendarle reprezen-tlral Jugoslavijo), niso doslej imeli odmeva in ti entuziasti niso dobili nikakršnega zagotovila, da jim bodo pomagali, kot so pričakovali. Pa čeprav niso prosili za drugo, kot da bi jim poslali nekaj bolj kakovostnega lesa za kegljišče, nekaj umetniških sl’k ustvarjalcev iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, pa učbenikov in kn|:g, gramofonskih plošč ln magnetofonskih trakov, filmov in morebiti še nekaj detajlov enterierjev, značilnih za pa samezne kraje Jugoslavije. Zakaj ne dobč odgovora ali pa le zelo redko? Morda zato, ker so ljudje premalo obveščeni o tej veliki gradnji? Ali pa zato, ker med izseljenskimi maticami, ki so edino na tekočem, in drugimi družbenimi dejavniki ni stalne in živahne povezave? Pozitiven odgovor iz stare domovine bi bil še posebej dragocen, da bi ta druga izseljenska generacija laže vztrajala pri svojih zamislih in načrtih. Za tako spodbudo najbrž ne bi bilo nespametno nameniti nekaj sredstev, pa tudi posvetiti malo več časa za širšo, ne le slovensko družbeno akcijo, ki naj bi s svojimi idejami in prispevki — le-ti ne terjajo veliko denarja — pomagala, da bi novo stekleno in betonsko poslopje popestrilo čimveč predmetov, ki bi pričali o naših krajih ln njihovih narodih. Mar za to ne bi veljalo celo ustanoviti akcijsko slovensko-jugoslovansko delovno telo v državi? še zlasti, ker bi ponesrečena akcija generacije mladih izseljencev pomenila pravcato tragedijo. Ce gre za tako oddaljene kraje, Je le korak do tega, da se vezi potrgajo, da zatonejo v pozabo. Predsednik Stekar se je naučil slovenskega Jezika, ko mu je bilo že več kot trideset let. Morda se bo nekega dne naučil slovenščine tudi industrialec Perenčič, ki se danes tako vztrajno bojuje za stara slovenska domova — da bi zanju našel čimbolj ugodnega kupca in zagotovil čimbolj ceneno gradnjo novega doma — slovensko-jugoslovanskega. Izseljenci so naredili velik korak, da do pozabe in pretrganih vezi ne bi prišlo. Bomo v državi naredili naslednji korak? Slobodan Vukmlrovld PRIMORSKI DNEVNIK 6 IZBOR IZ DELA A januarja 1977 Bogastvo v gozdu Obsežni načrti za izkoriščanje lesa v BiH — Več gozdnih poti, mehanizacija in bolj smotrna predelava lesa OD N AS EGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA SARAJEVO, 5. Jan. — Polovico Bosne in Hercegovine pokrivajo gozdovi, ki so skoraj tretjina jugoslovanskega gozdnega bogastva. Zato ni presenetljivo, da v BiH posvečajo gozdarstvu in lesni industriji v srednjeročnem razvojnem načrtu posebno pozornost. Po razvoju za leto 1976 do 1980 naj bi vzgojili v BiH vsako leto za 6.6 odstotka več gozdov, izkoristili za 3,8 odstotka več lesa, njegov izvoz na tuje pa bi vsako leto povečali za 9,2 odstotka. Temelj za to povečanje dela in proizvodnje je posodobitev gozdarstva v republiki. Zgradili bodo kar 2.200 kilometrov novih gozdnih poti, poskušali bodo pogozditi čim večji del sedanjih 630 tisoč ha opustošenih gozdov in goličav, ki so namenjene pogo-z/Jovanju do konca tega tisočletja. Največji problem so vsekakor gozdne poti, ki jih je malo, tako da morajo posekano deblo vlačiti do trdne gozdne poti povprečno po kilometer in pol. To pomeni, da se razen debla drugega ne splača vlačiti iz gozda in ta-ko ostane trohnobi v plen petina posekanega lesa. Les predelajo večinoma v polizdelke iti plošče. Lesna predelava predstavlja 17 odstotkov republiške industrije. Vseeno pa z njo niso zado- voljni, saj končna predelava močno zaostaja za jugoslovanskim povprečjem. To se vidi že po vrsti proizvodnje. BiH proizvaja tretjino jugoslovanskega rezanega lesa, furnirjev, iveric in lesene embalaže, v proizvodnji pohištva pa le 18 odstotkov. Že dve leti se proizvodnja v lesni industriji BiH povečuje za 4 odstotke na leto. Prodaja je boljša tako doma kot v tujini. To ocenjujejo za ugodno rast, a hkrati z njo niso zadovoljni. Glavna zavora je v zastarelosti predelave lesa. V minuli razvojni petletki so zato kar sedem odstotkov vseh bosan-skohercegovskih industrijskih naložb vlagali prav v posodobitev lesne predelave. Velike naložbe so predvidene še naprej: 2,7 milijarde din v petih letih. Ta denar usmer-jajo v proizvodnjo, ki bo ponujala predvsem večjo izbiro in kakovost lesnih izdelkov. Trudijo se povečevati končno obdelavo. V okviru lesne predelave je prav gotovo zelo pomemb- na industrija celuloze in papirja. Tudi tu ne gre, kot bi si v BiH želeli, predvsem zaradi izjemno zastarele opre. me in tehnologije. V minuli razvojni petletki je bila ta gospodarska veja prav mačehovsko zapostavljena. Težko je prihajala do surovin, s proizvajalci surovin in s potrošniki papirja ni bila povezana, denarja za nove naložbe je dobila zelo malo. Namesto začrtanih 9,7 odstot-ka letne rasti so celulozarji in papimičarji v tej republiki dosegli pol manj. Zdaj jim obetajo lepše čase, vendar jih opozarjajo tudi na njihove napake. Go-zadrji bodo tej predelavi dobavljali več listavcev za celulozo, medtem ko bodo precej iglavcev še vedno uvažali. Toda papimičarji bi morali uporabljati več lesa slabše kakovosti in več starega papirja. Enako velja za vso lesno predelavo: drugače bo treba deliti les, to dragoceno surovino. BOGDAN NOVAK POHIŠTVO V KMEČKEM SLOGU Vztrajnost v lesu Uspešno združuje staro z novim - Začel v delavnici, kjer je pozimi zmrzoval lim • Priznan je kot umetni obrtnik PODLJUBELJ, jan. — Industrijsko oblikovanje in serijska proizvodnja sta danes skoraj | povsem izpodrinila nekdanjo rokodelsko izdelavo. S tem se je bistveno spremenila zunanja podoba predmetov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. Nekdanje rezljane, reliefne ali kako drugače dekorirane ter poslikane in pobarvane izdelke so zamenjali taki, v katerih prevladujejo čiste, gladke in praktične linije. VINKO GOLMAJER — Vztrajal sem in ustvarjam pohištvo v starem kmečkem slogu. Foto: Janez Zrnec Soli ne bo delilo sonce Zelena luč za dolgoročno reševanje položaja morskih solin -tih obvladano vreme — Soli, ki je je na pretek doma, ne - V nekaj le-bomo uvažali KOPER, 5. jan. — Ob koncu pravkar minulega lela se je v posebej žarki luči pokazala ciklična kriza preskrbe s soljo. V trgovinah ponekod niso Imeli na zalogi niti ščepca navadne, še manj pa morske soli. Zadeva pa se je tokrat razpletla tako, da pomeni hkrati dolgoročno rešitev preskrbe s tem živilom. V Jugoslaviji porabimo letno povprečno okoli 400.000 ton soli, od tega 150.000 ton za prehrano, ostalo pa za različne industrijske panoge. Do leta 1980 se bo poraba soli skoraj podvojila. Domači proizvajalci «ato načrtujejo znatno povečanje svojih zmogljivosti. Doslej smo morali uvoziti okoli 100.000 ton kamene in okoli 40.000 ton morske soli. Povečanje zmogljivosti naših solin pa naj bi do leta 1980 ne le v glavnem pokrila domače potrebe, temveč tudi prispevala, da nam vsaj morske soli ne bi bilo treba več uvažati. industrijski kombinat »Soda — so« v Tuzli pridobi letno okoli 200.000 ten kamene soli, tri naše morske soline (Pag, Sečovlje, Ulcinj) pa povprečno letno okoli 30.000 ton morske soli. Pred nekaj leti je ob uvedbi nove tehnologije »Soda — so« zagotavljala, da bo s svojo pro; izvodnjo pokrila vse domače potrebe. Delno zaradi težav pri uvajanju nove tehnologi je, delno pa tudi zaradi ne primernih nizkih cen soli te obljube niso uresničili. Morske soline bi lahko dajale precej več soli. Vse tri delajo na sorazmerno zastarel način, za temljito obnovo pa nimajo denarja. Poglavitna ovira morskim solinam je vreme, s katerim so doslej bili bitko brez upa zmage. Nizka cena morske soli do oktobra lanskega leta (TOZD Soline portoroške Droge je prodajal sol v 50- i kilogramskih vrečah po 1,30 1 dinarjev, v kilogramskih vrečah pa 1,45 dinarjev za kilogram; v maloprodaji je bila ta sol po'4,20 dinarjev za kilogram,) m pmoggHjala., da bi si soline "zbrale denar za posodobitev. Vrsto' let' so’ solinarji zahtevali, naj bi ceno soli prilagodili sorazmerno cenam drugih osnovnih živil. Lani oktobra je zvezni izvrš ni svet izdal odlok, po katerem je bilo mogoče prodajati kilogram tega živila do 4 dinarje dražje kot dotlej. Hkrati pa je določil, da je treba za vsak kilogram uvožene morske soli (uvažajo jo morske soline kot preskrbo-valci trga) plačati 2 dinarja posebne carine. Morske soline so protestirale, češ, da jim je s tem šel po vodi komaj vznikli up, da bodo ob povišanju cen lahko končno prišle na zeleno vejo. Na • Tako kot proizvajalci kamene soli bodo tudi morske soline dva dinarja od kilograma dražje prodane uvožene ali doma pridobljene morske soli namensko porabili za modernizacijo solin. To bo osnova za to. da naj bi do leta 1980 morske soline letno »nažele« okoli 115.000 ton soli in sicer največje soline v Ulcinju do 50.000 ton, v Portorožu do 30.000 ton in na Pagu do 28.000 ton letno. njihovo intervencijo je decembra ZIS posebno carino na uvoz morske soli ukinil. Portoroška Droga oskrbuje z morsko soljo Slovenijo in zahodno Hrvaško. Zaradi vremenskih razmer žetev morske soli silno niha. V povojnih letih so v sečoveljskih solinah pridobili najmanj 2500 ton in največ 32.000 ton soli. Pred sedemnajstimi leti so pripravili širokopotezen načrt za modernizacijo solin, s katerim bi premagali svojega največjega nasprotnika, to je nestalno vreme. Zdaj so ponovno vzeli na rešeto pred leti izdelane načrte, po katerih naj bi skoncentrirano morsko slanico umetno izpa. revali in s tem tako »opetnajstili« vreme. Ena pogla-vitmh ovir, tp je pomanjkanje denarja, tokrat ne bo odločujoča. V portoroški Drogi pravijo, da pomeni zanje 2 dinarja pri kilogramu soli letni dohodek okoli 25 milijonov dinarjev. Ta denar nameravajo namensko uporabiti izključno za obnovo solin. V treh letih računajo tako zbrati okoli 75 milijonov dinarjev, kar je realna osnova, da bi v tem času skupaj s posojili lahko financirali graditev sodobne vakuumske izparilnice. Do leta 1979 bi bila lahko ta -rekonstrukcija gotova. Takrat naj bi sečoveljske soline dajale od 30 do 50.000 ton soli, pri takem načinu pridobivanja soli pa naj bi pridobivaLi tudi nekatere stranske, zelo iskane proizvode. GUSTAV GUZEJ Kljub temu, da ob večji uporabnosti pri sodobnih izdelkih tii mogoče zanikati tudi novih lepot, pa vse pogosteje radi segamb po pravih rokodelskih izdelkih, bodisi starih iz časov, ko industrijskih še ni bilo, bodisi po novih, ki stare kar naj. bolje posnemajo. Lahko bi rekli, da postajajo obrtniki, ki pri svojem delu posnemajo nekdanje rokodelce, da torej predmete sami zasnujejo in izdelujejo, vse bolj cenjeni, še zlasti če pri tem ohranjajo staro ljudsko izročilo v kar najbolj čistih oblikah. Trmasti zasebnik Vinko Golmajer, 53-letni mizar iz Podljubelja pri Tržiču je prav značilen obrtnik te vrste. Uspešno združuje staro/ z novim. Izdeluje kose pohištva v tako imenovanem kmečkem baročnem poslikanem slogu, ki ga zasledimo že v 18. stoletju in je bil razširjen vse do konca 19. stoletja. Ob tesni na slonitvi na etnografsko izročilo mu je uspelo izdelati pohištvo, ki je blizu sodobnemu človeku in njegovim potrebam. Uporablja sodobne materiale in tehniko, vendar z Izrednim posluhom za izvirnost uporabnosti ter osnovno neoporečno orna-metitiko. Kaže, da je Golmajerje-vim mizarski poklic že kar v. krvi. »Moj oče je bil mizar in tudi moja brata sta se izu- Vaš ■ ’ • ’ , I dnevnik — PRIMORSKI DNEVNIK čila mizarske obrti. Vendar sem samo jaz tako trmast, da sem ostal zasebni obrtnik,« je povedal Vinko Gol-majer. Bil je zares trmast in vztrajen, da je zdržal ob tolikšnih težavah pri delu in v življenju. »Nekaj časa sem imel de lavnico v kleti, v katero sem lahko prišel le skozi okno. Kasneje sem dobil skedenj, kjer pa prostora nisem mogel ogrevati, zato pozimi sploh nisem mogel delati. Saj mi jc lepilo zmrznilo. Leta 1965 so rpi dali na razpolago opuščen hlev v Podljubelju, kjer sem si naposled lahko uredil boljšo delavni co. Ker nisem imel denarja za sodobno strojno opremo, sem bil prisiljen začeti izde-lovati pohištvo iz masivnega lesa.« Tako pohištvo, za katerega uporablja les gorske smreke in macesna, Golmajer izdeluje še sedaj. Vendar pa prvih omar, miz in stolov, ki so podobni kmečkemu pohištvu pri nas pred 100 in več leti, ni izdelal šele pred desetimi leti. Nagrade za delo dovršeno »Že pred vojno so prihajali k očetu Primorci, ki so se pred Italijani umaknili na Gorenjsko in naročali pohištvo v starem slovenskem slogu. Potem se spomnim, da je bila po vojni prva stranka pri nas čevljarski mojster iz žiganje vasi,, ki jc hotel imeti pohištvo za dnevno sobo v starem kmečkem slogu. Pozneje sem si s takim pohištvom sam opremil svojo podstrešno sobico. Z njim sem sodeloval na gorenjski obrtni razstavi v Kranju in dobil zanj drugo nagrado. Ker pa so nekateri tedaj ocenjevali, da posnemam nemški stil in 'flavto ne gre. sem' Ižrgubif Veselje do tega del^. ggtem sgrn se preusmeril na sodobno pohištvo in zanj dve leti kasneje dobil prvo nagrado.« Znova se je 'lotil pohištva v starem kmečkem slogu v delavnici v Podljubelju, potem ko si je opomogel od hude prometne nesreče, zaradi katere je ostal brez naročil in dela ter zaslužka. Nanj so se spomnili lastni- ki vikendov, ki se jim v alpskem svetu še posebno poda notranja oprema v takem slogu. »Z etnografi pa ne pridem skupaj, ker hočejo, da posnemam le staro. Po njihovem naj bi izdeloval le postelje, zibelke in skrinje. Jaz pa hočem narediti pohištvo za današnjo rabo. Ljudje danes v stanovanju potrebujejo tudi omare, pisalne mize, kavče in drugo.