Oar Write Ua Today
Advertising
rates are REASONABLE____
GLAS NARODA
M
list slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO PO&EI NA1ATNOST M STOJ DOM (IsvM MM| h
ZA S6.-1SlijET0 NAD 300 IZDA.
I* PifjBi P H UN t!i: Utieisea

Entered m Second Class Matter September 21st. IMS at Um Part Office ml New lack, N. under AH ef Congress of Moreta Srd. 187».
No. I 72. — Stev. 1 72.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 24, 1940 — SREDA, 24. JULIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi.
KOCKA JE PADLA, PRAVIJO NEMCI
Halifaxov govor je še bolj podžgal nemško bojevitost... Anglija pripravljena na vpad
Bullitt pri Rooseveltu
Lord Halifax je zavrgel Hit-j lerjevo zahtevo, da se Anglija. poda, Winston Churchill je z' molkom odobril njegov govor, in Anglija sedaj za utrdbami in preskrbljena z vsemi vojnimi potrebščinami čaka na dolgo napovedani nemški vpad.
Vjmd more priti vsak čas, kajti na Holandskein in v Belgiji se Nemei naglo priprav -ljajo. Nemci bodo skušali z blokado izstradati Angleže, toda tudi na to so se pripravili, kajti nakopičene imajo velikanske zaloge žiiveža, i n 3,000,000 vojakov, ki so preskrbljeni z vsem potrebnim za obrambo dežele.
Nemei pravijo da je lord
Halifax s svojim odgovorom zavrgel "Hitlerjev velikodušni" poziv, da.se sovražnosti končajo s pogajanji, vsled česar Nemčiji ne preostane nič drugega, kot da nadaljuje vojno tako dolgo, da bo mučeno angleško cesarstvo.
Nemško časopisje se norčujo iz Halifaxovega govora i n pravi, da je govoril kot kak pridigar in da je bil njegov govor "molitev šeste kolono.'* Hitlerjev list ilVoelkischer Beobachter" na dolgo razpravlja o Halifaxovem govoru ter pravi, da je imel lord Halifax *4nagrobni govor za Anglijo" ter konečno pravi: "Ko^ka je padla!"
Položaj v Evropi
Daladier bo postavljen i pred sodišče
Francoska vlada v Viehvju 1 je odredila sodnijsko preiskavo, ki naj dožene, v koliko meri so zakrivili vojaško kata-trofo Francije bivši ministrski predsednik Edouard Daladier in drugi voditelji.
S tem bo Petainova totalitarna vlada pričela "moralno čiščenje" v Franciji.
Kot odgovorni za vojno bodo poleg Daladiera prišli pred sodišče še bivši notranji minister Georges Mandel, mornariški minister Cesar Can^pin-chi, in Yvon Dcllbos, ki je bil minister v raznih vladah.
Daladier, Mandel, Delbos in Carrupinohi so 20. junija pob.?-gnili iz Bordeanxa na ladji Massilla. Pristala je v Casa-
blanki v Francoskem Maroku, kjer so tamošnje tfblasti na zahtevo Petainove vlade 'begunce zaprle.
Angleži bombardirajo nemške oporne točke
Da oslalbe nemško vdarno si-1 lo, ;bom)bardirajo angleški letalci nemške oporne točke od skrajnega severa v Norveški, pa do Biskajskega zaliva. —
Včeraj so angleški letalci bombardirali 5 nemških letališč v severni Franciji in 4 v severozapadni Nemičiji. Metali so tudi bombe wa tovarne za aeroplane, petrolejske tanke ter na Kruppove munic tovarne v Essenu.
RUSI UTRJUJEJO OTOK BLIZU AMERIKE
Kot pripovedujejo mornarji ameriške obrežne ladje Perseus, ki se je vrnila z obiski v Aljaski v San Diego, Cal., so Rusi zgradili veliko letališče na ruskem otoku Veliki Diomed, ki je samo ono miljo oddaljen od ameriškega otoka Mali Diomed v Beringovem morju.
