IDTJUO-Visro ŽIVLJENJE
ARO XIV. — NUM. 236 SEPTIEMBRE 1947
m mm espurotom
LETO XIV. — ŠTEV. 236 SEPTEMBER 1947

u
>' .
EL FESTIVAL ANUAL DE LA ‘ VIDA ESPIRITÜAL" se reaiizora el 19 DE OUTuBtiE a las ll> tioras en juvaN 1063.
tvse traslado luA ocasionado por la peregrinacion de los Oueiuo» Catolicos de Obreroe a Lujän en la lecha del 14 de eeptiembre.
E) programa en preparaciön dejarä bien eaUelecboe a todos lo* concurrentes.
Ademds de los aclo» artieticoe de los nišos esloveno» habrd octos idiamätico» y cömicos de loe jčvenes v cauto».
Una pari e de suma interAs reeulla eiempre la gran rila. que eete ono prometa tambiAn satisfacciones eepecialee para chicoe y y grandee,
A estos valores materiales de recreo y benelicio agregamoe to davia satisiacciön «spiritual que sacarän les participantes del festival en Tista.
Todoa nuestros euscritores, lectores y amigos soben el bien que realiza la Revista. A nadie escapa tämpoco que la verdad no resulta eiempre gr ata y que eso vale ciertomente tambičn en el caso de nueslra Hevieta. porque debe poner en el conocimiento del puhlico muchas cosae que no agradan a todos los lectores.
Por tal motivo tropiesa la Revisla tambiAn con cierta oposiciAn que lögicamente redunda en diticultadee de orden econčmico para su existencia.
Para remedlar eeto y loe inconvenlentes del enearecimiento de la publicuciön, no« vemos obligados a tratar de teunir loe tondos con contribuciones de nuestros amigos y tambiAn organisando todos loe anos un festival de benelicio.
Por cierto que ningün amlgo concientr laltard con su aporte.
Desde ya pedimos que nos manderi rfvisos, donaciones y premice para la gran riia.
Para el dia del festival eonfiqmoe ver a todos nuestros sinceroe amigos en el saldn de lunin 1063.
Las entradas pueden pedirue con anticipacidn en Pasco 431. * Condarco 509, franc. Beirö 5388, Paz SoldAn 4924 y en Avellaneda: Dean Funes 254 y Santiago del Estero 1932.
VESELICA ‘DUH YN EGA ŽIVLJENJA”
bo 19. OKTOBRA ob 15 uri v ulici JUN IN 1063.
Spored: IZREDNO PRESENEČENJE.
Pošljite oglase in dobitke za srečelov.
El mar Hama. Los pescadores del litoral esloveno, desde Bezljan bosta Koper (de Sistiana bosta Capodistria) son intrA-pidos tanto en sus hazar.as pesquera» cuanto en le defensa de sus dcrecbos n cionales.
Entre los vihedos que se extienden en las pendientes escar gadas de las costas Adriäticas. y entre las aguas azules del mar se desenvolvia en los tiempos ya remotos la tranquilp vida de esa buena gcnti».
Pero la» injusticios politicas, el desotden econömico obli go a muchos a buscarso otro modo de viv» y otra patria que ballaron muchos en la Argentina
Ahora otra vez Hama el mar. Algunos se apresuran a regresar a pu patria natal, esperando hallar alli m&n justicia que la que habia en la Apoca en que emigraron, pero otra cemente, mucbo mn« notable, es aquella que espera hallar mäs tranquilidad y prosperidad an los paises eilende del mar.
Asi vienen llegando los refuglados de guerra grandemente dvsilu3.onados, pues no es la pas ni justicia lo qu« le» legd la guerra.
SPET SE )E ODPRLO SIRNO MORJE.
Vsak dan pristanejo ladje v Buenos Airesu, vsak dan odhajajo od tu.
Mnogo rojakov je ie odhitelo tja čoz v zemlje, kjer naše mladostne sanje in naši sveti spomini. Mnogo jih je še namenjenih. Kakor lastovice po mrzli zimi hite iz topit ga juga nazaj v kraje, vier je bilo njihovo gnezdo, tako hrepene naše misli tjakaj v naše hribčke in doline, potia in plani-n« yordovt in livade . . ,
Morje so peni in ladje vabijo . . .
oda (udi od lom pri bajajo. Eni so ie prišli, drugi so na potu. Bridko razočarani iščejo v tujini mesta, dokler ne mine vihar. Domov so bili klicani, vsi skupaj in vsak posebe . . . Toda tam ni tako. kot so si želeli. Nekateri ptavijoi izdajalci so in krvave roke imajo . . . Peč bi jih ne vabili, prav gotovo pa nič dobrega obetali, če bi bili taki . . . Zato gredo prostovoljno V svet, o pravim imenom in • zavestjo, da so se pošteno borili za boljšo bodočnost Slovencev o pač * bridko mislijo da so borbo in bilko izgubili . .
DUHOVNO ŽIVLJENJE
Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361	(48 - 0095)
Kliti od 11—13 ure In po 8 uri treče».
Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 53 - 6413
Naročnina 5.— .T letno
CERKVENI VESTNIK
7. SEPT.: Maša na Avellanedi za + satriše Šeruga.	D
Pri sv. Rozi za f Josž P°mar>
14. SEPT.: Na Avellanedi za T Gomboc z žalnico. _
Pri sv. Rozi za f lozeia Bra,er. MOLITVE na Peternelu.
21 SEPT.: Maša na Avellanedi za
Škufca.
MOLITVE na Avellanedi.
28. SEPT.: Maša na Avellanedi
V pti s‘v. Rozi za f Marijo Golobič.
5 OKT. se prične Marijanam ko greš. Na Aveil. ne bo mase pac pa pn sv. Rozi ob 11 uri v spodnji cer-r. __ ± franc Kavčič.
Ob 12 h zgoraj za f Uršulo Zidar. Popoldne pa bo shod na Avellanedi in potem bo čajanka po čajnem redu» .... .........
KRŠČENA je bila pri sv. Rozi R°z°h°
Ä» z« ~ b“‘
Valerio in Helena Godina.
MARIJANSKI KONGRES
je pred vrati. Vsa republika se priprav-ia na velike dneve, kateri bodo imeli svoj višek v Lujanu, kjer bodo praznovali slovesni jubilej Luhanske Manje Globoko v srcu nosimo ljubezen do Marije in pač ne bo takega viharja, kateri bi slovenskemu vernemu ljudstvu iz trgal ljubezen do Nebeške Matere.
Kljub politični razcepljenost je vsa Goriška občutila skupno bol ko so zločinci ugrabili podobo Svetogorske Kra-ljice in tako čutimo tudi mi vsi llu£°*f“ in zaupanje do Nje. ki jo prosimo. Pros za nas grešnike zdaj m ob tiasi smrtni
^Marija nas kliče noj ji izkažemo ljubezen in čast v Marijanskih dnelu
Da bo vsem rojakom dana možnost, da se udeležite skupnih pobožnosti v Lujanu. smo namenili, da se vrše za Slovence le nekatere posebne svečanost in sicer:
NAŠ MARIJANSKI DAN BO 5. OKTOBER.
Ta dan je najbližnji Roženvenskemu prazniku. Zato se bomo 5. oktobra zbrali k slovesni službi božji.
DOPOLDNE SVETA MAŠA PRI SVETI ROZI V SPODNJI CERKVI ob 11 uri.
Popoldne bodo na Avellanedi. Manuel Estevez 630 ob 16 uri slovesne veečrmce in nato čajanka.
NA PATERNALU pa bomo imeli popoldansko slovesnost 14. oktobra na Ava.os 250 s slovesnimi molitvami.
SKLENJENO JE TUDI, DA POROMAMO V LUJAN. Dan bomo javili pravočasno. Zgodilo se bo to v novembru.
MAŠA ZA STARIŠE f GREDAH je bila na Avelanedi 10. augusta.
PREKMURCEM VESELJE je napravil rojak duhovnik HlANC GLAVAč doma
iz Beltinec, Vojni dogodki se ga zanesli v svet in prišel je v Argentino. Dve nedelji je napravil Prekmuicem izredno veselje, da jim je prav po prekmursko spregovoril božjo besedo. Obiskal je tudi precej roj okov, med njimi sorodnike in vasjano. Sedaj je na službi v notranjosti deželo in pošilja pozdrave rojakom.
SLOVENSKI DUHOVNIKI so nameščeni že po raznih cerkvah v mestu in bližini. Opozarjamo rojake, da se lahkoo brnele v slučaju duhovne potrebe bodisi za obisk bolnikov ali za spoved na sledeče cerkve:
SVEl’A ROZA po običajnem redu.
SVETA AMELIJA, Liniers 424 (Ouce).
SAN PEDRO, Bermüdez 2011 (Devoto).
MORON FCO., lama cerkev.
PRIREDITEV DUHOVNEGA ŽIVLJENJA je bila preložena na 19. oktobrer ker za 14. sept. dvorana ni na razpolago. Vršila se bo v dvorani lunin 1063 z začetkom ob 15 uri.
Za programsko številko nam pošljite oglase. Za srečolov pa pripravite lepih dobitkov.
Program bo zelo bogat in zabaven, zatorej poskrbite, da ne boste zgubili lepe prilike da se pošteno razvedrite.
IZ UPRAVE
Tisti, katerim Duhovno Življenje ni ljubo. naj ga vrnejo da jim ne bo troba plačevati zastalih dolgov. Ob enem pa seveda naj poravnajo svoj dosedanji dolg.
Za vedno se je poslovila 9/8 60 letna
f Angela Žlcmberger roj. Rogelj doma iz Trebnjega. 18 let je preživela v Lomi Negri kamor je šla s celo družino in po smrti rajnega moža sama imela skrb za odgo o 7 hčerd in 2 sinov. V ra Loma Ne-gra in Olavarrfa jo je poznala in vsi naši rojaki so jo imeli za mater. Zato so pa težko preskušeni dobri mamici tudi izkazali na poslednjem potu čast, kot ji gre.
V oktobru je mama resno obolela. Dobila je gangreno in so ji morali odrezati nogo. Prebolela je ta bolezen pa jo je našla druga na črevesju ki jo je 7. c:vg. ugasnila življenje.
Za razno žalujeta s na: Ciril in T-anez hčere: Angela por. Mežnaršič Mariia por. Bajuk, Amalija po Štular. Olga por. Gašperini, Ida po:. Balsamo, ter Stanislava in Anica 13 vnukov in vnukinj in 5 zetov in ena snaha. V Sev. Ameriki sta 2 sestri in 1 brat.
ZAHVALA
Vsem rojakom in domačinom iz Lome Negre in drugod se iskreno zahvalimo za nebroj izrazov sožalja in ljubezni ob priliki izgube raino matere. Velika uteha nam je, da je bila od vs;h tako priljubljena. Zahvalimo se za premnoge vence in palme, posebno zahva o pa izrekamo "Svobodni Jugoslaviji" in "Centro E ;'a-vo", delavcem "Seccičn Bolsadora’, 1 Toller mecčmico" in ostalim skupinam in poedincom ki so nam prinesli v uri žalosti besedo tolažbe.
Ctrod in zeti.
PO RDEČEM KRIŽU pr de več pisem, zato jo dobro, da kdor kaj pričakuje, stopi kdaj v phamo kjer imajo razstavljeno listo pisem (Victoria 2048).
Tja je prišlo pismo iz Podboršta, MIRNA PEY, s katerim iščejo očeta AUGU-ŠTINA BAMBIČ trije otroci. Kdor kaj ve za imenovanega naj javi nam ali obvesti očeta noj pride pe pismo otrok.
LA VIDA ESPIR1TUAL
Revista mensual Director: f. Juan Hladnik
Pasco 431
T. A. 48 - 3361, 48 - 0095
Suscripcičn anual 5.— $
No. Reg. t-rop, Intelectual 232329
LA FIRMA DEL TRATADO DE PAZ
con Italia ya no tardarä mucho, pero los limites yugoslavo-italianos no son trazados todavia.
El incidente en Lanišče (Istria) cuyo efecto son dos sacerdotes muertos y el vicario general de Trst, Mons. Ukmar, gravemente herido, pone de maniiiosto lo grave de la Situation. El mundo, que no Conoco las tdcticas del comunismo. no puede comprender que es lo que pasa. El mismo Mons. Ukmar arriesgč su viaje a esa regičn para administrar alli la Confirmacičn, porque suponia que su aeliud siempre bien eslovena podrla ser protection suficiente para poder cum-p’ir !a funcičn religiöse. Ahora deborä cparecer delante el tribunal, acusado de “provocador".
LOS REFUG1ADOS ESLOVENOS espe-ran el momenta del embarque. Dentro de dos meses llegarčm algunos centonares. en su mayoria destinados a la coloniza-cičn del interior.
El grupo mäs caracterizado lo formata el “Seminario Mayor esloveno", ac-tualmente en Sud Tirol, que vieno into-gro para la dičcesis de San Luis. Mons. Di Pasquo, obispo de San Luis ha tenido por cierto el gesto mas generosco para con nuestros refugiados, y por eso esta dičcesis merecerä sin duda la bendicičn mčs grande de Dios.
SVETE VIŠARJE. Na Kresni dan je bila odprta božja pot z vso slovesnostjo. ICoa navadno so prišli prvi romarji iz Žabnic Ukev in Ovčje vasi. Ves čas vojne do sedaj je bila božja pot zaprta.
Prvo nedeljo v juliju so obiskali Vi-šarje slovenski bogoslovci iz Brixena in je ob tej priliki imel tam eden njih novo mašo.
GORICA. Iz el je nov list "Soča". Uvodni članek je napisal Frane Bevk, kar pomeni levičarsko smer, toda brez rdeče zvezde.
NOV MOLITVENIK. Izšel je v Trstu molitvenik "Kristus Kraljuj". Rojaki, ki nimate mašne knaižice se nam javite, da bomo vedeli koliko naj jih naročimo.
KRANJ. Umrl jo f VALENTIN ZABRET, velezaslužni župnik v šent Vidu nad Ljubljano kjer je deloval od 1905 leta. Na mrtvaškem odru je ležal v Britofu pri Kranju. Iz obvestila v “Poročevalcu" zvemo da je za župnega upravitelja v Šent Vidu Franc Jegliq. V predosljih, kamor spada Britof, pa je župnik Škerlovaj Bogomir.
LISTI IZ DOMOVINE
Slednjič je vendar spet odprta pošta, da lahko časopisje gre čez lužo po znižani poštni tarifi. Vsi rojaki, kateri bi že’eli kai svežih novic od doma, iz Gorice in Trsta, si lahko naročite tele tednike:
SLOVENSKI PRTMORC, izhaja v Gorici in stane 8 pesov letno.
DEMOKRACIJA izhaja za Trst in Gorico. stane 10 pesov letno.
Priglasite se kar na Pasco 431, kaiti v skupnem naročilu je mogoča tako nizka cena. Kdor bi naročil naravnost, mu pri de dražje.
PO UGRABITVI PODOBE MATERE BOŽJE S SVETE GORE
Medtem ko bo se vršile priprave za slovesni prenos milostne podobe sveto-gorsKe Matere božje v njeno svetišče in je vse katoliško ljudstvo naše nadsxofije komaj čakalo trenutka, ko bo navdušeno izpovedalo svojo vdanost in hvaležnost do prebiažene Device, je vseka obžalovanja vredno dejanje kruto uničilo veselo pričakovanje src.
V soboto zjutraj namreč, ko so varuhi naše stolnice stopili v cerkev, so morali vsi prepadeni ugotoviti, da je v noči izginila čudodelna podoba. V nočnih urah so neznanci, ki so bili morda od večernih ur skriti v cerkvi v cerkvi, ukradli sveto podobo in nato ušli skozi ena nasitno odprta stranska vrata.
Kroni, ki sta krasili glavi Matere božje in njenega Deteta, sta bili puščeni na oltarju in tudi okvir je ostal v prezbi-terju.
Do tega trenutka ni mogla merodajna oblast najti nobenega sledu in zato ni mogoče izreči o povzročiteljih nobene zanesljive sodbe. Zaenkrat ostaja v našem srcu in v srcu naših vernikov le najgloblja; žalost.
Prodno še poslužimo po cerkvenih zakonih kazenskih določil v breme neznanih ugrabiteljev, jih tem potom vabimo, naj spremenijo svoje pogrešene sklepe, ter jih očetovsko rotimo, nai takoj vrnejo ugrabljeno podobo.
Do takrat prosimo, naj se Mati božja še nadalje z usmiljenimi očmi ozira na nas in nai v svojih otrocih zbudi čustva prave krščanske bratovske ljubezni.
Čakamo z zaupanjem in blagoslavljamo.
V	Gorici dne 7. junija 1947.
f KAREL, nadškof OBSODBA IN IZJAVA SLOVENSKE DUHOVŠČINE
Podpisani kanoniki izjavljamo v imenu vseh goriških slovenskih duhovnikov, da zelo obžalujemo in obsojamo ugrabtev milostne podobe svetogorske ki je last svetogorskega svetišča in zato po cerkvenih postavah samo tja spada.
To grobo kršitev pravic in svobode sv. Cerkve obsojamo tembolj, ker je v sedanjih napetih razmerah še mnogo bolj razburila duhove tudi resnično pobožnih častilcev Matere božje.
Obenem z vso ogorčenostjo odklanjamo nad vse drzno sumnjo, da bi bil kateri koli izmed nas kakor koli odgovoren za to vse obsodbe vredno dejanje, ki je tako globoko ranilo verski in narodni čut našega ljudstva in zanetilo novo sovraštvo med tu živečima narodoma.
V	Gorici 7. VI. 1947.
Msgr. Alojzij Novak
Msgr. dr. M. Brumat
Msgr. dr. Božo Kjačič
Msgr. Srečko Gregorec ZADOSTILNA PROCESIJA Marijo so brez dvoma razžalili dogodki 7. junija. Zato pojde v nedeljo 15. VI. izpod Kostanjevice ob 6 uri in iz Solkana ob 7. uri spravna procesija na Sv-goro, kjer bo ob 9. uri slovesna sv. maša.