« Ker za svoje novosti n« dobi niti vzorcev niti nasvetov Golmajer vztrajno sam išče najboljše rešitve, v katerih združuje praktičnost in sodobno uporabnost z osnovnimi elementi starega kmečkega pohištva. V etnograf, skem muzeju v Ljubljani se večkrat ustavi s papirjem in svinčnikom v roki in prerj-.suje stare elemente. Veliko si pomaga tudi s staro literaturo, v kateri je prof. Albert Sič pred več kot 50 leti podrobneje obdelal gorenjske kmečke hiše in njihovo opremo. Golmajer je kritičen tudi v izbiri sodelavcev, ki jih rabi pri pohištvu. Za izdelavo kovinskih detajlov si je izbral kroparske in kamniške kovače, medtem ko se je pri poslikavi skrinj (n posteljnih končnic odločil za sodelovanje z akademskim slikarjem Henrikom Marchlom iz Kranja. Vsa ta prizadevanja ter kritičen prjstop in izostren posluh za ločevanje kiča od originala so mu naposled prinesla tudi ugodno oceno strokovnjakov. Republiška zbornica mu je letbs februarja izdala mnenje, s katerim ga je priznala za izdelovalca na področju umetne obrti. Priznanji pa je dobil tudi na nedavnem sejmu turističnih spominkov v Kranjski gori in spomladi na, sejmu malega gospodarstva v i&ahju. ‘-C- 1 ■■ 1 LADO STRUZNIK Zasavje ušlo katastrofi Je dimnik rešil dolino? Strupeni plini v višjih zračnih plasteh nevarni le ob toplotni inverziji Letos poleti in jeseni kmetje na obronkih hribov nad lesno zasavsko 'uolino niso opaziti »cvetja zla« — svojevrstnega čudeža narave, ko drevje zaradi nenormalnih ekoloških razmer hkrati cveti in obrodi. Tudi niso več 'zaskrbljeno ogledovali osmojenega listju. Novi. 360 metrov vipoki dimnik trboveljske termoelektrarne je pregnal uničujoči dim visoko med oblake. Za-gole ‘M, da je Zasavje končno le za? "dihalo desetkrat manj umazan in siru-pen srak kot je bii že leta nazaj. Zadušitev z žveplovim dioksidom je območju okoli Trbovelj in Hrastnika že resno grozila. Zasavje, ki je eno prvih industrijskih središč Slovenije, je doživelo svoj razcvet v času, ko so tovarniški dimniki, iz katerih se je črno kadilo, bili simbolj napredka. Bila so to leta po drugi svetovni vojni, ko je bil industrijski razvoj naš prvi cilj. Industrija pa je potrebovala energijo. Kje jo dobiti? Tam, kjer je premog. V tesno zasavsko dolino, znano po premogovnikih, smo postavili termoelektrarno. Da je njena lokacija v kotlini med hribi, kjer se dim zaradi toplotne inverzije ni rpogel povzpe ti v višino in se je valil pri tleh, z vidika varovanja človekovega okolja in varstva samih ljudi vse prej kot primerna, takrat ni nihče pomislil. Glavno Je bilo, da je bil pri roki premog. Toda zasavski premog vsebuje izredno veliko žvepla — kar 1,5 do tri odstotke, ki se pri vzgorevanju spremeni v žveplov dioksid, ta pa se v stiku z vlago pretvarja v žveplovo kislino, ki kot ogenj uničuje zelenje daleč naoko- li. V Zasavju se je rastlinje prvič vnelo pred 20 leti, ko so pognali tretji kotel v TET 1. Takrat so odmrle smreke. In ko je začela delovati še TET 2, je bilo odmrlih rastlin čedalje-več. Zgostitev žveplovega dioksida, ki je bila že prej izredno visoka, je dosegla kritične meje. Leta 1972 je bilo poškodovanega že 5000 hektarov gozda, 80 hektarov pa popolnoma -uničenega. Ob močnejšem vetru se je suho drevje podiralo. Pokazala pa so se tudi prva grozilna znamenja umiranja doline — erozije. Dež je golo zemljo spiral do žive skale. Kako se je moglo zgoditi, da je Zasavje tako rekoč čez noč začelo hirati? Zasavčani se temu niso čudili Poznali so kopreno dima in prahu, ki je dan za dnem ovijala njihove kraje in dušila vse, kar je bilo živega. Obe termoelektrarni sta namreč pokurili 4000 ton premoga na dan m sKozi dimnike izbruhali 240 ton žveplovega dioksida. Vsa ta ogromna količina zadušljivega dima je do letos ostajala pri tleh zaradi neprebojne zračne plasti, ki se je pojavila ob toplotni inverziji, in se kot pokrov poveznila nad dolino, saj sta oba dimnika (100 metrski pri TET 1 in 80 metrski pri TET 2) nižja od te plasti. Pri gradnji obeh termoelektrarn so napačno presodili, da bosta nizka dim nika onesnaževala le bližnjo okoličo. Menili so, da se v kubiku zraka na dan ne bo nabralo več kot 0,15 miligrama žveplovega dioksida. V resnici pa se je pod zadušljivim klobukom nabiral v neverjetnih količinah, tako da so bili začudeni celo meteorologi. Ko so pred petimi leti začeli meriti onesnaženost zasavskega zraka, je meteorološki zavod SRS kupil naprave, ki so merile do 10 miligramov žveplovega dioksida v kubiku zraka. Toda v Zasavju so takoj odpovedale — v zraku je bilo namreč precej več žveplovega dioksida. Preuredili so jih na 20 miligramov, pa je bila tudi ta mera večkrat presežena. Spomnimo se, kolikšna mera Je dovoljena: republiški zakon o varstvu zraka pred onesnaževanjem dovoljuje dnevno koncentracijo žveplovega dioksida le do 0,30 miligrama v kubiku zraka, polurno pa do 0,75 miligrama! Močno onesnažen zrak pa ni bil le blizu dimnikov, pač pa povsod tam, kamor je veter odnesel dim. Nad »plinom« so se pritoževali v Savinjski dolini, v Radečah, osmodil je rastje tudi v Sevnici. Vendar ni uničil samo rastlinja, načel je tudi zdravje prebivalcev. Nujno je bilo treba nekaj storiti. Ustaviti obratovanje termoelektrarne? Nemogoče! Kaj torej? Po številnih predlogih so se v Zasavju odločili za dimnik, ki naj bi bil tako visok, da bi predrl zaporni zračni sloj in rešil dolino pred zadušitvijo. Toda, kako visok naj bi bil »rešilni« dimnik? Po številnih meritvah in zapletenih računih (višina toplotne inverzije je bila dlje časa neznanka) so strokovnjaki meteorološkega zavoda SRS predlagali višino 385 metrov. Ob tako visokem dimniku zgostitev žveplovega dioksida v zraku ob normalnih vremenskih razmerah ne bi pre segla 2,5 miligrama, s čimer bi bila ogrožena območja zavarovana, če pa bi želeli, da zgostitev ne bi presegla dveh miligramov, bi moral dimnik segati kar 420 metrov. Komisija se je odločila za 360 metrski dimnik, ki bo še zaščitil nižje zračne plasti, torej ožjo dolino in dno, ker bi vsak nadaljnji meter gradnjo izredno podražil. Nižji dimnik pa ne bi prebil inverzne plasti nad kotlino kjer je kroženje zraka neprimerno večje in kjer naj bi se žveplov dioksid razredčil do neškodljive količine. Sicer pa -je kljub 360 metrom to najvišji dimnik v Evropi in drugi na sve+u. Maja letos je bil dimnik zgrajen. In kakšen je učinek tega velikana, vrednega 70 milijonov dinarjev? Se je'oz račje po njegovi zaslugi izboljšalo? Vodja službe za varstvo zraka pri meteorološkem zavodu SRS inž Bojan Paradiž zagotavlja, da sedaj TET 2 le še neznatno onesnažuje, ozračje v nižjih predelih, torej v ožji dolini Save in na dnu trboveljske kotline, nekoliko bolj pa v višjih predelih, vendar tudi tu precej manj kot prej. Seveda pa to ne pomeni, dr je zrak v Zasavju zdaj čist. Še vedno ga onesna žujejo cementarna, steklarna, kemična tovarna v Hrastniku in stara termo- elektrarna. Sicer pa več povedo rezultati meritev. Ker je dimnik za 25 metrov nižji od predlaganega, so bile izmerjene koncentracije v poletnih me secih res nekoliko višje od predvidenih. Na Savni peči nad dnom doline se je onesnaževanje ozračja v primerjavi z letom 1971 dva do trikrat zmanjšalo. Na Kovku na levem bregu Save, kjer je 600 metrov nadmorske višine, je bil letos poleti zrak dvakrat manj umazan kot pred petimi leti. Pri Dobovcu, kjer se na desnem bregu Save pobočje Kuma dvigne do 750 metrov nadmorske višine in kjer je bila že prej onesnaženost manjša, pa se je zmanjšala le za polovico. Leta 1971, ko smo spoznali, da Zasavju preti uničenje, je bilo neprekinjeno več kot en miligram žveplovega dioksida v zraku kar 11 ur in pol, letos pa le pet ur in pol, vendar s to pomembno razliko, da je bilo takrat v kubiku zraka več kot 10 miligramov žveplovega dioksida, letos pa ga je bilo le nekaj več kot en miligram. Pri tem je treba upoštevati, da je dejanski učinek dimnika težko ugotoviti, ker stara termoelektrarna ni priključena na novi dimnik. Vendar pa podatki iz časa, ko je delala ’e TET 2 ali pa le TET 1 dokazujejo, da zdaj zrak v prizemnih plasteh onesnažuje le stara termoelektrarna Ko bo ta prenehala delovati, bo tudi zrak v dolini precej čistejši. Vsi ti podatki veljajo za poletne mesece. Kako pa bo pozimi? Meieoro logi predvidevajo, da bo, kar ^zaueva TET 2, njen vpliv na onesnaževanja zraka v dolini po zaslugi toplotne inverzije še manjši, kakšen pa oo v višjih slojih, bo odvisno od višinssrh inverzij. Če se bodo pojavljale, bodo po-vzrpčale lokalne onesnažitve. Nevarna mesta so prelazi in grebeni, kjer dim iz dolihe prehaja na drugo stran hribovja, vendar po predvidevanjih ne bo zajel tolikšnega območja kot do zdaj. Dolina je rešena, ne grozi ji več katastrofa zaradi erozije. Tudi rastlinje je spet začelo poganjati. y poskusnem nasadu agrometeorološke službe pri Dolinškovi kmetiji na Praprotnem nad Savo, kjer je bil včasih zrak hudo onesnažen (Dolinškovi so se morali preseliti v dolino, saj na njihovi zemlji pridelki niso uspevali), je letos zrasel grah. špinača je šla celo v cvet, kar se ni dogajalo ves čas delovanja TET 2. Leta 1973 so pridelali 132 centov krompirja na hektar, letos pa kar 218 centov. Zrasla je koruza, celo ajda, zeljne glave, ki prej niso bile užitne, pa so zrasle do teže med 1,5 in 2,30 Kilograma. Tam, kjer je podrast izginila, je ponovno začela rasti, drugje pa se je okrepila. Najbolj spodbudno pa je, da letos ni bilo drugega olistanja in poznega cvetenja. Osmodilo je le najbolj občutljive rastlinske vrste in še to samo na 15 odstotkih površine, listje pa je odpadlo precej kasneje kot zadnja leta. Dolina je torej rešena pred unlče njem, vendar pa ne smemo biti za dovoljni in ostati križem ron. Z no vim dimnikom onesnaževanja ozračja nismo preprečili, pač pa le prenesli v višje zračne sloje. Nekateri celo menijo, da smo si z dimnikom naredili medvedjo uslugo. Dim, pravijo, se si cer ,ne bo več valil po ozki samski dolini, zato pa bo poškodoval nasade hmelja v Savinjski dolini, kamor bo veter zanesel trboveljski žveplov dioksid. Ali nam torej grozi enaka nevarnost kot Skandinaviji, kjer umirajo ribe v jezerih zaradi dežja iz oblakov, ki jih je veter pripodil iznad Porurja? Kaj o tem menijo strokovnjaki me- teorološkega zavoda SRS? Inž. Eojan Paradiž je prepričan, da je nevarnost onesnaževanja Savinjske doline s trboveljskim dimom napihnjena. Žveplov dioksid se namreč visoko v zraku razredči v neškodljive količine, na t.ia se vrača le z dežjem. Ce so tla kisla, kot so v Skandinaviji, je tak dež škodljiv, če pa so tla bazična, ni nobenih hudih posledic. Ni torej bojazni, da bi se pri nas pojavila podobna škoda kot v Skandinaviji, 'saj so tla v bližnji in daljni okolici bazična, kisla se pojavijo šele na Pohorju. Ne- glede na to pa se tudi v meteorološkem zavodu SRS strinjajo, da je dimnik le polovičarska rešitev, žveplov dioksid so namreč pregnali med oblake, niso pa ga (odstranili, zato je v drugi fazi sanacije predvidena tudi čistilna naprava, celo lokacija zanjo je že določena. Ce se bo inverzija pojavila nad dimnikom, bodo Zasavčani spet začutili v ustih okus po žveplu. In če je bilo že od vsega začetka znano, da novi dimnik sam v bistvu ne pomeni rešitve problema zasavskega araka, čemu torej nismo namesto 70 milijonov dinarjev vrednega dimnika raje zgradili kar čistilno napravo? »Seveda smo najprej razmišljali o čistilni napravi,« je povedal inž. Bojan Paradiž. »Ta bi vsekakor najbolje rešila zasavski zrak. Toda zazdaj te na prave še niso tehnično obdelane. Ljudje si ne predstavljajo, da bi to pravzaprav morala biti ogromna .čistilna tovarna’. Da bi zaščitili ogrožena območja, bi morali prečistiti 85 odstotkov žveplovega dioksida. To pomeni, da bi pri proizvodnji 275 megavatov električne energije, to je pri obratovanju TET 2 in bodoče termoelektrar ne, morala naprava očistiti v eni uri . kar 1,700.000 kubičnih metrov dima. Ce bi to količino želeli spraviti v stolp, bi le-ta, če bi njegova osnovna ploskev merila 100 kvadratnih metrov, moral biti visok 17 kilometrov!« Takšna čistilna naprava ne bi bila nič manjša od termoelektrarne, glede na svojo velikost, pa bi bila tudi zelo draga. Samo stroški njenega obratovanja bi v enem letu presegli polovico cene dimnika, cena električne energije pa bi se seveda podvojila. Čeprav bi bila čistilna naprava idealna rešitev, je za zdaj odpadla iz sanacijskega programa. Za zdaj, saj bo slej ko prej treba zavarovati tudi višje zračne plasti. Upamo lahko le, da bodo znanstveniki čimprej ponudili tehnično dognane in ne predrage filtre. Silvestra Rogelj PrnldršUel dnevnik KULTURA ^'v^ ti, '? ,'tf .4 -, . .. 9. |anuar|a 1977 ZA ZAKLJUČEK CANKARJEVEGA LETA CANKAR V TRSTU VZPODBUDEN OBRAČUN Vzorno pripravljena in dopolnjena razstava o Cankarjevem gledališču - Gledališki muzej iz Ljubljane in arhiv Stalnega slovenskega gledališča v Trstu na muzealno znanstveni ravni Dvodelna razstava v Kulturnem flomu, ki v pritlični veži predstavlja najznačilnejše trenutke iz u-Pri zor jenih Cankarjevih del v Trstu in paviljon v prvem nadstropju. ki v domiselni stilski razvrstit-"• po zamisli arh. Mirka Lipužiča, ponuja sintezo Cankarje e gledališke ustvarjalnosti v interpretaciji različnih gledališč Slovenije, Jugo-•lavije in tujine, nas je vnovič vr-Jfla v razmišljanje o enkratni vra-scenosti Ivana Cankarja z našim kulturno-političnim življenjem. Verjetno bo potrebna daljša časovna odmaknjenost od prazničnega ]**a proslav stoletnice rojstva, da ”i rniogli oceniti vse smeri oživljena dejavnosti, ki jo je le ta sprožila. Vendar 'pa ob pregledovanju *branih podatkov ne moremo mimo jjekaterih zanimivosti, ki zadevajo ““j mesto Trst — in posebej še Bjedališko snovanje ob Cankarjevo delih posebej. Teatrolog in dramaturg Dušan Moravec je kot Polstoletni ravnatelj Gledališkega muzeja v Ljubljani, v sodelovanju * našim dolgoletnim prvakom, i-fralcem Radom Nakrstom, ki pa Je v svojem prostem času strasten "> pedanten zbiralec vsega arhiv-szura zabranila. Dogovoril) naial!, ~ ■ pri teh dogovorih je Kent ivneje sodeloval Ivan Rebi.,,.: °a Cankar osebno prišel ie k1i ^lapca* v Trst. Določen so n ^aturn 8- januarja 1910. Žal tn eP.redvideni dogodki preprečili no am.mivo srečanje, ki bi verjet-tpri.br1 vedlo do hitrejšega krsta trPhPcfv* v Trstu in bi ne bilo leta , kaU vse do 31. maja 1919. 