Št. 16.
V Gorici, v četrtek due 6. febrirvarja 1902.
Tečaj XXXII.
I»haja trikrat na teden t Šestih Udanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, Teeern© tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter ¦* .Kažipotom* ob novem letuvred po poŠti pre-ieraana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60
¦6,1
"-V.,-«.:
pol leta ....                     .       .   „.   ..
četrt leta  . . r •  - . •   S - #> .   .* ¦v;--i-7f>rw.
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki uliui Str. II v Gorici v «Goriški Tiskarni* A. GabršSek vsak dan od 8. ure zji uj do 0- zvečer; ob nedeljah'pa *oč % tio 12. ure. >»a ..arožii« bre/. doposlane naročnine *i» n«1! oziramo
Oglasi in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano !-krat S kr., i-fcra« 7 kr., R-krSr-«kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — V-č:e črke po prostoru. - Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost                                           .... „ . SE?s>lRiM» In oglase je »I»Čatl loeo (Joriea.
Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoč* govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki oik. Stil.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge re8i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npriivnistvii.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od «8očo» v«aj» petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60.
«So5a» in cPrimoree* se prodajata v Gorici v to-bakarni 3chwarz '' Šolski ulici in Jellersitz v Nunski uiici; — v Trstu v tobakarni LavrenoTS na trgu della Casorma in Pipan v ulici Ponte della Jabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
(Večerno izdanje.)
>Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Klerikalno gospodarstvo.
v.
Čttjnio danes glas mariborskega škofa, k» so nanaša na klerikalno gospodarstvo, zlasti na vtikanje duhovščine v isto, posebno še v konsurnna društva.
k cerkvenega naredbenika lavantinske škofije posnema »Slov. Narod* nastopno:
»Gotovo je hvalevredno, če hoče dušni pastir mimo skrbi za blagor neumrljivih duš, za kateri mu je, kar je samo ob sebi umevno, mijbolj skrbeti, tudi skrbeti za izboljšanje materijalnega položaja svojih faranov ter jih v tem obziru pastoralno previdno spodbuja, poučuje in svetuj*. Kmečke združbe naj pospešuje duhovnik osobito s peresom, po časnikih. Pred vsem naj skrbi duhovnik, da daje nagib k ustanavljanju pomožnih delavskih društev, zlasti pa kmečkih. Sicer se nadalje pripomni: Pazi naj pa le, kakšne vrste društvo hoče s svojo pomočjo podpirati. Pomožne delavske združbe se namreč morejo razvrstiti v trojno vrsto, v kolikor namreč pospešujejo ali produkcijo ali vzajemni kredit ali samo konsum. Kar zadeva osobito društev zadnje vrste, takozvanh konsumnih društev, piše F. X. Godts doslovno sledeče: So tudi tako imenovana konsurnna društva. Kar se teh tiče, naj se jako pazno in previdno (duhovnik) v nje vtika. Kajti, če.avno se na eni strani povspešuje gmotni blagor delavcev, je na drugi strani krivično, uničevali manjše trgovce, ki naravnost veliko škodo trpe, ako se ustanavljajo delavska konsurnna druStva. Zategadelj bi bilo želeti, če je to možno, da se prej postavi kakov sindikat m.-d onimi manjšimi  trgovci  in konsumenti.
Pa recimo, da bi bila ustanovitev kon-surnnega društva potrebna ali pa vsaj koristna, se vendar ne sme na noben način prezreti, da ni ne v dijecezanskih Statutih, in tudi sploh ne v smislu cerkvenih določil, da se postavi dušni pastir na čelo kakemu društvu, prevzame njega vodstvo in nadzoruje njega poslovanje.
Temeljem opomina apostola (II. Tim. % 4), ki pravi: »Nihče, kdor se vojskuje za Bog3, se naj ne meša v posvetne zadeve (v posvetna opravila)' prepovedujejo dekre-tali papeža Gregorja IX. klerikom udeleževanje na profanih poslih. ,Naj se duhovniki ali redovniki ne meSajo v posvetne zadeve.*
Dva huzarja.
Ruski spisal Lev Nikolajevih Tolstoj. Poslovenil I. Sodar. (Dalje.) Sledilo je kratko molčanje in ta čas je postajal grofov obraz vedno bolj bled. Nakrat je omamil Luknova strašen udar po glavi. Pal je na divan in se pripravljal pograbiti denarje - in zakričal je s tako presunljivo obupnim glasom, kakoršnega bi ne bilo mogoče pričakovati od njegove ^ »dno mirne in veličastne postave. T^bin je pobral denar, ki je ležal na mizi, odrinil slugo, ki je pritekel gospodu na pomoč, in s hitrimi koraki odšel iz sobe.
—  če hočete zadoščenja, sem vam na razpolago, v svoji sobi ostanem še pol ure, pristavil je grof, povrnivši se k Luknovim durim.
—  Malopridnež! ropar ! — slišalo s« je od tam. — Tožil te bodem pred kazenskim sodiščem.
Hjin je, ne zmeneč se za grofcve obljube, ležal še vedno v svoji sobi na
Papež Benedikt XIV. izjavlja v »constitulio apostolicae servitutis" z dne 27. februvarja 1741; »Nobenega opravila, če je duhovnikom prepovedano, ne smejo isti izvrševati pod krinko drugega imena." Ta določila je vele-sveti koncilij tridentinski znova zabičil: „... določuje sv. zbor, kar je sploh od papežev in sv. cerkvenih zborov že pogosto in uspešno bilo predpisano o življenju duhovnikov, o poštenosti... in o tem, da naj se duhovniki ogibljejo posvetnih opravil, ista določila pa tudi v bodočnosti ostanejo v veljavi."
Razlogi, kateri so napotili cerkev, da je izdala take ukaze, so jasni. No glede na to, da take posvetne skrbi in taki posvetni posli duhovniku mnogo dragocenega časa odvzamejo in njegove moči in sposobnosti odtegujejo poslom njegovega visokega in vzvišenega poklica, kateri so neprimerno važnejši, ne strinjajo se tudi mnogokrat z duhovniško resnostjo in dostojnostjo in znižujejo splošen ugled, katerega svečenik potrebuje, da more v dušnem pastirstvu vsestransko uspešno delovati. Gotovo ne more ustrezati duhovniški dostojnosti, gotovo pa tudi ne pospeševali ugleda duhovnikov, če isti nastopa kol nadzornik kramarijo, ali mesarije, ali vinotočev ali enakih poslov, kateri so združeni s kon-sumnimi društvi. Pri vsem tem vlačijo taka opravila duhovnika v strankarske boje, pro-vzročajo vsled tega prepir in zdražbe ter izzivajo nepotrebne pritožbe in tožbe. »Dasi so torej delavska pomočmi društva jako koristna, če absolutno govorimo, vendar naj se skrbno pazi, ali bodo v kakem določenem kraju ali ob obstoječih razmerah relativno kaj hasnila aH znabiti škodovala. Inače pro-vzročuje ustanavljenje takih društev le srd in velikanska nasprolstva od strani onih trgovcev, ki si po pravici domnevajo, da se kršijo njihove pravice in da se jim jemlje obstanek za življenje in za eksistenco. Kajti izkušnja je nas že prav poučila, da so se radi takih društev že mnogi ljudje odvrnili od katoliškega mišljenja in od sprejemanja sv. zakramentov."