LJUBLJANA. Rojak, ki je pribežal iz Ljubljane, je prinesel v Rim tele novice: Za predsednika vlade v Ljubljani g. Marinka so rekvirirali Hrovatovo vilo pod Rožnikom.
Tosti-jevo vilo je kupil na javni dražbi minister Leskovšek za 40.000 Din.
Ministrstvo prosvete v Ljubljani ima svoje prostore v bivši Zvezdi in bivši "Kranjski hranilnici". Slednja je likvidi-
HUDOBNI DUH V 20. STOLETJU
Znameniti pridigar p. Henrik Suzo Breun je v svojem predavanju o “humanizmu kot verskem problemu' poudaril, da so hudobni duhovi nevarr.i za človeško dostojanstvo. Med drugim je o tem vprašanju tole omenil: “Čeprav so hudobni duhovi v srednjeveški predstavi izginili iz ljudskega mišljenja, so vendar v teh grozovitih in kratkih dneh praznovali svoje vstajenje v oblikah 20. stoletja, v teh dneh, ko so se odig.ale in se še gode sttašne peklenske reči, za katere r.e moremo delati odgovorne le ljudi, reči, ki so tako zicbne in preudarne, da jih ni mogoče pripisovati le človeški zlobi in pameti. O hudobnih duhovih ne govore predvsem bogoslovci, temveč znanstveniki, ki ne poznajo bogoslovnih pojmov.
“Navajam Vvernerja Sombarta, ki piše v knjigi “Nemški socializem" tole: “Samo, kdor verjame v hudičevo meč, utegne razumeti, kar so ,e v zadnjem poldrugem stoletju dogajalo. Zakaj le kot hudičevo delo moremo tolmačili, kar smo doživeli. Natanko lahko zasledujemo pota, po katerih je satan zavedei ljudi na svojo st:an. Uničil jim je vero ir, enostransko življenje in jih je pahnil z vso silo v tostranost."
Medtem smo spoznali še bolj hudičevo moč. Čudno podobno govori švicarski visokošolski profesor Jung: “Nemec je napram hudbr.im duhovom posebno slaboten, ker je neverjetno podvržen vplivom. Hudobni duhovi še niso ugnani. Ko je angel zgodovine zapustil Nemce, si bodo iskali noov žrtev. To jim ne bo težko .... Obsedli bodo druge, če bodo pozabili ra svojo nravno slabost .... Moč besov je neizmerna in v njeni službi so najmodernejša sredstva za vplivanje na množico, kakor tisk, radij o, film itd."
Globoko je zajel in opisal ta prcblem eden največjih ruskih mislecev in pisateljev F. M. Dostojevski v romanu “Besi". Nevera, brez-oožnost ir. pomanjkanje slehernega nravnosinega čuta, bodo napravili iz ljudi zveri, ki bodo pod vplivom lastnih strasti in demonskih sil pogaziii sleherno dostojanstvo v strašnih uporih in pokoljih, čeprav si bodo nadeli masko človekoljubne sti, enakosti, svobodoljubnosii."
Človek 20. stoletja po bridkih izkušnjah zopet veruje v moč hudobnih duhov. Bog uporablja satana, da pelje r.jegov zmage slavni voz. Satan sili ljudi, da postanejo v stiskah dejanski, resnični in pravi kristjani. Večni upornik pomaga graditi božjo stavbo, ne da bi se tega zavedal. Kakor je Bog preizkušal po njem Joba v njegovem trpljenju ir, zapuščenosti, tako preiskuša danes človeštvo v strašnem gorju in bedi, da se čisti in vrača nazaj k njemu.
rana in združena z mestno hranilnico.
Umetniki, pisatelji, inženirji in podobni duševni delavci niso zadpvoljni. Nihče ne kupuje knjig, slik, kipov in podobnih luu-suznih reči. Zato je vlada organizirala skupne ateljeje kjer bodo delovati slamo in vse svoje izdelke oddajali državi,^ zato pa bodo mesečno plačo dobili.
Tekstilna industrija v Sloveniji dela v polnem obsegu, tekstilij pa na trgu ni, vse gre na Vzhod.
Umrla je v zaporu dr. Donata Capuder, hčerka gimnazijskega direktorja. Tej družini so komunisti že ubili sina in zaprli očeta za več let.
Ravn. Vzajemne Zavarovalnice Ivan Martelanc, ki so ga jugoslovanski komunisti ugrabili na ulici v Trstu, je ubit v zaporu, njegova žena, ki je bila ugrabljena istočasno pa je sedaj v zaporu
umrla.
Prehrana se je v celi Jugoslaviji, posebno v Sloveniji v zadnjem času precej zboljšala.
Iz Pariza poročajo, da bo dne lz. avgusta odpootval v USA dr. Vladko Maček s soprogo, sinom in hčerko. Prebival bo v New Yorku, kasneje pa Chicagu. V USA odpotuje tudi njegov tajnik
dr. Branko Pešelj.	.
Bivši jugosl. kralj Peter II. m družina se nahajajo v St. Moritzu v uvici. Eiv.
jug. princesa Olga je prišla v Atene, obiskat svojo mater in sorodnike, ki jih ni videla ti let. Kneginja živi s svojim soprogom knezom Pavlom in družino v Johaaunesburgu v Južni Afriki.
SLOVENSKA ISTRA. Pico brat bratu 28. jul. Prejel sem pakete, vse dobro. Zelo sem bil vesel. Denarja pa še nisem dobil. Zelo želim iti v Argentino s ceio družino Vprašal sem za stroške, pa strašno dosti košta. Tukaj se pa ne da nič prodati. Če mi od tam plačate vožnjo, bi jaz prodpil prasCa in voliča, ki imam. hiše in zemlje pa ne morem prodati.
Zelo želimo v Argentino, ker tukaj vsega manjka. Ubogi otroci včasi IU dni ne vidijo kruha. Dajo nam 2 kg ržene moke na osebo na mesec. Riža ni, paste ni. Srce se mi trga. Vsako leto je slabše in še strašno suše so Ta strašna vojska nas je zatrla. Če bo šlo tako naprej, ne učakam več 5 let.
Jaz bom šel z družino kar v Trst in bom tam počakal na poklic, drugače si ne znam pomagati.
SVETA GORA. Zelo razveseljiva stvar je .da prihaja na božjo pot zelo veliko ljudi, posebno mladine.
POZOR! 5. OKTOBRA OB lih MAŠA V KRIPTI SV. ROZE.

Dllieil Alternativa
EL PELIGRO COMUNISTA.
1. Introducciön. 2, El comuni mo histörico. 3. Nuo-vas töcticca. 4, Tentaciön. 5. La Iglosia ddCtde,
1. INTRODUCCION.
El peligro comunista no es de ayer. Hace tiempo va que despuntö su aurora roje, anunciando sangre. Al terminar la primera guerra mundial con la boleh« ■ vizaeiön de fiuwa, el peligro se esparciö por todo el mundo._
El čomunismo buaca iniiltraiso por doquxor, apro-yechando astutomente cada disconiormidad, compii-caciön, abuso o error politico, cometido por los ir.ca-paces o deseuidados gobiemos. Con la misma auda-cia apela a la poblaciön rural e industrial como a los empleados y al magieterio. Va cohquistando las esie-ras intelectuales con igual genialiddd que a las gran-des masas. El ejörcito, la escut ia, la universidad, la oficina, son igualmente campo de sus empenos. Se de-clara deiensor de los derechos del hembre, de la civi-lizaciön, de los derechos nacionales; ent e eslavos, especialmente, intehta aprovechar los centimientos paneslavos. Se preocupa por conquistar la juventud de ambös sexos. Deslumbra a los pueblos de alta civi-lizaciön y e stimula a los atrasados con las promesas de iibertad y prosperidad. Cada dia cambia su iaz y no omite ningüna aliarvza ni rechaza las contradicdo-nes mös absurdes, con tal que le sirvan. Aliora pacta con las democradas, luego ccniratemiza con la dic-tadura. A uno promete lä paza, a otro amenaza con Ia guerra. De todo se vale para su propaganda y para sus fines destructivos. Para lograr su primordial objeto; la destrucciön del orden social actuaL promete a todos los descontentos, los que sufren, los oprimidos. las victimas de injusticias y particularmente a los so-nadores utopistas e ilusionistas la felicidcd y el pa-raiso en Ia tierra. No es raro que hasta genfe razo-nable se deje deslumbrar por su aparentemento pro-funda y lögica charla.
2. EL ČOMUNISMO HISTORICO.
Desde su comienzo so presentö como enemigo irreductible de toda idca religiöse. AI ganar mds terre-no en la poliiica subia, con el mismo ritzr.o, su odio contra Dios y la religiön. En todes las luchas contem-poräneas dirigidas contra la Iglesia, figura'el corr.u-nismo en primera linča. En reali xa d sc cm; ena siem-pre er. la formacičn de los eauipos mds oncamizados en el odio a la Iglesia. Aprovocha hasta ol mäxu io todo cuanto estd a su alcance, para humillar a aque-llos que trabajtfban per Dios y el Evangeiio. Con »special exito usa la calumnia: la Iglosia y el clero sen los principales colaboradores del capitalismo y la b ;r-guesia, son vampiros quo chupan la sangre de la gente obrera.
Desgtaciadamenlo esta tqctica comunista ra que-da sin efeeto. Durante anos se ezforzo en lovantar vna clase contra la otra, logrd introducir odio precisa-mento entre esa gente obrora, a qujen cl catolicismo mds se empena en socorrer. D čomunismo trabajd especialmer.te para infiltrar en las masas obreres la epinidn, do que la religiön es su onemigo y que tan sölo el čomunismo os capaz de liberar al obrere y abrirlc el cqmino para una vida mejor. El objelo principal de "la propaganda ccmunista era crenr la opi-niön de que la religiön y cl čomunismo son enemlgos irieccnciliables, entre los cualos no hay ni colobora-dön ni reconciliacičn.
k tAdttCAS fttJBVkš.
Pero eegun ta neceddad el čomunismo cambia su täctica. Clara que para con la Iglesia no podrd ser amable, pero para conquistar a los freies tiende la mano a las instituciones catölicas y, mds fdcilmente todavia, a los obreres creyentes. Los ataques a las or;|anizacior.es obreres catölicas se aöallan y el mar-xL,mo pono una cara muy amablo para convencer de que su objeto es la defensa de los intereses comunes. para lo cual hay que dejar de lado las cuestione» id sJögicas. A iode-, los vientos gntun que eilos respe tan las ideas religiosas y que no tienen intenriön de meterse en los asuntos religiöses. Que cada cual viva sejün su convicdön y su ccnciencia, pero como obreres y camaradas de trabajo tienen que ser hermanos pera luchar juntos contra Ia desocupaciön, tirania y guerra.
iQuö slgnifica esta mono comunista tendida? iHa-brd cambiado el čomunismo en su raiz o tan sölo busca nuevas formas de conquista? Hay que analizar la faz del llamado “fronte populär" o "Uniön de gente obrera", quo aparedö en todos los paises en que los comuriistas hallaron terreno para sus astutas meniebras de atraer gente catölica.
Piimeranente quiso el čomunismo en esta forma oliminar las organizadones, catölicas, el mayor obstä-culo de su marcha; pues bien comprendiö la enorme fuerza de lo.; obreres catölicos compenetrados de ver-dadero celo apostölico, fundado en cl concepto cristia-no acerca del valor de Ia vida, del trabajo y de los de-echos de la persona. oCn frecuvncia pudieron apreciar Ia solidez de este obrero inacceslble tanto a la corrupciön como a las amenazas. Por öso se dirigieren a öl diciendo: "Vosotros sois nuestros herma-no~> en el trabajo, miseria y sufrimiento. Bien podremos salir juntos en defensa de los derechos conservando cada cual sus ideas individuales." Hermosas palabras pero nada mös que hipocresia. El objeto fuö siem-pre el mismo: disipar !c descorvöanza de los catölicos y atraerlos luego bajo la bandera marxlsta.
4. LA TENTACIÖN.
No permar.ccicron todos los catölicos sordos a so-mejantes cfortas. Seriemrente c;e plontecron algunos !a pr; tunt;:: "4110 er,tara mal rochazar Ia mano tan ama-bl< rento tendida por los colegas comunLstas? tPan, PaLibertad* . . . ^Acaso no es tombien nucstro pro-grrma el mi: mo? Tamb in I03 cotö’ cos exigimos pan dir no, paz verdadera y la Iibertad para todos; quere-mo3 oliminar la desocupaciön, la guerra, el abuso del ä*- ’.! <* indefenso y r r! ooderoso» tan cloramcVo con-denado por Tesucristo. No convienc rechazar la mono da aguellos aue so dec’nran tan onemigos dol abusa-dor injusto. En rir.guno forma podemos brindar motivo para quo so r.-rs considoro colaboradores del inhuma-no cardlalismo y aliad-os de- Ia claso rdvilrgiada".
iQuo d-f :i al'.-ema.iva! Do un lado los derechos de clase y per otro lado el peligro capitalista. ;,Pueden ~ a’	- jur.to cl comu-
nismo? iPueder. apoyar el triunfo de Ia ideolcgia que r,o declaraba siempro enemiga ianätica del catolicismo? I.os horrores bölicos sembreron mucha confu-siön entre Ixt catölicos de varios palser. Fronte al hcrrib’e cnemigo nazi quedaron desorientados muchos dirigentes catölicos. pues el comur.ismo desbordaba de hermosas frases, capaccs de convencer, aseguran-do que -ya no es marxista y bolchevique. sino que no se trata mös que de su programa social y del pueblo quo hay quo salvar del enemigo ccmun de toda la hu nanidad: e! nacifascismo. No faltaron los teöricos
HS
y utopisteg contemplar.do la pcsibilidad de la ;oc e ded humana sin clases, sin ricos ni pohres. Se ivi-daron de la miseria del hembro, corrompido po« ol pecado original e incapaz, por los medim solcmeuie naturales, de realixar lg que oölo puedon hacer ,s tŽonjos quo tiorien voto de pobreza y d$ obediensiu.
La gran mayerfa catölicc, sin embargo, recordo tambiän en aquel momento, quo lä “mono tendica" estd toda ensangrentada por los märtiros de Husia, Mejioo, Espciia y cada ano de la subsiguiente histo-ria aportaba nuovas acusaciones contra el comuri empexando ccn Polonia, continuando con Liiuania, J.e-tonia, Croacia, Eslovenia, £Por quö txntas calunmias contra los sacerdotes? ^Por que quemar, las iglesicis? jPof quö asesinnn precisaroente a los mäs visiblcs y activos catöücog en'o los leier - y ol cls >? . , .
No cabo duda de que el programa social cotru-nista atrae, pero la huolla ensunnreatada do ru poso y especialmonte su furia contra la Iglesia Catölica en todo lugar, donde las horders comurčstas hallan cani-no abierto, demuc- itran que el veneno lo 1; va en !a cola, segün veremoa mds tardc. al analizar detallada-mente au programa.
5. LA IGLESIA DECIDE.
La lgleiia Cc*ölica. cor ru mii- naria expmienda descub-iö p-ont i. que tambie-', e.rrr voz se trata r’el lebo dislrozado de ovoja. Para prer.ervar a los er ’u-lci ent-o lo*: —<■■ • •• .. !: - • •. ■	-> e"
trato con los enemigos de Dlos. levantd la Iglesia la voz do alarma.
Bien definida es la poririön de Ella hoda el marxismo y el comunismo. Los conceptos anterioros, por cierto abundantes, fueron completados en la end-clica “Quadragcsimo anno" del 15 de mayo de 1931. Alli fuö eondenado el comunismo “tanto como doctri-na, cuanto como hecho histöriep y aceiön". Siguicron luego varias cartas a los obispos de palses que tenlan esnodal necesidad de adaracione s. como Franda. El 14 do Sept. de 1936 Pio XL a! recibir una peregrlnociSn hüngara, usd los siguientes tčrminos:	“Son luerxas
destructivas, que buscar. el modo de acerramiento con los catSlicos, pard asi ganar cl apoyo de ellos". Para
ir indiscutiblemente la actitud de la Iglesia puhlico el Papa Pio XI lo enclclica “Divini Redemptor's" ol 19 de mnrzo de 1937, en la caifl e explica detaVa-damento la poridön que hemos de tomar Los catölieos hacia cl comunismo. En e ;te documento hi itörico re vela el Santo Padre las mar.iokras estutas pora gar ar la colaboraciön de los obrrros cctölicos. “Fl cor i-nismo ateo tiende a de-rumbar el orden rocial v sora-var los fundamentos mismos de la civilizaciön cris-tiano."
Primero: tira- un ideal faho, ] orque ouier- dr.= viar a la gente del fin suoremo de la vida humar.a, de la etemidad depositando el ünico objeto de la vida en la formaeiön del paraiso en la tierra. Mds toda-via: a la religidn la califica “opio para el pueblo", invento de los capitalistas para embaucar a la gente humilde.
Srgurdo: la ba*o del comunismo e atet. no y materia'iFmo gue fatrdmenfo Hevan cl mundo a la desgracia tcmnoral y condenaddn etema.
Tercero: dostruye tiq uolo ol orden oeial bo odo sobre la propiedad privada, pbsfulndö absolute de la noturalera humana, o trm1 i c la loimilia, la e6* lu! bdrica de la vlda.oraanizada.
Cuarto: es un eümulo de oromesas falaces y ma-niobrnrt enganosas, nor lo que muchos r.» dienten ten-tode« a estrechnr • io t-v:	de'. Pro t »jo
El Santuario de Ntra. Sia. de la Missricordia en Višarje. reabier to el 24 de junio. de»pu6e de haber cstado clausurado eeie anos por la guerra.