Pred desetimi dnevi so mornarji govorili z domačini na Malem Diomedu in so jim pripovedovali, da na Velikem Diomedu nekaj vojakov in mnogo več delavcev gradi hangar in veliko letališče.
Ameriškim Eskimom, ki so navadno trgovali med Malini in Velikim Diomedom, ni več dovoljeno priti na ruski otok.
hlače z obešalnika. V hlačnem žepu je imel osem tisoč dolarjev j petsto svojih in sedem tisoč petsto, ki so bili last nekega njegovega klienta.
Začel je klicati na pomoč, kajti brez hlač si ni upal na hodnik. Predno so mu prinesli druge hlače, je tat že izginil. Njegove hlače so pozneje vendarle našli nekje v sedmem nadstropju.
Toda v njih ni bilo niti centa.
PO TELEFONU JIM GROZE
Nekaterim ne ugaja, ker izdeluje Packard Company za Anglijo
aeroplanske motorje.
Detroitska in lievvvorška tovarna Packard Company sta bili po telefonu obveščeni, da bosta iz dinamitom pognani v zrak, ker izdelujeta motorje za angleško zračno silo.
Packard Company je nedavno sklenila pogodbo, da bo zgradila 6000 Rolls Royce zra-koplovnLh motorjev za Anglijo in 3000 za Združene države.
To pa nekaterim najbrž ni povšeči in skušajo izdelovalce s pretnjami odvrniti od njihovega namena.
Policija je natančno preiskala newyorsko in detroitsko Packard tovarno, pa ni našla ničesar sumljivega. Kljub temu pa so vse naprave močno zastražila. Oblasti so prepričane, da v tem slučaju ne gre za resnične atentatorje, pač pa za 'eranke", ki skušajo povzročiti zmedo. Navzlic temu je pa potrebna skrajna previdnost.
V New Yorku in okolici se pojavljajo pred tovarnami, na hodnikih in stopniščih sumiji-vi zavoji. Iz kakšnega je tudi slišati tiktakanje. Tisti, ki tak zavoj najde, preplašen obvesti policijo, češ, da je našel bombo.
Ponavadi je pa v takem zavoju kaka stara ura-budilka, kos železa ali opeka. "Šalji-vec" (ki bi ga bilo treba občutno kaznovati) je dosegel svoj cilj: zbegal je prebivalce in povzročil policiji precej nepotrebnega dela.
Ameriški poslanik, ki je bil priča kapitulaciji Francije, je podal predsedniku Rooseveltu vo-je poročilo. Bullitt je kritiziral vladne odredbe
Pri predsedniku Rooseveltu v Ilyde Parku se je mudil v ponedeljek in torek William C. Bullitt, ameriški poslanik v Franciji, ki se je prejšnji teden vrnil v Združene države.
♦S predsednikom Roosevel-tom je že v Washingtonu nekoliko konferiral, natančno poročilo o svojem poslovanju inu bo pa podal v njegovem poletnem domu.
Pred odhodom je rekel časnikarjem :
— Odnosa ji Združenih držav napram novemu režimu maršala Petaina povsem odgovarjajo prejšnjim odnotšajem med Washingtonom in staro francosko vlado. Amerika že vsledtega priznava novi francoski režim v Vichy, ker od-nošajev s Francijo ni nikdar prekinila. Kolikor sem doslej govoril s predsednikom se mi zdi, da Amerika ne bo priznala vlade, ki so jo postavili francoski emigranti v Angliji.
Že ob svojem povratku iz Evroipe je Bullitt namignil, da
po njegovem mnenju Petaino-vo ministrstvo ni fašistično.
Bullitt ne more pojmiti, čemu je ameriška vlada vzela francosko premoženje v Ameriki pod svojo zaščito, kot je storila tudi v pogledu premoženja drugih premaganih in zasedenih držav, istočasno pa vzdržuje v Franciji velik po-slaniški štab.
Vršilec dolžnosti ameriše-škega poslanik Philip Murphy v francoskem mestu Vichy ima nad dvajset uradnikov, pa tudi v ameriške mposlaniškem poslopju v Parizu je še vedno zaposlenih 120 moških i n žensk.