Sicer pa mora že naravna opreznost in pridnost duhovniku odsvetovati, da se ne peča z opravili, katerih zadostno ne razume. Duhovnik nima tiste strokovnjaške izobrazbe, katera je potrebna za uspešno vodstvo in nadzorovanje takega društva, in ž njim združenih opravil, kakor kramarije, mesarije, gostilne itd.  Ako  društvu iz katerega-koli raz-
divanu, in davile so ga solze obupanja. Spoznanje resnice, katero je skozi čudno zmes čustev, mislij in spominov, napol-njujočih njegovo dušo, privabila gro-fova prijaznost, sočutje, ga ni zapustila. Upov bogata mladost, čast, občno spoštovanje, sanje ljubezni, — vse to je bilo za zmiraj izgubljeno. Vir solza se je jel izsuševati. Premirno Čuvstvo obupnosti se ga je polaščevalo vedno bolj in bolj in vedno češče je mislil na samomor, katera misel se mu ni več gnusila, pa ga tudi ni več strašila. Ta čas so se zaslišali tudi grofovi koraki.
Na Turbinovem obrazu so se še videli sledovi jeze, roke so se mu nekoliko tresle, ali v očeh mu je lesketalo veselje in zadovoljnost.
— Na, dobil sem! rekel je in vrgel na stol nekaj kupov bankovcev. — Preštej, če je vse? Pa hitro pridi v občno sobano, jaz takoj odpotujem, pristavil je, in kakor bi ne opazil velikega veselja in velike hvaležnosti, izražajoče se na ulanovein obrazu, je žvižgajo neko cigansko pesem, odšel iz sobe.
loga nastane materijalna škoda, je za isto v prvi vrsti odgovoren duhovnik, ki društvo vodi.
Z ozirom na ta izvajanja je resno premisliti, ali primeroma neznatne materijalne koristi, katere more duhovnik s tem, da vodi konsumno društvo, društvenikom pridobiti, ogromno ne nadkriljujejo moralično škodljivih posledic, katere nastanejo za njegovo dušno-pastirsko delovanje. Brez dvo'ia bode duhovnik splošnemu, blagru več koristil, ako vsestransko in vestno spolnujoč dolžnosti dušnega pastirja, pred vsem na to gleda, da pospešuje v občini versko življenje, se za cerkvena društva z vnemo zavzema, in vernike, osobito pa mladino z vsemi močmi navaja k temu, da se vadijo nravnosti, *reznosti, zmernosti in štedljivosti, Ce pa, ko je resno uvaževal vse okolnosli, ustanovljonje takega društva potrebnim smatra, potem bo v svojej pastoralne) previdnosti svojim faranom z dobrim svetom pomagal, vodstvo in nadzorovanje takega društva pa sposobnemu lajiku prepustil. — — —*
Tako pravi mariborski škof. Kako pa ljubljanski in kardinal? O ljubljanskem smo povedali v zadnjem članku, da je celo zavarovalni agent za svojo »Vzajemno zavarovalnico", znano pa je tudi, da načeluje na sploh klerikalni organizaciji na Kranjskem, katere se drži tudi klerikalna organizacija na Goriškem. ¦¦---------
V članku je mnogo zlatih besed, katere priporočamo v razmišljanje, ker naši klerikalci so se zarotili in zakleli, da morajo v kratkem preprosti celo deželo s svojo organizacijo, to je raznimi društvi, katera bi imela na zvunaj obraz gospodarstva, znotraj pa skrito svrho: klerikalna politika, ki hoče držati kmeta v krempljih in v nevednosti, od katere ima kmet le škodo, „profit" pa nune.
Strahovlada Gredolcič - Berbuč.
VI.
L. 1895. torej ni prineslo prof. Berbuču toliko zaželjenega deželnega odborništva. — Kdo bi bil sodil, da mu je bilo tako hudo priraslo k srcu. Prvo in zadnje njegovo mišljenje se je sukalo okoli moči in slave v deželni hiši, — in njegova plemenita duša je plamtela v »sveti jezi" proti svojemu tekmecu, ki ga je spodrmil, proti dr. H. Tu m i. Ni je bilo prilike,  da  bi Berbuč ne
VIII.
Saška, trdno prepasan z jermenom, je naznanil grofu, da so konji že pripravljeni, ali je prosil, da pojde poprej po grofovo suknjo, k> je veljala tristo rabljev z ovratnikom, in vrne ta grdi modri medvedov kožuh temu zanikr-nožu, ki ga je zamenjal pri načelniku plemstva; Turbin mu je pa rekel, da mu suknje ni treba iskati in se je šel v svojo sobo preoblačit.
Kavaleristu, sedečemu molče poleg svoje ciganke, se je vedno zdehalo. Iz-pravnik je zahteval vodke, vabil vso gospodo, da pojde takoj k njemu za-jutrkovat in zagotavljal, da pojde njegova žena zagotovo plesat s cigankami. Lep mlad človek je duhovito razlagal Iljuški, da je klavir veliko popolnejši, in se na kitari ne da igrati B-moll. Uradnik je otožen pil v kotu čaj, kakor bi se po dnevi sramoval svoje razuzdanosti. Cigani so se po cigansko prepirali med seboj in hoteli Šo enkrat proslaviti gospoda, a Steša so je ustavljal rekoč, da bi so jezil barorajt (po ciganski grof ali  knez,  ali boljo velik
metal Turni polen pod noge. Ako je šlo v stranki kaj navskriž, vselej je bilo treba najprej vprašati, ali ni morda tu vmes kaka Berbufteva intriga,
L. 1897. se je še bolj poživila Berbu- . čeva jeza proti dr. T um i. Ob volitvah v državni zbor smo Slovenci upali, da prode-remo z vsemi tremi kandidati. — Kdo bo poleg Gregorčiča in Coroninija tretjiP Ni skoro bilo človeka, ki bi bil le količkaj dvomil o tem tretjem kandidatu; vsi smo bili jedini v tem, da tretji kandidat je dr. Turna. Le Berbuč je videl tega tretjega v — svoji častitljivi osebi. Na shodu v Ajdovščini je govoril že nekak kandidatni govor. Toda dobil je takoj mrzel »tuš* od vodstva stranke, da njega ne bomo kandidovali. Vendar se je Berbuču posrečilo, da niso bili proglašeni trije kandidatje, marveč samo dva. Grof G o r o n i n i je bil proglašen v dveh skupinah: v kmečkih občinah in v velepo-sostvu. S tem smo Slovenci pokazali svoj obup, da smo takorekofi vrgli puško v koruzo za veloposestvo. Vrgel jo je res tisti, ki je ). 1891. tudi zmagal. In padli smo, ker boljega nismo zaslužili.
Po tisti volitvi se je pa razširilo med nami eno samo prepričanje, da je skoro bolje, ker smo v veleposestvu padli, ker sicer bi imel dr. Turna protikandidata ¦— Bcrbuča. Razdor bi bil počil že takrat edino radi Berbučeve pohlepnosti po mestih, ki so bila odločena dr. Turni.
Prof. Berbuč je bil jako nejevoljen; zabavljal je proti stranki, tudi proti Gregorčiču in grofu C, — obsojal je razgnanje znanega klerikalnega shoda v Št. Petru, in nazaj grede v Gorico je zatrjeval v večji družbi: »Jaz sem tudi klerikalec!* Postavil se je v nasprotje s »Slogo* in z dr. Gregorčičem. Gotovo je upal, da doseže v porajajoči se klerikalni struji ono, po čemur je tako vroče a zaman koprnel od »Slogine* stranke.
Kako se je začel Gregorčič I. 1898. bati za svoje »narodno vodstvo*, je že dovolj znano. Dr. Turna je pridobival preveč simpatij v deželi. Dr. Gregorčič je prišel do sklepa, da se mora na vsak način zbaviti novega tekmeca. Ta strah mu je vcepljal največ Berbuč, ko ga je vlačil na vsakdanje sprehode po goriški Blanči. Vmes je prišel kardin^ Missia v deželo  in Gregorčič se
gospod). Sploh je pa pri vseh ugašala že poslednja iskra živahnosti.
—- No, za slov 6 še eno pesem in koračnico domov, je rekel grof, vsto-pivši v popotni obleki v sobo svež, vesel, lep, bolj kakor kdorkoli.