'krstil ^ ie Milan Skrbinšek toarp* v svojem velikem reper-KNi s.^.načrtu: VES CANKAR V ^ SEZONI! • Vana81?1111!1511'"1 letom' P° smrl- E glJu.ftfbkaa-ja, se je v tržaškem CanVskem sn°vanju, vzdušje za le a . a Pozitivno usmerjalo. Ne večkr . M’ Skrbinšek, kot smo že tli i,,w ornendi. v enj sami sezo-Že |iP 'zoril pet Cankarjevih dram, obnovnkaLfje' 192°- ie Emil Kral' prv v * ^af>ce* v novi zasedbi, zoni . uprizoritev v spominski se-Prprii6 ^Kralj na Batajnovi*. stonifi1 je zastor dvignil je nagovoru ^anja Kmetova, ki je spreti ipo™ ■ °. P°meuu Cankarja in o takn?iVl mis*’ uasploh. Ni se do-rrtj iPa v.se*,lne dram, med kateri-čil Ta naJveč vznemirjenja povzro-ie lv,;rman v «Hlapcih». Zanimiva mp,,f'rneriava s sodobnejšimi od- dobnA 'vL še danes, po- lj,- 0 takrat, sodobniki ugotav-BaJ *pretekH čas* dogajanja, ki »d« PlS.Uje Cankar in zagotavljajo', nes JnC U bil0» in. kajpada. «da-tri ni ^ tako»- Zagotovo pa «ju-toi / j Ve^ takih razmer, Saj ^ dandanes to Jamčimo*, itd; No, v reviji »Njiva* je bilo ob krstu »Hlapcev* med drugim tudi zapisano: »Tako je bilo, hvala Bogu, v drugih časih! Nocoj, če dobro premislimo, bomo spoznali, da je v resnici še tako, a vendar bo jutri morda nekoliko drugače.* Cankar se s tržaškega odra o glasi šele ob otvoritvi novega delovanja po osvoboditvi, 2. decembra 1945, v gledališču »Penice.* »Jernejeva pravica* v priredbi in režiji Ferda Delaka. V sezoni 1947-48 pride na vrsto »Kralj na Betajnovi* v režiji Jožeta Babiča in s pokojnim Milanom Košičem v vlogi Kantorja. V tej vlogi nastopi kot gost tudi Pavle Kovič, imeniten interpret Kantorja še iz znane mariborske uprizoritve »Kralja na Betajnovi*, ki je ob gostovanju v Ljubljani vzbudila pravo senzacijo. Leto kasneje, ob 30. obletnici Cankarjeve smrti, pripravi režiser Jože Babič premiero »Hlapcev*, z Radom Nakrstom y vlogi Jermana. Bili smo sredi dramatičnega razpleta politične situacije med naprednimi silami v Trstu ki so segle tudi v gledališče. Da bi rešili premiero, je v vlogo Župnika vskočil v zadnjem trenutku režiser sam! Cankar se ponovno pojavi na odrskih deskah v Trstu v sezoni 1950-51, ko gost Slavko Jan zrežira «Za narodov blagor*. Spet je vodilno vlogo Ščuke tolmačil Rado Nakrst .Nada Gabrijelčičeva pa je v vlogi Helene slavila 25. obletnico svoje gledališke aktivnosti. V sezoni 1953-54 je v režiji Jožeta Babiča bilo uprizorjeno »Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Petra je tolmačil Miha Baloh, Jacinto Štefka Drolčeva in Zlodja Rado Nakrst. Uprizoritev je bila zapa-žena tudi v širšem slovenskem prostoru na številnih gostovanjih. 1955.-58. leta je Stane Raztresen v priredbi in režiji J. Babiča upodobil lik Martina Kačurja. Kritika je tedanjo uprizoritev uvrščala med mejrvke dosežkov tržaškega gledališča. »Hlapci* so bili ponovno uprizorjeni v sezoni 1965*66 v režiji Branka Gombača. ’ Tokrat je Jermana tolmačil Stane Starešinič, Župnika pa Jožko Lukeš. Zadnja uprizoritev Cankarja v Stalnem slovenskem gledališču je bila v se-z°ni 1974-75, »Za narodov blagor* v režiji Maria Uršiča in Antonom Petjetom v vlogi Ščuke. Helena je bila Lidija Kozlovič. Tržaški igralci in režiser Jože Babič so tudi kot predstavniki Trsta sodelovali pri centralni uprizoritvi Cankarjevega «Hlapca Jerneja* v Ljubljani na dveh uprizoritvah v «Dvorani Tivoli*, ki je privabila 14.000 (štirinajst" tisoč) gledalcev. Koncertna uprizoritev »Jakoba Rude* je zadnji prispevek slovenskega gledališča v Trstu, ki ga svojemu občinstvu posredujemo iz bogate Cankarjeve dramske zapuščine. J. b. . -S *w-l. t f 'v.-,..-. »- C*~). ■ ' f a. -m ■J; ■ , .± «. .. ■VP&r-ih *•) Ju ...................... Prva stran rokopisa Cankarjeve drame »Jakob Ruda* miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||||||||||„|,|,„„„llll|„„limill|l||llllltimnni,l„imimilu1lll|||||||||||a||||||||n||||||||Min|||||||M|||||||||||Uu|||||||||||||||tn PETINDVAJSETI LETNIK DRAGOCENE DROBNE KNJIŽICE «Trinkov koledar 1977» Na 126 straneh malega formata podaja koledarček pregledno sliko pomembnih dogajanj v preteklem letu v Benečiji in Kanalski dolini Najmanjši po obsegu in formatu in najmlajši po nastanku med zamejskimi koledarji, čeprav ima za sabo tudi že četrt stoletja, je Trinkov koledar, toda njegov pomen daleč presega njegovo skromnost in mladost. Dolga leta je zanj vestno skr-bel pokojni Rado Bednarik, čuvar THnkove literarne zapuščine, zdaj ga urejuje Jožko Kragelj, zanj odgovarja dr. Stojan Brajša, tiska pa ga tiskarna, Budin v Gorici. Drobna knjižica vzbudi pozornost že ko jo samo bežno prelistaš, podrobnejše branje njene vsebine pa to pozornost v celoti utemelji. Po tradicionalnem koledarskem delu se začenja z objavo dokumenta — odloka, s katerim je videmski nadškof Alfredo Bat- •»* 'v* * - tisti uveljavil rabo slovenskega jezika v bogoslužju v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Da gre za res pomemben dokument, ki priča o novem odnosu videmske škofije do Slovencev v videmski pokrajini, potrjuje že naslednja ugotovitev v uvodu k objavi dokumenta: «Odkar je fašizem leta 1933 prepovedal slovenske pridige po cerkvah Beneške Slovenije, se niso videmski škofje nikoli potegnili za pravice, ki so jih terjali beneški duhovniki za svoje ljudstvo. Mnoge prošnje in spomenice so naletele na gluha ušesa. Ko je bil imenovan za škofa Alfredo Battisti, so mu beneški duhovniki podrobno razložili, kakšno je stanje v Benečiji. Prosili so ga, naj uradno potrdi rabo slovenskega jezika v bogoslužju, naj pošlje v Benečijo take duhovnike, ki bodo znali jezik ljudstva, naj brani slovenske duhovnike proti lažnivim napadom ter naj bo pripravljen na večkratna i-skrena srečanja z duhovniki. Nadškof je po treh letih opazovanja in stikov z duhovniki spoznal, kakšno je stanje v škofiji in je letos v 2. številki naškofijskega lista »Rivista diocesana udinčse* uradno potrdil rabo slovenskega jezika po cerkvah Beneške Slovenije*. Urednik koledarja dodaja še naslednji konmetar: Trinkova prošnja »vstani sonce zmage nam sijajne* se počasi uresničuje. Toda Beneško Slovenijo je v letu 1976 udarila tudi strašna šiba — potres, in temu tragičnemu dogodku posveča koledar svoje nadaljnje misli v prozi, poeziji in sliki. Priložnostni pesmi sta napisala Ludvik Zorzut in Ljubka Šorli. Tržaški gledališki diletantje iz leta 1881 ANTOLOŠKA RAZSTAVA DEL ZADNJIH DVAJSETIH LET Lojze Spacal vReggio Emilii Razstavo so slovesno odprli sinoči in bo trajala do 20. t. m. čeprav ima Lojze Spacal za seboj že nekaj desetin večjih in manjših samostojnih razstav in tudi že nekaj antoloških prireditev in čeprav je sodeloval že pri dolgi vrsti zelo pomembnih kolektivnih razstav, med drugim tudi na beneškem bienalu, je bil sinočnji večer pomemben dogodek v vsem njegovem sicer bogatem in plodnem življenju. Pod okriljem ali če hočemo v organizaciji pokrajine in občine Reggio F.milia ter ob sodelovanju pokrajinske turistične ustanove ler deželnega odbomištva za turizem je v Polozzo del Capitano del Popoln v Reggiu Emilii tržaški u-metnik pripravil svojo veliko antološko razstavo, ki bo trajala do 20. t.m. Kakor razbiramo iz želo lepega in bogatega kataloga, ki je ob tej priložnosti izšel, zajema sedanja Spacalova razstava v Reggiu Emilii • njegova dela iz raz? dobja od 1953 pa do današnjih dni, to se pravi dela obilnih dveh desetletij, v katerih je še posebej prišlcč do - izraza Spacalova grafična umetnost. Sicer pa priča o veljamosti Sva-calove umetnosti in sedanji razstavi dejstvo, da se je v pripravah za organiziranje razstave angažirala cela vrsta vplivnih kulturnih in javnih delavcev ter u-stanov, začenši z Mednarodnim središčem za grafične umetnosti v Benetkah ki ie 'poskrbelo za izbiro del. v pripravljalnem in organizacijskem odboru pa so sodelovali med drugim direktor mestnih muzejev v Reggiu Emilii Gian-carlo Ambrosetti. odbomih za kulturne ustanove v Reggiu Emilii Giuseppe Gherpelli, predstavnik beneškega središča’ za grafično umetnost Enzo Di Martino, ki je kot izvedenec za tovrstno umet- nost in dober poznavalec Spacar love umetnosti napisal tudi zelo lepo predstavitev našega tržaške-- ga slikarja v že omenjenem ka- talogu, v katerem je kakih dvajset reprodukcij Spacalovih del, med katerimi so štiri tudi v barvah. Platnica Trinkovega koledarja Poseben sestavek (vsi ^estavkt ^ ustrezno kratki in prepir*to napisani) je posvečen poimenovanju ricmanjske osnovne šole po Ivami Trinku z dodatkom nekaj otroških zapisov iz lističa »Hoo-ruk*. Anton Kacin obuja svoje spomine na I-vana Trinka, Martin Jevnikar piše o »jeziku v Naših paglavcih Ivana Trinka*, «Bepič» pa piše o Ukvah in podaja ves razplet zadeve o-krog pošolskega pouka v slovenščini, ki sta ga uvedla domači župnik — beneški rojak Mario Garjup in učitelj Salvatore Veno-si iz Nabrežine, člančič dopolnjujeta sliki bojevitega župnika Gar-jupa in pouka v cerkvi, kamor so se morali otroci in učitelj u-makniti po šovinističnem nastopu italijanske učiteljice. V rubriki »Naši ljudje* so zapisi o msgr. Antonu Rutarju ob njegovi 90-letnici z Zorzutovo pesmico o njem, o msgr. Angelu Cracini, beneškemu rojaku, ki deluje v Buii, o nedavno umrlem Albertu Rejcu, ki je bil tudi koledarjev sodelavec, pesmica 1. z. Fervidu-sa z naslovom «Trije gospodje brumni' vi* pa je očitno namenjena župnikom v Trblju, Štoblanku in x v Dreki (čenčiču, Lavrenčiču' in Birtiču). Isti avtor je posvetil pesmico tudi štirinajstdnevniku beneških Slovencev »Novemu Matajurju*. Končuje se takole: reke kot pri pripravah za prvo knjigo. Prepričani pa smo, da je kljub pomanjkanju virov uspel raziskati vse, kar je bilo dosegljivo in posredovati v zaokreženi eeloti kompleksno gradivo ter svoje izsledke. Pot znanstvenika seveda s tem še ni končana, kaže pa nam o-pravlieno delo, opozarja na praznine in probleme ter nas vzp>nd-bu.ia k novim raziskovalcem. Zaradi posebnega pomena, ki ga je v času baroka imela Ljubljana kot pomembno umetnostno središče, zaokrožajo Vrišerjevi izsledki podobo naše baročne kulture, ki se je doslej opirala predvsem na slikarstvo in arhitekturo, ki pa v kiparstvu ni bila nič manj pomembno zastopana, če bi ob poudarku tehtnosti vsebine ugotovili ob knjigi še to, da je papir boljši in da so zato reprodukcije umrinin, ki so sestavni- de' knjige tol ko kvalitetnejše, srm s tem dovolj opozorili na pomembno knjigo. Anton Trstenjak: PROBLEMI PSIHOLOGIJE Avtor knjige je znani slovenski psiholog, znan tudi izven meja domovine. Kot avtorja številnih knjig ga poznamo doma in v svetu. Če je Trstenjak že izdal Oris sodobne psihologije, potem zato še ne smemo misliti, da je knjiga, Jd nam jo zdaj posreduje Slovenska matica, enaka. V novi knjigi Problemi psihologije podaja avtor kritičen prikaz osrednjih področij psihologije ali še bolj točno, človekove psihološke problematike. Zato bomo našli v tem delu snov razdeljeno na več poglavij, t ki obravnavajo človeka med dednostjo in okoljem, nato odnos človeka do sveta, potem človeka in družbo, človeka v razvojnih stopnjah in slednjič človeka kot osebnost. S tem obravnava avtor tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiuiiuiiilifniiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiniutiiHiiiiiiMimiiaifiiiiiiiiMiii KOPRSKO KULTURNO PISMO Izolska godba na pihala Primorski študentski oktet Vidni rezultati sodelovanja glasbene šole z godbami Skrbna priprava in dobri obeti mladih pevcev-študentov V decembru sta biTa na Slovenski obali dva koncerta: v sindikalnem domu v Izoli je nastopila domača godba, ki je proslavila stoletnico svojega obstoja, v Gledališki dvorani v Kopru pa Primorski študentski oktet. Slovesnost v Izoli se je začela s slavnostno fanfaro, ki so ji sledili pozdravi in čestitke predstavnikov občinske skupščine, političnih in delovnih organizacij iz Izole ter pobratenih Slovenskih Konjic in predstavnika Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Vsi so poudarili uspehe, ki so jih godbeniki dosegli v skupnem prizadevanju z , dirigentom Bogomirjem Babičem. Priznanje za delo, študij in priprave, ki so zahtevale marsikatero težko žrtvovano prosto uro, so potrdili tudi polnoštevilno zbrani poslušalci Počastitvi visoke obletnice je vtisnil še večji sijaj pobratimskt gost — godba iz Slovenskih Konjic, ki je poleg svojega samostojnega dokaj precizno in ubrano izvedenega sporeda, nastopila tudi skupno z jubilantom v Lorberkovi Jubilejni koračnici in Štrucljevi Kosec koso brusi. Poleg učinkovitih vtisov, ki so jih zapustila izvajanja solidno pripravljenih obeh godb, nas je razveselil tudi pogled na mladi naraščaj: med mla dimi smo spoznali nekaj zelo nadarjenih tako pri gostih kakor pri izolskem ansamblu; pri zadnjem smo začutili nemajhen vzgojni vpliv in posredno sodelovanje tamkajšnje glasbene Šole, ki v zadnjem času posveča vse večjo skrb pouku pihal in trobil ter, kakor smo na nastopu spoznali, tudi tolkal. Posebne zasluge ima pri tem gotovo prof. Bogomir Babič, ki združuje pouk na šoli in vodstvo godbe. Skupno prizadevanje je vsekakor rodilo otipljiv u speh: godba se je številčno izpopolnila in se tudi kvalitetno dvignila, a najvažnejše je to, da ima ansambel v mladih godbenikih poroštvo za nadaljnji obstoj in razvoj. Primorski študentski oktet ima svoje rojstno mesto pravzaprav na koprski gimnaziji, ko so se pred par leti zbrali