Promet v Franciji ne bo še tako kmalo normalen, kajti razdejanih je na stotine mostov, služiba na železnicah je skrajno neredna, lastnikom privatnih kar pa manjka (bencina.
Bullitt je pred tremi tedni poslal v Združene države važno poročilo, ki še zdaj ni v predsednikovih rokah.
Delavske Vesti
Hlače je našel
Odvetnik Rueben Shemitz je bil v pošlo ju 217 Broadway v New Yorku na stranišču ter opazil, kako je segla izpod vrat roka ia odtrgala njegove
Moda ne pozna vojne
V Parizu so že odprte skoro vse trgovine ženskih oblek. Ko so se Nemci bližali francoskemu glavnemu mestu, so vele-trgovci svoja podjetja zaprli ter pobegnili na jug. Po pred-pisanju premirja so se pa začeli vračati.
"Dame" občudujejo obleke in jih kupujejo, ue glede n i ceao.
KAJ PRIPOVEDUJEJO POTNIKI
Na parniku "Manhattan", ki je privedel iz Evrope zadnje Amerikance, je bilo še dovolj prostora.
Quezon zahteva diktatorsko oblast
Manuel Quezon, predsednik Filipinskega otočja, je prosil narodno skupščino, naj mu poveri večjo oblast, da mu 'bo mogoče (premagati finančno i:i gospodarsko krizo, ki preti otočju vsled splošnega svetovnega položaja.
Predsednik tudi namerava znatno skrčiti obrambni program, ki ga je sestavil general Douglas McArthur.
Družinska žaloigra
29 letni Clarence Yount, ki ima sedem otrok, se je s šestimi otroci vračal z ribolova. Njegova kara je zašla med dva truka, ki sta jo popolnoma zdrobila. Oče in šest otrok je bilo pri priči mrtvih.
Prejšnji teden se je vrnil v Združene države parnik Manhattan, ki je pripeljal s seboj 799 potnikov. Med potniki je bilo nekaj beguncev, drugi so bili pa ameriški državljani. Zdaj so menda odpotovali iz Evrope vsi ameriški državljani, ki so mogli oziroma hoteli odpotovati.
Prejšnji parniki so bili polni do zadnjega kotička, potniki so sipali po hodnikih in o-bednicah, na Manhattanu je bilo <pa še dosti prostora.
Neki potnik je rekel: — Bil sem precej časa na Španskem, in vam rečem, da so španska mesta polna nemških častnikov. Nemški častniki se, oblečeni v nemške uniforme, sprehajajo «po mestnih ulicah.
—	Po kapitulaciji Francije je dospelo na Špansko veliko število nemških vojakov v o-klapnih avtomobilih. Jasno je, da.se bo Španska prej ali slej pridružila Nemčiji in Italiji.
—	Španski narod je sit vojne, — je rekel Henry Copley Greene iz Bostona, ki je služil pri francoskem Rdečem križu, — toda vlada se ne briga
za želje in mišljenje španskega naroda. Spanci bodo storili tako kot bo Franco ukazal, Franco se pa hoče pridružiti Nemcem in Italijanom.
Med potniki je 'bil tudi protestantski pastor Beekmaii, ki je živel 23 let v Franciji.
— Odpotoval sem, — je de jal, — ker nisem hotel tako pridigovati kot bi mi Nemci narekovali. Hitlerjevi Nemci so proti Bogu m proti veri.
Čudno naključje
Republikanski predsedniški kandidat Wendell Willkie se je po<\ i\ v colorads\ 3 hrib ? n.-i počitnice. Willkie gotovo ni praznoveren, kajti če bi bil, bi ne storil tega.
Ko je bil leta 1936 na republikanski konvenciji imenovan za predsedniškega kandidata, se je tudi Alf Landon podal na počitnice v coloradske hribe. Tisti, ki pravijo, da poznajo pota usode, so mnenja, da je to slabega pomena.