Cigani so znova seli v krog in ravno se pripravili, da zapojo, ko je prišel iijin s kupcem bankovcev v rokah in poklical grofa v stran.
—  Imel sem vsega skupaj petnajst tisoč eraričnih denarjev, a ti si mi dal šestnajst tisoč tristo, rekel je: — ti so torej tvoji.
— Dobro! Daj!
Iljin je oddal denarje in boječe pogledal grofa, odprl usta, kakor bi želel kaj povedati; a je samo zarudel tako, da so mu solze stopile v oči, potem je prijel grofa za roko in mu jo začel stiskati.
—  Odpravi se, Iljuška... poslušaj me... tu imaš denar; samo spremite me s pesmijo iz mesta. In vrgel mu je na kitaro tisoč tristo rabljev, katere jo bil prinesel Iljin. Kavaleristu je pa grof pozabil dati sto rabljev, katere je bil izposodil pri njem.                   in<dje pride).
je zvrnil pred njim v prah, zniolivši prisego »oboedientia canonica*. Od tistega časa je neločljiv pobratim prof. Berbuča, ki se je izpovedal že pred Gregorčičem, da je klerikalec.
Kako so se stvari dalje razvijale, je znano. Nastal je razkol, letos pa so klerikalci pod vladino in Pajerjevo patronanco, s pomočjo vseh angeljev, svetnikov in hudičev, z razdajanjem nebes, vic in pekla še enkrat ustrahovali nevedne volilce — in Berbuč je dosegel svoj namen: postal je celo — deželni odbornik.                       (Dalje pride).
Dopisi.
Iz Tolmina. — (Planinski   ven-č e k.) — H. planinski venček v ..Tolminu se je posrečil, kakor pred tremi leti prvi, popol- j noraa. Lepo število plesalk in plesalcev se je zbralo v okusno okrašeni »Podšolarjevi* dvo- ; rani in ob prijetni godbi je kmalu mrgolelo j krasnih kmetic, planšaric in originalnih turistov. Zabava je bila povsem  neprisiljena; vrteli smo se, pozabivši vsakdanje skrbi, v pisanem krogu, polnem gorskih cvetlic, šumečem, smehljajočem in vspenjajočem se do vrhunca radosti in veselja. Šaljivi prizori in i dogodki so   vzdrževali pri  plesalcih  dobro | voljo in veselost in pri koliljonu je kar vi- j hralo  smeha in  vriska po dvorani. Resna vojska, pričeta na obeh straneh, pri damah in gospodih, je vnela pri vseh navzočih smeh in veselost. Na stotine kep je švigalo po plesišču, vriščali so premaganci, sto rok se je gibalo v ljutem boju, kadila se je snežena megla, nasula snežink čez tisoč na gorske rožice. Zapredie so jih svetle kače v mrežo pisano in  zlato, a brhke  izmolznile so se tudi tem napadom. Utrujena šaljivega prepira i je stala grmada na sneženem polju, iz katerega je tu pa tam še kukala zelena smreka, j
—  Krepčali smo se po tej vojski na izvrstno | založenem bifelu, kjer nam je ljubezniva no- J tarjeva gospa soproga ponujala   premnogo dobrih in pri vsem tem cenih reči. — Prestali smo potem še komisijo, ki nas je ogle- i davala še prenatanjko, da odkaže pravično najbolj originalnemu darilo — ker tak6 se je  glasilo v vabilu. In res odloči se darilo gosp. Beniču,  ki je   prišel   kot   pristen Cadržan v obleki in pa šegi. Sprejel je ra- , dovoljno označeno, kar mu bode dobro služilo na planini — nahrbtnjak belega krompirja. Komaj sešta  ura  je  spodila   veselo družbo, izražujočo iskreno željo, da bi jo drugo leto le tak  .planinski venček8   spet zvabil na plesišče.
Hvaležni smo vsem damam, ki so prispevale k izvrstnemu uspehu, priporočamo se jim, da naš še drugič počaste. Želimo pa vsi, da bi vsaj enkrat na leto se zbirala vsa a Soška* inteligenca k prlprosti zabavi, ki ne i omejuje prostega kretanja a ponuja pri vsem j tem vse pustove prijetnosti, in tak more biti edino le »planinski venček", ki ima vrh tega še idealen smoter, da daja dobiček ves planinskemu društvu v korist.                     P.
Rlhemberg, dne 1. sveč. 1902. — Slavno uredništvo! Ako bi živeli še v starih paganskih časih, bi bil .Primorski List* gotovo posvečen Merkur-ja, ki je bil Bog zvijač in sleparij! * — Radi dopisa iz Rihemberga mu je bila poslana od g. Š. J., trgovca, sledeča izjava dne 26. jan. Resnici na ljubo izjvljam podpisani, da ni res, da bi bil tu-kajšni cerkovnik I. P. govoril, da farji ne delajo drugega, ko jezo in sovraštvo. Tudi se mu ni reklo, da ni vreden, da se po cerkvi potepa. Nikakor pa ni res, da bi bil iz hiše pobegnil I — Sploh ni res, da hodi po hišah agitirat.
a Primorskemu Listu* pa še na misel ni prišlo, da bi resnici na ljubo preklical svojo laž; temveč vrgel je izjavo svojega naročnika v koš, dasi je dotični odločno zahteval, da se izjava priobči*).
Dosedanji naročnik je spoznal podlost »lažnjivca* in ga bo vedel odslej ceniti. Upamo, da se mož ne bo dal več slepiti!!
»Gorica* in ,Prismojenee" pošiljata »Sočane" v Afriko h kralju Aba Difat-u. — Gredo naj le oni tje; bila bi za njih prav primerna služba!
Iz JDornberga, dne" 26. januvarija 1902.
—  V Obrnbergu smo imeli ta dan plesno veselico; godbe je bilo sedem mož iz Prva-čine, ples se je vršil v prostorih g. Karola Kerševanija.
*) Popravljali laži, je dr. Drejcu ,pod časljo". Ured.
Kakor je že znano, da v Dornbergu je še vedno polno surovežev in sleparjev. Na plesu so bili mešani fantje obeh strank. Klerikalne barabe pa so hodile tako rekoč na boben jest in pit, mi, kar nas je bilo naprednih, nismo imeli stroškov niti četrtine od njih; pa vse edno so zmeraj sleparili, tako da bi morali mi plačati vse stroške, kar pa ni šlo tako gladko, kakor so mislili.
Kakor pravi št. 3. »Primorca* od 17. januvarija t. 1. v odstavku smešnic, tako rečem tudi jaz, da »ako je klerikalca vstrelil, je že divjačina!* Posnemovalci Caheja, nam ne boste pesek v oči metali, kakor on, to vara zagotovim, le obračajte svoja kolesca kakor hočete!
Najprvo smo pisali ves denar, kar smo pri plesu nabrali, in ker smo imeli tri denar-ničarje, smo zapisali od vsakega posebej. Prvi je imel 73 K 60 v, drugi je imel 77 K 60 v, tretji je imel 51 K, torej od vseh trehde-narničarjev skupaj 202 K 20 v.
Drugi dan potem, to je na 27. januvarja, ko smo prišli k skupnemu računu, so naš račun vsi odobrili, toda denarja ni bilo! Od vseh 202 K in 20 v so dali godbi 48 K in drugega denarja je prišlo na svitlo 93 K 56 v, torej so izdali z godbo v red 141 K in 56 v. Oj fantje in denarničarje, kje so pa še one kronice, ki manjkajo, namreč: 60 K 64 v? O, zato se bomo še videli! Od županstva smo dobili dovoljenje in spričevalo, katero je stalo 20 K in Vi ste računali 24 K, torej ste ogoljufali 4 K, pa vse pride na dan.
Potemtakem imamo pravico v rokah, ker smo plačali spričevalo pri županstvu, da Vas bodemo obiskali po sodnijski poti, ako ne pride denar na svitlo do vinarja. Mislili ste, da boste burkez nami uganjali, pa kratko nikar.