nekateri lju- bitelji petja in pod vodstvom svojega šolskega tovariša Matjaža Ščeka začeli s pevskimi vajami ter imeli tudi nekaj nastopov. Ti sedaj kot študentje nadaljujejo svoje delo, ki je seveda pokazalo že zrelejša prizadevanja bodisi v pogledu izbire sporeda, bodisi pri glasovnih pripravah, kakor tudi v pogledu interpretacijskega oblikovanja. Izbrane pesmi — Foerster-jeva Večerni ave, Hajdrihova Pod oknom. Sattnerjeva Pogled v nedolžno oko, Volaričeva Razstanek, Vogričeva Lahko noč, Prelovčeva Oj Doberdob, Srebotnjakova Bori, Pahorjeva Novi cvet, škobemeto-va Pesem talcev, Vodopivčeva Na poljani ter ljudske pesmi v priredbah Marolta, Pahorja, Svile ar šiča, Mirka, Tomca in Žepiča — odgovarjajo tako komorni vokalni zasedbi kakor zmogljivostim okteta, ki zaradi mladostnih, a lepih glasov, ne razpolaga še z večjim volumnom. Na drug1 strani pa je bil ansambel dokaj glasovno ubran, z nekaj izjemami je zvenel precej čisto ter zlasti na manjših dinamičnih stopnjah lepo zlito. Vsekakor je to rezultat prizadevanj za glasovno uravnovešeno in skladno učinkujoče petje sicer mladega, a nadarjenega u-metniškega vodje Matjaža ŠČeka, ki nas je v spilošnem tudi z interpretacijami zadovoljil zlasti so bile nazorno in prepričljivo izoblikovane Foersterjeva Večerni ave, Vogričeva Lahko noč, Srebotnjakova Bori, Pahorjevi Nov cvet in Pa se sliš; Maroitovi Barčica in Pisemce, Tomčeva Teče mi vodica in Tri štajerske v Žepičev) priredbi. Koncert je zapustil vtis solidnega in 'resnega dela; v njem se je odrazila določena stopnja kvalitetnega petja, ki je omogočilo nekai umetniško dovolj zrelih o-stvarenj. Ansamblu bi priporočali še nadaljnjo vnemo pri glasovni izobrazbi — za dosego še popolnejše glasovne ubranosti v vseh dinamičnih razsežnostih. Dosedanji dosežki ter nadaljnje delo obetajo namreč oktetu še nadaljnji razvoj. IVAN SELIČ pet temeljnih odnosov človeka in s svojimi izsledki ustvarja temelje za teorijo človekove osebnosti. Najbrž bodo lahko le strokovnjaki izrekli dokončno oceno o Trstenjakovi knjigi. Lahko pa u-gotovimo, ko izdajo beležimo kot kronisti, da bo knjiga prav gotovo pomembna ne samo za študij psihologije temveč da bo koristila širšemu krogu izobražencev pri proučevanju in razumevanju različnih življenjskih konfliktnih situacij. Vladimir Kavčič: PUSTOTA Vladimir Kavčič je dobro mano ime v srednji generaciji slovenskih književnikov. Slovenska matica je med svoje izbrane leposlovne tekste uvrstila njegov ro-ftian Pustota, s katerim je pis^ telj posegel v zgodovino. Obravnava namreč čas po kmečkem u-poru na Tolminskem v 17. stoletju in predstavlja tolminskega kmeta v njegovi življenjski problematiki ob tako pomembnih mejnikih kot so rojstvo, boj za obstoj in smrt. Literarni ocenjevalci poudarjajo dobro poznavanje kmeta, njegovega življenja in njegove osebnosti, pa slikovito prikazovanje narave v vseh njenih letnih časih, čeprav je ob tem celotno dogajanje razgibano in zanimivo. Gre za tekst, ki ustvarja rrrst med _ slovensko pripovedno tradicijo in sodobnim pisanjem o eksi-stencionalni problerpatiki. Morda zato zgodovinska tematika in zg d-ba sama ni toliko pomembna kot je pomembno tisto, kar je mogeče slutiti ob razmišljanju pri branju. Zato bo v veliki mTi od bralca odvisno ali se bo zadovolji s samo zgodovinsko tematiko in dogajanjem s slovenskim kmetom, ali pa bo delo ob razmišljanhi doumel kot sodobno spačilo. E-tična vrednost dela in stilne značilnosti so vredne posebne omembe. Zato je nedvomno, da bo ta Kavčičev tekst o borbi č’oveka z usodo in njegovem vztraianju o-stal med tistimi sodobnimi teksti naših pisateljev, ki presegajo o-kvir trenutne modernosti in aktualnosti. France Koblar: MOJ OBRAČUN France Koblar, lani umrli predsednik Slovenske matice, član A-kademije je bil pomembna slovenska kulturna osebnost. Ni tu mesto, da bi prikazovali njegovo mesto v slovenski književnosti in slovenski kulturi, lahko pa ugotovimo, da je bil desetletja med vodilnimi slovenskimi kulturnimi delavci. Zato je toliko pomembnejša njegova knjiga spominov, ki so izšli pod naslovom Moj obračun. Avtor je svojo knjigo napisal v zadnjih mesecih okupacije in jo dovršil tik po osvoboditvi. Pisal jo je ped presijo nevarnosti za svoje življenje, deloma zaradi vojne, detema zaradi be'opaj-distov. Delo je ostalo v zapuščini, za izdajo se je odločila njegova družina, tekst pa je priredil Joža Mahnič, ki je knjigi napisal spremno besedo. V svojih spominih, ki so obenem zgodovinski dokument in iskrena avtorjeva izpoved, je Koblar orisal svojo m’a-dost, spomine na redne Železnike, svoja šolanja in svoje življenje do konca vojne, ob koncu kn.iige pa najdemo nekaj portretov njegovih sodobnikov. Od memoarske literature se tekst razlikuje po tem, da je knjigo napisal kot svojo življenjsko izpoved in jo zato vseh 29 let po vojni do svoje smrti ni spremenil. Zato je Koblarjevo pričevanje toliko pomembnejše, saj nam daje podobo polstoletne slovenske kulturne in politične zgodovine, obenem pa notranjo podobo avtorja samega in nekaterih njegovih sodobnikov. U-rednik je v spremni besedi napisal, da Moj obračun na določenih mestih nazorsko mnogim ne bo všeč. Je pa kljub temu knjiga dokument o minuli dobi in izpoved; kot dokument zanesljiva krt izpoved zanimiva. Sicer pa je Mahničeva spremna beseda tista, ki dopolnjuje avtorjevo besedlo in ki nam Koblarja še bolj približa, čeprav knjiga dovolj zgovorno govori že sama. Pri tem ni odveč poudariti, da so posebno zanimiva poglavja o avtorjevem urednikovanju Doma in sveta, o njegovem gledališkem n-dejstvovanju, pa poglavje o zadnji vojni in avtorjevih sodobnikih, čeprav bi si o marsičem želeli še več besed. Jura! Martinovič: POEZIJA DRAGOTINA KETTEJA Dragotin Kette je ob letošnjih proslavah Cankarjeve stoletnice o-stal nekoliko v ozadju, čeprav smo obhajali stoto obletnico njegovega rojstva. V počastitev umetnikovega jubileja je Slovenska matica izdala v izredni zbirki razpravo profesorja sarajevske univerze Ju-raja Martinoviča, posvečeno Kettejevi poeziji. Pri tej knjigi je pomembno, da p-ihaja študija izpod peresa jugoslovanskega slovenista, na drugi strani pa da podaja kulturne in politične okoliščine dobe In v okviru te prikaz poezije Dragotina Ketteja. Pri tem je pomembna Sl. Ru. (Nadaljevanje na B. strani) Bogat knjižni dar S Navadno je na tem mestu u-vod, ker pa je naš namen tudi ta, da ne dolgočasiva morebitnega bralca z običajnimi frazami, bo za danes uvod odpadel. THE NAZARETH *Play’n’the game» Angliji primanjkuje novih idolov, to je takih, ki bi bili sposobni razgibati umirjene vode brezbrižnosti in ki bi pustili vidno sled v glasbenem življenju. Ker teh pogojev ni, se dogajajo dokaj čudne stvari: Angleži so primorani odkriti in ovrednotiti nekdanje zavrnjene sinove, izgubljene pridigarje, ki so uspeli na tujem. Dovolj bo, da pomislimo na ansambel Led Zeppelin, ki ne deluje več v domovini. Podobno u-sodo so doživeli ansambli kot Na* zarelh, Uriah Heep itd. Danes je ansambel Nazareth predmet naše obravnave, saj je izšla v teh dneh njihova zadnja plošča, katero je sprejela z o-dobravanjem tudi mladina izven Anglije. Nazareth ni za nas novo ime, slovenska mladina se je že seznanila z njim in to ob priliki uspešnega koncerta v ljubljanskem Tivoliju. Zdi se mi prav, da napišem nekaj podatkov v zvezi s to skupino. «Band» je štiričlanski, vodi ga kitarist Man-ny Charlton, ostali člani so pevec Dan McCaffertg. basist Pete Agneiv ter baterist Darrel Sweet. Vsi člani so škotskega porekla in razumljivo je. da so najbolj popularni v domovini whiskya. Delo. ki je pred nami, je peto če ne že šesto, morda pa je kaka plošča izšla samo v Veliki Britaniji. zato je štetje težko. Kakšen je album? V njem boste poslušali v glavnem hard rock, ki je ponekod agresiven in drugod melanholično usmerjen. Te razlike boste najlepše spoznali v jutrišnji oddaji. FRANK ZAPPA Zoot allures (W. B. Rec. W 56298) ' Vesel sem, da je izšla nova plošča Franka Zappe iz dveh razlogov; prvič, ker vom lahko izrabil to priložnost, da lahko kaj več napišem o ameriški «progresivni» glasbi. Drugič, ker imam tako na razpolago nekaj kvalitetne glasbe, seveda če jo gledamo iz vidika, ki ga bom obrazložil takoj po tem uvodu. Da bi lahko razumeli, kaj predstavlja nam in ameriški mladini Frank Zappa, moramo razumeti a-meriški način življenja. Preveč dolgo bi bilo govoriti o vseh razlikah med našim in ameriškim pojmovanjem glasbe, ooluike, u-melnosti itd. Nekaj pa M it rad poudaril: «.politics* pomeni v A-merilu Alixon. Watergate. Kongres in volitve, ne pa socialno in ideološko delo, ki bi lahko menjalo in izboljšalo strukturo danega sistema. Da se razumemo: nočem zmanjšati pomena, ki ga je imel in ki ga delno še ima pri vsem tem Frank Zappa, le da je tudi on hočeš nočeš del ameriške pop- glasbe. Ta pa se ni nikdar združila v enotno gibfmje proti sistemu prav zaradi prej navedenih razlogov. Ameriška pop - glasba živi iz cosebnih izpovedi» in individualnih uporov», ki pa se ne znajo združiti v nekaj širšega in organskega, morda prav zaradi pomanjkanja določene politične in ideološke zavesti. Kako naj si drugače razlagamo stavek, ki ga je izrekel prav Zappa: «Res ne verjamem, da je pri glasbi važen socialni angažma.» Neumnosti! To pomeni, da Zappa in drugi niso nikoli razumeli pravega pomena pop - glasbe in glasbene umetnosti, to je socialne in politične zavzetosti, kako bi z glasbo izboljšali družbo, v kateri živimo. Glasba ne pomeni le brenkati tjaven-dan na obrabljene instrumente! Prej sem govoril o zavesti. Zavest pomeni prav to: zavzemati se v nekem boju, dati smisel svojim idealom, delati za nekaj. Res, človek mora biti od nog do glave Američan, da razume, kako lahko skupno živita genialna glasba m komercialnost. Za sklep. Nekateri prej, drugi pozneje, toda vsi so morali priznati, da so se zmotili: Frank Zappa ni nikakršen «revolucionar» in niti mpornik*. Je le izredno nadarjen in inteligenten glasbenik, ki z veliko mero ironije poje o raznih aspektih življenja. Včasih se zdi, da ima za 'norca celo samega sebe in ravno to človeka tako zmede, da ne ve, pri čem je. Tudi njegova glasba nas stalno preseneča in je zato neopredeljiva. Tak je tudi njegov zadnji album in o njem bi vam povedal samo to: poslušajte ga v torek! THE MANHATTAN TRANSFER tComing out» (ATLANTIC W 50291) Easg listening, ki ima veliko privržencev ne samo med poslušalci ampak tudi pred izvajalci (Ringo Starr, Paul McCartnep, Diana Ross). Odveč bi bilo dodati, da je to tudi primer ansambla The Manhattan Transfer. Skratka, kdor ljubi glasbo za razvedi:4 do pojasnili namene in vlogo nove slovenske mladinske revije na avstrijskem Koroškem. Domej pravi o reviji tako: «Revija naj gradi akcijsko enotnost med koroškimi Slovenci. Eno glavnih vodil bo tudi to, da revija usmerja k sodelovanju z vsemi demokrati v Avstriji, kar se tiče sploh celotne vsebine našega dela. Nadaljnji namen lista je tudi ta, da sebomo Slovenci na Koroškem še tesneje povezali z matičnim narodom, posebej še na mladinskem področju. Skupno načelo za vse mora biti tudi jasen antifašizem. Druga številka «Glasu» je izšla po bojkotu ljudskega štetja posebne vrste v Avstriji in , je zato posvečena v večji meri prav temu vprašanju. Prvi članek po uvodniku, je naslovljen: »Protest proti ugotavljanju manjšine* in govori o najvažnejših dogodkih v zvezi s 14. novembrom lanskega leta, dnevu, ko je avstrijska vlada izvedla štetje posebne vrste. List govori tudi o bojkotu gradiščanskih Hrvatov ih se v članku «čemu sosveti*, vprašuje o resnični vlogi teh organov, ki naj bi skrbeli za manjšinska vprašanja. Perc Mirko piše v članku «Tudi gnusni atentati nas ne bodo mogli ustrahovati* o zločinskem atentatu, ko so nacisti razstrelili na Komlju pri Pliberku partizanski spomenik, ki je stal tam komaj štiri leta. 'Članek «Srečko Kosovel, pesnik preteklosti in sodobnosti* opozarja na petdeseto obletnico pesnikove, smrti. Pisec članka govori o določenih aspektih pesnikovega ustvarjanja. Zanimiv je članek o Lesjakovi mami iz Robeža. Članek je v bistvu razgovor s staro slovensko aktivistko o partizanščini in sodobnih koroških vprašanjih. Pisateljica Anita Hudi objavlja članek z naslovom «Volja in delo, kjer govori o prosvetnem društvu »Edinost* iz Pliberka. Zadnja dva članka sta posvečena športu; prvi govori o Slovenskem atletskem kiubU. SODOBNOST ŠT. 12 12. številka Sodobnosti prinaša pretežno razprave. Prvi trije prispevki so posvečeni petdeseti obletnici smrti Srečka Kosovela. V članku družbene dileme v tekstih Srečka Kosovela piše Dimitrij Rupel o pesnikovem sodelovanju v reviji Mladina in o njegoverrj odnosu do dela. humanizma in tehnike. Rupel si zastavlja ft/dTvprašanje o Kosovelovi pesniški raznolikosti glede na vsebino in obliko. Ace Mermolja objavlja »Prispevek k branju Srečka Kosovela*. V razpravi govori o pesnikovi oblikovni in vsebinski raznolikosti in načenja vprašanje o «odprtosti» Kosovelovih tekstov, »orfeizmu* in o pesnikovem preobratu v revolucionarno poezijo. Franc Zadravec analizira v razpravi »Barvno besede in Kosovelova poezija* pomen, ki ga imajo barve v Kosovelovih pesmih. Zadravec našteje barve, ki jih je Kosovel1 najbolj uporabljal, jih nato v kontekstu preuči in jim tako določi pomen, ki ga imajo. Josip Vidmar piše v esejističnem članku »Žetev smrti* o vlogi, ki jo ima smrt v Cankarjevin delih. Vidmar izhaja iz pisateljeve knjige »Podobe iz sanj*, izhodišče je Vidmarju povod, da govori o pomenu smrti nasploh. Dimitrij Rupel govori v razpravi »Ivan Cankar in postavljanje družbenega sveta* o nekaterih vprašanjih pisateljevega pogleda v svet. Rupel se poslužuje sociološke metodologije in navaja, kot primera Kralja na Betajnosti in pojem »ponižane umetnosti*, ki je pri Cankarju zelo pogost. 