6. julija se obiskali ev. V.Sarje slov v 1-’ i. ogoelov-.:: begunci Edt n 'a 1 tom ns ,-c m t
rar la situariön del ebrero combatiendo los abusos. Aprovccha la cituacičn politica de cada pais, los pro-blemas particulares, las divergencias nacionales y ra-ciales, siempre prometiendo a log ingenucs y ocultan-do sus verdaderas intenciones. Prometo libertad /eli giosa en los paises de fricdoncs conlesionales. Y no falta gente que cree los noticias tendenciosas cobro la situariön religiöse en Rusia y olros paises.
Contra toda su propaganda por la radio, prensa, congresos, mitines, dne, dramas, novolas, articulos, hay un solo remedio: comprender que el comunismo es el mayor peligro de nuestro siglo.
PorVe ;o insi ' * el Sn lto Padre:
**— Procurad. Venerable» Hermanos, que los fieles no se dejan engcmar. EI comurigmo cs intrinsocamente perverso y no ne puede adnitir que colaboren con dl en ningün terreno los que quieren walrar la civilxaciön cristiana. Y si atgunos, indu-cidcs al error, cooperasen en ta vielerIer del comunismo en sus paises, Berän los primeros en «er rictimas de su error: y cuanto las regiones, donde el comunismo consigue penetrar. md* ne d;:-l:ngc-n por la ervigliedad y la grandese de ru civili-raclin cristiana, tanto mäs derastador s# manifestarä alli ol edio de los "sin-Dios".
Quö trögicamente son corroboradas estas pala-bras del Papa por les hechos quo ,se desarrollan ante nuestros o; s en los paises dordo el comunir-mo loqrö imponerse. Frente a las solemncs palobras del Vicario de Dies sobre la tierra, tan lato Imente realizadan. ya nc debe ningün catölico, ni_ninguna persor.a juiciosa, pe-sar aue con el comunismo puede haber alauna eolaboraeiön, ya que siaue siendo ateo, materialista y per eso brutal, sanguir.ario y rin piedad ninguna para con radie, pisotoando los derechos mäs nagrado? del i 'dividuo, de la familia, de la sociedad y de la Iglesia.
Esa cocdenaciön del comunirmo empero no eruiere decir, erm hemos de ediar a lös comurV stas. Mala es la doctrira, nero sus defensores viven enganados y por öso sor. dtgnos de lästima, y por äse* hemos de hercer lo !”'mc-irr.*on»o pr ' *e -ara ilusVarles y para orientorles hacia nl bien verdndero. temporal y etemo, conlorme con el Evanaelio. De ninguna manera sin embargo b^-nos de ale; mo- de las noimas de la Iglesia, de Himbradrs cor. la meranza de conqulslar a los comuniitcte. La drririna del comunismo es errö-nea, y maligna Aceptarla o pactar con ella e» traicio-nar a la fo catölica.
UV
Slovenija v Dneh Grozote
Vsa znamenja so kazala, da pride v kratkem tudi Jugo- gozdnih potih. Pometali so večinoma orožje proč in prosili
slavija v vojni metež. Sramotno nas je zadel “prijateljski” pakt z Nemčijo 25. III. 1941. Vedno sem bil demokratično crijentiran; sedaj pa naenkrat pasti pod švabski hitlerski škorenj. To mi ni šlo v glavo. Jezen sem se tisti večer skregal s simpatizanti Hitlerjevimi. Radio Alpen jih je ponorel. Pred očmi mi je bilo preganjanje Slovencev radi vere in narodnosti.
27. marca sem šel v Ljubljano. Na Zadružni zvezi mi pove g. ravn. Gabrovšek, da je gen. Simovič napravil državni udar. Odobraval sem. Nikomur ne maram biti suženj. Bolje grob kot rob. V duhu sem zrl pred seboj skozi trpljenje prekaljeno, večjo, lepšo in pravičnejšo Jugoslavijo. Vsem trem narodom res pravo domovino, polno svobode in bratske enakosti. Niti za trenutek nisem dvomil o tem. Kdo bi si mogel tedaj misliti kaj ima priti.
Domov grede sem se med potjo ponovno sprl s hitlerian-ci. Ti liudje bi državo radi samo molzli, nič pa zamo žrtvovali. Zvečer so na Grosupljem komunisti pod okriljem Sokola priredili manifestacije kraliu. Ta hinavščina mi ni ugajala. Bližali so se resni časi, zato naj odpadejo take stvari.
Nemški napad.
Na cvetno nedeljo 6. IV. smo zapazili po jutranji sv. maši prva nemška letala nad Liubljano. Slišalo se ie obrambno streljanje. Pri Jezici j c bilo menda par ljudi ranjenih. Pred 10. sv. mašo sem v cerkvi blagoslovil butarce in oljke. Po blagoslovu sem šel kot ohičamo ta dan. med dmgo mašo brati nasi'on. Pred braniem pa sem sporočil ljudem, da smo na nadeni. Hitler in Mussolini sta nam prav na Občno nedeljo strgala iz rok občno vejico miru. Bodimo pa trdno prepričani, da se bodo nad njimi i.-nolnilc Gospodove besede današnjega pavrma: Kdor z mečem začenia. bo z mečem končan. Papež Pij XI. pa ie rekel v enem izmed božičnih govorov: Bog bo narode, ki misliio vojno, razpršil. Priporočil sem župnika v varstvo farne Patrone, h'tat-'--e borze.
Že med tednom preje so oblasti mrzlično hitele z mobilizacijo mož in fantov, vnnrne živine in voz. Ljud-e m večinoma ostali v Sloveniji. Veliko boni in volov so tirali proti Hrvatski. ki se niso nikdar vrnili. Ponoči od oondel ka na torek je pršlo v Šmarje mnogo vojaštva. Cel 40. n. n. Del 16. art. polka je bil nastanjen v vasi in okolici. Prišli so^ v dežju in snegu. Ponoči so prišli v župnišče votni kurat g. Kalan, zagorski kanlan. pravoslavni kurat, komandant 40 noV ka polkovnik Gladovič. admtant g. Vrhunc (ravnateb Trboveljske dmžbe) ter neki srbski maior. Gladovič in Vrhunec sta pripeljala s sehoi tudi svoia sinova ter še nekega d"aka dohrovnbea. Ti zadnji so snali na žimnicah v veliki obedniri. Ta Vrhuncev sin ie pozneie kot partizanski mdnik. obsodil desetine slovenskih fantov irT mož na smrt. 0> ie dnigi dan vstal po 9 uri. V samih svilenih snodnüh hlačkah se je sprehaial po sobi. Urejal je svoio toaleto. To naj bo admtant triglavskega polka — meHmžnež. Bog se nas usmili! Nihče ni vedel, kaj se godi. Tako ie Hb voriško vodstvo. Ni čudno, da je vojaštvo postajalo nedisciplinirano. Krmo za živino so morah nabrati pri V metih. Gotovo so mi je razvlekli več kot 10.000 kg. Pritožil sem se polkovniku, pa mi ie rekel: “Bobe je. da io ti, kot sovražnik” pa ie bilo krivljeno. V sredo proti večeru ie to vojaštvo odšlo proti Višnji gori. Na Vel. četrtek ie prišla v Šmarje neka vozarska ec ta. Nek narednik te čete je zahteval od mene žimnico za spat. Odnesel jo ie in je nisem več videl.
Prori včeru se je opazilo, da armada raznadn. Prihajale so alarmntne- vesti: Nemci so v Krniu. Nemci so že v Medvodah itd. Širili so te vesti komunisti, ta en= vneti hitlenanci.
Veliki petek zjutraj sem začutil razpad armade. Vsak je hitel na svoj dom. Vse vprek so šli: po cestah, poljskih in
civilne obleke. Razdali smo skoraj vso odvišno obleko.
Žalosten je bil ta Vel. petek — prava podoba križevega pota, ki jo je nastopil narod.
Zjutraj po cerkvenem opravilu sem se umaknil na Hudo Polico. Okoli 9 ure zapazimo nad Domžalami nemška letala. Bombardirala so radio-postajo. Zadnja slovenska beseda v svet je utihnila. Na Vel. petek zvečer so zažgali municijsko skladišč^ pri Zalogu. Čulc so se močne detonacije; nebo je Žarelo. Propaganda je vrgla ven, da je velika bitka pri Polju med Srbi in Nemci. Takoj na Vel. petek se je začelo streljanje z odvrženim orožjem. Posebno fantiči so imeli s tem veselje. To je trajalo vse dni do konca praznikov. Pri vsakem opravilu v cerkvi sem opominjal starše, naj pazijo na fantiče, da ne bo nesreč. Isto sem storil na Vel. soboto ob priliki blagoslova velikonočnega jagnjeta po vaseh. Malo je pomagalo, dosti pa ne. V tem času so predvsem komunisti začeli zakopavati orožje.
Na Vel. nedeljo po Vstajenju v cerkvi sem se obrnil na ljudi in jim dal zadnja navodila pred okupacijo. Prori 1 sem, naj bodo disciplinirani, naj ne tožijo eden drugega. Naj ne jemljejo vojne živine taki, ki niso nič dali. Veliko ljudi je prišlo ob vprežno živino. Naj ne hranijo orožja po hišah, kier bo gotovo sovražnik stikal. Drugo vojno blago pa lahko radi razpada države svobodno posedujejo.
Ljudje so se od vojakov skoraj vsi vrnili. Padel ni nihče. Par jih je prišlo v nemško vojno ujetništvo (Žontov Cene iz Paradišča, Perčič iz Cikave, Ton če Jančarjev iz Sapa, Matijaž iz Glinka ter Brležnik iz Perovega.)
Prihod Lahov.
Na Vel. nedeljo popoldne pridrve laški tanki skozi Šmarje. Za njimi veliko vojaštva na malih kolesih. Večinoma vozijo kar skozi. Semtertja kaka edinica malo počije. Umaknil sem se v zgornji konec vari in na polje. Bili so zelo plašni. Povsod so spraševali: “Dove Srbi?" — kje so Srbi? Teh so sc silno bali. Tako je nek Lah boječe pregledoval okoli farovškega poda in hlevov. Ko je hotel na dvorišče, je padel v apnico. Sprožila se mu je puška. Vsi so postali pozorni. Kmalu so odjadrali naprej. V dveh urah ni bilo nobenega več v Šmarju.
Zvedel sem nekaj silno žalostnega. Neke babe so na Razdrtem pozdravljale Lahe z “Eviva”. Začutile so v sebi staro laško kri. Tak je bil laški mimohod.
Kmetje so potem par tednov begali za svojo vprežno živino po deželi. Začeli so počasi kmetovat. Revežem, sem razdelil več ti=oč kg krompirja za seme.
Komunisti so tudi takoj stopili v akcijo. Najprej so zhbnli orožic. Vodstvo je dalo svojim članom navodila: razdeliti si vloge za bodočo igro. Eni naj stopijo v stik z okupatorjem, drugi pa bodo sli v gozdove. Tako so na Štajerskem in Gorenjskem stopili v službo okupatorja kot Gestapovci. Drugi pa so začeli iz boste napadati Nemce ali tkzv. nemčurje. oz. ljudi, ki so jih sovražili kot protivnike komunizma. Oboji pa so bili med seboj povezani. Tako so iiisccni rali napade. Hostni so ubili kakega Nemca ali kakega Slovenca, Gestapovci pa so za to postrelili 5, 10 ali tudi 50 talcev, požgali vasi in ljudi selili. Prav po nemškem geslu, getrennt marschieren, zusammen schlagen.
Ge to razumemo, potem razumemo ves nadaljnji potek
dogodkov.	^
Pri Lahih so se poslinili komunisti žensk. Lah ie za to zelo dovzeten. Na to vabo so jih lahko ujeli; saj je Lahu
ženska to kot mačku klobasa.	v
V nadalinjem bom popisal dogodke v svoji župniji in se bom drugih samo v toliko dotaknil, kolikor ti direktno
ali indirektno posegajo ali vplivajo na našo župnijo.
Začetkom maja leta 1941. so Lahi prišli kot stalne oo-stbjanke v župnijo. V Šmarje jih je prišlo kakih 600. Po večini so bili doma okoli Bologne. Na Škofljico približno toliko. Na Grosuplje pa ena legija, to jc en polk fašistov. Tako smo bili popolnoma “varni”. V Šmarie so prišli iz okolice Ribnice. Nastanili so sc po javnih poslopjh in hišah. Nekaj jih jc šlo tudi na Sap. Oficirjev je bilo 25. Vsak je hotel svojo sobo. Mene ravno ni bilo doma. Bil sem ta dan v Ljubljani. G. šol. upravitelj Legiša je komandantu odkzzal v župnišču škofovo sobo za stanovanje. Bil je podpolkovnik po činu, po poklicu profesor, po značaju šleva — pijandvra. Vojaki so delali, kar so hoteli. Stanoval je pri Potokarju, kjer je imel tudi svojo glavno pisarno. Nad njegovo sobo so spali njegovi pisarji. Ponoči so kar na mestu opravljali svojo potrebo, tako, da je skozi strop pritekla nanj, pa ni nič rekel. Sestra Lojzka mi sporoči, kje mu je g. upravitelj odkazal stanovanje. Pravim: ne boš kaše pihal. Hitro tako preuredimo sobe, da je imel na razpolago župno pisarno in sosedno sobo. To pa se mu ni dopadlo in je šel stanovat k Potokarju. V župnišče sta se naselila dva oficirja in ena pisarna. Prvi dan po prihodu so mi pokradli okoli 20 kokoši, ki so nesle po poslopjih. Prve dni je spalo precej Lahov na hlevu. Na dvorišče so navlekli polno avtomobilov. Isto tudi pod kozolce. Zasedli so seveda tudi prosvetni dom, ki so ga temeljito razdejali. Ves oder in električno napeljavo so uničili. Za Lahi so prišle kmalu v Šmarje tudi njihove vla-čuge iz ribniške doline, odkoder so prišli Lahi v Šmarje.
Prvi sti\i šmars\e inteligence z Lahi.
Šmarska inteligenca je kmalu navezala prisrčne st;kc. Odnosa ji so postali prijateljski. Začeli so skupaj igrati žego-brc. Na praznik sv. Rešnjega Telesa so priredili celo medsebojno tekmo. To	leto	smo imeli zadnjo	proccrijo
na Telovo v vasi.	Med	to procesijo,	ki je šla čez
hrib, so Lahi vlačili s Šormovega vrha ?mreč;e preko žitnih polj, za ograditev prostora. So bili pač Vandali. Zastav za procesijo nismo izobesili nobenih. Naših nismo smeli, laških pa ne imeli in ne hoteli.
Lah so takoj od začetka razdelili po vasi nekaj zastav in zahtevali od ljudi,	da jih	morajo vsako	jutro	izobesit in
zvečer sneti v času ko	so oni	svojo snemali.	Hvala	Bogu r iso
dali nobene župnišču. Ob prihodu so eno obesili v zvonik, pa se je kmalu znašla raztrgana na lipi pred cerkvijo. Lahom to pomanjkanje zastav pri procesiji ni šlo v račun. Posebno so jih bodle v oči lepe zastavice “Marijinega vrtca in Tret j :ga reda v lepih narodnih barvah. Še isti dan so 'sc hoteli na nek način maščevati. G. Šcrjaku Tončku so napravili preiskavo. V omari so našli lepo izcela tkano slovensko zastavo. Tonček je moral zato dva meseca v ječo. Iskali so povoda za preganjanje ljudi. Odredili so policijsko uro. Tako jc bila ir im noč prosta za lumparije. Kmalu so zaukazali tudi ljudsko štetje. Župnija je radi pritoka beguncev iz Gorenjskega in Štajerskega na rasti a na 3934 ljudi. Razen treh pravoslavnih so bili vsi katoličani. Pomazali so tudi naše bele slovenske hiše s svojimi napisi in slikami Mussolinija in kralja. Oba so navadno upodabljali s čelado na glavi. Tako sta bi a slikana tudi na Prosvetnem domu. G. kapln Kalan je pogosto pripomnil : Kateri bo preje sedel na kahlo. Pa se jc preje vanjo prevrnil Ducc. O sv. Jakobu je zmrznil.
Na vaški hiši in na kolodvoru so napisali v laščini: Človek, ki ni zgodovini zapisan, je ničla.
Maja po Rakovniški nedelji je nekdo ustrelil Jožetovega Jožeta iz Čajnic, pred hišo, ko se jc ponoči vračal domov. Tončka pa so naslednje leto partizani odpeljali v hosto in umorili.	Z
Maja 1941. so Lahi zaprli g. Robežnika iz Škofljice. Našli so pod streho vojaško puško. Rekli so, da so jo delavci podvrgli. Najbrže jo je imel tam skrito ženin brat, polkovnik
"SLOVENSKA KRAJINA"
vabi na pomladansko veselico, ki bo 20. septembra na Chaca-buco 501 z začetkom ob ?0 uri.
Jaki Avšič, sedanji gencrallajtnant. Robežnik je moral radi tega v ječo v Italijo za 9 mesecev.
Skoraj istočasno so zaprli Lahi Bučarčka. Obdolžili so ga, da je z Okornom, sinom pok. Draglovcga Jožeta iz Blata (lovec) podminiral progo med Lavrico in Škofljico. Tudi ta dva sta morala iti sedet v Italijo. Tu naj omenim, da je Bučarček na Belo nedeljo po razpadu Jugoslavije v vasi v gosrilni snel raz stene sliko kralja Petra II. in jo vrgel na tla in poteptal.
Begunci — gostje.