Pa še nekaj, zakaj ste dajali enemu izmed nas 6 K, da naj molči, ker je vedel, da ste si delili kronice med seboj, imamo L ;e na razpolago. Torej lahko razvidite, da ne morete oslepiti niti vinarja, mi kakor na-prednjaki nočemo ne goljufati in ne goljufani biti! Za sedaj dovolj, »orajt fajfa", z vami ne več!                            Oni, ki molči.
'    Domače in razne novice.
Častnima občanoma je imenoval občinski zastop na Voloskem  zaslužna istrska I rodoljuba gg. Matka Mandiča v Trstu  in Slavoja Jenka v Podgradu.
Poročil se je v Barkovljah pri Trstu znani jako delavni rodoljub gosp. Hrabroslav i [ Ražem z g.čno Cvetko Pertotovo. Mnogo [ sreče!
|          Pevskemu in glasbenemu društvu
je daroval  duhovnik-narodnjak kron 5. — Srčna hvala! Živeli posnemovalci!
»Goriška ljudska posojilnica" je imela v mesecu jan. t. 1. prometa K 254.040.58. j          Gorica v letu 2000 ali velika sokolska
maskerada bo brez dvojbe,  kakor je  soditi po pripravah, največja, najbolj obiskana, najzanimivejša in najzabavnejša predpustna veselica slovenskega občinstva. Veseliški odbor i je razposlal danes čez 600 vabil rodoljubom I v mestu in na deželi. Ker pa je čisto naravno, da kljub vsi delavnosti, marljivosti in i paznosti  odbora  vendar  marsikateri,  ki  bi j imel pravico dobiti  vabilo,  istega   ni dobil, obrača se odbor tem potom, da  vsak kateremu po pomoti vabilo  ni došlo ali se misli udežit: maskerade, javi svoje ime   odboru v roke  tajnika gosp.  Vernika,  oziroma  se oglasi v »Krojaški zadrugi* pri gosp. Bisa il u, ki mu izroči vabilo. Mi opozarjamo ponovno, da nastopi ta večer devet skupin, katere vse bodo jako živo  predstavljale slo- I venski značaj naše Gorice po sto letih.          j
V posebnem muzeju, ki bo raz-i deljen v tri oddelke, čudili se  bodo lahko razni radovedneži  starinam iz   predstoletne dobe. Muzej bo dostopen v posebnih oddelkih i vsem  obiskovalcem, potem samo gospodom I in samo damam. Vsi prostori bodo okrašeni I naslovu primerno tako, da nam bodejo .razne j slike, ki bodejo visele v  hodniku in pred-J sobi, živo predstavljale  slovenski značaj  in J slovensko občinstvo premagane bivše italijan-I ske Gorice.
I          Maskam svetujemo, da  si pravočasno
I preskrbe" vstopnice, ker bode vsaka, katera I se z isto ne izkaže, prisiljena pred vstopom j se demaskirati dvem v to določenim gospo-I dom. Prosimo, da častito občinstvo uvažuje I to, kakor tudi naše opazke gledč vabil, ker I bode vstop dovoljen le  proti izkazu istih in
ne bo brez vabila dovoljeno nikomur pose-titi veselico.
Volitve na Krasu in r gorah. — Po
listih krožijo vesti, da utegnejo biti na Krasu in v gorah dopolnilne volitve za deželni zbor na mesto izgnanega Klavžarja in na mesto od dež. zbora nepotrjenem izvolitve gosp. dr. Treota v kratkem. Ali kedaj da bodo, se še natanko ne ve.
Cahej — najsvetejši krščanski ideal.
—  »Primorski List* piše: »Naš boj je za najsvetejše krščanske ideale*, in sicer piše tako v članku o dopolnilnih volitvah za gore in Kras.
Ker je torej njih boj za najsvetejše krščanske ideale, tiče Cahej med nje, ker zadnjič je šel njihov boj zanj. »Prim. List* je kričal tudi zadnjič z nunci vred, da njihov boj gre za najsvetejše ideale, šel je pa za Caheja; torej je Cahej ta ideal. — Sedaj hočejo menda zopet »cahejevati* ter slepariti ljudstvo, da jim gre za svete ideale. Cahej pa najsvetejši ideal! O ti britka predpustna ironija! — Kam je zašel »Primorski List*, katerega urejuje doktor sv. pisma, da postavlja sleparstvo med ideale! Bori se za Caheja, pa pravi, da se bori za ideal!
Marsikje v gorah so že sprevideli, kako so jih zadnjič sleparili, zato pa sedaj ne pojdejo več na limanice »idealov*! — Lažejo in obrekujejo, s sleparji se družijo, potem pa pišejo o .idealih". Bič zaslužijo te pred-pustne seme!
Občni zbor »Goriškega Sokola* se je vršil na Svečnico, kakor običajno vsako leto. Udeležba je  bila  povoljna.   Otvoril je občni zbor starosta brat dr. T r e o s primernim nagovorom, kateremu sta sledili poročili tajnika brata Vernika in blagajničarja brata Musiča. Poročilo tajnikovo je sestavljeno jako zanimivo, krepko in v izbranih besedah, da mu efekt ni mogel izostati. Iz istega posnemamo, da je imelo društvo lani 1  častnega člana, 154 rednih članov in 2 pokrovitelja.   Odbor je vršil svojo nalogo v 14. sejah, manj važne stvari pa reševal potom okrožnic. Tajniške posle je opravljal do meseca novembra brat S c h a u p, ko pa se je isti poslovil iz Gorice ter odšel v zlato Prago, je prevzel to delo poročevalec. 17. febr. lani je pričela redna telovadba, in sicer za člane vsaki torek, četrtek in   soboto od 8.—10. ure zvečer, za  dijake pa  vsako  sredo ob istem času.   Telovadbo so vodili bratje starosta, podnačelniK in poročevalec.   Vpeljala se je bila tudi vrsta starejših gospodov, ki je telovadila pod vodstvom g. šolskega svetnika Plohi a po 2 uri na teden.   Število članov je naraslo primerno. — Lani v predpustnem času je društvo  napravilo več plesnih vaj v telovadnici, malo maskerado, na pustni torek pa običajno maskerado, kar je bilo v »Soči* svoj čas obširneje popisano.   Dm§ 9. junija je izletelo društvo v"Podgoro na otvoritveno slavnost pevskega in tamburaškega društva, I katerega je bilo nujno potreba v Podgori, ki j je tako izpostavljena nevarnosti polaščenja, I kakor nikak  drugi kraj v okolici.   Veselica, I katere se je udeležilo tudi  pevsko in glas- j beno društvo, je vspela sijajno, dasi je »cb- J mejni* duhovnik rohnel proti temu društvu I celo v cerkvi!  — Telovadili so  naši Sokoli I skupno s Solkanci; telovadba je vspela jako j dobro. Jednako lep je bil izlet v Renče. Vse- j sokolskega shoda v Pragi sta  se  udeležila I brata dr. Treo in Gabršček. Dne 25. avgusta J se je udeležil Sokol veselice »Tržaškega So- j kola" v Devinu,  in sicer s 30  člani.   Poleg I telovadbe, pri kateri so želi naši Sokoli obilo j pohvale, je vršil  Sokol tudi  svojo narodno J dolžnost v Devinu, katerega bi pograbili Lahi j rajši danes nego jutri.   Sokolova  veselica 6. oktobra na Goriščeku je vspela jako dobro.... Izrekla se je zahvala pevskemu in glasbenemu ( društvu  za sodelovanje  pri veselicah in izletih...... V poročilu  brata tajnika Vernika je
tudi nekaj prav umestnih besed, katere navajamo tu doslovno: »Smoter sokolskih društev je pač ta, vzgajati narodu krepkih sinov bo-riteljev za staro slovansko pravdo in sinov braniteljev narodnih svetinj in zemlje slovanske napram oholim nasprotnikom, ki nas obdajajo od vseh strani. Činiteljico, ki je I rodila sokolska društva, bodisi na Češkem, bodisi na izmučenem slovanskem jugu, iskati je edino le v tisti naravni potrebi in v pri-rodnem nagonu, braniti samega sebe in svojo vlast, in sicer braniti s krepko pestjo' | in junaškim srcem. Vsak, najmanjši narodič
—   in to vidimo v najnovejšem svetovno zgodovinskem pojavu — zmožen je kaj velikega doseči,  ako temelji na zdravi podlagi,
I ako si je v svesti,  da brani to, kar mu je
I najljubjše, da brani vse, kar mu je na svetu najsvetejše, d<i brani svojo majko, svojo iskreno ljubljeno domovino.  Braniti jo bode
J mogel pa le, ako je v svojem jedru zdrav, ako ima ekspanzivne moči v samem sebi dovolj,  podati svoji  volji  tudi  upapolnega
I povdarka. Za to, in le za to so spoznali narodi, da treba gojiti poleg  duševnih moči
j tudi telesno silo, in jaz ne pretiravam, če
I trdim, da je telovadba prvi pogoj zdravega razvoja naroda. Krepiš /i lene mišice, samega sebe se čutiš od hipa do hipa močnejšega, srčnejšega po telesu in odločnejšega
j po duhu, ravnaš se po  zlatem reku:  »per
I aspera ad astra", in čim bolj napreduješ v telesnem krepilu, tim boljši sin bodeš naroda svojega. Pri nas Slovencih smo pač še vedno
| v začetku. Vse premalo sokolskih društev je posejano po lepih slovenskih pokrajinah. — Kadar bodejo, ne le mej Slovenci, ne le na slovanskem jugu, ampak sploh povsod, kjer razširja s svojim, sicer ponižnim a zdravim cvetjem slovanska lipa svoj dišeči vonj, ustanovljena krepka sokolska društva, takrat izpolnijo se pioroške besede našega pesnika velikana, da -— Največ sveta otrokom sliši Slave — tja bomo našli pot, kjer nje sinovi — si prosti vol'jo vero in postave.