1 Borut Trekman govori o prozi Andreja Hienga v razpravi »Mno-goplastnost Hiengove proze*. Poezijo in prozo objavljajo Janez Menart, Branko Hofman, Milan Markelj, Peter Kolšek in Boris A. Novak. V rubriki »Kronika- sta zastopani likovna umetnost in književnost. Nedelja, 9. januarja 1977, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.15 Enciklopedija prirode 13.00 TV 1 - vesti 13.30 DNEVNIK 14.00 Tekom nedelje . . . 14.05, 15.20, 16.40 in 18.55 Športne vesti 14.10, 15.10, 15.25, 17.55 in 18.40 IN . . . SIEME 16.40 Ital. nogometno prvenstvo 17.05 Toma: cKovčel: sreče» TV filr 18.15 SAMSKI STAN: 19.00 Ital. nogomet 20.00 DNEVNIK 20.40 DON GIOVANNI IN SI-CILIA — TV nadaljevanka, 21.45 športna nedelja 22.45 Programi za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 9.55 in 11.55 Garmisch, evrovizijski prenos, slalom 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Ona druga nedelja . . . 14.30 Koncert zabavne glasbe 15.15 Neposredni športni prenos 17.55 Programi za prihodnji teden 18.15 Ital. nogometno prvenstvo 19.00 VESOLJE 1999: Testament Arkadov 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 športna nedelja 20.40 Onda libera. 221)5 DNEVNIK 2 - Dossier JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.40 Od vsakega jutra raste dan: KOČEVJE 9.50 A. Diklič: Salaš v Malom ritu, konec 10.40 H. Sinkievvicz: Skozi puščavo in goščavo - 11.35 Garmisch: veleslalom za moške 16.20 M. Kranjec - V. Frantar: Sence pod ostrim vrhom, 17.40 Ni mogoče, film 19.30 DNEVNIK 20.00 UŽIŠKA REPUBLIKA. 21.30 DNEVNIK 22.05 Športni pregled Koprska barvna TV 19.30 Otroški kotiček 20.00 27. kanal 20.15 NOČ NA STREHI, celovečerni film TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19,00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 - 13.00 Praznična matineja, Glasba po željah; 13.00 - 15.00 Kultura in delo; 15.00 - 19.00 Za mlade, Šport. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.30 Dogodki in odmevi; 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah: 15.00 Koncert; 16.30 Sosednji kraji in ljudje:' 16.50 Glasba pd željah; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Vedri zvoki; 20.00 Domači pevci; 21.45 Operetna glasba. RADIO 1 8.00, 13.00. 19.00 Poročila; 10.20 Oddaja z Enricom Montesanom; 12.15 Najnovejše plošče; 14.45 Vesti in zanimivosti; 18.15 Dama s kamelijami- 19 30 Koncert. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila: 6.15 Danes je nedelja: 9.05 še pomnite, tovariši. . . ; 11.15 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo,: 14.05 Nedeljsko po- poldne; 19.35 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno. Ponedeljek, 10. januarja 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.25 Tečaj angleščine 17.00 Ponedeljkov sestanek 19.20 Jaz in moji trije otroci 20.00 DNEVNIK 20.40 MOŠKIM UGAJAJO PLAVOLASKE, film. 22.40 Neposredna srečanja, ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 17.45 Agaton sax, TV film 18.00 Rubrike dnevnika 2 18.45 Nasvidenje čez leto dni, TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 črna puščica, 2. nadaljevanje 21.50 Ljudje in znanost, Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana ‘ 10.00 TV šola 17.05 Glasbeni ciciban 17.55 Prvih 365 dni v otrokovem življenju 18.45 Mladi za mlade 19X10 DNEVNIK 20.00 Koncert v dvorani Slovenske filharmonije 21.45 Mozaik kratkega filma: NA KRILIH VETRA 22.15 DNEVNIK Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Neuvrščenost: Propad kolonialnega sistema 21.05 Lepe pozdrave z orkestrom Saše Subote, zabavnoglasbena oddaja 21.35 Baletni večer Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 D. Jovanovič: V soboto dopoldne, TV drama 20.55 Nastopa M. čangalovič 21.55 DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 11.30, 12.45, 17.00, 19.15 Poročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo, Glasba po željah; 13.30 -15.30 Za mlade, Sestanek ob 13.; 16.00 - 19.00 Kultura in delo. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00, 18.30, 20.30 Poročila: 10.10 Šolska oddaja: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.35 Literarna oddaja; 16 45 Operne uverture; 17.00 Šporlm pregled: 17.15 Jump College orkester: 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Moški zbor «S. Kosovel*; 20.35 Rock party; 21.35 L. Van Beethoven. RADIO 1 7.00, 8.00, MVlTudr. 19.00 Poročila; 7.20 Kronike; 9.00 in 10.35 Vi in jaz: 11.30 Folk glasba; 12.10 Filmska glasba; 13.30 Ital. nove. plošče: 14.30 Strnjena komedija: 15.45 in 17.30 NTP; 19 45 Sodobni ital. glasbeniki; 21.05 Koncert. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00. 19 00 Poročila; 8.08 Glasbena matineja; 9 05 Pravljice: 9.40 Vedre melodije: 10 45 Turistični napotki: 12.30 Kmetijski nasveti: 15 45 Znanstveniki pred mikrofonom: 18 25 Zvočni signali: 19.35 Lahko noč, otroci!; 20.10 Op-rni koncert: 22.20 Popevke; 23.05 Literarni nokturno. Torek, 11. januarja 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.30 DNEVNIK 16.30 Smučanje 17.00 PRAVLJICE 18.45 Jazz 19.20 Jaz in moji trije sinovi 19.45 Almanah 20.00 DNEVNIK 20.40 »DIARIO VENETO* 21.30 ODPRTA ŠKATLA ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Jezik in narečja 17.00 Strahopetec in junak, film 18.00 Politehnika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Čuvaj, serijski film 21.35 NIMAM ČASA, H. del nadaljevanke 22.35 Vidim, slišim, govorim, ob koncu DNEVNIK 2 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 12.10 TV V ŠOLI 16.10 Smuk za ženske 17.30 Volk v Žbajančičevi bajti 17.30 PIKA NOGAVIČKA, nada Ijevanka . 17.55 Obzornik 18.40 TV trim test 19.30 DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.35 H. de Balzac: BLIŠČ IN BEDA KURTIZAN 21.35 A. Berg: \VOZZEKK. 22.30 DNEVNIK Koprska barvna TV 18.30 Smučanje 19.30 Odprta meja, slovenska oddaja 20.15 DNEVNIK 20.35 PLAVI VOJAK, celovečerni film 22.05 Aktualra tema 22.35 Po domače z ansamblom Savski val. TRST A 7.00, 8.00, 11.30, 12 45, 17.00, 19.15' Poročila; 7.20 - 12.45 Dom in izročilo, Glasba po željah; 13.30 - 15.30 Za mlade, Z glasbo po svetu; 16.00 - 19.00 Kultura in delo, Slov. glasbeni mojstri. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.00, 18 30, 20.30 Poročila: 10.00 Z nami je,. ; 11.45 Pojo The Doobie Brother; 12.05 Glasba po željah: 14.35 Valčki in polke; 16.45 Domače poskočne; 17.00 Mladim po slušalcem: 17.30 Primorski dnev nik: 18 00 Čarobna godala; 18.35 Domači p°vci; 20.00 Nppozabne melodije: 21.00 Literarna oddaja: 22.45 Ritmi za godala. RADIO 1 7.00. 8.00, 13.00, 15 00, 19,00 P<-ročila; 7.20 Kronike: 9.00 in 10.30 Vi in jaz: 12.10 Komu zvonijo zvo novi; 13.30 Ital. nove plošče; 14 .30 Jazz: 15 45 in 17.30 NTP: 19.25 Radijska priredba: 20.20 Ikebana glasbe; 22 35 Beethonnve sonate. SLOVENIJA 7.00. 8.00. ' 12 00, 14 00, 17.00. 19 00, 22.00 Portčila: 8 08 Glasbe- na matineja: 9.05 Radijska šola: 10 45 Turistični napitki; 12 30 Kmetijski nasveti; 12 40 Po domače; 14 05 V kerak z nVariimi: 15 00 Dogodki in odmevi: 15 45 Pota so d"bne ttrdicine: 17.00 Studio ob 17.(10: 18.05 Marina Hnrak kla vir: 19.75 Lahko n-č, otroci!: 20 00 Slovenska zemlja \ pesmi in besedi: 20 30 Radijska igra: 22 20 P-tg jugoslovanske glasbe: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke sc vrstijo. Jugoslovanska televizija od srede, 12., do sobote, 15. januarja 1977 SREDA, 12. januarja 10.00 in 12.10 TV V ŠOLI; 17.10 Mlada zora; 17.25 Italijanski muzeji; 17.55 Obzornik; 18.10 Snok-ter; 18.45 Pogovori o glasbi 19.30 Dnevnik: 20.00 Film tedna: Nenavadne tatvine; 21.40 Včeraj, danes, jutri: Bojni strupi, mikrobi; 22.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Pustolovski simplicissi mus, 7. del; 21.25 Kranj 76. mir • dirkalni konj; 21.45 Made in Swe-den, zabavnoglasbena oddaja. ČETRTEK, 13. januarja 12.10 TV v šoli: 17.40 Čar gozda, II. del filma: 18.15 Obzornik; 18.35 Mala čebelica; 18.50 Jole, Jole, nadaljevanka: 19.30 Dnevnik; ' 20.00 Humoristična oddaja; 20.30 Pogovor o... (Osimo in sodelovanje ob meji); 21.50 A. Vivaldi : Štirje letni časi; 22 05 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Rio Bravo, film: 22.05 Socializem v svetu; 22.40 20 mi nut z... PETEK. t4. januarja 10.00 in 12.10 TV V ŠOLI: 17 10 Križem kražem; 17.20 Morda vas zanima: 17.55 Obzornik, 18.10 Tu ja folklora: 18.45 Sutjeska. Narodni parki, 19.30 Dnevnik- 19 55 Tedenski notranjepolitični komentar: 20.0$ H- Turunen: Vetrnjak 2105 Razgledi; 21.35 Ulice San Francisca; 22.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19 55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev- nik: 20.35 Ubijalska zvodba. film 22.05 Likovni nokturno, Renoir. SOBOTA. 15. januarja 8.00 Mala čebelica: 8.15 I Šmit: Dedek Ježek; 8.25 Jole, Jole; 8 55 Zverinice iz Rezije; 9 15 Skrivno sti morskih globin, 9.40 Psiholo gija dela; 10.00 Tehnična ustvar jalnost Slovencev; 10 30 Vstajenje Primorske; 11.00 Vetrnjak. 11 55 Smuk za moške; 16 10 Košarka Beko Partizan; 17.55 Lars Ole-19.30 Dnevnik: 19.50 Tedensk zunanjepolitični komentar. 20.00 Vlak, film: 22.05 Dnevnik- 23(4’ Prišel, videl prebledel. KOPRSKA BARVNA TV 16.10 Košarka; 18 30 Smučanie 19.30 Otroški kotiček: 20 15 Dnev nik; 20.35 Maščevalci, film 21.2: Nočne igre, celovečerni film. Slovenci in Hrvati, ki so prišli v italijansko ujetništvo, so kmalu zvedeli za delovanje Jugoslovanskega odbora in za zbiranje prostovoljcev, ki naj bi odšli na solunsko fronto. Prostovoljno so se prijavili za to fronto, toda zaman so bile vse njihove prošnje v tej zvezi. Niso jim dovolili niti tega, da bi se kot prostovoljci vključili v italijansko vojsko in se na njeni strani borili proti Avstriji. Edina izjema, na katero so Italijani pristali, je bil Ljudevit Pivko s svojim jugoslovanskim bataljonom. Ob zasedbi Gorice leta 1916 so Italijani zajeli tudi nekaj civilistov, ki so jih nastanili predvsem v Toskani. Med njimi je bilo nekaj mladih fantov. Ko so dorasli in bili zreli za vojaščino, so jih aretirali in odpeljali v vojaška taborišča na Sardinijo. Po prvi svetovni vojni so na Primorskem krožile govorice, da so vojne ujetnike na Sardiniji uporabljali za težaška dela v rudnikih. Te stvari so šle ,v pozabo in danes bi jim bilo težko priti do dna. Da pa je bilo precej slovenskih vojnih ujetnikov tudi na Sardiniji (tu ne upoštevamo Asina-rel), potrjuje podatek, da se jih nekaj ni vrnilo domov. Tam so ostali in se poženili. Naši politični pregnanci po letu 1940 so prišli z njimi v stik in ugotovili, da je njihovo življenje na otoku zelo trdo. Ti skromni podatki o naših ljudeh na Sardiniji v letih 1915 - 1918 bi bili šli najbrž že popolnoma v pozabo, če jih ne bi kasnejši dogodki vnovič in vnovič klicali k življenju. NAŠI INTERNIRANCI NA SARDINIJI V PRVEM LETU ITALIJANSKE OKUPACIJE PRIMORSKE IN ISTRE Prve dni novembra 1918 je italijanska vojska previdno zasedala Primorsko in Istrq. V deželo je prihajala, ko je Avstro-Ogrska že razpadala in je bila tu nova oblast v ro- kah narodnih odborov. Njene izvidnice so nemara prav zaradi tega vkorakale v naše kraje z belimi zastavami na čelu * Zasedba dežele je potekala brez boja, ker je ni bile treba osvobajati izpod avstrijskega jarma Naši vojaki s o se takrat vračali domov sestradani, obnemogli in siti vojne-Ali naj zdaj začno za priključitev k matični domovini novo vojno, ko se je bila ta komaj končala? Na tako vojne jih slovenske politične stranke niso niti pripravile Poleg tega so nekateri naši ljudje začeli potihem upati, da se be vprašanje državne pripadnosti Primorske in Istre ugodno rešilo na mirovnih pogajanjih med zmagovalci in premaganci. Nova oblast je že prve dni razkrivala strah, lako značilen za okupatorja, ki se polasti tuje dežele. Da bi ljudi po-minla ali nemara kar uspavala, je pokazala lep obraz. Guverner, ki ga je-italijanska vojska postavila na čelo zasedenih provinc Gorice in Trsta, je objavil proglas, v katerem je bilo rečeno: «Slovenci! Italija, velika država svobode, vam zagotavlja iste državljanske pravice, kot jih uživajo ostali njeni podaniki. Dala vam bo šole v vašem lastnem jeziku in več, kot vam jih je dala Avstrija...» 1) 8) Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije 1912 - 1918. Ljubljana 193& str. 159. 9) Prav tam, str. 174. 10) Salvatorelli Luigi: Storia del Novecento. Milano 1957, str. 452. < * Stvar izgleda neverjetna, a je vendar resnična. Bela zastava J6 pomenila, da Italijani prihajajo kot prijatelji. In res so bili zelo prijazni, dokler niso zasedli celotnega ozemlja, ki so jim ga velesile prisodile z londonskim paktom. (Glej: Slovensko primorje in Istra. Bgd. 1952« str. 127). 1) Čermelj Lavo: Life - and - death struggie of a national min* riiy. Ljubljana 1945, str. 13, 1 (Nadaljevan j e sledi l ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. januarja 1977 nogomet V TRETJI ITALIJANSKI LIGI Tržačani bodo pred domačim občinstvom startali na osvojitev novega para točk Današnji nasprotnik Tržačanov bo moštvo Biolleso, ki ima slabo obrambo «w?e,stina bo danes igrala pred «wnačim občinstvom. Njen nasprotnik bo Biellese. če j*giedamo razpored ostalih tekem -j.. e®a dela prvenstva, bomo opa-’ da mora danes Triestina nujno V naslednjih kolih bo nam-a porazoma, zaradi te-daines Triestina osvojiti — V nasprotnem primeru ... /^čani takoj zapravili lepo frni^Iv °!t’ ki 30 si -1° priborili nad dom"11* moštvi v h®!11 pred izpa »UvŽ^. P° Prejšnjih domačih na-..Jt1 in po zadnji solidni pred-. ^ v Albi, ima danes Triestina "•"■e možnosti za osvojitev celot-®a izkupička. Remi v Albi ne varati in niti ne razočarati, j si letos objektivno ne moremo ^njjh°Vati boljših izidov na gosto- lJ^a sp.