Gotovo vam je znano, da so Nemci okoli sv. Jurija, po svo;em prihodu v deželo zaprli in potirali, kar ni samo zbežalo, skoraj vso duhovščino in inteligenco ter vplivnejše ljudi. Nastavili so v.šoli samo nemško učiteljstvo, ki ni znalo besede slovensko. Tako je neka nemška učiteljica, kaka natakarica po poklicu, razlagala otrokom nemške besede: miza — Tisch, izgovorila pa je miza — mica. Deklica pa je razumela: Mica tiš; seveda je ubogi otrok še bolj tiščal roke ob klop. Pregon in zapor duhovnikov je utemeljeval nemški list, ki je izhajal v Kraniu. da so jih zato pognali, ker so te “nemške kraie poslovenili”.
Tako sem tem pregnancem ponudil svoj krov. Prvo je prišel k meni g. profesor Pengov. Nato so 17. maja naša mama dobili v Ljubljani na kolodvoru starološkega g. dekana Mraka, ki je ravno kot izgnanec prispel v Ljubljano. Koncem avgusta je prišel še moj roiak, g. kaplan Kalan, kot izgnanec sc je vrnil iz Hrvaškega. Pogosto sta bili pri meni tudi moii dve sestri Uršulinki, izgnanki iz škofjeloškega samostana. Pozneje so profesorico Ljudmilo poslali na uršulinsko gimnazijo v Varaždin, setsra Jožefa pa sc je z drugimi se-strrmi begunkami uršulinkami. nastanila v Lansnrežu na Dolenjskem. Lastnik gradu je odšel kot Nemec v Reich.
Istočmo sem dobil pod svojo streho tudi dva rojaka diirka. Eden je šel že prihodnjo leto v bogoslovje, pa je revež kot bolničar bil ranjen na Turjaku in so ga kot takega partizani ubili tam 20. 9. 1943. Obenem je preživel tu svoje počitnice Golob Peter kaplanov brat.
Na svojo 80 letnico je odšel g. dekan Mrak na Dobravo h g. Klopčiču. Tam jc bil tedaj begunec g. Gogala^ Za njim je prišel k meni g. župnik Hartman iz Križev pri Tržiču, ki sc je vrnil iz Hrvaškega. Ta je spomladi odšel k svoji nečakinji v Praporče, kjer je bila tudi njegova sestra begunka. Na mesto njega je prišel k meni g. župnik Pod-hevšek iz Škofje Loke. Mesto g. kaplana Kalana, ki je šel v Cerknico za kaplana, je prevzel dr. Robič, kaplan iz šmartna pri Kraniu. V počitnicah pa je bil stalno pri meni tudi g. katehet Pintar. Tako sem imel stalno goste do 9. 9. 1943., ko sta šla gg. dr. Robič in Pintar. Župnik Podbevšek je pa radi noge novembra odšel v bolnico.
Po požigu župnišča 18. XII. 1943. sem sam iskal drugod strehe. V Šmarju mi jc Smole ponudil gostoljubno svojo streho. Tu sem bil do 21. III. 1945. ko je bilo Šmarje bombardirano po zaveznikih. Pozneje sem po smrti g. dekana stanoval v kaplani ji pri razbitih oknih. G. dekan je umrl 11. 2. 1945. na praznik Lurške Matere božic.
Santuario de Monte Santo cuyo cuadro histörico luč robado y segun cnun-cian devue’to y llevado a su primitive lugar.
5. OKTOBRA ob 11 h v kripti sv. Roze (Pasco 409) slovesna maža v sporedu Marijanskega kongresa.
TRST EN LAS GUHRRAS CON X 'N 'CIA
Durante la cuarta C rulada, en 1202, sucedio el primer ataque de Venecia contra Trst. El motivo lo dio Trst que quiso aprovechar el momento opdrtuno de la gran ccupa-ciön de la armada vepeciana en la gucrra contra los turcos. pero Venecia se entero con tiempo de los planes ocultos y de golpe aparecicron 240 barcos en la bahia de Trst, quc no pudo pensar en la resistencia. Sin batalla ninguna entrc garon los triestinos- las llaves, reconociendo su derrota y obligandose a pagar anualmente !a cantidad de 21 hi d mejor vino como contribuciori cntregandclo en Venecia cn cl dia de San Martin (11 de riovicmbre). Ademčs e o prometieron a pcrseguir a los piretas en cierta zo: ■ d Adriadco.
Euego de unos anos de calma Trst se can '> de las contribuciones a Venecia y de respetar su domini	!
cual origino la segunda giierra en 1280. Con la avuda d>! Conde de Gorici i y del Patriarca de Aquilca, lu u 11 anos de hostilidades, se llego a un tratado de paz, scgun el cual fue obligado Trst a destruir sus fortines de la costa y a entregar los barcos a Venecia. sin perder su indep -n dencia.
E! ano 1350 vio la tercera invasidn veneciana, cuvo efecto fue la rendidon de Trst. Pero la prepotencia del intendante Marcos Zenon, impuesto a Tr t por Vene ia. irritd a los triestinos tanto que se produio una reaccion armada Hevando a la cuarta guerra quc obligo a Trst a re-currir a los Habsburgos de Austria. Con la avuda de Leo-poldo III • firmo una pa; favorable para Trst «C 18 de noviembre de- 1369.
A los 10 anos subio la rivalidad por la auinta vez hasta la gucrra, cuvo motivo fue el ataque veneciano a un barco triestino carqado de sal. Con la ayuda del patriarca de Aquilea (Maram rdo) triunfo Trst. La derrota veneciana tuvo su explicaciön tambien en la "uerra quc en cl mismo tiempo sostenia Venecia contra Genova.
La ultima tentativa de Venecia contra Trst tuvo Iugar cn 1381. Eb nsedio veneciano^ Licn prcnarado dum 11 meses. Pero otra vez intervino Genova, firmandose la paz en Torino, satvando Trst su soberanfa.
Pero demasiado compromvrida se «entia la ciudad, por lo cual onto nor resolver su Situation de.una vez por todas. La condidon economica aconseio a los triestinos incorporarse en cl Imnerio de Austria, cuya valiosa ayuda les sostuvo ya en varias contiendas.
Con tal motivo se constitm-o una mni.oon s. m ndada a Graz. firmo en nombre de la dudad libre de Trst e! paeto etemo de la union con Austria.
Tl emnerador Leopolde IH " to e’ 30 de septierr.bre de 1382 ^ Tr=t como parte inteerante de Austria, com pro-mtiendose a defenderla contra todns los enemigo« v de guar-darla Para siemnre en la union de los paises austriacos.
EL CONGBESO MARIANO
estčt pröximo. La Colectiridad Eslovena adhiriendose c loa fostejos comunea orga-nizarä loa siguientes actoa:
EL 5 DE OCTUBRE mis< con cspecial sclemnidad en la CBIPTA DE >ANTA ROSA a las 11 horaa.
El mismo dia a laa 16 horaa solomnes VISPERAS EN AVELLANEDA '.Manuel Este-vez 630), seguido por un t6 1 miliar.
EL 12 DE OCTUBRE, pari los que no concurron ese dia a Lujän, un aolemne acto Mariano en La Patoma Avalos 250 a las 16.30 horas.
EL 26 DE OCTUBRE te'slrä lugar la visita a Ntra. Sra. de Nuevc Pompeya.
FN NOVIEMBRE ee rcclhard la PERE-GRINACION ESLOVENA A IUJAN.
IZ LOMkl NEGRE — ODHOD V DOMOVINO Sporočam vsem rojakom, da »o edili proti ljubljeni domo vini moj brat lože in tovorič lože Žlogar, prva, ki od tu gresta domov, 24. julija.
Vsem rojakom iz naše oklice, članom "Svobodne Jugoslavije" naj se zahvalim za lepo poslovilno slovesnost.
Zbrali smo se v gostilni Alojza Adamiča. Rojakinje so poskrbele za okuhen zagrizek in je bilo lepo in veselo.
Prvi je spregovoril blagajnik društva Anton Stular in po tem Jožo Vukšinič, katerima se je moj brat Jože toplo sahvalil in Jože Žlogar tudi. ki sta israsila svojo >«l*o ljubezen do domovine.
Ob 1 zjutraj smo si podali roke v slovo. Jaz sem ju spremil v Buenos Aires, kjer nam je pripravil ie ljubeznjivi France Uršič prijetno presenečenje, tar naložil nas je in sapeljal _ na svoj dom. kjer je bila zbrana cela množica rojakov. Naslednji dan smo obiskali še predstavnike naše domovine. Ljubesnjivi -ojak F. Uršič nas je slednjič potegnil še v pristanišče, kjer sta se ljubljena potnika vkrcala v ladjo "Mendosa".
Zadnja beseda je bila pač e solzo orošena: Pozdravite toplo vse naše doma in povejte da pridemo kmalu za njimi# ker nam -veni beseda pesnika Praprotnika:
r.e išči »i sreče prijatelj drugej, če.misliš dobiti na tujem )o kdej-Veliko marskteri je hodil po svet. potem pa domov se povrnil je spet.
Homa preživeti «i dneve želim in umreti se tud. doma ne boiim. V domači gomili se spava sladko, mi bratje, sestrice rahlajo zemljo.
Tako smo spremili mi naše od tod in jim želeli »rečen not.
Marko Golobič
•mal se separo Trst definitivamente de la esfera de la cultura daliana. para incornorarse a la orbita danuhiana. La ciudad '■onservo sus derechos autonomes, quedö con su estatuto an-riguo y con varios privilegios, pero renuncio a su indepen-
El ano 1382 es de tal manera la -fecha historica en laO lencia cambiandola por su seguridad politica y economica.
Po dolbem trpljenju je zapusti!		Po daljšem bolehanju je podlegel
solzno doline		
4- Anton Skuten, ^tar 3'*1 let Roler; v Do* Krim eri 2u?»nber*		4 Jožef Brajer, .star 62 let.
ku si je. podietni fant nomanal v		
-vet in pred 8 leti prišel v Amerl-		Brrini je bi) z Viča pri LlnhUani.
Vo. kier :e'dohll dobro deto j n noio		- 1	t S' v A m ; Fr-4 20 '
tudi ustanovil kostno družino. Toda		"
oalnxüa se j<> bolezen Iz bo'nice		slen v podietiu Wider. Obolel ie na
v bolnico, iz rok enega zdravnika v		nliučnem raku, ki aa le spravil v
roke druaemu so aa nošiliali do-		prerani orob. Umrl je 25 tnliia in
kler ni bridko Dreekušenl roiak 18.		b?l pcfožon k večnemu počitku na
miausta dokončni zemekeqa teka v		pokopališču Flo-er.
Onendooru in b:I položen k večne-		Za rajnim žaluje žena in pet si-
trm počitku v l.ivar.u.		nov In' ena hčer, porojena v Nem-
Za rajnim žaluje žena Marija roj.		čiii. - je vzoren družinski oče, k!
Brundala in sinček, krat. lože ir,		le odlično odaojil sinove In so vsi
bratranec Miha ter svakinji Stela-		lepo postavljeni v življenje.
nlja in ZoKja z družinami.		Maša za rajnega bo pri Sv. Rozi
Maša za* rajnim bo pri sv. Rozi		14. sept. ob 12 uri.
21 sent ob 12 uri.		
4 PEPCA GSFGORIC roj. Furlani le umrla po dallšl bnl#«ni. Doma le bito i« Pfvefiti«. V Argentini le pa ni čokato sreča, ker je kmalu obalela in «Vosi 15 let bila več na ho’nSSW pnetelji trot na noaah. Za rninirn Jot«!* tubai mož Ta-nuarij, sin Bori« in hči Agata, sestra Fani in svak Andrej,
4 l.FOPOtOA Mri.mr le PoWtooto 1. avausta naala s—«#t. Bil le do*-*- tv *to-" vtitnega Ceha. Otoa se je rn-Vetoto v nlluanlro in pokosila moža v polnosti let In r dr ml a,
7o*V'*ča fena T-t-'trto, I? '«'na hčer
<n R letnega sina, H žive v VJIIt Ureaveso.
Rajni je bil pokopan v San Martinu.
NASVETI
L
Dva gospoda ni mogoče, človek moj, 'sadovoljitL s polovico tvojo noče nihče zadovoljen biti, vsak izmed obeh te hoče brez pridržka osvojiti.
O ne daj se preslepiti —- • pusti sladke vabe, mreže, od krdel strasti se loči, roki božji Se izroči in razbremenjen, brez tež# dvigni se iznad sveta v dvore svojega Bog&!
*- n.
Svet se suče kot vrtavka z njim se sučeš tudi ti.
Kaj bi si dajal opravka r nepotrebnimi skrbmi-5* i» nisi plačal davka Bogu in te vest skeli, loti znova se nastavka — kjer končal si, tam začni.
Z novo sile.v novem krogu »e privij k Središču — Bogu!
Im
Ako bič ten je oplazil, če te Skorelj je pogazit, če te sune* je prevrnil, če te jezik Je očrnil — in ne pusti solzam \»ti nič ne maraj, ne trepeči in ne ječi v bolečini; z dušo v božji visočini, stoj in se nasmehni milo — ko da - se ni nič zgodilo . .
«£■.
če želiš B-lpo svetost; vzpeti k Boeu v vieočino — pusti se vol no prebosti; pusti, naj ti noga sune v božjih glo ločin tolmune, pusti, naj v >ljno kot kamen božja dlan te vrže v plamen! Kadar z ogi ja bolečino boš očiščen — potlej boš Bogu všeč pravičen mož!
V.
Dviani se, ir vij Se snovi iz človeškem objema!
Vstani, vrpn se v moči novi k nebu, k Bigu se poženi, zgubi v luč se ognjeni!
Božji dih noj ti razvnema srčne zublj v svetem žntu. Bog v ljubezni č;3te čaru naj sladki te vase vase iskri) te v /i pouiije .
NEKAJ ZA STARIŠE
KARITATIVNO DELOVANJE
Palmovo drevo je znak krščanske ljubezni. Palma malo zahteva, da pa vse. Nič ni na njL kar bi ne koristilo: les, perje, cvetje, sadež — vso je porabno. Palmovo drevo dela hladilno senco, daje obleko, les za orodje, stanovanje. Datelji, ki jih je baje pol milijona v eni kroni, so redilna hrana ljudem in Hvalim, iz njih pridelujejo krepilno pijačo. Palma je kras juttove dežele, največji blagoslov za ondotne kraje. Življenje celih rodov je odvisno od te rastline.
Plemenito palmovo drevo je torej simbol ali znak ljubezni do bližnjega, ljubezni, kianalo vzame, a veHko da, ki preskrbuje verstvo in zavetje, ki vse žrtvuje, z vsem postreže. Zato pravi Arabec: Ko je bil Adam izgnan iz raja in je bridko jokal so k njegovih solzčt pognale palme.
Kar je palmovo drevo v zelenicah po pustinjah, to je žensko srce za krščansko družino, za človeštvo. Nesebična ljubezen, ki druge oblažuje in osrečuje, ima svoj sedež v srcu krščanskega ženstva. "V naravi ženskega srca je, da tolaži, briše solze, da se žrtvuje v blagor bližnjemu. Če to izvršuje, je takorekoč v svojem poklicu." Zanemarjeni otroci, betežniki, hiravci, reveži, starčki in starke, pohabljenci in ranjenci — vsi najdejo v ženstvu odprto srce. Zgodovina katoliške Gerleve je zgodovina usmiljenja in dobrodelnosti, a hkrati zgodovina ženskega karitativnega dela. Sicer je pa "karitas" čednost, ki jo krščanstvo strogo ukazuje vsem, ne samo ženstvu. Kristus pravi: “To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.' (Jan. 15. 12.).
Dobri Bog je obdaril ženstvo s potrebnimi lastnostmi srca, ki jih store tudi dovolj sposobne in voljne za krščansko dobrotvomost. S srcem, polnim usmiljenja, se harmonično druži roka, polna spretnosti. Zenska roka se zna tako nežno, rahlo in mehko dotikati ran in jih tako spretno obvezovati, da moramo priznati: tu je od Boga podeljena spretnost. S to spretnestje v soglasju pa deluje beseda, ki se z vso milobo, slad kostjo in obzirnostjo prilaska v dušo ln jo obvlada. Zenska, ki je polna plemenitih čuvstev, najde za vsakega trpina v vsakem pplolaju učinkujočo in stanju primemo besedo, prepojeno z roso srčne gorkote in prepričevalnosti. Beseda njena tolaži nesrečne, ogreva hladne in neobčutne, daje pogum obupajočim, razveseljuje verne, prižiga luč nevernim. Daj revežu obleko, daj mu tečno hrano, a ob uri zapuščenosti in poskušnje ga pomiriš samo z besedo tolažbe, usmiljenja in sočutja. Kdo je za to bolj sposoben kot ženskal Ta plemenitost ženskega srca moro pa žareti v nadnaravni luči bolje milcstL Prava krščanska ljubezen še ni, ako se “karitas" udeistvuje vsled nekega naravnega zakona ali celo lz neke prirojene potrebe; pred Bo-aom veljavna je tista ljubezen. Id ji je nagib beseda Kristusova; “Resnično vam povem, kar ste storili kato remu teh mojih manjmaniših brotov, ste meni storili..."
Koliko ie vredna “milosrčnost" ln dobrotvomost, ki ji je nagib le sebična korist, noivečkrat pa pohlep po časti in zabavi, ni težko presoditL Prireiajo se koncerti za ponesrečence, plesi za sirote; gosnodie ln dame nastopajo kot igralci in plesalci, kot pevci in umetniki pri zabavah, na katerih zcrpravliaio sfotake; revežem in dobremu namenu, kateremu v»lia priredHev pa ostane nekaj malega takozvanega čistega 'dobička".
*
Karitativno delovno!« le čc*u nrimemo ln nujno potrebno, saj živimo v dobi največie bede. stiske in potrebe, še nnioli -vet 'i videl teliko gr- jA, kot po končani svetovni vojni Pozabiti pa ne smemo, da tudi p
MARIJANSKI KONGRES
bo imel za Slovence tole točke:
5. OKT. ob 12 uri maša v kripti nv. Rozo.
Popol aio ob 14 ui. na Avelkmedi slovesne večernico in čajanka.