Da se pa sokolska ideja ojači in razširi, pa ni treba samo čilega, čvrstega in zavednega delovanja, ampak pred vsem složnega skupnega nastopa, ker ,le v slogi je moč*. Naj se posamezne sile delijo, Ti za to, Ti za drugo, bratje smo si pa. vsi, ki smo poklicani pospeševati in uveljavljati so-kolsko idejo z bratskim nastopom, koji naj nas druži v nesebično ljubezen do mile slovenske zemlje. »Sveto služimo domovini sveti*. To so moje želje, in uverjen sem, da so to tudi iskrene želje vsakega pravega Sokola.
Skončal pa je tako le: In kakor sem si dovolil že v uvodu svojega poročila citirati našega pesnika — prvaka Prešerna, naj tudi zaključujem ž njim rekoč, da bi —vremena Slovencem se zjasnila — jim milše zvezde kot do zdaj sijale. — In tako apelujem sedaj na Vas, bratje Sokoli, da se vsi požurite na skupno delo, da se poprimete s čilimi močmi sokolskega stremljenja in tako pomagate uresničiti proroško besede Prešernove,
Da bi se iste spolnile in prinesle Slovencem in slovanskemu sveti lepših časov, v to kličem Vam vsem bratski Na zdarf Poročilo je bilo sprejeto z navdušenjem. Poročilo blagajniko, iz katerega je razvidno sicer ugodno financijelno stanje društva, ali bi moralo biti še ugodnejše, je bilo sprejeto z odobravanjem. Kakor že omenjeno, je bil izvoljen per acelamationem za starosto brat dr. Treo. Odbor se je konstituiral tako-le: podstarosta brat dr. Gruntar, tajnik brat Vernik, blagajnik brat Musič, gospodar brat Batistič, odbornika brata Koritnik in Por to t. Načelnik brat Bisail. Priporočamo tajnikove besede v razmišljenje zlasti naši mladini, da se oklepa v čim večjem številu sokolstva. Kdor je Slovenec, mora biti Sokol!
Boj za slovenščino na trgovski sodnfjl v Trstu. — Omenjali smo že energične svoječasne nastope g. dr. Staniča na tej sodniji glede 'rabe slovenskega jezika in odvrnitve nesposobnega tolmača, kar je cenj. čitateljem gotovo še v spominu. V petek se je boril na tej sodniji g. dr. H. Tu m a. Zastopal je neko slovensko stranko v menični tožbi proti nekemu trgovcu iz Kopra. Trgovski prisednik je bil drž. poslanec Basevi, ki je začel razjarjen govoriti proti dr. Turni, ki je govoril slovenski, da ne more prisostvovati razpravi, pri kateri se govori slovenski. Predsednik je prosil dr. Turno, naj govori laški, priznal pa mu pravico, govoriti slovenski. »Turna je nadaljeval slovenski, nakar je bil poklican tolmač, kateremu je dr. Turna pomagal pri prevajanju. Basevi je norel, da je |to otročja demonstracija. Predsednik je moral na zahtevo dr. Turne radi tega poklicati Basevija k redu ter se je ukor zabeležil v zapisnik. Na to je Basevi zbežal. — Razprava se je radi tega nadaljevala popdludne; trgovski prisednik je bil Karol Goldschmied, ki pa ni imel nič proti temu, da dr. Turna govori slovenski.
Na take načine se moramo boriti za pravice našega jezika!
Krščanski soeljalisti v Renčali. — V nedeljo sla hotela dr. Andrej Pavlica in »delavski tajnik" Gostinčar iz Ljubljane prodajali svojo krščansko socijalistično kramo v Renčah, ali naletela sta slabo, ker napovedani shod so Renčani razgnali, tako, da dr. Drejcu ni bilo dano, javno v Renčah razkladati svojo zeleno krščansko socijalištvo. Pav-
lica in Gostinčar, par nobile fratrum, sta šla, žalostna v svojih krščanskih dušah, z razgnanega javnega shoda v župnišče, kjer sta razkladala svoje »krščanske" neumnosti. .Slovenec" laže, ko piše, da je bilo v župnišču nad 200 ljudij, ki so resno poslušali govornika dr. Pavlico in Gostinčarja. Renčani .govorijo le o tem, da so shod razgnali. da v v Renčah ni prostora' za krščansko-socijalne bedarije, kar je bilo v farovžu, je pa tako neznatno, da o tern niti ne govorijo. »Prismo-jenec* bo danes bobnal morda celo o sijajnem zborovanju v Renčah, ker brez laži ne gre, dr. Drejc pa rad vidi »doplih«, čeprav^ nima »doplih* oCij, in to ne le v predpustnem' času, ampak vedno, kadar mu kaže.
.Slovenec" piše tako, kakor da bi bili imeli kršč. socijalisti v Renčah večino, da vodstvo shoda ni hotelo rabiti sile, da so imeli kričači proste roke — zbranih pa je bilo okoli 300 oseb, in od teh jih je šlo nad 200 v župnišče poslušat oslarije dr. Drejca. Torej tako premoč so imeli na svoji strani, nad 200 ljudij, tulilo je kakih 10 »pobov", kakor pravi »Slovenec*, in tem se je dalo ugnati kar nad 200 ljudij. Tako očitno laže »Slovenec"; laž pa je tako očiia, da se jo I lahko kar otiplje. Taka večina se bo dala j terorizovati od 10 »pobov" — to pojdite norcem pravit S Da jih le ni sram tako lagati.
Razgnani so bili in pokazalo se je, da v Renčah ni tal za razdirajočo in pogubno klerikalno politiko.
Gospod Franjo Klemenčič v Trstu nam piše:
Slavno
uredništvo »Soče*
v Gorici.