^no P® predstavlja neod-J*[.en izid za Triestino odličen re 1,3, saj bi s samimi remiji na J*«, lestvici imela tržaška ekipa bar Je *e dober dosežek iBkolih)11^ TržaCani 16 i°čk po Vsekakor so naslednja tri ‘Ja za Tržačane " »lena. sreča-odločilnega po- viiPr^Jšnj* leden je Tagliavini izja-m' da računa v zadnjih štirih tek-h 5 točk. Prvo točko je- Trie-iu,0® °svojila v Albi, ostale pa bi ! Jerala osvojiti proti Bielleseju •tn • CU’ kar'pomeni, da je v Cre-®ni predviden poraz. Nedvomno je šestina sposobna ugoditi želji tre-, rJa, če p« bi ekipa osvojila toč-; vn. Ved. bi lahko mirno prista-, ■ n ’. da imajo Tržačani dobre mož-I je^. za uvrstitev v ^gornji del j Bielleseju, ki ima eno iz- 1 ric najslabših obramb prvenstva ' 6 prejetih zadetkov), bo Triesti-a najverjetneje igrala z običajno ! n-stav°: Bartolini, Luccheitta, Za-An!) V°litti, De Luca, Monticolo, ni q ?’ fontana, Peressin, Traini- Tekma se bo pričela ob 14.30. A. K. Derbi kola v Neaplju 12. kolu prve italij&nskč rtbgo-: nn ne Hge bo derbi kola v Nea- nf j-i ! 1 i: I na lest-Neaplju od-Torino doma z Ki’ "gl 1,U’, kjer se bosta spoprijela Na-. *n Juventus. s aventus je bil doslej vedno u-v gosteh, Napoli pa je bil činsi nevar®n pred domačim ob- i zam VOm' Inko da se obeta izredno kot ,rtl*V spopad ^ko zaradi igre | v: . 2aradi novega razpleta — '"** Povedaf b‘ Juventus v Nei ba?-j°m zmagal, potem bi varovan-s ,Venerja Radiceja zopet vodili y ,rni (očkami prednosti. dom2n° fekmo v borbi pred izpa Fiterju° 'Erala B°l°gna doma proti BARl DANAŠNJEGA, 12. KOLA ; p l°gna - inter ^nzaro - Foggia n°a - Cesena &rugia - Fiorentirva S®nia - Sampdoria lor‘no - Lazio ^°šarka V 1. ITALIJANSKI LIGI Goričani i*1 Tržačani Pred lažjo nalogo G A-1 LIGA V Pagnossin bo, po porazu lyieJ, ,u’ danes igral doma z Joliči plz. Forlija, ki je prav tako kstvi ^nni na zadnjem mestu Goričani so trenutno v dobri formi in danes so v srečanju z Jol-lyjem favoriti. PARI DANAŠNJEGA. 17. KOLA V GORICI: Pagnossin - Jolly V CANTUJU: Forst - Brili V VARESEJU: Mobilgirgi - IBP V BOLOGNI: Alco - Snaidero V BENETKAH: Canon - Sinudyne V SIENI: Sapori - Xerox A-2 LIGA Tržaški Pallacanestro se bo skušal oddolžiti za spodrsljaj v Firencah in bo danes starta] na zmago v srečanju pred lastnim občinstvom s Cosattom iz Neaplja. Tržačani so v tem srečanju seveda veliki favoriti, saj sodijo Neapeljčani med slabše ekipe tega prvenstva, pa čeprav so v minulem kolu nepriča- kovano, sicer doma, premagali močno peterko Chinamartini iz Turina. PARI DANAŠNJEGA, 17. KOLA V TRSTU: Pallacanestro - Cosatto V BRINDISIJU: Libertas - Chinamartini V RIETIJU: Brina - Vidal V PESARU: Scavolini - Emerson V MILANU: Cinzano - Fernet To-nic V RIMU: Lazio - Roller Našemu igralcu Dariju Skre-mu je žena povila prvorojenčka ALEKSANDRA Srečnima staršema iskreno čestita, novorojenčku pa- želi o-bilo sreče v življenju ŠD Vesna. ROD MODREGA < > v TABORNIŠKI KOTIČEK _________GORICA Taborniki varujejo naravo V bosansko-hercegovskih gozdovih niso ob novem letu posekali niti ene jelke, so . sporočili taborniki. Akcija za varstvo mladih iglavcev, ki so jo pred nekaj leti začeli v BiH, postaja vse bolj uspešna. Zveza tabornikov v tej republiki je v akcijo za varstvo mladih jelk pred novoletnimi prazniki pritegnila številne organizacije, varstvo gozdnega bogastva postaja v BiH splošna skrb. Medtem ko so po nekaterih strokovnih ocenah pred šestimi leti i> gozdovih BiH samo za novo leto posekali tudi deset tisoč drevesc, so lani zabeležili le redke primere. Ravno tako so taborniki Srbije izvedli tradicionalno akcijo, da so preprečili nenadzorovano sečnjo mladih smrek za novoletne praznike. Akcija je potekla pod geslom tZavarujmo mlade smreke*. V srbskih gozdovih je igralcev zelo malo, SK Devin se je s svojimi mladimi smučarji udeležil že več tekmovanj. Mladi Devinčani so doslej tudi pridno trenirali, kar kaže, da je zanimanje «za beli šport» v tem kraju dokajšnje. , ■MiiiiiiiiiiiiiHiimtiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiifitniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA V NADALJEVANJU MOŠKE B LIGE Borovci bi se zadovoljili tudi s končnim 4. mestom Nesporni favorit za prvo mesto je CUS iz Trsta ■ «Plavi» bodo svojo prvo tekmo igrali v Legnagu - Valter Veljak z ekipo SAI iz Belluna Italijanska odbojkarska zveza je objavila koledar tekem za prvenstvo B lige, kjer zastopa naš šport ekipa Bora, ojačena z dvema igralcema Krasa. »Plavi* so uvrščeni v skupino, ki bo igrala za uvrstitev od 1. do 6. mesta, oz. za prestop v A ligo. To pomeni za naše odbojkarje že gotov obstanek v drugi ligi, obenem pa tildi možnost, da se v tej hudi konkurenci izkažejo s kakšnim prestižnim izidom. Oblejmo si sedaj, s katerimi ekipami se bodo morali borovci spoprijeti in kolikšne so njihove možnosti v trii spopadih. Nesporni in praktično edini favorit za prestop v višjo ligo je CUS iz našega mesta. Tržaški vseučiliščniki so gladko zmagali v svoji podskupini in so prikazali izredno zanesljivo igro. Če bodo ohranili tako formo do aprila, je prvo mesto praktično že njim oddano. Moštvo sestavljajo sami prekaljeni odbojkarji, kot so: Sgomba, Gerdol, brata Pellarini ter «dulcis in fundo* Poljak Tiborowsky. Glede za milijone, ki jih je društvo potrosilo za letošnjo sezono, bi bil morebiten neuspeh za naše someščane prava katastrofa. Krasova namiznoteniška igralka Silvana Vesnaver. V predtekmovanju se je v skupini, kjer je CUS zmagal, uvrstil na drugo mesto Legnago. To bi marala biti e-na šibkejših ekip, obenem pa bo tudi nasprotnik borovcev že v prvem kolu. Že ta tekma nam bo marsikaj povedala o možnostih- naših odbojkarjev v nadaljevanju prvenstva. Iz prve podskupine prihaja v drugi del prvenstva neporažen SAI iz Belluna. To je ekipa, ki se je letos dokaj ■ okrepila in je med drugim najela tudi Valterja Veljaka, ki je vrsto let igral v A ligi za tržaškega prvoligaša. Verjetno je SAI edini, ki lahko preseneti favorizirano šesterko CUS. V lanski sezoni je Bor v okviru prvenstva C lige dvakrat igral z odbojkarji iz Belluna in je bil o-bakrat poražen z 2:3. Ferroni lz Verone si je uvrstitev v to skupino priboril z drugim mestom, takoj za ekipo SAI. Naši ljubitelji odbojke se prav gotovo spominjajo, da je pred leti Ferroni že igral v B ligi skupaj z Borom. Tradicija je na strani borovcev, ki so tega nasprotnika vedno premagovali. Odtlej pa sta seveda obe društvi zamenjali veliko igralcev: kdo bo letos boljši, pa bomo prav kmalu videli. Preostanejo nam sedaj še dobri znanci «plavih», to so odbojkarji CUS iz Benetk, ki so v prvem delu prvenstva nastopili v isti podskupini kot Bor. Po ogorčenem boju z našimi i-gralci, so prvo mesto zasedli Benečani, v medsebojnih spopadih pa sta ekipi slavili po enkrat in to z enakim izidom 3:2. Kot vidimo, je torej večina moštev izredno izenačenih. Utegne se pripetiti, da bo o uvrstitvi posameznih ekip odločala celo razlika v setih. Za naše igralce lahko realno pričakujemo četrto mesto. Višja uvrstitev bi bila velik uspeh, peto ali šesto mesto pa tudi ne bi predstavljalo nikake tragedije. Kar se točk tiče, menimo, da jih utegnejo borovci zbrati v najboljšem primeru o-sem, ni pa nemogoče, da ostanejo celo brez zmage. Do tu predvidevanja, od 22. januarja dalje pa bo glavna beseda pripadla odbojkarjem. SPORED 2. DELA B LIGE 1. KOLO (22.1.) Legnago - Bor; Ferroni - SAI Bel-luno; CUS Benetke - CUS Trst. 2. KOLO (29. 1.) Bor - CUS Benetke; SAI Belluno -Legnago: CUS Trst - Ferroni. 3. KOLO (5. 2.) Bor - CUS Trst; Legnago - Ferro-ni; CUS Benetke - SAI Belluno. 4. KOLO (12. 2.) Ferroni - Bor; SAI Belluno - CUS Trst; Legnago - CUS Benetke. 5. KOLO (19. 2.) Bor - SAI Belluno; CUS Trst - Legnago; CUS Benetke - Ferroni. MIG NAMIZNI TENIS Miličeva bo igrala proti Grčiji Zvezni selektor .je za srečanje Grčija - Italija v okviru namiznoteniškega tekmovanja za evropski pričal narodov povabil v državno reprezentanco igralko ŠK Kras Sonjo Miličevo, ki bo nastopala med posameznicami in v mešanih dvojicah. Ta ponoven nastop naše športnice leta v državnem dresu je še en zgovoren dokaz, da Sonja nima konkurence v državnem merilu in je zasluženo postala nenadomestljiva v vrstah «azzurrov». — b« — komaj 10 odst., zato je podobna akcija še bolj upravičena. Iz Hrvatske Taborniki iz zagrebške občine Trnje so' organizirali akcijo »Po poteh borbe zagrebških ilegalcev*. Vseh sodelujočih ekip je bilo 110, nekatere tudi iz Bosne in Hercegovine, Srbije m Slovenije. Akcija je bila dvodnevna in ekipe so hodile po karti in opisu poti v smeri od Karlovca proti Zagrebu. Na vmesnih kontrolah so udeleženci pisali teste iz NOB, o ilegali v Zagrebu in opravili praktični prikaz prve pomoči. Partizan Slovenije 1 V počastitev 25. obletnice organizacije PARTIZAN je Partizan Slovenije organiziral v okolici Zbilj pri Medvodah 10. jubilejni orientacijski pohod, ki so se ga udeležili tudi taborniki. Nič nas ne sme presenetiti V jeseni so akcije «Nič nas ne sme presenetiti* lepo izpolnile jesenski del programa. Zvedeli smo, da so akcijo izvedli tudi v Sloven-skih Konjicah, kjer so istočasno pripravili razstavo, na kateri so dali velik poudarek zaščiti okolja. Od spomenika do spomenika Odred Kriške gore iz Križev je pripravil že S. orientacijsko tekmo vanje pod nazivom lllll■■UAl•ulll■llllltlllllllllll«llllll•l■l■llllllllfll|||•■ll||||«fmlllllIllllllllllllll■l||||||•|||■||l■||||Il|||Ia||||||•lu■lIntllll•lllm«lallll>tlllllll■l•lllllS||lllll|||ll■|•|IB|||l|nl|||||||ll||aB,l,,v,atllll,IIIIIIIIIRIIIII|||||||at|gaM NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v No vari Regaldi Novara - Kras DANES NEDELJA, 9. januarja 1977 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v1 Štivanu ob Nadiži Natisone - Juventina 14.30 v Žavljah Zaule - Primorje • * • 14.30 v Križu Vesna - Costalunga * * * 14.30^ v Dolini Rosandra - Zarja « • • 14.30 v Trstu, Ul. Sanzio Edile Adriatica - Breg « « # 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost - Medeuzza » « • 14.30 v Gorici Edera - Sovodnje » « • 14.30 na Padričah' Gaja - Esperia Pio XII # • * 12.00 v Trstu, «1. maj* Union - Kras 14.30 v Trebčah Primorec - Rozzol KADETI 9.45 na Opčinah, Alpinska ulica Op. Supercaffe - Zarja KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Barcolana - Jadran * * * MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet - Sidertecnica * * » KADETI 11.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Kontovel • • • NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, športna palača Ricrcatori - Breg v « » W 11.15 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Polet # * • 9.30 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario - Bor . DEČKI 9.15 v Trstu, Športna palača Ricreatori - Breg Pokrajinska nogometna zveza je sporočila, da je zaradi razmočenih in blatnih igrišč odgo-dila vse tekme naraščajnikov, najmlajših, začetnikov, cicibanov in tekmo kadetov Fortitu-do - Vesna, ki so bile napovedane za včeraj in danes. Kar se tiče 3. amaterske lige, bodo o tem odločali sodniki, kar pomeni, da se bodo. morale' vse ekipe predstaviti na igrišču in čakati na sodnikovo odločitev. Tako odločitev je sprejela tudi deželna nogometna zveza, kar pomeni, da bodo jj vseh o-stalih nogometnih prvenstvih L, 2. in promocijske lige odločali sodniki. B. R. OBVESTILO Odbor ŠD Polet vabi svoje člane na redni letni občni zbor. ki bo v soboto, 22 januarja, ob 20. uri v prvem ir ob 20.30 v drugem sklicanju. DANES NA »PRVEM MAJU* DRUŽABNI VEČER BOROVIH ATLETOV I -*• K Med drugim bodo predvajali film ^Atletika 1976» Atletska sekcija ŠZ Bor bo danes, ob 16. uri. na stadionu «Prvi maj*, priredila družabni večer za svoje članstvo. Na tej prireditvi se bo torej zbralo članstvo Bora, atleti in atletinje, vaditelji in tudi starši. Nedvomno je to spodbudna iniciativa pridnih atletskih Borovih delavcev, ki so z minulo sezono lahko povsem zadovoljni, saj so (in to predvsem a-tletinje) želi veliko uspehov v deželi in celo v državi. Današnje srečanje ne bo vsebovalo nobenega strogega sporeda. Pomemben dogodek pa bo nedvomno predvajanje filma »Atletika 1976», ki bo skušal prikazati celotno delovanje atletske sekcije v mi nuli sezoni. Kot zaključek te prireditve pa bo skromna zakuska. ŠK KRAS sklicuje dne 14. januarja 1977, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v gostilni Križman v Repnu 13. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: Otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva Poročila Pozdravi in diskusija Izvolitev volilne komisije Razrešnica staremu odboru Volitve novega odbora Razno Uredništvo, uprava, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montacchl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tal. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina 2a inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglati Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku al; upravi Iz vseh'drugih pokrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 10 9. januarja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izda ja I in tiska f član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SKUPNA MANIFESTACIJA KPI IN PSI V VIDMU Odbor demokratične enotnosti edino jamstvo za obnovo prizadete Furlanije Krščanska demokracija in sedanji deželni odbor na zatožni klopi - Stvarni predlogi komunistov in socialistov za odpravo posledic katastrofe in za rešitev gospodarske krize VIDEM. 