ALCOA DELAVCI
ZAVRAČAJO
URAVNAVO
Aluminum Company of A-merica (nakratko Alcoa), ki i-ma štiri ali pet tovarn, je največja proizvajalka aluminija v Združenih državah.
Delavci, pripadajoči k Alu m i no m Workers uniji (CIO), so pred dobrimi štirinajstim dnevi zaiirctili s stavko, če jim ne da kompanija na uro deset centov priboljška. Delavce je zastopal unijski predsednik Nick Zoranich. Koimpanija se je izgovarjala, da ji to ni mogoče ter opozarjajo delavce, naj ne zaštrakajo, češ, da bi bilo to usodnega pomena za narodnoobramibni progr a m, kajti aluminij je bistvena tva-rina za izdelovanje letal.
Po najrazličnejših izgovorih in obotavljanju je kompanija slednjič ponudila dva centa več na uro.
Delavci v štirih tovarnah so se s tem zadovoljili, ne pa delavci v tovarni v Edgewater, N. J. Prejšnji četrtek so glasovali, da ostanejo pri svojem prvotnem sklepu, namreč: 10 centov poviška na uro.
Zborovanja se je udeležil tudi predsednik unije Nick Zo-narich, ki jim je prigovarjal, naj popuste, toda vsa njegova prizadevanja so bila brezuspešna. Delavci so se sklicevali na dejstvo, da je kompanija imela od leta 1937 do leta 1939 nad 78 milijonov dolarjev čistega dobička.
V	tovarni dela 2200 delavcev, med njimi jih je 1600 organiziranih.
PROTESTNA STAVKA V LADJEDELNICI
V	Sparrowspoint v državi Maryland ima Bethlehem Steel Company veliko tovarno za izdelovanje ladijskih in drugih mornariških potrebščin. V nji so zaposleni člani Industrial Union of Marine & Shipbuilding Workers of America CIO. Kompanija ima ž njimi ustme-no pogodbo, ker pa noče skleniti pisane pogodbe, je v petek 4000 delavcev odložilo delo in so ves dan demonstrirali
Člani Seafarers International unije ((AFL), ki je nekakšen ostanek stare International Seamen's unije, so konci prejšnjega tedna piketirali parnik "Algic"ob pomolu št. 6 v Brooklyn«. Zvedelo se je namreč, da nacijske ladje minirajo vodovje v bližini angleške Južne Afrike. Mornaiji pravijo, da bodo delali le pod pogojem, da dobe v ogroženem vodovju en dolar bonusa na dan.
Delo na osmih ladjah, ki jih je naročila zvezna mornariška komisija za 16 milijonov dolarjev, se bo nadaljevalo, ker je Tampa Shipbuilding and
Engineering Company sklenila pogodbo z unijami Ameriške delavs*ke federacije. Stavka je imela izbruhniti 15. julija, pa je bila odgodena vsled posredovanja Johna R. Steel-mana, člana zvezne posredovalne službe.
KLAN SVETUJE
DELAVSKEMU
URADU
Prejšnji teden je bil zaslišan pred Delavskim uradom (National Labor Relations Board) Ben E. Adams, ki ima saržo "Velikega zmaja'' v ku-kluksklanski organizaciji v državi South Carolini.
Adams- je pozval delavski u-rad, naj odredi volitve, pri katerih naj delavci glasujejo, če naj se pridružijo neodvisni organiizaciji ali |pa Textile Workers of America (CIO). V tem slučaju gre za delavce, zaposlene pri Columbia Mills Company v Columbia, S. C.
Po zatrdilu CIO, je ''neodvisna organizacija" popolnoma pod kontrolo kompanije. Ko je bila leta 1939 ustanovljena, je Adams pozival delavce, naj ne pristopajo k CIO, pač naj se pa organizirajo pod kakšno drugo zastavo.