Z ozirom na notico »Kako klerikalci delajo in kaj zahtevajo od drugih" v »Soči* od 1./2. 1902 Vas prosim s pozivom na § 19. tisk. zak., da priobčite v zakonitem roku in zakoniti obliki sledeči popravek:
Ni res, da je bila poslanica v »Edinosti", katero je omenil »Prim. List", in-f a m na in obrnjena proti pisateljici Zofki Kveder. Res je marveč, da sem v do-tičuem »poslanem" podal le okostje suhih dejstev, ki pa nikakor ne tangirajo gospiee Kveder kot pisateljice.
Ni res, da je »Edinost" dala prostora vsakega moža nevrednemu izbruhu proti jedni ženi, marveč je res, da je »Edinost* priobčila moje »poslano" ter s tem storila le nekaj podobnega, kar je storil n. pr. »Slov. Narod", ko je priobčil docela osebne in neosnovane napade na mojo osebo v »poslanem" Karoia Linharta od dne 17. m. meseca.
Ni res, da bi se nobeden mož ne smel tako daleč spozabiti, kakor jaz, marveč je res, da je vsakega moža pravica in dolžnost, da odvrača nemir od svoje hiše.
Ni res, da je moje »poslano" človeka nevredna jeremijada, marveč je res, da je le čin silobrana po dveinpolletnem trpljenju pod napadi zasebnice Zofke Kveder.
Ni res, da jaz izrekam svoje najglobje zaničevanje pisateljicam tržaške »Slovenke", ki ni ,Edinostma", nego samostojen list, marveč je res, da jaz gojim najglobje spoštovanje do pisateljic »Slovenke", s katerimi nima zasebnica Zofka Kveder ničesar opraviti.
V Trstu, dne 2. februvarja 1901.
Franjo Klemenčič.
Priobčujemo to pismo, ne zato, ker se sklicuje g. Klemenčič na § 19. tisk. zak. in je pismo priporočil proti retourrecepisu, ampak zategadel, ker utegne v aferi, katera se razvija vedno »interesantnejše", priti prav. Kmalu za tem pismom nam je došel v roke »Slovenski Narod« od ponedeljka, v katerem gospica Zofka Kvedrova jako energično prijema g. Klemenčiča in mu gleda prav odkrito, bistro, samozavestno in docela nev-strašeno v oči.
Popravek g. Klemenčiča bi sicer morali vreči v koš, ker kratko ni malo ne odgovarja § 19. tisk. zak. Kar prispodablja s »Slov. Narodom" ali pa obrača od »Prim. Lista" na svojo osebo —• je za koš. Ali sprejeli smo iz usmiljenja za bolne živce. Ne, gosp. K., kar ste storili na naslov gdč. K., je nevredno moža, in kdor je še mož, še človek, Vas ne more več spoštovati. Kar ste skrivno doživljali, ste imeli skrivno poravnati ali skrivno trpeti, v javnost pa bi ne smeli stopiti nikdar! — Gospici K. svetujemo nujno, naj ne piše brošure, je ni potreba. V »Slov. Narodu" mu je odgovorila še preveč. Zadoščalo bi — 10 besed: da ona, ženska, si ne šteje v čast, javno govoriti s tako solzavo — babo.
In kaj je še škandal i ~ O zastop- | niku cerkve v deželnem šol. svetu se je izvedelo, da je predlagal že pred volitvami v seji, naj se pošlje vsem učiteljem posebne vrste »Maulkorb*. — Radi tega udriha po dr. T., češ, da je on izdal tako — uradno j tajnost. Na to pa imenuje take razmere — škandal, ki bi se moral seveda takoj ||jWia^(iA«te?5uiSL2? pošlje v c. kr. deželni šolski svet poleg vseh dosedanjih c.kr. mož še za zastopnika dežele — c. kr. kimavca Berbuča.
Ni nam mar, ali je dr. T. »izdal* ali ne tisto »tajnost*, — marveč rečemo:
Vse poslovanje c. kr, deželnega šolskega sveta bi moralo biti javno, ali vsaj tako, da se ni bati javnosti. »Uradne tajnosti* ne bi smeli poznati, ker to ni „urad", marveč — zastop šolskih interesov. Vlada seveda želi stroge tajnosti. Im Dunkeln ist gut munkeln! Kajpada je tako! Ali da slov. list govori tako, kakor sta storila klerikalni zmašilci, to je — škandali
UditeljstTu »Manlkorb*. — Kdo so ne spominja, kako je hotela svoj čas »Gorica" vzeti učiteljstvo v zaščito celo proti »Soči*, češ: da mi hočemo učiteljstvu pripeti »Maulkorb*. Seveda je bil to le klerikalni manever, kateremu učiteljstvo po večini ni šlo na led. — Zdaj pa »Gor.* ne dela drugega nego da hoče vsem naprednim učiteljem obesiti »Maulkorb" na usta. — Vsak hip pride z novo, podlo, nesramno, infarnno denuncijacijo na dan ter kliče po policiji in disciplinarni kazni! — In ker na podlagi fa-rovških lažij res nastajajo disciplinarne preiskave, se jih »Gor.* grozno veseli in pravi: Prav jim stoji. Zakaj so se mešali v volilne boje! Ako drugega ne, bodo imeli vsaj stroške!
Mi pa pravimo: Stroški bodo morali biti plačani! Kdo jih plača? — Po naši misli tisti, ki so tako nesramno obrekovali in zapeljali oblast do takih korakov.
in še nekaj 1 Naj nunci počenjajo še take nesramnosti ob volitvah, d o b 6 še pohvalo, — učitelja pa na kol, ako se jo lo zganil. Taka jo farovška komanda! Učitelji, le v Slomškarijo!
Ogenj. — V torek zvečer okoli 8. uro le začelo goreti »pri Rajhu" na Komu, in sicer v drugem nastropju v sobi za služinčad gostilne. K sreči je bilo takrat v gostilni več vojakov tukajšnjega 47. pešpolka, ki &o hiteli gasit, kakor tudi ognjegasci, ki so prišli kmalu na lice mesta. Gorele so postelje, matraci in drugo, kar je bilo v sobi. Goreče reči so metali skozi okno na dvorišče. Ogenj je bil pogašen v kratkem. Nevarnost pa je bila velika, ker se nahaja v bližini velik hlev ter velika zaloga špirita tvrdke Bras. Kljubu dežju se je bilo nabralo na Kornu mnogo radovednih ljudij.
Zasebni ples priredijo domačini iz Št. Petra dne 8. t. m. v prostorih g. Merzeka. Začetek točno ob '/*9. zvečer. Svira godba na lok.
Pevsko !n bralno društvo v Riheni-bergu vabi k občnemu zboru, ki bode dne 16. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni g. Lična. Dnevni red: Letno poročilo tajnikovo, letno poročilo denarničarjevo, vpis novih udov, volitev odbora.
Bralno In pevsko društvo v Sfc. An-drežu vabi na plesni venček, kateri priredi v soboto dne 8. t. v prostorih gosp. Jos, Na-nuta. Začetek plesa točno ob 6. uri nvečer in traja do 4. ure zjutraj. Svirala bode vojaška godba. Natančneje se izve pri vhodu v dvorano.
Izpred sodnlje. — Pred tukajšnjo okrožno sodnijo je stal te dni 26 let stari Jos. Bini iz kraljestva, obtožen nevarnega pretenja nasproti sodrugu-delavcu G. Machiut, glede katerega je rekel, da ga spravi stran, tudi če gre v ječo. Sumil je namreč, da ga je ovadil radi neke tatvine pri gospodarju ta Machiut, radi česar je bil Bini odpuščen od dela v Krminu. Bini se je sicer izgovarjal na pijanost, ali sodni dvor mu je prisodil 3 mesece ječe.