8. — Deželni odbor, zlasti pa voditelji krščanske demokracije v Furlaniji • Julijski krajini na za tožni klopi zaradi nezaslišanih zamud pri obnavljanju po potresu prizadetega območja in krčevitega upiranja splošni zahtevi po novem na činu upravljanja, ki naj bo izraz najširše demokratične enotnosti, e dinemu jamstvu, da bodo premo ščeni ogromni problemi, s kateri mi se dežela sooča po potresu. To je bila osnovna tema današnje e notne manifestacije, ki sta jo v videmskem avditoriju «Zanon» priredili KPI in PSI in katere sta se udeležila člana vsedržavnih vod Izvajanje, ki je imelo v posegih Cuffara in Renzullija dežeini raz mah, je dobilo v posegih Cossut te- in Aniasija vsedržavni raz mah. Oba sta opozorila na krizo, ki jo preživljajo krajevne ustano ve in ki je nazadnjaške sile noče jo rešiti. To pa ni zgolj posledica nesposobnosti in neodgovornosti ne katerih voditeljev, pač pa se za tem skriva načrt vzburjanja napetosti in logika «čim slabše, tem bolje*. Kaj ti bankrot občin, ki bi imel kot posledico onesposobitev prevozov in socialnih storitev, bi vzburil takšno družbeno napetost, kot je država v pogojnih letih še nj doživela. Prav štev strank sen. Armando Cossutta zato — je pribil Aniasi — in ker jt boj za obstoj krajevnih ustanov boj za demokratični napredek družbe!, občine ne smejo propasti. Raje naj pade vlada. Ob koncu svojih posegov so vsi štirje govorniki poudarili pomen e- in poslanec Aldo Aniasi. Osem mesecev je minilo od dra matične noči 6. maja. ko sta zapo redna in silovita potresna sunka o-pustošila Furlanijo in Beneško Slovenijo, kljub temu pa del prizadetega prebivalstva še vedno živi v zasilnih domovih, ki niso vredni te ga imena, približno 20.000 ljudi na je še vedno v obmorskih letoviških krajih, kjer živi sicer pod toplo in suho streho, vendar pa v tujem okolju, daleč od svoje zemlje in svojih dragih. Kai se bo zec-diio konec marca, ko bodo morali zapustiti tudi ta bivališča? Tudi če hodo po stavljene montažne hiše, bodo dokončane vse infrastrukture, ki sc. neobhodni pogoj za civilno življenje neke skupnosti? In bo deželni od bor, ki se je doslej izkazal za nesposobnega in je kriv za veliko za mudo pri obnovi prizadetih območij, sposoben, da v tako kratkem času reši tako velike probleme? Skupni odgovor socialistov in ko munistov na ta vprašanja, ki je sad izkušenj tudi v vsedržavnem merilu. je odločno negativen. Dežela oziroma njeno sedanje vodstvo, ne bo kos vsem tem problemom, do kler bo vztrajalo v dosedanji politiki in bo odklanjalo konstruktiven doprinos levice, predvsem oa dokler bo njegova glavna skrb ta. da se ohrani pri življenju, ne pa reševanje dramatičnih vprašanj, s katerimi se sooča. Vendar pa se govorniki, k( so se zvrstili na odru (deželni tajnik KPI Cuffaro, deželni tajnik PSI Ren zulli. ter vsedržavna voditelja Cos-sutta in Aniasi) v svojih posegih niso omejili zgolj na obtožbe, saj bi to ne bilo v skladu z namenom in ciljem manifestacije, ki je bil dati spodbudo za stvamejše soočanje med vsemi demokratičnimi silami v deželi ter omogočiti krajevnim ustanovam, predvsem občinam in gorskim skupnostim prisotnost in odločanje tako v fazi načrtovanja kot uresničevanja načrtov. V ta namen so predlagali konferenco vseh krajevnih ustanov, katere naj bi se udeležili tudi sindikalni zastopniki in na kateri naj bi postavili teme lje za politiko, ki naj ne bi bila zgolj obnovitev porušenih mest in vasi, pač pa bi bila o-benem startna točka za g'*spodar sko rast države tudi v novi perspek tivi, ki se odpira z osimskim spora zumom. Stvarna delovna področja pa naj bi bila — kot ie v svojem posegu poudaril Renzulli — iskanje maksimalnega sodelovanja vseh prizadetih pfi uresničevanju načrtov za obnovo, vrniti ljudem zaupanje v deželo kot ustanovo, združiti in uskladiti načrt za obnovo prizadetih območij z načrtom za gospodarski razvoj vse dežele, če bo ta cilj dosežen in demokratična enotnost uresničena bo naša dežela znatno prispevala tudi k pomembnemu koraku naprej tudi v vsedržavnem merilu, odpravljen pa bo absurd hu do prizadete dežele, ki zaradi tega čuti potrebo po čim večji enotnosti, zaradi nezaslišanih predsodkov do levice se pa enotnost na bazi ne odraža v političnem vodstvu, ki j« med najbolj nazadnjaškimi v državi. danes ob obali KINO KOPER: ob 10. ameriški - TOM IN JERRY ob 16. angleški - GOLDFINGER ob 18. in 20. italijanski — LJUBI ME, TODA DOBRO IZOLA: ob 10. ameriški — ČRNO-BRADA POŠAST ob 16. in 18. ameriški — AVTOCESTA NASILJA ob 20. ameriški - DAN PLAČILA ŠKOFIJE: ob 17. ameriška risanka - TOM IN JERRY ŠMARJE: ob 20. italijanski - RIM MESTO NASILJA PIRAN: ob 10. švedski - DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA ob 16. in 18.15 ameriški — HINDENBURG - ZADNJI CEPELIN ob 20.30 ameriški — HAMMER-SMITH JE POBEGNIL PORTOROŽ: ob 20. ameriški - KALIFORNIJSKI POKER DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo bosta dežurali ie piranski trgovini Samopostrežba NANOS na Zelenjavnem trgu in mesnica A-GRARIA v Vilfanovi ulici. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V soboto in nedeljo bo v vseh treh obalnih mestih dnevna in nočna zdravniška služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. notnega nastopa dveh največjih de lavskih strank («Sad stvarnega medsebojnega soočanja in iskanja najboljših rešitev, ne pa nekega lažnega unanimizma*) kot lamstvo za obnovo hudo prizadete Furlanije pa tudi za premostitev hude gospo darske krize, ki nesti državo. VOJMIR TAVČAR Napovedan sestanek deželnega vodstva KD 22. januarja se bo sestalo deželno vodstvo Krščanske demokracije, kateremu bo deželni tajnik poročal o vsedržavnem in deželnem političnem položaju s posebnim poudarkom na problemih rekonstrukcije Furlanije in osimskih sporazumih. Tako je sklenilo deželno tajništvo KD, ki se ITALIJANSKO SODSTVO (Nadaljevanje s 1. strani) ve in procese, že tri leta čakamo na proces proti fašistoma Fredi in Venturi zaradi trdeče knjižice», prav tako dolgo pa leži v kakem predalu zajeten snopič preiskave o dejavnosti pripadnikov tržaške sekcije razpuščene fašistične organizacije Avanguardia nazionale. Zaspala je dodatna preiskava o zločinih v tržaški Rižarni, zaspala je preiskava o atentatu na dolinski naftovod, zaspalo je še marsikaj drugega, medtem ko sodniki z drugačno vnemo skrbijo za preiskave, ki sovpadajo z njihovo politično u-smerjenostjo. Tako smo lansko leto prisostvovali vrsti procesov proti delavcem in sindikalistom, obtoženim tcestnega bloka» in drugih prekrškov, med temi proces proti 70 delavcem pordenonske tovarne Za-nussi. Prisostvujemo rednemu in doslednemu sodnemu pregonu psihiatra Basaglie in njegovih sodelavcev, prisostvujemo tudi procesom proti pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti, ki so krivi, da so uveljavljali pravice, ki jim jih daje ustava do rabe materi-neiga jezika. Zato nas ne more čuditi, da. so iz seznama predstavnikov krajevnih uprav, ki so bili po-| vabljeni na razpravo ob odprtju je sestalo v prejšnjih dneh. RtilifuiliMtiitmiiimiiiiMiiHiiiiniiHiilliiiiiiiiiHiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimlliiiiilliiliiMllllitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMitiitiiiimiiiimfiiiiiiiiitiiiiiiiitmmiiiiiiii PRVI NASTOP NA JUGOSLOVANSKI TURNEJI S CANKARJEM Velik uspeh «Teatra Stabile» z «Idealistom» v Portorožu i Gledališče je bilo še nekaj dni prej razprodano - Sprejem pri predsedniku obalne skupščine dr. Furlanu - Nagovor predsednika obalne kulturne skupnosti Kocjana PORTOROŽ, 8. — Tržaško gledališče Teatro Stabile je nocoj z velikim uspehom uprizorilo v portoroškem avditoriju Cankarjevega »Idealista* v dramatizaciji Fulvia Tomizze. Vstoprvce so bile že pred dnevi razprodane. Že to samo po sebi zgovorno priča o izjemnem kulturnem dogodku. Tržaški umetniki so doživeli toplo in spontano priznanje občinstva, zlasti pa še nosilec glavne vloge Cor-rado Pani (Martin Kačur), režiser Francesco Macedorvo, igralci Leda Negroni, Carlo Cataneo, Nestor Garajo, Umi Raho in številni drugi. Gostom je v popoldanskih urah priredil sprejem predsednik obalne skupščine dr. Branko Furlan, zvečer pa jih je v krajšem nagovoru pozdravil še predsednik obalne kulturne skupnosti Miro Kocjan. Med drugim je rekel: tPredstava Stalnega gledališča iz Trsta, dejstvo, da se je tudi ta pomembna gledališka skupina lotila Cankarja in njegove povesti, je na svojstven način potrditev, da se tudi italijanska družba smelo prebija do zmeraj bolj objektivnega in nujnega vrednotenja družbenih procesov v svetu. To delo marsikaj pove tudi italijanskim gledalcem. Tudi v sosednji republiki so pričeli s pomočjo tega deta globoko ceniti umetniško bogato, sočno, polno ter politično angažirano Cankarjevo besedo. Beseda tega velikana slovenske in jugoslovanske kulture ima svoje bistvene značilnosti v kristalnosti, konstantnosti in doslednosti Cankarjeve misli. Ocene, ki smo jih brali in slišali ob nastopu Stalnega gledališča iz Trsta, odkrivajo resnost, resnično globino, s katerima so gledalci v Italiji sprejemali in sprejemajo to delo. Ne gre samo za dramo vredno ogleda, marveč za tekst, ki preprosto narekuje in sili k odgovornemu razmišljanju. . Reči moramo, da predstavlja dramatizacija Fulvia Tomizze tudi nov, domiselni pogled na Cankarjevo delo, pogled ki deluje prepričljivo, o-sveščujoče in predvsem široko. To Cankarjevo delo, ki razgalja probleme, gledanja in obnašanja, ki veljajo tudi drugod, je bilo v Italiji pohvalno sprejeto ne le pri občinstvu, marveč tudi pri kritiki. Gre pa še za nekatere vidike, ki jih moramo naglasiti posebno mi tu, ob meji. Nastop Stalnega gledališča iz Trsta s tem Cankarjevim delom je ne le dokaz, marveč tudi potreba po tem, da Še bolj sodelujemo, posebno ob meji. Klima, ki smo jo uspeli uveljaviti zlasti v zadnjem času, je kaj ugodna za še večje vzajemno sodelovanje in konec koncev ne samo na področju kulture, marveč tudi v vseh drugih vejah druž benega življenja. Kultura in umetnost, kot njena vrhunska manifestacija, pa seveda ostaneta glavni pobudnik in nosilec tega prizadevanja, hotenja, potrebe. | Še veliko je stvari, ki bi jih lah ko poznali, spoznali, globlje dojeli v skupno korist. Ta današnja predstava, ki potrjuje, da Cankar ne spada in ne more spadati v ozek slovenski kulturni prostor, marveč je njegov pomen mnogo širši, naj bo spodbuda k temu, k nadaljnjemu iskanju, sodelovanju, reševanju skupnih vprašanj v skupno korist, spodbuda k nadaljnjemu-napredku.* Pred začetkom predstave je govoril še v imenu samoupravne interesne skupnosti za kulturo in izobraževanje italijanske narodnostne skupnosti Elio Musizza, zahvalil'pa se je direktor Teatro Stabile Nucio Messina, ki je izročil domačim predstavnikom tudi spominska darila. Ob koncu je občinstvo nagradilo igralce z dolgotrajnimi aplavzi, ki so dosegli svoj višek, ko sta se pojavila na odru tudi književnik Tomizza in režiser Macedonio. Hvaležnost tržaškim umetnikom za izredni večer so izrazila tudi dekleta v narodnih nošah, ki so jih obdarila s cvetjem. Ljuban Omladič Reviji Obala in Srečanja se združita Da bi prispevali h kvalitetnejši primorski revialni publicistiki, so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij slovenske obale in novogoriške občine spo-azumeli o združitvi obalne revije Obala in novogoriške revije Srečanja. Združena revija naj bi se imenovala Primorska srečanja ah Primorska pota, prva številka pa bo izšla predvidoma konec prihodnjega meseca. Ustanovitelji nove revije naj bi bili Obalna konferenca Socialistične zveze Koper in občinska konferenca SZDL v Novi Gorici, morda pa tudi občinska konferenca SZDL v Idriji. Revijo naj bi izdajala koprska založba Lipa. O vsebinski in oblikovni plati nove revije se bodo pogovorih na prvi seji uredniškega odbora. sodnega leta, epomotoma* izpadli vsi slovenski župani; ne čudimo se, če nismo v govoru pravobranilca Cariglie zasledili niti besedice o zadnjih protiosimskih izgredih po tržaških ulicah in prav tako se ne čudimo, če v njegovem govoru ni bilo niti besede o pravici pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da pred sodišči uporabljajo svoj materin jezik, na kar so morali posebej opozoriti šele izvoljeni predstavniki (italijanski in slovenski) v razpravi po odprtju sodnega leta. Je torej bolezen, ki jo preživlja italijansko sodstvo, neozdravljiva? Tega nikakor ni mogoče trditi. Zdravilo pd mora biti dvojno. Danes mora razpolagati sodstvo s primernimi sredstvi predvsem za preprečevanje zločinov. Moderna policija v duhu reforme, reforma zakonikov o civilnem in kazenskem postopku, poenostavljenje številnih postopkov, smotrna reorganizacija kaznilnic, zadostno število osebja so sredstva, ki bodo nedvomno pripomogla k večji funkcionalnosti policijskega in sodnega aparata. Vendar pa ostaja bistvo vsega človek. Italijansko sodstvo potrebuje novih sil in prav razvoj dogodkov v letu 1976, ko so se mladi pretorji po vsej Italiji borili proti onesnaženju okolja in proti gradbenim špekulacijam, ko je ta novi rod juristov načel stara vprašanja, ki se jih leta in leta ni nihče lotil in ko so se mladi preiskovalni sodniki lotili preiskav o ugrabitvah, o ropih, o bombnih atentatih takih ali drugačnih tbrigad» ter dosegli precejšnje uspehe, nam kaže na realne možnosti, da se stanje spremeni, ko bodo sodne organe zapustili ljudje, za katere so nujne reforme antiteza njihove miselnosti. Na te premike kaže tudi odločitev Višjega sodnega sveta, da se z javno razpravo sooča ne le s problemi sodnikov, ampak tudi s problemi krajevnih uprav. Te razprave so v teh dneh v teku v vseh mestih Italije in ob koncu bi imel Višji sodni svet — prvič — popolno in dokaj stvarno sliko vsega italijanskega sodstva. Sodno leto 1977 se torej začenja z zaskrbljenostjo zaradi neprestanega naraščanja kriminala, obenem pa tudi s kapljico zmernega optimizma, ki ga dovoljujejo bližnje reforme, ki bodo, vsaj v