David Jaffee, odvetnik tekstilne unije, je trdil, da je na tej zastavi "KKK" in da je "neodvisno" organizacijo spra vil v življenje Kukluksklan. Njen nameji ni bil nikdar poslovati kot delavska unija, pač pa le boriti se proti CIO. Delavski urad se zaenkrat še ni odločil, če bo raizpisal volitve ali ne. "Če bo "neodvisni" organizaciji dokazano, da je res pod kontrolo delodajalcev, jo bo treba ra»pu«titi.
Napad na uredništvo ameriškega lista
V Šanghaju je bil vprizor-jen bombni napad na uredništvo ameriškega, toda v kitajščini pisanega lista 'Sun Pao'. Napad se je izvršil 24 ur zatem, ko je nankinška vlada naročila glavnemu uredniku in petim drugim Amerikancem, naj odpotujejo iz Šanghaja. Pri napadu je bilo ranjenih 20 oseb. Na poslopje so bile vržene štiri bombe. Dve sta eksplodirali na cesti.
Italija zahteva dragocenosti
List "'Fascists", ki ga izda-I ja univerza v Rimu, zahteva, naj Francija vrne vse slike in I druge dragocenosti, ki jih je svoječasno Napoleon vzel Ita-[ liji. Predvsem hočejo imeti | Italijani dela slavnih slikarjev da Vincia in Tiziana. Najslavnejša slika je nedvomno "Mona Lisa"! ki je bila glavna privlačnost pariškega muzeja Lowvre.
V strahu pred nemškim obstreljevanjem so Francozi vse dragocenosti previdno zavili in jih spravili na T*rno,

"GLXS NABOB I*' — Hew Yori
Wednesday. July 24, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
NARODA
99
W THE
toy 9of«ah Pafcliihinf Caapuj, (▲ Corporation). ; J. Lngshs. Sec. — Place of business of the Of m bore officer«: 21« WBST 18tto STMHDT,
NEW YORK, N. Y.
47th Year
HtHdt" la laeued every daj except Soodiji and holidays. Butacrlptbm Yeartj f8—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja tlet sa Ameriko In Kanado $6.— ; sa pol leta «3.— ; ea Četrt leta $ 1 JO. — »a New York aa celo leto $7.—; sa pol leta fS.60. Sa Inoaemetvo aa celo leto SI.— ; sa pol leta fBJK). »
"OT.AH XASOD1" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV
**GLAS NARODA," 21« WEST 184b STREET, NEW YORK, N. Telephone: CHelsea S—1242

OMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
SMRTNA ŽRTEV PRETEPA.
Iz Javorje v Poljanski dolini poročajo: — Posestnikov sin Janez Eržen, po poklicu šofer,
krat končajo s hudimi poškodbami, ali celo « smrtjo. Tak primer se je dogodil v Straži pni Oplotniei, kjer je bilo ženi-tovanj-ko gostovanje, na kate-
je srečal 26-lVtnega I>oiuinika	na Prežo ose,n
Št?hlia. Mladeniča sta se spr-™-^^	"-i"111 st* ^ ^
la in Sti-belj je s kelom snnil™el prepir, ki se Eržena, da se je prevrnil na|-ie h,tro ^reuvml v *epež. Bili smrekove hlode ob cesti in <Jo-	voglarji iž
KONFERENCA NA KUBI
Konferenca vnanjih ministrov, ki se je pričela v ponedeljek v Havani na Kubi, je izrednega pomena in važnosti za vsakega Amerikanca, pa naj bo državljan Združenih držav, Mehike, x\rgentine, Brazilije ali katerekoli ameriške repilb like.
Diplomatje se ne bodo bavili s suhoparnimi diplomatskimi zadevami in ne bodo razpravljali o važnih gospodarskih vprašanjih.
Ore za veliko važnejšo zadevo, namreč za svobodo in prostost. Odločiti bo treba o usodi 250 milijonov moških, žensk in otrok, živečih v Južni, Centralni in Severni Ameriki. Gre z*nje in za njihove potomce.
Ameriške narode ogroža slična nevarnost kot jih je o-grožala leta 1823, ko je ameriški »predsednik Monroe obvestil evropske sile, da Amerika ne bo trpela nobenega vmešavanja na tej strani Atlantika.