12. OKT. slovo. io veemico na Paii.nalu (Avalos 205) ob 16.30 url
sebi k tirno, če pomagamo bližnjemu, saj pravi sv. pismo: “Dajte in se vam bo dalo!"
Kako naj se udejstvuje karitativno delo? V družbi je moč, pravi pregevor. Posameznik navadno ne zmore mnogo; v družbo ali organizacijo re pa pritegnejo tudi taki, ki bi eo sicer sami ne brigali za dobrolvor-nost. V organizaciji'pa mnogo pripomore lep zgled drugih in medsebojno tekmovanje. Pri nas pospešujejo dobrodelnost predvsem “Vincencijeve družbe", “Elizabetina društva"; drugod izvršujejo isto delo usmiljenja “. V-stre sv, Franci ’<a Šaleškega", "Dejanje sv. Filipa Nerija", “Katol. kolodvorski misijoni" i. dr.
Dobrotvomost ima krasne zglede v vseh stcletjih in po vseh krajih. Nežna in polna miline je bila ljubezen najčistejšega srca Marijinega. To nam potrjuje n. pr. Kana. Ne da bi kdo Mariji prigovarjal, reši ženina in nevesto iz neljube zadrege.
Žene, ki so se odlikovale v dobrotvomosti ter dosegle blaženstvo in svetniško čast, ima sv. katoliška Cerkev v veliki časti: Sv. Elizabeta je stregla celo gobavcu: orenešala ga je v snažno posteljo, izpirala rane.
—	Kdo bi ne občudoval rimske kneginje sv. Frančiške, ki ie d-stikrat hitela z svežnjem drvä po ulicah, da je laišala revežem gorje. — Sv. cesarica Kunigtinda je bila srečna, če je mogla (po smrti svojega moža) s’reci bolnikom. — Sv. Marie ta, škotska kraljica, se imenuje naravnost “mati ubogih". Omejila je izdatke za svoie potrebščine, iskala je obubožane družine, plačevala njih dolgove; vsak dan je postregla devetim sirotam.
—	S. nroga rime! ega cesarja Toodori*«, sv. Plačila, je adi nožne ljubezni do trpečih zaslovela celo pri poga-ih. Brez spremstva in brez straže je obiskovala hiše
-evežov in bolnikov.
Tudi med nami, ki živimo v dobi sebičnosti in met-‘erijalizma. ni brez požrtvovalnih oseb, ki jih diči pri-kupljiva čednost ljubezni do bližnjega in se odlikujejo go delih usmiljenja.
Naj revodem tak zgled iz novejše dobe;
čc-tiv-edna gospa Ma-üa Mihaela Flores y L6p->s de Dicastitlo Olmeda (*j* 1865) jo bila odličnega rodu iz Madrida. Z rodnim plemstvom ie prav lepo združevala tudi plemenito ljubezen do Bega in do bližnjega. ie v nrvi mladosti je rada osrečevala no'-e’o-.o reveže z rasnimi darovi, p0 zgodnü smrti dobrih starčev jo razdelila prečeišen del dediščine shomakom. Ustanovila je tudi društvo, ki naj bi-podnirtlo potrebne reveže in nomanjkonle trpeče redem-ine. Ni se sramovala stopiti pred cerkvena vrata, kjer je (sicer nepoznana) prosila miloščine za svoje varovance. Svetno raz-veselievcmje *<$ ni/mikale; za zakon se ni mogla odločiti, dasi je imela dovolj snubačev. Pet let je živela v Parizu kot soremljevalka svojega brata, ki in imel ondi službo šoanskcaa poslanika. Tu sl le pridobila splošno spoštovanje. • Dve protestantski družini sta prestopili po njenem nriradevar.’u v katoHško Cerkev. Vsakdanjo sv. nbhc'iln ji je dajalo moč. da se je popolnoma posvečala delu iz Tubezni do bližnlega. Ni re sramovala obiskovati revežev po strmovanüh, da lih je tolažila In tudi gmotno podpirala. Podnevi ie delila dobrote Hudem, ponoči je pa dostikrat klečala pred Najsvetejšim v dvomi kapeli.
Ko se je vrnila v Madrid, je ustanovila nedeljsko



Bajo el Sol Libre
Ante los ojos de Teodora todo se oscurecič, a pcsar de la misteriosa iluminaciön de numerosas luce;. Sabia quc el emperador sufria celos. Cuäntas veccs habia disipado sus sospechas con sus calidos abrazos, con sus labios ardientes, llenos de besos infieles. ;Y si ahora Azbad, quc tanto sabia, se accrcaba a! emperador para destruir su confianza en ella?. .
—“jAfucra! jLejos de la corte! jContra los eslovenos!"
En la tardia noche se vistio una simple tünica de tela, solto sus cabellos, er.volvio su cabeza en un embozo, y como un monje penitente fuč a ver al despota.
El Emperador caminaba por la habitacion, la cabeza reclinada sobre su pecho. Silenciosamente, Teodora levanto los cortinados y se detuvo. Cuzndo el despota se dič vuclta, se estremecio su cabeza, levanto las huesosas manos y tcmfclo. Teodora inclino la cabeza sin hablar.
—“j Oh, emperatriz!” exclamo el Emperado- y corrič a abrazar a la despota Se inclino cansada sobre el pecho de Justiniano la cabeza de Teodora.
—“jOh, santa, linica!, ;quicn te hiriö tu corazon? Dimelo por Cristo, ^por que estas afligida?”
Acaricio con las manos los ondulantes cabellos que sur-gian por debajo del embozo. Con gesto de cansancio levanto la cabeza y lo mira.
—‘V.Puede coronarse con la diadema la emperatriz, euan-do la cabeza del senor de las tierras y los mares se inclina bajo el peso de las preocupaciones?’’
Los cansados ojos de Justiniano brillaron asombrados con fuego extrano, como iluminados por una luz de g ra n amor. Ansioso volvio a abrazarla y la besč.
Agil se separo un pašo de el.
—“Cospota, no se apagd la luz en mis habitaciones por-que no sc apaga en las tuyas. Mis pensamientos buscaban ayuda para ti. Y a esta hora nacio en mi un pensmiento, que espero no deseches, como no lo hicistc con otnn, por seguir las cuales no te arrenentiste."
—“iNo la desechare! Contigo estä la sabiduria divina!"
—"^A quien lanzar contra los barbaros? ^No hay iefes, no hay soldados? Si, hay un jefe, hay soldados. Los soldados descansan en Tzurul, el ocio destruye a los meiorcs jinetes; el jefe esta en Bizancio, que vaya, que venza a los barba-ros Azbad."
Por un instante pensö Justiniano: La caballeria de Tzurul guarda a Bizancio, realmente, le corresponde ir contra los barbaros!
—<“;Oh, emperatriz, prepararč para Santa Sofia un can-delabro de oro de cinco brazos, pör haberte inspirado! j Que asi sea!"
“Tli no lo hiciste por terr.er por Bizancio! ;No tem as nor la ciudad! j A los muros ira Teodora antes quc lleguen a su trono, y nunca temblara la cristiandad ante los barbaros!"
šolo za služkinje ir. oskrbela posebno hišo zn padle ženske. Imela je pa nepopisno veliko težav s strežni-štvom in z ljudmi, ki so ji nasprotovali; toda pogum vztrajne Mihaelo je premagal vse ovire. Ustanovila je tudi cerkveno družbo "Služabnic najsv. Zakramenta-'. V kratkem je štela ta družba 10 zavodov. Ko je Mihaela 1. 1865. hotela potovati v Rim, da bi izprosila dovoljenje sv. očeta za svojo družbo, je nastala v mestu Valencia kuga. Takoj se je podala tja, da je stregla obolelim. Pri tem karitativnem delu si je nakopala tudi samo kužno bolezen — in umrla.
Exciamö Teodora y sacč su mano de bajo la tünica, brv llando la blancura de su brazo. El emperador torno su mano entre las suyas y la besč fervoroso.
Teodora se retiro, jugueteindole la sonrisa en los labios, hasta que al llegar a sus habitaciones rompio a reir, cuando sc acosto sobre cl divan como una muchachita del hipodroino, por haber enganado a dos amant.es para jugar un poco con un tercero.
El Emperador pensö hasta el amanecer en el consejo de la emperatriz. Conocia be t a los jinetes de Tzurul. LPero enviar a los guardianes de las puertas de Bizancio7 Pero la emperatriz habia dicho: ire a los muros! Si, Bizancio podrta defenderse.
Ensegutda eseribio cl decreto nombrando a Azbad, magister equitum, como jefe de todo el ejčrcito Imperial en Tra-cia y en Iliri:t con la misidn de empujar a los barbaros mas alla del Hema y del Danubio. Al mismo tiempo ordeno a su secretario redactar un mensaje para todos los fuerets de Astik, Tracia y Mezia, a todas las ciudades, ante todo Adria-nopol, dicicndoles que debian poner bajo el mando de Azbad dos terccras partes de su infanteria y su caballeria. para que el se ocuparade librar a la zona de los barbaros.
La manana del dia siguiente, Azbad fue llamado a la presencia de Justiniano, quien le entrego personalmente el nombramiento. Azbad bero la alforr.bra, su mane temblaba levemente cuando tc.mo el nergamino. Presintiö que en esos momentos tomaba en sus manos la gloria o la muerte.
Cuando los cascos de su caballo golpearon el granito del forc, como st sc hubiera recordado de algo, se voivto hacia el castillo imperial, hacia donde estaban las habitaciones de la Emperatriz. Le parecio oir una risa detr.is de los muros. Si-guid rapido su camino, las bridas lastimaron al caballo hasta hacerlo sangrar.
Hasta la noche, se iban dispersando los mensajeros ra-pidos por las prcvincias llevando las črdenes del emperador. Azbad con algunos ayudantes palatinos llegö a Tzurul y torno cl mando. Por el camino dccidid esperar hasta tanto no pudiera rcunir a todos suo hombres. Pero cuandu en Tzurul supo que los eslovenos ertaban delante de Toper, entonccs pensö de otro modo y decidiö preparar durante la noche un nuevo plan.
Como si fucra un vidente, un presentimiento tcrrible se apedero de su corazon.
—“j El maldito barbara habra llcgado a saber que Irene esta en Toper! ;Fue a buscarla! ;Ja! jAgilidad barbara! ;No la hallaraš,-mientras Azbad respire, ni tii ni Teodora! ’
Quien conociera a Rustik, no podia imaginarse que los eslovenos ganaran en Toper.
—-“jEsperen, perros barbaros! Los golpeare por la nuca, se romperfm las cabezas contra los rnuos, y despučs . . ."
La dulzura vencio a Azbad.
—“La venganza contra Rustik, la venganza contra la emperatrizi, cl premio del Emperador, y el premio mas gran-de, Irene!”
Aün antes del alba llamč a reuničn a todos los oficialcs y les ordeno preparar para antes del mediodia dos terceras partes de los jinetes para emprender la marcha. La otra ter-cera partc, la encomendo al jefe Nazario, para que esperara el resto del ejerdto que se le reuniria, y que deberia aguar-dar las ördenes posteriores.
Cuando el sol se inclino hacia el poniente, Azbad patič al frente de su elegidaa caballeria rumbo a Toper.
Por el camino, las avanzadas detenian a los fugitivos, buscaban campesinos y guerreros derrotados v maltrechos, y preguntaban noti-'as de los barbaros. Todas las respuestas concordaban: los barbaros -e habian vuelto hacia Toper.
Azbad estaba satisfecho. Sonaba con la batalla gloriosa. Convertira en polvo con sus caballos las retaguardias de los de los desnudos barbaros; mientras tanto, Rustik los ataca-
ria dcsde la ciudad con su fuerte guarmcion. Los ir.olirian como la picdra del molino muele cl trigo. Y luego, lucgo . . .
Azbad estaba tan inquieto que parcela romper las ricn' das, mientras azuzaba sicmprc mas a su caballo. Al tercer dia estaba ya en el Hcbra. Dcsde alll, la llanura sc rompia en colinas y sierras. Azbad era precavido. Ordenaba buscar a los villanos, que entre las sierras y los bosques debian luego ir a averiguar algo de los barbaros, antes de internarse la tropa en los senderos. Pero todos volvian sin haber vi to ni a un solo csloveno. Dccian quc todos gcmian de temor y espanto; que las aldeas estaban vacias, los ganadns eseon-didos en berques y espesuras, los cerealcs enterados; que todos esperaban temblorosos oir de un momento a otro el griterio salvaje de los barbaros, que habtan enmudecido cx-tranamente. A Igu nos juzgaban que ya sc hahian vuelto, otros aseguraban ciuc estaban escondidos detras de Toper, vigilan-do la ciudadela.
Azbad estaba siempre mas convencido que todo el eičr-cito csloveno estaba ante Toper. Lo carcomia un de eo siempre mayor de gloria y por Irene. El soberbio palatino, acos-tumbrado a las vietorias en los banquetes cortesanos, a. os-tumbrado a sus espaldas guardadas, a las ordenes bruscas y caprichosas, vivla de la ccrteza, de que se le c tabaan te-jiendo los laureles. Por cso no consideraba a su tropa, cuyos hombrs murmuraban temerosos por los caballos demasiado fatigados. Cuando a la noche los oficialcs fucron a pedirle un dia de respiro, para descanso de los animales, pava ali mentarse y prcpararse paar la batalla, Azbad se cnfurccio y los hizo retirar eon cl latigo.
El sol se levanto por segunda vez (bede que habian emprendido la marcha, estaba evtranam.cnte claro y alegre. Una ve: mas rogaron los oficiales a Azbad quc permitiera el descanso a la tropa, que estaba murmurando como la tem-pestad peligrosa detras de nubes negras. Aün sus ayudantes le rogaron esperar un dia; no era seguro partir, pues no habia etornado todavia ni lino de los villanos enviados la noche anterior a observar el camino.
Pero Azbad solo vivia para su orgullosa pasion. Estaba sordo a las suplicas.
—“iCobardes! jSediciosos! ; Adelante!”
Salto a la silla y galono delante del erreito. Los euer-nos sonaron, el polvo se alzo del camino, dondc resonaban los cascos, mezclandose con el entrechocar de las arm as y las maldiciones de los soldados.
Azbad iba lejos. delante del ejerrito, solo, maquinando nuevas intrigas, ya cbrio de gloria. Ni siquicra los oficiales ayudantes no se le acercaban; "iban silencionas detras de cl.
Dos horas pašo el eiereto por cl camino..
Entonces, vieron a lo lejos a un brillante jinete en medio del camino.
Apenas lo alcanzo a divisar Azbad, cuando ante čl se deiaron oir las trompas da n do schales a la caballcrfa, y tras cl iinetc solitario se levanto polvo. en medio del que cen-telleaban numero'os v brillantes yelmos.
A-bad mpalidecio, apreto las riendas, y el hermoso cor-cel a rabe se encabrito.
El primer sentimiento que IIego tras su asombro fuč la cnvidia.
—“M;ddito Rustik! ;Esta es la guarmrion de Toper! j Ven rib solo! ; Va a buscar el premio, satan!"
Pero entonces volvicron a oirse las trompas . . . schales de ataque.
Azbad se estrcmecio. Hasta čl llegaron los ayudantes.
—Los cslovenos! ; Iztok!"
—Butnila! j Ataque! j En falange!”
Con preocupada presura dio Azbad ordenes, transmi-tidos por los ayudantes y las trompas guerreras; prepararonse las lanzas, los jinetes re reclinaron sobrc los caballos y siguie-ron adelante.
Todo sc oscurecio delante de los ojos de Azbad; des-vainö su espada liviana y lujosa, y aun antes quc pudiera darse cmarita, llcgo ante čl el caballo de Iztok.
—“ j Mc reconocer?"—, rugiö Iztok en griego cuando estaba robre čl. "jGolpca, para morir como le corresponde a un jefe!”
La espada tcrrible dc Iztok silbo en cl airc alrcdcdor do su cabcza. Con ese črnico golpe lo habrla podido matar. pero p,o queria. E .tonces, Azbad, desesperado, ataco al eslo-veno. Pc.o cemo un juguete fuč apartada la liviana espada ]X>r el golpe de Iztok.
—“jPcrto!” grito Azbad atacando de nuevo.
";C mo premio!", exclamo Iztok y ataco a su vez. El yelmo de Azbad sc reelino, la mano abandono la espada y la? riendas y el jefe bizantino cayo del caballo.
Tc lo sucedio cn unos segundos, ambos ejčrcitos se detuvieron por un momento, cuando vieron la lucha entre los do:, jefes. Pero cuando Azbad cayo al suelo, los eslovenos se lanzaron al ataque y cayeron sobre los bizantinos. Entre los bi qucs se dejaron oir los cucrnos, los flancos de la caba-lleria ci-. miga sc vieron atacados con mazas, flechas y hachas. Las salpingas tocaron retirada; la agil caballeria de Tzurul, ya antes malhumorada, ahora espantada por la batalla im-previ:: i, sc volvih, abriendose a hachazos el camino entre el gentio drsnudo de eslovenos y antos. A sus espaldas, la azuzo la caballeria de Iztok, que la persiguio hasta cl Hebra, dondc ?.• salvo e! diezmado resto del adiestrado ejčrcito, quc habia sido llevado a la pcrdicion por el intrigante y Vanidoso Azbad.
El espiritu de venganza se apodero entonces de los - ' vc’.os, de'-purs de esa vietoria. Algunos aullaban: “jAdelante! ... j A Bizancio!" Otros, semimareados o atontados, sc arrcdillaban ante Iztok y lo proclamaban hi jo de Penin. Dondc encontraban soldados bizantinos heridos, los mata-ban como animales y arrojaban a los arbustos sus euerpos. Entre los heridos, hallaron a Azbad todavia vivo. Lo llevaion hasta Iztok.