Drobiž. — Franc Keber iz Gorice, 22 let star, je služil v Trstu pri vojakih. Te dni je stat na straži po noči, kjer ga je našel službujoči korporal v spanju. Radi tega so ga zaprli. Prosil je na stranišče. Šel in si prirezal žile. Našli so ga v krvi, nakar je takoj umrl. — Po Travniku se podijo mask are. Med njimi je bila tudi neka Nežika Vico iz Kapucinske ulice. Vstavilo jo je nekaj mladeničev, ko so pa odšli stran od nje, je zapazila, da je izginila ž njimi tudi jedna krona in   dva   prstana.   -
»ohcet« v ječo je moral neki mladenič Vovk s Trnovega. To je tisti mladenič, ki se je peljal pred časom z Gruaovinovim fijakar-jem proti domu, na kar je našel Grusovin voz predrt z nožem. Ali je to storil baš Vovk ali kdo drugi, se še ne ve. Usoda pa drži sedaj Vovka v zaporu. Vse je bilo že pripravljeno za ženitovanje, kar so prišli orožniki ter ga odvedli v Gorico k, .svetemu, Aptonu. Žalosten Pust, zlasti ako je mož nedolžen; ako pa je kriv, potem se mu pa »sika".
Zlata ura za dame, z dvema pokrovoma s cizeliranim modrim vencem in zlata verižica se je zgubiia od Glediščne ulice v Gorici do Velikih Rojic. Vrednost 70 gld. — Pošteni najdilec dobi postavno odškodnino.
Razgled po svetu.
Fra Grga Martlč.-----Včeraj je slavil
ta veliki hrvatski pesnik, apostol Bosne, hrvatski Homer, svoj 80-letni rojstni dan. Hrvatski listi opravičeno proslavljajo ta dan v življenju frančiškana Martiča, s katerim je spojen lep del dogodkov v Bosni do okupacije. Dičnemu pesniku: na mnogaja  ljeta!
V  proračunskem odseku je zahteval včeraj Rizzi premestitev hrvatskega gimn. iz Pazina, laške paralelke na gimn. v Gorici in Pulju in realko z laškim učnim jezikom v Trstu. Hofmann (nemški nacijonalec) je ponovil, da njegova stranka ostane na stališču proti eelj, gimn.
Štajerski slovenski poslanci so izdali komunike, v katerem naznanjajo, da je bil 19. januvarja v Celju sestanek slovenskih državnih in deželnih poslancev štajerskih, na katerem se je soglasno sklenilo, da ni sprejeti nobene modalitete, ki bi imela pogoj, da" se opuste celjski razredi, in da jo z vsemi sredstvi delovati na ohranitev teli razredov. Zajedno se je državnim poslancem naročilo, da v zagotovitev te zahteve porabijo tudi najostrejša sredstva.
Državni zbor. — V torek je pričel zborovati zopet drž. zbor, Pričela je razprava o nujnih predlogih zaslran katastrofe v premogovniku v Mostu. Kaftan je povedal, da že I. 1895. je udrla voda v rove, pa se ni storilo nič. Predlogova nujnost, da se stvar preišče kar najhitreje, je bila sprejeta soglasno, Po nekaterih manj važnih rečeh jo prešla zbornica do poročila o zakonskem načrtu glede kontingenta novincev. Seja bo zopet v soboto.
Wolf v zbornici poslancev* — V torek je imela zbornica zopet sojo, katere se je udolčžil tudi Wolf. Dolgo časa ta vsenemški junak ni mogel dobiti sedeža. Vsenemci ga prezirajo, ne govori ž njim nikdo izmed njih; umevno da ga niso hoteli imeti v svoji sredi. Slednjič mu jo prepustil svoj sedež Novak med nemškimi naprednjaki. Ko je storil obljubo, ni demonstriral nihče.
ljubljanski Škof je bil 3. t. m. v avdijenci pri cesarju. Kakor čujemo, je šel prosit, naj bi cesar pomilostil dr. Lampeta. To bi seveda škofu dišalo, da bi njegovi pi-sači političnim nasprotnikom kradli čast in poštenje, prisojena pokora za njihova lopov-stva pa naj bi se jim potom cesarske milosti prizanašala. No, bomo videli, če se bo justično ministrstvo upalo, priporočiti dr. Lampeta cesarski milosti.                      »Slov. Nar.*
V  južni Afriki. - V 1. 1900.—1901. so znašali vojni stroški 63 milijonov funtov, t. j. okoli 1584 milijonov kron; v 1. 1901.— 1902. bodo znašali baje 61 milijonov funtov, t. j. okoli 1464 milijonov kron. Minolega leta je štela angleška armada v južni Afriki 250.000 mož, 1. januvarja 1902. pa še 237.000 mož. Poprečno se je vsak mesec nakupilo 24.000 konj. Z vsemi pritiklinami vred je znašala armada 280.000 mož. Vlada je morala vzdrževati okoli 27.060 ujetih Burov ter še 150.000 oseb burskega naroda. Mesečni izdatki so se v zadnjem zmanjšali od 5'/s milijona na 41/* milijona. Vojna traja že 28 mesecev, a Angleži še niso dosegli večjega uspeha. Vsak drug narod bi bil toliko pameten, da bi mu bilo posredovanje tretje države in vlade dobrodošlo, a Angležem ostane fiksna ideja, da morajo biti zmagovalci, končno še usodna!
Narodno gospodarstvo.
Mizarska  zadruga v Solkanu
po devetmesečnem delovanju.
Dne 26. prosinca t. 1. je imela pred 9. meseci v Solkanu ustanovljena »Mizarska zadruga* svoj prvi redni občni zbor. Mi smo že ponovno povdarjali pomen te zadruge za razvoj in povzdigo mizarske obrti mej goriškimi Slovenci; v posebno veselje nam je torej, da moremo danes predložiti na podlagi račuuskega sklepa podatke, ki nam dokazujejo plodonosno delovanje slovenske produktivne zadruge.
Iz jako skrbno sestavljenega poročila zadružnega knjigovodje g. Praprotnika uvidimo, da so se nekateri solkanski mizarji že pred tremi leti združili in si ustanovili »I. mizarsko družbo*, si omislili lastno tovarno in skladišče, katero je obetalo krasnih vspehov, pa spolnil se je pregovor »Slovenec nima sreče", ker kprnaj seje to mlado društvo
pričelo nekoliko bolje razvijati, pogorela je tovarna in vsi lepi upi so splavali po vodi. Po prizadevanju gospoda Anton Maku ca, A. Cernigoja in Franca Pav-šiča se je posrečilo zopet 12 solkanskim in goriškim mizarjem ustanoviti si v Trstu leta 1900. lastno prodajalnico, katere namen je bil spečavanje lastnih izdelkov direktno na konsumente brez posredovanja ptujih prekupovalcev. Vendar tudi ta lep poskus ni še imel zaželjenih vspehov in izkazala se je potreba energičneje in bolje vsestranske organizacije. Po nebrojnih sestankih in posvetovanjih g. dr, H. Turne s solkanskimi in goriškimi mizarskimi mojstri posrečilo se je temu energičnemu organizatorju pridobiti mizarje za svoje ideje in dne 28. maja 1900. se je izvršil pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici vpis zadružne tvrdke »Mizarska zadruga v Gorici, registrovana zadruga z omejenim jamstvom«. Dne 5. avgusta 1900. se je pa vršil vstanovni občni zbor, na katerem se je izbralo vodstvo in so se spremenila nekatera določila pravil.