Predsednik Monroe ni tiste woje izjave podal kar tja-vendan. Par let prej so se narodi latinske Amerike s pomočjo tako junaških mož kot je bil Simon Bolivar, rznebile nasilne vlade Španske in Portugalske. Leta 1823 je bila pa v delu in teku ogromna zarota.
Zaroto so skovali absolutni vladarji Rusije, Prusije, Avstrije in Francije. Sklenili so zvezo, ki se je imenovala "sveta aljansa". Njihov namen je bil v svojo lastno korist • .buoviti vlado Španske in Portugalske v Centralni in Južni Ameriki.
Hzjava predsednika Monroe, za katero je bila mornariška sila Anglije, jim je prekrižala načrte.
Zdaj, po 117 letih, se zgodovina ponavlja. Nova aljan sa, nova aveza se snuje v Evropi, temelječa na ropanju in za-sužnjevanju. Topot pa zarotniki niso cesarji in kralji. Zi roto kujeta Adolf Hitler in Benito Mussolini, človeka z zločinskimi in rqparskimi nagibi.
Tudi Mussolini in Hitler sta [prijatelja Španske in Portugal ike. Zarota proti narodom latinske Amerike je zopet v teko.
Hitler sicer izjavlja, da v njegovih načrtih niso latin-f ko-araeriške repiiblike, t oda sodeč ipo delovanju njegovih agentov, pride človek do povsem drugačnega prepričanja.
Med nevarnostjo leta 1823 in nevarnostjo leta 1940 je seveda nekaj temeljnih razlik. Načini napadov so se precej spremenili. Leta 1823 so se napadalci .predvsem zanašali na moč in uspeh svojega orožja, dočim se zdaj poslužujejo 4<ipe-te kolone" in gospodarskega (pritiska. Toda cilj je isti kot je bil takrat: polastiti se kontrole nad bogastvi Centralne in Južne Amerike ter zasužnjiti ameriške narode.
Združene države so se zopet postavile na stran dvajsetih drugih ameriških repiiblik.
To pot je treba seveda vse nekaj drugega kot pa samo načelne izjave predsednika Združenih držav. Potrebni sta zveza in akcija vseh ameriških reipublik.
Najprej bi bilo treba ustanoviti skupno agencijo, s či-je pomočjo bi se dalo prodati vse surovine, ki jih prochicira-jo ameriške države. V tem slučaju bi se Hitler in njegovi tovariši ne mogli vec posluževati gospodarskega blackmaila nja proti katerikoli posamezni državi. S tem bi tudi izgubili oporišče za zavojevanje.
Združene države so pripravljene financirati tako agencijo. V njeni upravi bi imela besedo vsaka ameriška republika.
Vlada Združenih držav ne ieče v zameno nič drugega kot svečano obljUbo najtesnejšega sodelovanja, dokler bodo evropski diktatorji ogrožali evropske države.
Ameriška vlada je tudi pripravljena sodelovati pri u-stanavljanju agencij, ki naj ojačijo ameriško trgovino, pri vpostaviti medsebojnega proteWorata nad kolonijami zavoje van ib dežel ter pri izdelanju obrambnih načrtov proti ftpijonaži in propagandi.
Od vsega tega bi iiaelo prebivalstvo Združenih držav korist, toda- ne večje koristi kot prdbivakiivo katerekoli drugo ameriške repUblike.
Edinole združena Amerika zamore odvrniti pretečo nevarnost. "
Zastopniki na konferenci imajo v&ino nalogo. Od njihovega staliftča je odvUna svoboda zagxadne$a sfveta.
bil manjše poškodbe na glavi. Eržena je to ujezilo in je hotel s Strbljeiu obračunati. Skočiil! je k nekeirm so-edu, vzel tam rovnico in so vrnil, da obračuna ^ Stihi jem, ki ga pa že ni bilo več nikjer. Medtem sta si prišla v lase dva druga fanta. Iz vaiisi 'Murave je prispel neki Janez Kos, ki jra je zagledal s svojega dvorišča posestnikov sin Janez Tavčar. Tavčar je zaradi starih računov takoj pJ'anil na K ena. češ: "Ta je tudi potreben." Udaril je Kosa s kolom po rami, kaj več pa že ni mogel stoniti. kajti v spor se je vmešal še Eržen in 7. ušesom rovniee z vso silo lopnil po Tavčarju, kii e je zgrudil nezavesten na tla.