“j Pirc!’d!" sc quc jo Azbad, cuando levanto sus ojos ensangre'ntados y vid ante si al mismo a quien atara a un pcschrc cn la carcel, por orden de aquclla quc ahora lo habia lanzado a la muertc.
Ccrro lo? oios, apreto los dientes, y luego murmuro ininteligentemente:
-—“jMaldita . . . Teodora!”
Un cscalofrio rccorrib el euerpo de Iztok. Se dio vuclta para no mirar las mejillas ensangrentadas y le dijo a la genluza:
—Es vucstro! . . . jVucstra es la venganza por mis sufrimientos!"
Los salvaies jovenzuelos lo asieron, le arrancaron el traje v lanzaron cl euerpo agonizante . . .
Sc clcvaron altas las Hamas, estallaron las chispas y los eslovenos consumicron cn cl fuego al jefe bizantino.
Tmdm-cinn de DARINKA ČEHOVIN
ITnmirfl, BTRTRTft A. Zemen. Pene Urh i© dob’1 niemn nd sestre iz Braen*i"o. Pa j n M1 o ]rrrr»V0 n’^oovo veselje. Prav tiste dni ie bita ve^ka nevib*a. nri kateri e« ir» sntrr^i! t-ani. aa udaril v nr^a in zdrobil noao, Bil ta trd-A? v 7rrrc*1r" vo»ne mobiliziran v /tfrikn Ko se ie vrnil, je naSel vse poaorelo. Sestra Bernarda por. Gržina je bila 2 leti v nemškem taborišču in zadnji hip rešena ognjene
reči. Bonov se ie vrnila peš. Hodila je 6 tednov.
I.TTTPT.T^ti^ Hr»'ona Pota1" ner. Be-laj, io b*1^ v	«n pn	n i- i-rra*o-
Sb’7 no r-nrrfOm b.*d~m. pVap Po^ak bil v bovh na Goriškem, sedaj to doma.
DR AG*VrU^. Iz Starega traa na Kolpi jo bil premeščen k nam za župnika č. g.
Alfons Jarc.
T7	m. mata f© n-?šel ir Ka-
nada Jornoieš aosnod^r iz Zavrat Franc ki ie prto^s^l domov vseaa v iz-in ie bi’o zelo veliko voselj© v družini, ki je b^a od vrha de t^l vsa pr»-ra ?n vnqnlto »nd*. V^r SO V «ti 5tv| pre-staV te arns-na Jase. H^Aantra MŠa ?o naj-lenša v PodVianrem	)4 dni poz-
neje, na binkoštni pandeliek pa si je nesrečnež pognal kroglo v glavo.
RAVNI, DRAGO VICA. žalostno test so zvedeli od doma družina Avguština Bitežnik. Njegov 26 letni Lojze Bitežnik, je bil mobiliziran na Rusko od koder se je pred letom vračal domov. Oktobra je sporočil, da se bo podal na pot. O Božiču pa je prišla v Ravni vest, da je na potu zginil. Najbrže se je na potovanju 1 zgodila kaka nesreča. Njegovi stariši žive v CiudadelL
Umrl je Jožef Vodičar, ki zapušča doma vdovo. Sin pa se je zgubil v Rusiji
GORNJA BISTRIC. Prekmurje. 28/3. so bili odgnani Kreslinovi, oče in mati ter svak Štefan. 2 nečaka in nekaj sosedov, med njim Žižek. Tudi ubitih je bilo nekaj v vasi. Vsi prizadeti so padli v nemilost oblasti, ker ne simpatirajo z njo.
LTUBLJNA. Na razpravi pred ljudskim sodiščem so bili obsojeni na smrt orofe-sor BORIS FURLAN, inž. Črtomir Nagode in inž. Ljubo Sire. Istočasno so bili obsojeni n* več let zapora $e drugi slovenski intelektualci, člani angleškega krožka v Ljubljani. Vsi navedeni so bili sprva zelo vneti delavci OF. Tu navedemo glavne podatke obtožencev:
Črtomir Nagode, gradbeni inženir, rojen 6. apn'a 1903 v Metliki;
T.iubo Sire. pravnik, rojen 10. aprila 1920. v Kraniu:
Leon Kavčnik. univ. prof., rojen 28. lebr. 1897. v Ljubliani;
Boris F-irlan. univ. prof., rojen 10. nov. 18°4. v Trstu;
7"'an Hribar, prof., rojen 1. marca 1889. v Celju;
Angela Vode, učiteljica, rodena 5. januar! rr 1892. v Ljubliani; .
Metod Komeli, učitelj, rojen 26. julija 1980. v I-iuMigni;
Pavla Uočevar. učiteljica, rojena 27. jur-üa 19°9. na Dunaju;
Sva'o-’uk Zursau. nravnik, rojen 26. se-si. 19'9 v Llubligoi;
Bogdan S«'—e. geodet, rojen 9. sept.
1997 ,, r:..biiaai.
Metod Piro Vanotan boineaa breda V po1'. ra*»»u 13. junila 1896 v Kranju;
v’d I.aievio, vrg^n:i-. rrvan 2. aprila 19'9. v Št. Vidu pri Lukovici;
Fra-s-, Sire ab*ol. trg. akad., rojen 27. nov 1891 v Vr-nltt;
-isota n-ihm-, akad. kiparka, rojena 21. anrila 1913. v T.iub'lani.
rv--~’-na le bVg t**di “MATIR2FVA VOTSKA" obdolžena rovavenja na severni meji N” smrt z obešen?em je bil obsojen F-an Čeh. Smrt z unfre'ieniem je rade'” * a'-nov os*ali ra dobil) po ve* let.
GOBICA. Zabeljci ee vedno hod'jo v Gorico. Od damg gredo zvečer in hodilo celo noč. da bi kai kuoili. ker doma nič ni in ie strašno drago. Serlgi smo zelo Faiaetni, ker so nam ukradli Svetogorsko
udarilo.
PoVtično se naša traaedüa bliža koncu. M;r bo kmn'u nodnlrgn.	noiomVa
ja nonoin”. V Gorici so rdeči ramuetili STAU in UAIS. enotne sindikate In druge ustanove. Svo’e ljudi so kar kratko prikVučiii laškim komunistom, tako da so naši nonredniain morali hočeš nočeš postati nridni laški komunisti. ProMVomu-‘ iilstični S'ovenci so pa ustanovili Slovensko demokrat-čno zvezo ki izdaja tednik Demokvgaiio V Gorici pa je roče' izhajati tednik "Teden". Iz cone B prihajajo novi t-e—,-ncl. Sadla te tu mnoge. TIP ST) 7A FTNE uri vladi' Sloveni!. ie dc’očil n”«'edni* odkunne cene za F!,o;
očenica 980, -s ggo ozi—v- iečmen 370,
jari ječmen 280, oves 280 din za stot-
Vsem znancem in rojakom sporočam lužno vest da me je 26. julija za vedno zapustil
-f Enrique Ramelini
moj dobri soprog, s katerim sva si pred 5 leti postavila dom v Reme-dios de Escalada.	-y
Maša ::a rajnega je bila na Ave-llanedi 31. augusta.
Marija Kos iz Štanjela.
Družina Zrim - Go—boe sporoča znancem in roiakom bolečo zgubo več svojih članov
f Luis Gomboc je bil ubit 1946 •k Filipe Gomboc je ubila granata Nečak f Anton Oeko je umri. Sestro f Tereza Gomboc. redovnica, je zginila brez sledu.
Doma so bili vsi ti ljubljeni rajni iz Pertoče v Prekmurju.
Ma’>a za rejn-- bo na Avellonedi 14 septembra Zapel bo tudi žalni zbor.
Po daljši bolezni je umrl f Ivan Rovtar, star 49 let.
Ljubeznjivi rojak, doma iz Šempasa, je prišel v to deželo 1. 1923. Najprej je poskusil srečo v Uruguaju, prišel 1925 v Argentino, kjer se je oženil in dve leti služil z ženo za “matrimonio", nakar je z svojci otvoril na Paternalu gostilno Lgta 1929 so prevzeli ' Recreo Europa", kjer je njihova splošna priljubljenost postala še bolj velika in pač ni Slovenca, ki bi ne vedel za lepi kraj na Rio Carapachay, kjer najde človek ne le prijeten oddih temveč tudi Jiubeznjiv sprejem in domačo postrežbo.
V	to prijetno idilo je dosegla že pred dobrim letom bolezen, ki je podkopavala jekleno zdravje Ivanovo, dokler ga ni slednjič 13. augusta iztrgala smrt iz kroga ljubljenih domačih.
Na smrt pripravljen je mirno zatisnil oči in zapustil v rokah ljubljene žene, brata, sestre, svaka in svakinje svojo hčerko in sina.
Za rajnim žalujejo: žena Ivanka roj. Oberdank, hči Silvija, sin Adolf, brat Silvester in sestra Francka, svak Juan, svkainja Ivanka roj. Oberdank, nečaki Silvester, Anica in Anita.
V	Evropi žaluje sestra Lojzika z družino. Maša zanj Je bila na Ave-llanedt 24/8 V Tigre pa bo 30 dan.
PROF. DRAGO STEPIŠNIK je bil imenovan za glavnega tajnika predsedstva vlade LR Slovenije, dr. Danilo Dovgan pa za predsednika komisije za šport pri vladi LR Slovenije,
DPRED VOJAŠKIM SODIŠČEM V MARIBORU je bila razprava proti vojnim zločincem. članom Gestapa in nemške varnostne policije, Id so odgovorni sa uničevanje in preganjanje Slovencev v mariborskem okraju. Razen obtoženega Laziča so vsi nemški ali avstrijski državljani! Sodišče je obtošence spoznalo za krive v smislu obtožbe ter obsodila Kurta Groteria in Huga Gaido na smrt. z ustre-litvüo. Boška Laziča, Josefa Zangla, Franca Wiegeleie, Georga Kramhoellerja in Kurta Stageja na smrt z obešenjem. Josefa Winklerja pa na pet let prisilnega dela z odvzemom prosotstL
Ljubljansko okrožno sodišče pod predsedstvom dr. Baričeviča je v Kraniu sodilo skimino srekutontov in njihovih pomagačev iz SENČUBtA. ki je s prikriva-niem odtegnile velike količine usnja in blaoa ter prodajala racionlrano In ne-rncionirano blaao po oderuških cenah. Pri raznravi so bili navzoči tudi ljudie. ki so prišli branit obtožence pred obsodbo in ploskati po govoru zagovornika. Pravi poročilo, da je te ljudi preeovorila renk-ciia noj zapu«H«o svoje delo ln pričeto na razpravo. 1500 pa. — tako pravi “Slovenski poročevalec" — je bilo tistih, Id se rogoi'-otirali ta Pravično obsodbo, vzklikati li'id«ki oblasti ter Se zarolali nad predrznostjo reakcile. ki je hotela, kakor nravi nmertieni česani*, “cela rig jami ravpravi ovirati pravimo not ljudske vo’jc *n zakonitosti". Sodišče I* na podlogi deietev in iroevedi prič obtožence znozno'o za krive in obzodile: Pavlo Go’oh na 10 let odvzema prostosti s nri-si'n'm de'am in na zaplembo pr*m»*eniq, Frana Pahiča st. in Frana Rabiča ml.
V«aVegr7 gg J 1»( odvzema prostosti S Prisilnim d-ln-n in zaplembo v**aa Imetla, Ivan 9,1'atI, na 4	zaplembo l—• «-
ta fti	p.,...-—:na 4 leta V ,
Si.ctortg ng 1 lete, Jezgetg Per-anto in T „—«rt g gg «egVegg n a 6 mesecev odvzema prostosti s prislinim delom, Jožef Golob pa je bil oproščen.
UMBL tr V L1UBMANI DR. SILVAN KRAŠOVEC, vis. sodni svetnik v pok., brat prreaa slovenskega župana v Ce'ju dr. lurrig Krašovca in oče znane pianistke prof. Silve Krašovec.
SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI so imeli 24. juniia svoj prvi redni občni zbor, odkar so društvo reorganizirali. Predsednik odbora pisatelj Miško Kranjec je v svojem govoru povdaril važnost pisateljskega delovanja pri graditvi nove Jugoslavije, pri čemef morajo vsi pisatelji in pesniki zlasti proslavljati uspehe novega reda. Vendar je moral tudi povdariti, da ni mogoče trditi, da bi se vsi tega zavedali. Po kratki razpravi se isvolili nov odbor, v katerem je zopet preds. Miško Kranjec, podpr. France Bevk. prvi tajnik Janez Logar, drugi tajnik Milan žega. blagajnik France Vodnik, gospodar Jože Pahor. odborniki pa Ludvik Mrzel. Prežihov Voranc. Ferdo Godina. Bogomir Magajna. Ivan Potrč in Jože Udovič. V nadzor stvo so bili izvoljeni: Matej Bot, Lino Legiša in Cene Vipotnik: v častno razsodišče pa Igo Gruden, Lojze Kraigher in Stanko Ca;nkar. Pisatelji so poslali običajno pozdravno brzojavko maršalu Titu s izjavo, da se bodo pisatelji udeležili Uvajanja petletnega načrta.
gtAÄZmtiA VPhAVA • Ljubljani op6-ecrrja občinstvo, de povzroča stalno mešanje železniških vosov s napisi* podpisi in gesli veliko ikodo ne le aomacim valovom, temveč tudi tujih držav, katerim jo je treba poravnati. Seveda železniška uprava s tem noče preprečevati domoljubnih maniiestacij potujočega občinstva, vendar pa morajo to delati ne primeren način.
OBISKOVALCI TURISTIČNIH KRAJEV v Sloveniji oposarjajo v časopisju, da morajo dva tedna pred odhodom v letovišče sporočiti podatke o svojem prihodu upravi gostinskega obrata, ki mora prejem prijave potrditi ter jo ima pravico spremeniti, nakar je obiskovalec spet dolžan potrditi soglasnost s spremembo-
V TEKU "TEDNA MATERE IN OTROKA" —- poroča Ljudska pravica — v SLOVENSKI blSTRivl ves teden ni bilo nobene prireditve. Od 19 ljudL predstavnikov povabljenih organizacij, sta prišla samo dva zastopnika MLO in okr. presvet. odseka. Ves teden se ni naredilo nič. V zadnjem trenotku je prosvejni sindikat pripravil akademijo za katero je razposlal 100 vabil, toda proslave ni bilo, ker na njo ni priče nihče Razen prirediteljev. Prodajali so tudi posebne značke. Okraj jih je prejel 1600. tovarna imjiol je prodala od 1000 kosov komaj 60, v Slivnici pa je od 300 šla ena značka.
LJUBLJANČANI PRI PROSTOVOLJNEM DELU. "Pravice poroča, da je v nedeijo 15. VI. šlo prostovoljno delat nad 5000 Ljubljančanov. Največ jih je delalo na testi Pod . ... ekn- Vrhnika. JU i sit o-vanjskem bloku v šiški, mnogi na iželez-niškem odseku pri Borovnici in Preserju, kjer grade novo progo, ki Se bo umaknila borovniškemu viaduktu. Lepo število jih je tudi šlo iskat koloradnega hrošča na krompirjeve njive v ljubljansko okolico; našli niše nobenega, čeprav je bila razpisana nagrada po 100.— din ia vsa-kegd živega krompir)evco. Na cesti pri Vrhnilki so še tretjič delale brigade vladnih ustanov (uradniki).
CENE V DRŽAVNIH HOTELIH NA JADRANU. LR Hrvatska je objavila v "Lj. pravici" s dne 22. V., minimalne in maksimalne cene ia enodnevni penzion v hotelih. ki so vsi podržavljeni. Hoteli ne dele v tri kategorije, v specialno, v II. prve stopnje in v II. druge stopnje. Popolni penzion obsega: posteljo, sajtrk, kosilo in večerjo jzostrežba je vključena. Turistična in kopališka taksa, prenos prtljage pa se plača posebej. Specialna kategorija na dan 180—250. II/l je še vedno draga 135—160 in 11/2 pa 100—135 din. Člani sindikatov ulivajo 25% popust (tudi njihovi družinski člani), ako ostanejo najmanj pel dni v istem hotelu, dalje 50 % popusta na železnici in oprostitev kopališke takse za 50%. turistične pa so sploh oproščeni. Povprečni mesečni zaslužek je v Jugoslaviji okrog- 3000 Din. Imena hotelov po njih kategorizaciji: V Crikvenici: Miramar, Istra in Praha so n/l, Beograd. Varšavo in Zagreb pa n/2. V Dubrovniku: Spec. kateg. je Vila Argentina, Hotel Imperial in Lopud pa n/l. V Opatiji: Spec. kat. sta hotela Moskva in Slavijo: Praha. Belvedere, Varšava. Sofija in Slatina so II/l. v katego-ri/ji 112 so Korro, Učka, Galeb in Eva-
ZMAGOSLAVNI POVRATEK MARIJE POMAGAJ NA BREZJE. V Spittalsko taborišče je prišlo pismo iz Ljubljane, ki tako lepe poroča e prenosu čudodelne slike brezjanske Matere, da ge ker de-
beli* d&* priplšeflfi« Najbrž • *> ti E* dri gi pisati o smageslavnvm povratku bre zjanibce Matere oozje. nuj urnega Ljubljana se m tfoziveia. Vse tri ou«, ko se je narod postav.)in od ljubljene Muiete, je bua cerkev nabuo po.ua, Ljudje so puhiijuL oa blizu m au.ee. t-o«u...o so iposiusali goovte. Vsa cerkev je jokala* tudi moški, rravijo. da m buo končna, ki bi bP ostat prazen. Najlepse je buo zadnji dan. Cerkev je bila nuoiio po.na, zunaj pa je »taia nepregleana množica, ki je hote.a v cerkev. Pripovedovan so, da kaj takega če ob birmi ni buo. 'tramvaj se je moral ustaviti. S prižnice so dajali smernice: pri g.avnih vraun se je valita množica k Materi, pri stranskih pa ven. in to je trajalo vso noč! Pozivali so Ljubljančane, naj puste cerkev tistim, ki so od daieč prišli, a ni nič pomagalo. Slovo je biio težko in bridko . . . Kaj sae biie žrtve:	vročina* prerivanje,
noč ...