teoriji, omogočile sodstvu, da stopi v korak s časom in da se vključi v sedanjo družbeno stvarnost. S SPREMEMBO VREMENSKIH RAZMER Trenutno odstranjena nevarnost onesnaženja obrežnih krajev z mazutom Ogromni madež v višini Rovinja se polagoma pomika proti odprtemu morju Primešani detergenti dokazujejo, da gre za odplake s petrolejske ladje Povišan tlak v kopenskem delu našega področja, rahla burja, ki je začela pihati preteklo noč (burja je med drugim razpihala meglo, tako da smo včeraj prvič v tem letu zagledali sonce) in igra morskih tokov, so trenutno odvrnili nevarnost onesnaženja istrske obale in Tržaškega zaliva z madežem mazuta, ki se že nekaj dni zadržuje na obsežni površini morja (zadnji podatki govorijo o 200 kv. kilometrih) pred Rovinjem. Madež je prvi opazil v ponedeljek zjutraj čuvaj svetilnika na otočku Sv. Ivana v rovinjskem arhipelagu. Kmalu zatem so odplule na odprto morje znanstveno raziskovalna ladja »Vila Velebita* in patruljni čolni, v zrak pa se je dvignil tudi helikopter vojne mornarice iz Pulja. Strokovnjaki Morskega biološkega inštituta «R. Boškovič* iz Rovinja in Biološke postaje v Portorožu so u-gotovili, da gre za madež obstojnega mazuta, ki se je razprostiral na okrog 80 kv. kilometrih morske površine: skupno naj bi šlo za 200 do 300, po nekaterih cenitvah pa celo do 500 ton mazuta. Izvedenci so poslali vzorce mazuta na podrobnejšo analizo v Zagreb, prve analize opravljene v laboratoriju Morske, ga biološkega inštituta v Rovinju pa so pokazale, da so mazutu primešane določene količine detergentov, kar pomeni, da gre za odplake, ki so jih spustih v morje z neke petrolejske ladje, Po količini odplak pa sodijo, da gre brezvestno dejanje pripisati tankerju kakih 30.000 brt. Sprva se je madež mazuta nevarno približeval istrski obali in jo na nekaterih mestih celo dosegel. K sreči pri tem ni nastala večja škoda. Hkrati s tem se je madež razširil in lomil na manjše kose. V vseh o-balnih mestih in tudi v Trstu so pripravili vse potrebno za preprečitev onesnaženja, ki bi lahko postalo, ob neugodnih vremenskih razmerah, najhujši primer onesnaženja z nafto na Jadranu. K sreči se je mazut, ko je bil že nevarno blizu obale, začel pod vplivom vetra in morskih tokov ponovno pomikati proti odprtemu morju. Včeraj popoldne, kmalu pred nastopom teme — madež je ves čas pod budnim nadzorstvom pristojnih organov — le bil njegov rob oddaljen kakih 9 milj od obale, celotna masa pa se je počasi pomikala mimo Brionskih otokov proti središču Jadrana. Meteorologi napovedujejo, da v prihodnjih 30 urah ne bodo nastopile posebne spremembe vremena, zato je pričakovati, da se bo mazut ustavil na odprtem morju. Trenutno torej ne preti nevarnost neposrednega onesnaženja niti zahodni niti vzhodni obali severnega Jadrana. Ostane pa odprto vprašanje, kam se bo mazut usmeril v trenutku, ko bodo nastopile spremembe v vetru ah morskih tokovih. Gre namreč, kakor že omenjeno, za ogromno količino nafte, ki je poleg vsega še zelo obstojna, tako da bi morska voda potrebovala dve leti, da bi jo sama eliminirala. Upati je, da jo bodo morski tokovi in veter polagoma spravili v «mrtvi» kot na odprtem morju, tako da bo nevarnost onesnaženja obal definitivno odstranjena. Seja miljskega občinskega sveta Miljski občinski svet je na svoji zadnji seji nadaljeval razpravo o občinskem programu in odobril dokument o šolstvu, ki ga je orisal odbornik -Bordon. Dokument, ki so ga odobrili z glasovi KPI, PSI in PSDI (liberalni predstavnik je glasoval proti, predstavniki KD in PRI pa se niso udeležili glasovanja) analizira stanje na šolskem področju ter vsebuje vrsto konkretnih .predlogov, med drugim tudi glede vprašanja šole za slovensko narodnostno skupnost. Miljski občinski svet je tudi izvolil organizme za enotno vodenje in urejevanje občinskega biltena, pri katerem bodo sodelovali predstavniki vseh strank. Predvideno je tudi imenovanje slovenskega urednika. Kritično stališče KPI do deželnega dokumenta za obnovo potresnih krajev Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je včeraj vzela v pretres dokument deželnega odbora o obnovi potresnih območij, o katerem teče v teh dneh razprava v posebni komisiji za potresno problematiko in v stalnih komisijah deželne skupščine. Skupina KPI je v zvezi z dokumentom zavzela stališče, da je deželni odbor izdelal načrt, ki je pomanjkljiv z več vidikov, zlasti pa kar zadeva organsko povezavo med posameznimi predvidenimi posegi. Svetovalci KPI bodo zato v okviru posameznih komisij predložili več sprememb in dopolnil, da bi tako neposredno prispevali, v tesni povezavi s prebivalstvom, k reševanju zapletenih problemov, ki jih postavlja vprašanje obnove. Vladi je namreč treba predložiti — zaključuje poročilo, ki ga je skupina izdala ob koncu razprave — vrsto organskih zahtev, tako da bo mogoče ob u-strezni finančni podpori preiti k dejanskemu načrtovanju in razvoju Furlanije - Julijske krajine. Pri vsem tem pa si je treba zagotoviti čim širšo podporo in sodelovanje krajevnih ustanov in vseh družbenih sil v dežeh. KPI o vprašanju tarif javnih prevoznih sredstev Komunistična skupina v skupščini pred kratkim ustanovljenega medobčinskega konzorcija za prevoze je izrazila zadovoljstvo zaradi poteka in rezultatov zadnjega sestanka skupščine ter v poročilu za tisk napovedala, da bodo pristojni organi konzorcija že prihodnji teden začeli obravnavati življenjsko važno in delikatno vprašanje tarif javnih prevoznih sredstev. Komunistični člani skupščine opozarjajo, da je deficit javnih prevoznih podjetij v vsej državi družbeni in politični problem, ki terja od-vseh veliko čuta odgovornosti. Po drugi strani je poseg vlade zamuden in nezadosten ter ustvarja včasih povsem nemogoč položaj z dejansko paralizo javnih prevozov. Prav zaradi tega, menijo svetovalci KPI, je potrebna najširša demokratična razprava, v kateri naj sodelujejo meščani, krajevne ustanove, sindikalne sile, organi decentralizirane demokracije in šolski sveti in na kateri naj bo poudarjena nujnost, da se tudi v Trstu sprejmejo taki ukrepi, ki naj preprečijo paralizo. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE V GARMISCH - PARTENKIRCHNU TRETJA KLAMMERJEVA ZMAGA V SMUKU ZA SVETOVNI POKAL Avstrijci so osvojili vsa prva tri mesta - Klammer vodi na lestvici za SP - Danes veleslalom GARMISCH - PARTENKIRCHEN, 8. — Vse kaže, da je smuk tista disciplina ,ki je v letošnjem smučarskem svetovnem pokalu rezervirana za Avstrijce. Tega ni potrdila danes le (že tretja zaporedna) Klam-merjeva zmaga v Garmisch - Par-tenkirchnu, ampak tudi dejstvo, da so Avstrijci odnesli kar vsa prva tri mesta. Če k temu dodamo še podatek, da ima Avstrija v prvi deseterici kar šest svojih predstavnikov, potem drugih komentarjev o premoči Avstrije v smuku skorajda več ne potrebujemo. Klammer je tudi danes vozil izredno. Kljub dejstvu, da je tik pred tekmovanjem progo zasnežilo, ni zagrešil ves čas niti ene napake in je prispel na cilj s prednostjo, ki ne dopušča dvomov: v smuku je letos najboljši. Pa ne le to. Če bo šlo tako naprej skorajda ni mogoče dvomiti v možnost, da gre celo svoji zmagi v svetovnem pokalu naproti. Lani je v osmih smukih zabeležil pet zmag, letos pa jih je na sporedu kar deset in ima torej še več možnosti za lepo nabirko točk. Ker bo poleg tega nekaj točk gotovo pridobil še s kombinacijo že lahko rečemo, da Gros ne bo imel letos opravka le s Stenmarkom, ampak tudi s Klam-merjem. Ta je namreč že zdaj na vrhu lestvice za SP in to s prednostjo 13 točk. Italijanski tekmovalci danes niso izpolnili pričakovanj. Plank, kot najboljši, je bil šele petnajsti, sodeč po izjavah nekaterih italijanskih tekmovalcev pa so bile tokrat ponovno »krive* za ta njihov neuspeh — maže. iiiiUlMiiiitiimiiiitMiiiHiiiiHiiHHiiitiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiminimmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiuiit KOŠARKA V MLADINSKEM PRVENSTVU * 11 Borovci so potrdili da so v dobri formi Poraz proti Interj'u 1904 so obdržali v dostojnih mejah Inter 1904 - Bor 80:68 (39:36) BOR: Perco 14, Kneip 10, Ražem 6, Volk 0, Lukša 9, Fontanot 9, Paro vel 1, Žerjal 19. INTER: Palisca 15. Pascon 4, Pa-rigi 10, Blasi 2, Zumin 20, Salvador 6, D’Andrea 3, Moschioni 18, Deghini 2, De Vito 0. SODNIKA: Gorjan in Festini. PROSTI METI: Bor 16:33, Inter 14:26. PET OSEBNIH NAPAK: Ražem Po premoru prvenstva (zaradi praznikov) so borovci zopet stopili na igrišče. Zadnje kolo prvega dela prvenstva je bilo za naše igralce neuspešno. Spoprijeli so se z domačim Inter jem 1904, ki se še poteguje za sam vrh lestvice. Borovci, ki so že proti Italsidru pokazali napredek, so tudi v tej tekmi potrdili, da so v dobri formi. Igrali so zelo zbrano v obrambi, kar je močno zadržalo nasprotnikov napad, ki sodi med najmočnejše v tem prvenstvu. Tudi v napadu so i-grali premišljeno in so dobro Zadevali od daleč. Tako se je polčas zaključil le s tremi točkami prednosti za domače igralce. Tudi v drugem polčasu niso tplavi* igrali podrejene vloge. Stalno so bili enakovredni italijanski ekipi, ki se je le po odhodu Ražema z igrišča (zaradi petih osebnih napak) oddaljila za več pik. Borovci so ostali brez visokih igralcev, kljub temu pa so stisnili zobe do konca in obdržali poraz v zelo dostojnih mejah. KADETI Bor —Flaminio 35:97 (14:37) V 1. jugoslovanski zvezni moški košarkarski ligi so v 12. kolu Ljub-Ljubljančani spet doživeli poraz. Na Re. ki so igrali proti Kvamerju, vendar so bili v prvem polčasu domačini mnogo boljši in so si priborili lepo prednost. V drugem delu srečanja so gostje igrali mnogo bolje in so tik pred koncem tekme celo povedli s petimi točkami prednosti, toda v zadnjih sekundah so vso svojo prednost zapravili in so odšli z igrišča poraženi le z eno točko razlike. Včerajšnji izidi so bili taki: Kvamer • Brest 79:78 Bosna ■ Rabotničld 122:94 Industromontaža • C. zvezda 76:80 Radnički - Beko 73:93 Jugoplastika - Igman 103:60 • Danes bosta na sporedu še srečanji Partizan - Cibona in Zagreb - Me-talac. SMUČARSKI SKOKI V MARIBORU Rekord Norčiča MARIBOR, 3. — Na Pekrski gorci v Mariboru je bilo danes skakalno tekmovanje treh dežel (Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine). Izreden uspeh je dosegel Jugoslovan Norčič, ki se Je uvrstil (v zelo močni mednarodni konkurenci) na odlično 2. mesto, ter je pri tem postavil tudi nov rekord skakalnice (76,5 m). Zmagovalec tega tekmovanja Je bil Avstrijec Schnabl, za drugouvrščenim Norčičem pa sd se nato razvrstili še Avstrijci Prugg, Millpnig, Federer, Upburger in drugi. 10. Jan Schekter (J. Af.) 1’53”09 11. Pryce (VB) 1’53"24 12. Fittipaldi (Br.) 1’5T’35 13. Brambilla (It.) 1'54"12 14. Ribeiro (šp.) 1’54"13 15. Lafitte (Fr.) 1’54"34 16. Regazzoni (Švi.) 1’54”35 17. Binder (Av.) 1’55”24 18. Hoffmann (Br.) 1'55’'44 19. Pace (Br.) 2'14"31 20. Zorzi (It.) 2'26”80 Med poskusnimi vožnjami je prišlo do nenavadne nezgode: Andret-tiju je namreč razneslo gasilno na pravo in čeprav je tedaj drvel s hitrostjo 250 km na uro. je uspel svoje vozilo ustaviti. Andretti sam ni utrpel nobene poškodbe, vendar bo moral svoje vozilo zamenjati z drugim. Lestvica današnjega smuka J* bila taka: 1. Klammer (Av.) 2'02”$ 2. Winkler (Av.) 2'03”38 3. Wirnsberger (Av.) 2’04”13 4. Russi (Švi.) 2’04’’96 5. Walcher (Av.) 2'05”12 6. Anderson (ZDA) 2'05”24 7. Vieth (ZRN) 2’05”24 8. Stock (Av.) 2’05”26 9. Genscbichler (Av.) 2’05"31 10. Liischer (Švi.) 2’05”62 11. Ferstl (ZRN) 2’05 ’68 12. Tresch (Švi.) 2’05"$ 13. Haker (Norv.) 2’O6”O0 14. Eberhard (Av.) 2’06”25 15. Plank (It.) 2’06*'3* Lestvica za svetovni pokal: 1. Klammer (Av.) 75 2. Gros (It.) 62 3. Stenmark (Šve.) 54 4. Hemmi (Švi.) 53 5. Heidegger (Av.) 45 6. Thoni (It.) 44 7. Mahre (ZDA) 4« 8. Russi (Švi.) S? 9. Radiči (It.) 33 10. Tresch (Švi.) 22 Danes se bo tekmovanje za s ve tovni pokal v GA-PA nadaljevalo * veleslalomom in sicer bo prva vok nja na sporedu ob 10. uri, drug* pa ob 12.30. Startni vrstni red najboljših te* movalcev bo naslednji: 1. Gros (It.) 2. Pargaetzi (Švi.) 3. Hauser (Av.) 4. Adgate (ZDA) 5. Mahre (ZDA) 6. G. Thoni (It.) 7. Frommelt (Liecth.) 8. C. Hemmi (Švi.) 9. Confortola (It.) 10. Stenmark (Šve.) 11. Hinterseer (Av.) 12. H. Hemmi (švi.) 13. Heidegger (Švi.) 14. Good (Švi.) 15. Jones (ZDA) 16. Bieler (It.) 17. Navillod (Fr.) 18. Klammer (Av.) 19. Oberfrank (It.) 20. Noeekler (It.) 23. Stricker (It.) 24. Radiči (It.) 37. De Chiesa (It.) 38. Pietrogiovanna (It.) sveže pražena kara = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kare. C REMCA FF$ praži karo rsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAEFh V um daje vedno vse najboljše U^mcaJJe ' PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL. PiGAFETTA 6/1 - fel 820-747 - Industrijsko con* PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29-210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-735 . 750-57® AVTOMOBILIZEM AUTORALLV • Nadomestni deli ca: fiat -austin • renault • peugeot • ford volksvvagen • asu opel • Oprema za rally • Gume: Mlchelln • Uniroyai • Kleber • Dunlop • Originalni nadomestni deli: Lucaa • MarelU Ferodo • Abartb VIDO PAHOR GIORGlO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 BUENOS AIRES, 8. nih vožnjah za veliko nagrado Argentine so najboljše čase: 1. Mass (ZRN) 2. Peterson (Šve.) 3. Depallier (Fr.) 4. Lauda (Av.) 5. Reutemann (Arg.) 6. Hunt (VB) 7. Andretti (ZDA) 8. Scheckter (J. Af.) 9. VVatson (Irs.) Na poskus-avtomobilsko dosegli te l’5l”31 l’5r'5fi 1'51”61 1'51"65 1'51”66 1'51"75 1’51"80 1’52"3| 1’52”75 SPLOŠNA OPREMA 3mc od obrtniških Izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Clllno 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390