Vsled raznih težav pa ni bilo mogoče začeti takoj s poslovanjem, temveč je trebalo še mnogo sej in posvetovanj, da se je ugla-dila ne ravno gladka pot, Ko se je pridobilo v osebi Alojzija Zechnerja prvega poslovodjo, pričela je zadruga delovati dne 1. aprila 1901. Najelo se je skladišče v hiši uršulinskega samostana v Solkanu, katero skladišče je že prva mizarska družba rabila v jednake namene in ki je po svojej legi in prostornosti zelo pripravno v take svrhe. Ker so družbeniki tržaške zaloge, katero so vodili pod tvrdko Anton Cernigoj, tudi pristopili kot člani zadruge, prevzela je zadruga njih zohgo v Trstu na podlagi bilance z dne 15. aprila 1901. Da pa je bilo mogoče prevzeti to zalogo in si omisliti tudi glavno zalogo v Solkanu, trebalo jo kapitala, in ker mlado društvo ni z njim razpolagalo, dovolila je slavna »Trgovsko obrtna zadruga v Gorici" primeren kredit.   (Konec prili.)
Poslanica.*)
Uredništvu »Edinosti* r Trstu.
Ko je »Slov. Narod* pretekli teden le vpletel v polemiko proti »Ed.* tudi ime njenega glavnega urednika, je »Ed.* to ostro zavrnila. V včerajšnji štev. pa je po precej dolgem času zopet naslovila na mojo ime kar bobnečo izjavo, in to radi članka v »Soči«, katerega nisem ne pisal, ne čital, ne oddal v tisek, marveč izročen je bil cd ugledne strani osebi, kateri to tiče. — Kako opravičeno je tako ravnanje »Ed.*, naj sodi čitatelj.
Ta poslanica, kakor da je bila naročena iz Gorice, ima pa svoj postranski namen. Povem pa »Ed.« in komur tiče, da me to ne spravlja iz ravnotežja, marveč ohranim hladno kri nasproti vsakoršnim intrigam.
»Ed.e je ponatisnila izjavo izvrševal-nega odbora o... »odgovornosti* in si najbrže domišlja, da mi je s tem sapo zaprla. Danes ni ne časa ne prostora, da bi poučil politiškega otroka, ki je napisal one vrste v »Ed.*, o odgovorn * s t i pri časopisju. O tem se pomeuiva prihodnjič'; pod članek se podpišem.
Do tje edino to vprašanje:
»Ed.* je glasilo društva enakega imenak Vprašam si. odbor polit, društva »Edinost* prav resno (ker sem morda edini član v Gorici) :
1. Ali je društvo »Edinost* res odg o-vorno za vsak članek, dopis ali drugačen sestavek v časopisu »Ed.*, — ali z njenimi besedami: za kozolce, katere so preobračali v njenih predalih razni Gotici, Kie-menčiči, Fajdige itd.
2. Ako je odgovorno, lepo prosim malo pojasnila o tem čudežu, da bomo vedeli tudi pri »Soči*, na kakošen način je mogoče kaj takega praktično izvajati. — Jaz sem že star časnikar, imam mnogo skušenj, poznam prav dobro časnikarske odnošaje, sem tudi skušal proučiti prav ono razmerje o odgovornosti, zato bi rad vedel, kako politično društvo to dela, da more biti odgovorno za vse, kar pride kakorkoli v list »Edinost«?!
Ta odgovor prosim, ga naravnost zahtevam, ker včerajšnji napad trdi posredno sam o sebi, da je zanj odgovorno polit, društvo »Ed.«, čegar ud sem tudi jaz.
V Gorici, 6. jan. 1902. _____                                            A. G.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva  tiskovni   zakon.
Odjemalcem piva na deželi
na znanje!
Podpisani uljudno naznanja svojim eenj. naročnikom, da seje zavezal plačevati proti novemu zakupniku užitnine za vsak hektoliter na deželo prodanega piva po 1 krono deželne doklade. Vsled tega se zviša toraj cena piva za 1 krono pri hektolitru. S tem imajo gg. odjemalci važno ugodnost, da so prosti vsakega nadziranja in naznanila napram organom užitninskega urada.
Pri tej priliki se toplo priporočam cenj gg, odjemalcem tudi za bodočnost, zagotavljajo vsestransko dobro postrežbo.
Z velespoštovanjem
Josip Rovan,
zalagatelj vrhniškega piva.
Gorica, Rab&tiica il. 20.
Seidel & Naumannov
pisalni stroj   »IDEAL«
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna už igalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice
mr- ApollO -•« Važno naznanilo
za gg. posestnike in vinorejce!
Pravi vinski cvet (špirit)
| dvojnočiščen za rabo pri pretakanju in vzdrževanju vina se prodaja le v
mipodilnieah (drogerijali}
@{t)h ^Aazzoli
v Gosposki in Vrtni ulici v Gorici.
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje Črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-eeptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Clavno zastopstvo za Avstro - Ogersko:
&
Dunaj llf |3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
i
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin« najboljše  <
Iepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe!             |
Najnefcistejši obraz in najgrše roke  dobijo hilro  l
aristokratsko  finost in obliko z uporabo  »Feeolina*.   i
»Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljišč  !
sestavljeno  angleško milo.  Mi jamčimo, da izginejo   !
dalje po uporabi »Feeolina«   brez sledu gube in črfe   j
na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. "Feeolin«   !
je najboljše čistilno,  negovalno in lepšaluo sredstvo  j
za   lase,    zabranjuje   izpadanje   las,  plešo   in  bo-  • lezni glave.   »Feeolin« je tudi  najruravncjSc in najboljše  čistilno   sredstvo  za  zobn.   Kdor  redno  rabi
»Feeolin* mesto mila, ostane mlad in lep.   Zavežemo  i
se, denar takoj vrnili, če bi ne bil kdo s »Feeolinom«   !
popolnoma  zadovoljen   Cena  komadu K 1.—, 3 ko-  i madom K 250, 6 komadom  K l.   , 12 komadom K 7.—.   Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Faith, Dunaj, VIT., Mariahiiferstrasse 88,1.
t  " T    T    f    T    T    t    T
Naznanilo.
Podpisana naznanjata, da je odvetnik dr. Dra-gotin Treo prevzel z dnem 20. t. m. pisarno odvetnika dr. Josipa Staniča v Gorici, Gosposka ulica št. 4 v hiši „Monte di Pieta", prej skupno pisarno v Gorici, Gosposka ulica št. 7 v liiši „Goriške ljudske posojilnice" pa je prevzel odvetnik dr. Henrik Turna.
Dr. Dragotin Treo, Dr. Henrik Turna.
Redilni prašek za živino
**.          se  dobi  v  mirodllnlci   pri                                      §
M                                    A. JEBETIČ-U      S
X    v Gorici - Tržna uliea (poslopje okr. sodišča)   §
m                                                       ©
Ali ste gluh?
Vsaka gluhota ali nagluha je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluho rojeni so neozdravljivi Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite VaS slučaj. PreiSče in sporoJi se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem alt angležkem jeziku. Mednarodni zavod za zdravljenje ušes (Iuternationale Olirenheil-anstalt), 596 La Salle Are., Chicugo, IH.
Karol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar j v Gorici na Komu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače
birtnance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   „..
rnnogobrojna   naročila   ter  obljublja solidno 1
postrežbo po jako zmernih cenah.
Saunig & Dekleva v Gorici-i«**
ulica št. 1. i
VELIKA  ZALOGA   ŠIVALNIH   STROJEV
raznih sistemov, slamo- ezn c in železnih j
blag-ajnie, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-j
znane prve angleške tovarne,    Jlelieal-Premier,!
»Regent«, »Luciier« in »Postilion« itd. — Prodajajo!
se tudi posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev, j
Cene zmerne! Brez konkurence!              1
V zalogi se nahajajo različni šivalni stroji    1
^v^ kakor za Čevljarje, krojače in prav fine „PraiI-' ]
^ za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (Stika;
j Komad Šivank za šivilje stane 36 kr.                  J
Zaloga pušk, samokresov in patronov. 1
Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokolos.          |
Konkurenca z nami nemogoča
y
Mizarska zadruga
Y bOHGl
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
*
veliko zalogo
!ZI
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno
po naročilu v najkrajšem času.
mm-
Cene zmerne.
Delo je lično ter dobro osušeno.