NOVO LETNO ZBIRALIŠČE je bilo ure-jeno v Ljubljani. "Sl. poročevalec" prinaša 27. VI. sliko novega letnega gledališča v Ljubljani. Oder je ob ljubljanski stolnici, na prostoru, ki ga loči nekaj stopnic od nižjega Pogačarjevega trga. Tržne barake na Pog. trgu so podrli in na tem prostoru so sedeži za občinstvo. Igrali so opere.
LJUBLJANSKI MESTNI PRORAČUN (po "Sl. poročevalcu" z dne 1. VII.) Na za-
:	iju ku.....: .■ M ega ljuds , i
odbora Ljubljane je bil sjzrejet proračun za leto 47. Znaša 154.585-000 din. Sprejeta je bila tudi uredba o 25% dokladi na dohodnino za 47. Posebej je bil če sprejet investicijski načrt za Ljubljano. Skupaj znaša 2j7.785.000 din. Za zidanje stanovanjskih poslopij bo šlo 161 milijonov ali 67.7%. za vodovod in njegove naprave 10 milij. ali 4.28% za zdravstveno in socialno skrbstvo 14.235.000 ali 6%, za promet in zvezo 10.15 milij. ali 4-26%, za gradbena podjetja 6.206.000 ali 2.61%. Za izvedbo tega načrta se bodo našli krediti takole: a) iz dohodkov LR Slovenije pride 135.785.000 in sicer is proračunskih dohodkov Mestnega ljudskega odbora 74 858.000 in iz dotacije za obnovo 61.200.000. b) it dolgoročnega investicijskega posojila pa pride transa 102,000000.
HERPELJE. Ljudsko sodišče je obsodilo tihotapce iz sežanskega okraja ki so vodili živino iz cone B v A. Obsojeni so bili: Drago Sosič na 10 Stanko Čebohin na 7 Jože Ivančig na S let.
TRŽIČ na Gorenjskem. Oblasti so vje-Ie Franca Ahačiča, ki je obdolžen sveč napadov na krajevne - ljudske odbor» v Sloveniji in da ima na vesti umor dveh jugoslov. oficirjev.
V POHORJU v Lehnu je bil ubit aktivist OF Marčič 24. junija. Vojska je nato zajela “Matjaževo vojsko" in del vodilnih oseb je bilo ujetih. Med temi tudi Frane Čeh. Ti so bili v posebnem procesu so-jenL
KOZANA. Umrla le Katarina Drnovšek, ki jo umrla kot prva članica Marijine družbe za matere.
ŽABNICE. Tam si morajo domačini sami popravljati domove. Stric is Amerike ni nič dal. Nekaj deklet in lantov je šlo na delo v Švico. Nekateri so se namenili tudi v Argentino.
LIPA PRI KOMNU. Kmet ‘Rudoll Kavčič je pri oranju zadel no človeški okostnjak.
ki je ed osebe ubite 1944.
VISEČI MO&I NA SAVI prt Beogradu dvigajo. (Sl. por. 26. VI.) Pred dvema mesecema so začeli dvigati železno konstrukcijo visečega mostu med Beogradom in Zemunom. Most je bil namreč ob umiku Nemcev razstreljen. S tremi pon-toni in' dvema ladjama, na katerih so Žerjavi so se lotili dviganja. Železna konstrukcija, ki leži v Savi, je težka 20U0 ton.. Sprva so dvigali po 3—7 ton na dan sedaj že do 14 ton. Predvsem dvigajo jeklene kable na katerih je visel most. Uporabili jih bodo pri gradnji manjših visečih mostov v hribovitih predelih države. Potapljači režejo z varilnimi aparati železno konstrukcijo pod vodo v posamezne ne prevelike dele.
GORICA. Stolni kanonik Brumat je praznoval-18. jul. 50 letnico.
KOJSKO. ZVU (Zavezniška Vojačka U-prava) je zaprla zadrugo na Kojskem radi nekih nerodnosti. Proti temu ukrepu -so komunisti organizirali javno demostra-cijo katero je pa policija razpodila.
ŽALOŠČE so bile priča krvavih dogodkov v vojnih dneh. sedaj skušajo ta-loččani izrabiti svobodo, izvojevano v tako težkem boju. Odcepili so se od Dora-berga kateri velja menda kot zelo rodk--cijonarcn. Sedaj je v modi vsako nedeljo pot na Lijak. Med ljudstvom je zelo mnogo govorenja o obnovi in o tem kdo je kriv, da ni tako kot bi bilo treba.
MIREN. Kot žrtve sovraštva je padlo spet 5 domačinov med njimi se omenja odlična pevka in društvena delavka Vera. ki je odklanjala vse fašistične ponudbe, da -je ostala zvesta slovenskemu imenu. Po vojni je izginila in so njeni ostanki kdo ve kje na neblagoslovljoni zemlji kot trupla ostalih štirih žrtev.
Vsa vas razen hlevov, je obnovljena. To pa zoto, ker so preje terenci odbili ponudbo za skupno delo sedaj pa ZVU pusti delo ki ga bodo dovršili pozneje.
SMAST. Na potu iz Čedada je umrl 35 letni Jože! Golja, kmečki sin.
TRST. V Lanišču v Istri se je dogodil neljub prizor ob priliki obiska Mons. Jakoba Ukmar, tržaškega kanonika, kateri je šel v tiste kraje tržaške škofije delit zakrament svte birme. To je zona B. Radi napetosti ki tamkaj vlada je prišlo do dejanskega spopada v katerem je bil ubit župnik Miro Buselič, Mons. Ukmar pa ranjen, da so ga prepeljali potem v bolnico v Reko. Nekako istočasno so tudi umorili župnika v Vodicah. Jugoslovanske oblasti so storilce aretirale.
SLOVENCI V TRSTU so dvignili sedaj glasno zahtevo po svojih pravicah. Odkar jo OF popustila z abstinenčno politiko je upanje, da so bo res kaj doseglo. Zahtevajo sedajo mešano komisijo, ki naj objektivno razporedi šole in učiteljstvo in jiesobno da se da odgovarjajoče mesto slovenskim srednjim šolam, ki so sedaj vso strpane v eno samo nadstropje stavbene hišo. ki jo bila preje podružnica italijanskega učiteljišča.
ŠVICARSKI NOVINARJI V TRSTU. Pri-šlo jih je 16 ki so obiskali nekatere točke tržaškega ozemlja.
LADJE GRADE. V združenih ladjedelnicah so splovili od konca vojne doslej 16 ladij s 35.000 tonami: za Čile. Švedsko. Norveško in Italijo. Sedaj je v delu 21 ladij s 105.000 tonami, med njimi nekaj za Argentino.
ZRAČNA POSTA gre iz Trsta v Miren pri Gorici in nato dalje v svet
GABERJE NA VIPAVSKEM. Marsikaj hudega se je ugodilo. LuuivO si boste mislili m tiosie ze pouiouao zveueu, nuj je mogio mu. To pisem, aa uma vopiu ui bi.o nošenega iz n-.se vasi m m moral po kouceiiuuoijan m tatoonseiu, seauj je pa 10 laniov poaegnuo ven iz rmij. 10 so:	joze Launov, joze Lenssov, nate
Vdovcov Jože üonxov Viktor t-ogorovtmov, Filip Zupanov, Ivan B.azKov, jroiae Anzi-cov, Janez Leskov in drugi.
MINISTER ZA IRuOvmU IN PfiESüR-BO SuUVENDE je izdal pravilnik za izvajanje uredoe za odicup žita v uioveniji. Letošnji način odkupa se bistveno razlikuje od lanskega, izmetom bodo v kratkem sporočili količino in vrste žita, ki ga bodo morali po načrtu odda.i v državni sklad, ves pridelek pa, ki presega oddajo. jim bo ostal na prosto razpolago. Razlika je ta: medtem ko je lani kmet oddal vse, kar mu ni bilo priznano, da si pridrži za svojo nujno potrebo, si bo letos pridržal vse. kar bo pridelal preko količine, ki jo mora oddali.
V KRANJU je umrl proi. drž. gimnazije
Mirko Kmet.	_
"LETOPiS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE poroča, da je bilo v letu 1946 vsega 397 svetnih in 141 redovnih duhovnikov. Od teh jih je sedaj zaprtih 26, ki so bili obsojeni na skupno 244 let zapora! Od Ima 1944 do leta 1947 je umrlo doma 77 duhovnikov!
"ZEDINJENA SLOVENIJA" iz Semgalli-je z dne 26. jul. 1947:
“SMRTNE OBSODBE V LJUBLJANI. Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani je bila zaključena razprava proti 12 jugoslovanskim beguncem, katere je javni tožilec obtožil vohunstva za britansko Fm m terorističnih dejanj vzdolž jugoslovansko-avstrijske meje. Na smrt z obesenjem Ferdinand Sernec, z ustrelitvi.o pa Lo.-nik Ferdinand, Bratuš, Ramus, Levicmk, Perko in Pestotnik. Ostali so b:u obsojeni na zaporne kazni. Dvajset let je dobil Sinčič. Hojnik, 16 let Borman, 12 let pa Gruber.
OGNJENA ROKA. 4. novembra 1359. je v iolinjskem samostanu frančiškani nepričakovano umrla dobra sestra Terezija, ki si ie ves čas prizadevala sveto živeti in je smrt ni našla nepripravljene. Ko je 12 dni pozneje s. Felicita hotela vs.opiti v shrambo za obleke, je začula neko ječanje, ki je prihajalo iz sobe. V strahu odpre vrata, pa ne opazi nikogan pač pa postane ječanje glasneje. Preplašena se stra zakriči: "Jezus, Marija, kaj je to? Ni še izpregovorila teh besed, ko zashsi jok z žclosnim vzdihom: 'Moj Bog, koL.to trpim!" Takoj spozna glas pokojne s._ Terezije. Gost dim napolni sobo in podoba s. Terezije se približa k vratom in glasno vzklikne: “Glej znamenje božjega usmiljenja!" In udari z roko ob vrata.^ lia vratih ostane vdclben ognjen vtis, čisto enak desni roki rajne sestre. S. I encita teče vsa iz sebe k drugim sestram in jim pove pretresljivi dogodek. Nato^vse s.-.u-paj hite v cerkev molit za dusm poxoj s. Terezije.
Ko je naslednjega dne s. Felicita legla počivat, zasliši skrivnosten glas. Prikaže se ji s. Terezija obkrožena z bleščečo lučjo in ji vsa vesela pravi: "V petek, na dan trpljenja Gospodovega sem umrla in glej, v petek grem tudi v večno slavo. Ljubite svoj križ, srčno ga nosite in ljubite uboštvo!" Slednjič jo ljubeznivo nezdravi in izgine.
PODGÖRA. Na 29. jul. je imel novo mašo Kilarij Breziger. Pridigal mu je župnik Delpin. Petje jo bilo zelo leno. ljudi pa ne tako, kot bi bilo za tako redko priliko primerno. Izkazalo se je,
da je Podgora potrebna temeljite verske prenove. Rojaki iz Argentine so uovo-mašniku tudi izkazali ljubezen, ker so mu postali nekaj pomoči, katere je no-vomašnik potreben, ker je iz prav revne družino.
GRGAR. V tihih nočeh se vedno sliši pokanje pušk in regljanje strojnic. Večinoma gre za preganjanje tihotapcev-Zadnje tedno je bilo tako ubitih 6 oseb med njimi tudi mati petih otrok, ki so med vojno zgubili očeta in starejšega brata in so ostali sedaj čisto brezbramo-ne sirote. Žena je nesla v Gorico nekaj masla in jajc, ker se doma tako siabo proda vse in senič kupiti ne more.
BOVC. Za god sv. Urha je praznoval č. g. dekan Andrej Klobučar 43 letnico nove maše in tudi 43 let duhovskega dela na Bovškem Mnogo je prestal v prejšnji vojni; neustrašeno je kljuboval iašizmu. Ni se uklon.1 nobeni tiraniji. Med to zadnjo vojno so ga besni naciji zvctanega peljali k Svetemu Urhu, ki mu ie novo cerkev sezidal, da bi ga s cerkvijo vred vrgli v zrak. Pa Bog toga ni dopustil.
KANAL. Prav v krogu najožjih svojcev je praznoval dekan Ivan Semič 30 letnico mašništva.
VINSKA RAZSTAVA V MARIBORU. Jugoslavija je na šestem mestu na svetu kot pridelovalka vina. Razstavljenih je bilo 412 vzorcev. V Sloveniji je 19 vinogradniških zadrug, kjer so solastniki bivši viničarji. 18 je državnih vinskih podjetij, ki so razlaščena veleposestva. 10 zadrug, ki jih tvorijo privatni vinogradniki. Država ima 2 vinski veletrgovini, ki imata v rokah vso vinsko kupčijo. Slovenija pridela letno 1 miljen lil vina, to je 1/8 jugoslovanskega pridelka.
CEMENTA NI. Velika ie zadrega za obnovo Slovenije, ker skoro ves cement pobere država za javna dela in vojaške gradbe in utrdbe.
LJUBLJANA. Dva tiskarska stroja sta bila odpeljana v Albanijo. Tiskarne so namreč vse podržavljene. En siro.' je šel iz tiskarne Merkur, drugi pa iz Narodne tiskarne.
STROJE uvaža Jugoslavija sedaj iz Češke. Zanje pa dajo rude in žito. Industrija, v kolikor je last čeških državljanov, v Jugoslaviji ni bila podržavljena.
SLADKORJA v Jugoslaviji zelo manjka. Vse tovarne so že podržavljeno in dobro delajo, toda sladkor gre v Rusijo, kateri Jugoslavija tako plačuje dolgove Tudi ves baker iz borskega rudnika, k. je največji te vrste, gre v Rusijo.
OBNOVA. Udarniško delo in tekme so sredstvo, s katerimi skušajo obnoviti razrušeno domovino. Toda vse gre le počasi od rok, ker vsega manjka in ker je slabo gospodarstvo, kajti večina strokovnjakov je vzela vojna ali pa so bili odstranjeni iz svojih mest, ker oblasti niso po volji. V S'oveniji je bilo obnovljenih 3370 hiš in 4233 gosoodarskih posolpij.
JAVNA TRIBUNA se imenuje javna kritika, katero dovoljujejo sedaj. Na javnih zborovanjih more vsak povedati, kar mu drago, le da ne napade nič oseb, ki imajo oblast in da je v skladu s komunističnim programom, ki tvori osnovo vsega goopsdarstva in miselnosti. E:vši minister Janez Hribar iz LOŠKE DOLINE je bil v zelo nevšecnih zadregah, ko je moral odgovarjati na pritožbe.
NOVOMAŠNTK v C’eve’andu (New-burgh). 1. julija je ooravil prvo mešni-ško daritev č. g. JOŽEF OZIMEK, čigar storiš! so doma ir Sol pri Žužemberku.
BLOŠKI, V smeri proti stari meji jo potovanje nezanesljivim civihtom prepovedano, Vsak dan vozijo tja nemške ujet-
nike, da obnavljajo opuščene utrdbe. Ti sli čas ne sme biti nihče na cesti. Vojaške osebnosti so dobile zaprta povelja, katera bodo smeli odpreti na poseoen poziv. Narod se boji, da to ne bi pomenilo bližnje vojne nevarnosti.
LjUunjANA. 68 mesarjem ie bilo odvzeto obrtno dovoljenje, ker so se drznili kritizirati novi red. STARINARJI na šentjakobskem nabrežju so izginili razen treh. Vse stare stvari so namreč šle v promet, razen knjig. Odvzeti so bili tudi tem obrtni listi.
USMiLjENKE. Iz bolnic v Ljubljani so bil odstranjene vse usmiljenke. Sedaj je pa minister Ahčin pozval razgnane usmiljenke, naj bi se vrnile v bolnice, toda one tega ne morejo, kajti sama zase nobena ne more delati pogodb, kongregacija je pa razpuščena in oblast ne prizna nobenui predstojnic, katere bi mogle sklepati dogovore za kongregacijo, bolničarke so spravile bolnice v brezupen položaj in se je zaredilo silno golazni po bolnicah.
STAVKA V KRANJU. V Novi Jugoslaviji je delavcem mnogo bolj težavno posku-siti stavko v obrambo svojih pravic kot je bilo to nekoč ali kot je v Argentini. Tekstilni delavci v Kranju so imeli stavko cel etden po veliki noči. Prišel je iz Ljubljane minister Leskošek in so se zgo-s kosi koruznega kruha. Nekaj z obljudili neljubi incidenti, ko so ga obmetali bami nekaj pa z grožnjami se je razburjenje poleglo. V Trbovljah so tudi pre-mogarji poskusili stavko, pa je bila s silo zadušena.
BUKOViCA PRI GORICI. Cerkev v Renčah je bila med vojno porušena. Bukov-ški kaplan si ie veliko prizadejal, da bi sc obnovila. Predložil je Renčanom. da bi odprodali nekaj cerkvene zemlje in s tem po.idali cerkev, toda vsem to ni šlo v račun in so onemogočili načrt in tako je domovina zidarjev s podrto cerkvijo.
VITOVLJE. Na Binkošti ie bilo spet mnobo romarjev na Vitovljah. Govor je imel župnik iz Oseka. Cerkev je bila nekaj poškodovana med vojno, Marijin kip zvonovi so še. Dom je precej pokvarjen, pa ni bil nič zadet. Zvonik še stoji in
GORIČKO, PREKMURJE. Vse Vas le-pou pozdravimo. Zdaj je pri nas žmetno. Pa vi tam vse to bogše znate, kak mi tu. Mi smo eti pogubljeni, če od drugeč ne-do pomoči. Ka zdaj tak ščejo, ka bi edna kuhinja bila v vesi, pa ka bi tia vsi hodili jest. Kar pa podelamo tisto pa ka bi dol dali, pa ka bi vsi vkiiper delali, kak Rusi majo. Pa grunt ka bi imela država ne pa kak zdaj, ko ma sakši svoje-
GORICA. Procesija na Praznik Sv. Reš-njega Telesa ie bila izredno veličastna. Vdcležil se jo je tudi deželni predsednik Hugues iu šolski otroci z učiteljstvom, a brez italijanskih. Veličino praznika je pa motilo tudi nekaj žaljivih krikov na račun vernih Slovencev.
ST.07ENSK0 SIROTIŠČE v Gorici obnovljeno. Zavod je bil zatrt 1930 in ie bila lotos popravljena krivica. 16. maja so se vrnile slovenske šolske sestre. Tako je scdc.j ta dom sirot doživel že tretjo otvoritev.
BIRMA V GORICI. V binkoštnih dneh je bila podeljena sveta birma posebe za ke v stolnici in v nadšokfijslci kapeli. Na italijanske in posebe za s’ovensko otro-Travniku jo bila birma skupna za obe narodnosti.
p- -JU TN CERKVENI SHODI. V Bregm-sko-1 kotu ie radi javnih plesov bilo več cerkven-’h shodov letos opuščenih,, tako v Logjeh in Selu.
OPATJE SELO. 17. maja je neki možki napalel zvečer ob 10 uri gostilničarja Ronerja, ko je zapiral gostilno. Bil je na mestu mrtev od več strelov iz brzostrelke. Žena je pritekla in je zločinec streljal tudi nanjo, da je obležala v krvi. Gostilna stoji na "Čukišču". Ropar je popral denar in zginil. Sum je padel na nekega Marjana Mozetič iz Mirna,, ki stanuje v Vrtojbi. Malo preje je bil tudi izvršen roparski napad na zidarskega mojstra Rusijana iz Bilj na cesti med Štanjelom in Rihenberkom. Policija je roparje izsledila in ujela Stanislava Madona iz Vrtojbe in Ivana Mariniča iz Višnjevka. Njihov glavar Mozetič je pa utekel ni ta je bil najbrže storilec uboj-stva in ropa v Opatjem selu. Star je 18 let.
BORJANA. Narod je organiziral skupno romanje na Svete Višarje.
TEDEN. V Trstu je začel izhajati slovenski tednik verske vsebine z naslovom “Teden''. Stane 10 lir številka. Če bodo lisut pustili svobodno v cono B, bo imel takoj 10.000 naročnikov. Če se bodo oblasti držale besed, da niso proti veri, pač ne bodo mogli imeti vzroka, da listu pot zapirajo.
DOLIČE V PREKMURJU. Piše Karel Gre-dar. Zdravi smo tak po srednje. Mica (9 let) je tak suha in bleda, ka če ne bi nikaj jedla. Pa se preveč lejpo uči in Boga moli. Tudi Irinka je že hodla na prvo sveto obhajilo. Naš plevanoš jih majo trno radi . . . Dobili smo Vaš pak. Deca so se tak razveselila dara.
OTCENA SV. JURIJ. Vsi tisti, ki so meli nemške priimke so bili odseljeni v Au-strijo v Feldbach. Tako je bila odpeljana familija Heidelsstrech. Te familije je žena ranjega Celeča, ki je lani tu umrl.
DOL. MIREN PRI GORICI. V kamnolomu je ubilo Miroslava Marušič iz Opatje-ga sela, 36 let. Zapušča vdovo Gizelo roj. Pahor in 4 male otroke.
PERTOČA. Z željo, da bi obiskala bolne stariše se je namenila domov redovna sestra Marta Tereza Gomboc. ki je bila v samostanu v Gradcu V spremstvu svojega brata, ki je prišel ponjo, je hotela prekoračiti granico, kjer jo je zadela tragedija, katere pač ni pričakovala, ki pa tudi ni pojasnjena. Brat Lojze Gomboc je bil najden ustreljen ne daleč od rojstne hiše, od sestre redovnice pa se nič ne ve, kam je zginila. Zgodilo se je to v decembru.
IZ ŠTAJERSKE MEJE. Pred kratkim je pribežal čez mejo 17 letni fant iz Štajerske. Bežala sta skupno z nekim nemškim vojakom — ujetnikom! V bližini Maribora sta stopila iz vlaka in šla proti meji. Tam iu dobi najprej patrula. Nemški vojak ubije enega vojaka, drugi zbeži. Sedaj sta imela begunca v rokah brzostrelko. Pride nova jug. patrulja in prične na begunce streljati. Nemec ustreli 3. drugi 4 zbeže! Na to vsa meja alarmirana. begunca obkoljena v boju, ki sledi je ustreljen nemški vojak, naš fant zbeži z brzostrelko čez mejo. Tu ga ustavita dva nemška avstrijska stražnika s puškami! Fant pa misleč, da sta jugoslovanska — otvori ogenj iz brzostrelke na nju. ona dva dvigneta roke kvišku. — Sedaj pa poba v zadregi — kaj naj stori z njima. Končno se sporazumejo, da je to že avstrijska straža — in sedaj se fant preda svojima "ujetnikoma". Tako je na meji! Potem pa pridejo v javnost komunikeji o “Weissgardistih"! Fanta so tu po treh tednih — izpustili na svobodo in de'a v neki'onekarni pri Grazu!
BARBANA. Slavna božja pot pri Gra-dcžu je pa le odnesla korist iz bojnega gorja. Patri so zaprosili ameriško vojno
komando naj bi jim dali topove, ki so jih tam Nemci pustili. Prošnja je bila uslišana in v Vidmu s uliu zvonove, katere so prevzeli barnanci letos 27. januarja.
LijAIC pri Gorici, Bajta, del Šempetra, Volčja draga in Solkan so imeli zelo hudo točo k/, julija, i-ruv po Ustiti krajin je bilo menda siišaii na dan spravne procesije na Sveto goro zelo grelni psov« proti Mariji in Cerkvi.
K.Klz.1 SO NA VRSTI. Prav na veliki teden so nekateri zlikovci podrli več križev v Sloveniji. Tudi v Skorji Loki pred sodnijo so porušili križ. Ne«i Ivan tiumer je Križanemu nadel masko in rekel:	oe-
daj borno pa pogreoscino pni'. Točno čez 14 dni so jo pni, toda njegovo. Rot član zemljišče komisije, ki razdeljuje kmečko zermjo, ie bil poslan na Štajersko, kjer ga je zadela «rogia iz zas«ae. bno je ravno na onietmeo njegove poro««, PoKOpan je £>u, in 10 je on pivi civnni pogreti, na pokopališču v s,ari lota. Domu je bn iz ov. vutia. Tudi poročen je Jon samo civnno.
IDRIJA. Teiovska procesija se je vršila, toda ooiast je razg.asua udarniško delo, s čemer je bila miadma obvezana iti na deio. Procesija se je sicer vršna, ioaa promet jo je tako motu, da se je razsia ul se je de«an z Najsvetejsim sum vinil v cerkev.
MAHjBOR. Tik pred vojno je bilo dograjeno novo murmorsko Dogoslovje. Ivova, zračna, mouema stavna je nua lik pod naivarijo. inner je vzel poslopje za vojne namene, tieuaj je pa on.asi nogo-siovje spremenila v KrnmijSKO so.o. nape.u je pa seuuj dvorana za Kino. bo-gos.ovja v Mariboru ni.
LJUBLJANA. Dom duhovnih vaj, ki je bil last jezuitov je spremenjen v otroško bolnico. LjubijansKo malo semenišče, kjer se je nadaljeval škofijski zavod, ki so zatrli Nemci v Sent Vidu nad Ljubljano, je spremenjen v obrtno šolo. Tudi zavod pri Srcu Jezusovem na Taboru v Ljubljani je razlaščen.
SVETOGORSKA MARIJA je bila ukradena. Na poziv nadškola, ki je zagrozil z izobčenjem tatovom, je bil dobljen odgovor, da bodo vrnili sliko, kadar bo oblast mogla dati zagotovilo, da bo Marijina podoba na Sveti gori spodobno spoštovana. Na podlagi zadnjih sporočil je bila slednjič podoba vendarle vrnjena in je bila napovedana za 15. avgusla slovesnost prenosa podobe na Sveto goro. Ta prenos naj bi se vršil z vso svečanostjo ob spremstvu štirih godb.
VIOLINIST'BALOKOVIČ, po krvi Hrvat iz Sev. Amerike, je šel na turnejo po Jugoslaviji in ie priredil več koncertov. Ob povratku v Ameriko ie poročal o svojem zmagoslavnem pohodu in o življenju in napredku v novi Jugoslaviji. Pa se je zgodilo, da je povedal svoje tudi neki Ivica Šmid, ki je bil član OZNE (tajne policije), ki je imela nalogo organizirati Balokovčevo turnejo. Ta mož je pobegnil
V Cerovici pri Litiji je umrla 27/6
-j- Uršula Zidar, stara 70 lel
blaga mati,, bridko preskušena, za
katero aluje doma 6 sinov in 3 hčere, tukaj pa sinova Martin in Lojze.
Maša za rajno bo 5. okt. pri sv. Roz^
WfWMHrBM—w—BaB—asafaBn
iz Jugoslavijo in ko je dobil v roko Balo kovičevo poročilo, je dal v javnost svoje sporočilo v vseh podrobnostih umetnikovega potovanja, v katerem <io«azuje korak za korakom, kako je bilo vse umetno organizirano in da tisli, o katerih je Balokovič menil, da so kmetje, so bili le v kmete preoblečeni agenti UZNE.
LOZ NA NOTRANJSKEM. Bivši minister Hribar je poskusil v Ložu z organizacijo skupnega hleva, kjer bi imeli vsi živino. Pa se ta zamisel ni obnesla. Ljudje imajo o tem svoje pojme in hočejo imeti tudi svoje stale in svoje krave in vole.
kako se godi obsojenim duhovnikom. Poročam odlomek iz pisma: “Jeseniški župnik Kastelic je še dobro odrezal. Svoje prisilno delo opravlja kot pi sar v jetmški pisarni. Lazaristovski vi-zilator Lovro Sedej in dr. Jakob Žagar toičeta kamenje na cesti. Slabše je s križevniškima patroma Jožefom Šavor a in Alionzom Klemenčičem. Oba sla na prisilnem delu na kolhozu Onek nalezla ob tamkajšnjem pomanjkanju jetiko. Oba ležita sedaj na Golniku".
PlNO MLAKAR je baje popolnoma živčen. Okoli Logatca, Vrhnike in v celi Gorenjski ni sledu o križarjih, pač pa govorijo, da jih je nekaj na Pohorju in da soo boroženi. V Rovtah je bil aretiran župnik Jeglič. Pred vojno je bil profesor v St. Vidu in je brat šolskega nadzornika Jegliča V Begunjah sta zaprti Do-nata aCpuder in niena setra ter Kmaj-dova žena. Pri zasliševanju so ji pokazali vso moževo korespondenco, katero ji je pošiljal po svojem zaupnem kunrju. ki pa je bil tako “zaupen", da jc vso dal OZNI.
SAMOSTANOM IN REDOVOM V SLO VENIJI trda prede. Pismo iz Ljubljane v spittalsko taborišče poroča: “Usmiljenke bodo kmalu izginile iz bolnišnic, samostane razpuščajo, hiralnico in ubožnico Jose-finum pravijo, da .bodo spravili v Belo Krajino in v stare gradove. Sestre iz Vin-centinuma so imele neko posestvo v Šmartnem ob Savi. sedaj so :ih spodili ven in je notri vojaštvo, sestro so pa pri kmetih polaknjene. Karmeličanke bodo baje tudi nagnali, na Rakovniku bo ostal samo eden v eni sami sobici, včasih dva (Volavc), notri pa vojaštvo. Manjanišče je že državno. V frančiškane se tudi dobro zaletavajo, po cerkvi pišejo proti veri in p. Angelika so imeli hudo na zasliševanju, pa se še upirajo. Od Srca Jezusovega bi jih tudi radi spravili, so ie vpili pred samostanom, da ven, pa so spet malo poleže. V ženski bolnišnici sta sedaj rodili 2 po 14 let stari; nemorale jo toliko, da če Bog ne bo naredil konec, pa tudi nič ne vem. Sedaj jc šla mladina v Šamac delat železnico: podnevi delajo, zvečer imajo veselico, po tem pa delajo kar hočejo. Lani jih jo prišlo 00% bolnih nazaj.
KRANJ. Sl. Poročevalec, 28, V.: Mesini plenum OF v Kranju je za petletko napravil naslednje sklene: 1) Dnevna izvršitev plana v proizvodnji, 2) Vključiti žene v proizvodnjo. V ta namen ustanoviti "Domove igre in dela" v Stražišču in na Primskovem do konca septembra 194", do konca 1. 1947 pa še dvoje otroških jasli. 3) Izpolniti obveze za progo Šamac--Sarajevo in poslati v II. izmeno iUO, v III. pa 150 moči, 4) Izvesti 100% odkup kmetijskih proizvodov in 70% odkup svobodnih presežkov za državni in zadružni sektor. 5) Za zboljšanje ljudske prosvete reorganizirati "izobraževalni svet" pri MLO no 200 tj,,ti; Zato organizirati delovne in ustanoviti propagandno komisijo, 6) Nn rr—dilišču v Kranju postaviti dnevno brigade po vseh delovnih kolektivih in org. OF,
KBIRRA ŽA MAPTOVGfe
Herö so prosi!i Župnikov n imastmi lopov ide. Žlebič in črnica •ta prišla skoro *«	300 S. Tudi Terplan. ibira. Tisti, štsri
morete, dajte da bomo zaključili zbirko in poslali tja pene*. V prišestnem broju D. 2. bomo objavili imena darovalcev.
Objavili bomo Izvlečke Iz zapiskov č. g. Toneta Ravni karja, župnika v Šmarju pri Ljubi j. ni. Iz njih bomo spoznavali razvoj dogodkov od" nemške invazije dalje.
KDO VE NASLOV za sledeče:
TORKAR FRANC, živi najbržo zunaj na-čakri IEREVŠEK ALOJZIJ, električar, išče ga brat LUIS ČERMELJ, išče ga sestra Olga Čermelj.
PAVLA BLAGONJA. išče jo nečakinja Olga Čermelj.
FRANC TOLAS in sin RANČ oba iz Brežic. Išče ju Tolas Andrej. FRANC GOLJA iz čiginja. Iliče ga žena Marija Velikonja por.
Golja, ki se je pred vojno vrnila domov.
RUDOLF KOŠAK iz Novega mesta išče ga oče.
JOŽE ROJC iz Žužemberka; išče ga brat Feliks.
V SOBOTO CELI DAN
je odprto brjmo m naš« ljudi, da se fotografirat« v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5-1 TO F.orlda 606
ESPLENDIDOS LOTES — GRANDES — BARATOS EN 120 MENSUAUDADES
Junto al tranvia — agua subterränea muy buena, donde estä lormdn.iose el iuutro barno Ec n Arger no.
JUAN BARB6
LANUS OESTE — 4 DE JUNIQ
sobre el camino del futuro aeropuerto de Ezeiza. Venta de lotes particular
Escritorio: Santa Fe 5695 Lanüs Oeste, »obte el terreno.
Toinar tranvia 20 desde Retiro, 53 dosde Puente Bairacas.

PERIODICO SEMANAL aparoce los dias 3 - 10 • 17 y 24 de čada me». Dedicado exclusivamente a la Industria Lechora y o la Granja.
Consultorio Tčcnico, Industrial y Vcteririario - Andlisis. elc.
GRATIS PARA LOS SUSCR1PTORES
PRECIO DE LA SUSCRIPCION $ 10.— ANÖALES Redaccičn y Admini«tracičn:
MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires
"LA VIDA EŠČifclTtiAL4
Pasco 43 V Buenos A in	Argentina
“DUHOVNO
ŽIVLJENJE”
DR. NICOLAS L STEROV1Č HURB Advokat
Pcsredu em v vs« . p - : t zadevah Ital zapuščine» odpusti, zavarovanje, nezgode itd.
Uruguay 344/4 H . Capital Call# 13 No. 833 - La Plata U T. 38 . 2258	Tel. Pas 2664
JUAN BOCANI
Suceeor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1926
T. A. 47. Cuyo 6894 Buenos Aires
Recreo “EUROPA’
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ l.—, otroci $ 0-50.
T. A. 749 - 0589 — TIGRE — FCCA|
A M A R O
MONTE CUDiNE
A Z A F R A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 $.	BELGRANO 2289
ROJAKI IZ NOTRANJOSTI!
Kadar imate opravka v Buenos Airesu, »e ustavite v HOTELU
“ P A CIFIC 0 ”
kjer boste ceno in dobro postreženi.
CHARCAS 769 - BUENOS AIRES Lastniki
ANTON BOJANOVIČ ~P E !; S i
Moreno 2931 — MAR DEL PLATA Rojakom se priporoča ANDRES FON Poceni in po domače
Stavbe • načrti - proračuni ■ firma
FRANC KLAJNŠEK
je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedeljek, sredo in petek cd 16 do 19 ure v
Asuncičn 4302 — T- A. 53-0724
KROJAČNI~A
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi!
Oglasite vh na Paternalu
PAZ SOLD AN 4844, T. A. 59-1356
Načrti za stavbe	Firma
VITO GA	B R 1 E L č I Č
Tehnični Konstrukta-	
Obras	y Cloacas
Baigorria 4825	T. A. 50-3985
VSA ST A VB EK A DELA	
Dovodne in odvodne iniU]*eije	
ixrriuje	
i uis	Dancu
PERU 132	T. A. 34	3485