Po sirovem Činu sta Eržen in Kos izginila. Sosedje so poklicali na pomoč zdravnika, ki je Tavčarju nudil \vn pomoč in od redni. da so poškodovanca prepeljali v bolnišnico, kjer je bji! oppriran na glavi. Operacijo je Tavčar prestal ali nastopile so komplikacije in zdravniki so svetovali svojcem, naj ga prepeljejo domorv, ker zanj bržčas ni več pomoči. Življenje v Tavčarju je v resnici hitro usihalo. Kmalu po prevozu d o njo v je izdihnil.
VOGLJARJENJE S SMRTNIM IZIDOM.
iMed najbolj žalostna poglavja ženitovanj>kih običajev spada voglarjenje. Ob takih prilikah se nezreli mladeniči napijejo. V njih se vzbudi bo-jevitost in malenkostni vzroki raznetijo prepire, ki se dosti-
dveh vasi, ki so bife že del j časa sovražni za prazne besede. Bitka spočetka ni bila preveč divja, ker so se skoraj dve uri nled i>eboj preganjali sem :in tja. Končno -so domači vaški voglarji pregnali druge, pri čemer je Janez Breznik s kolom udaril Lu d vtika Goričana po glavi. Zaradi tega ga je ta pozneje pričakal na poti, po kateri je moral Breznik iti domov. Ko se je ta res podal prot.i domu, mu je Gori čan sledil. oborožen z ročico od voza.
PESMARICA "Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 VV. 18th Street, New York, N. Y.
Sel je precej daleč za njim, ne da bi ga bil Breznik opazil. Bkiizu doma ga je Goričan udaril po gf1 avi in nun zadal še nekaj udarcev, ko je že ležal na tleh. Udarei so bili tako močni, da -mu je razbil lobanjo. Nesrečnega Breznika so nn&li zjutraj še živega, vendar brez zavesti. Je pa izdihnil, preden je prišla pomoč. Goričana so orožniki takoj prijeli.
DVOJNI SAMOMOR 1	V KRKI.
Iz Cerkelj na Dolenjskem poročajo, da s<ta že pred več dnevi neznanokam izginila 21-letni Muster Stanko iz Vrhov-ske vasii in njegova zaročenka, 19-letna Marija Nagydz Bučeče vasi. Bojazen, ki so jo njuni domači imei'ri: glede usode mladega para, se jp uresničila kaj-«i zdaj ne more ibiti nobenega dvoma, da sta ntlada človeka s>torila skupno prostovoljno snrrt v Krki. Marijo Nagv so njeni pogrešili že prejšnji teden. Mati je namesto hčerke našla a* njeni sobi samo več po-
Peter Zgaga
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA dffoj E D N 0 T A

Ustanovljen« 2. aprila 1894., lnkorporlrsaa 12. Januarja 1886 t državi Illinois, a sedeXem t mestu Jollet. Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St., Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5.900,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122-55%
K. 8. F Jednota Ima nad 35.000 Članov In članic v odraslem In mladinskea
SKUPNO ŠTEVIL.O KRAJEVNIH I>RU8TEV 183
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7.400,000
GESLO K. S. K. JEDNOTF J»: MVSB ZA VERO. DOM In NARODr
Če se hoftfl zavarovati pri dobri, poAtenf In solventnt podporni oreanlzadjl. zavaruj se pri Kranjsko-SlavenskI KataliMil Jednott kjer ae lahko zavaruješ za smrtni ne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni In onpmoglostL
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Plane In Planice od IS. do 09. leta: otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta. ZavarujeO ae lahko od $250 do $5000 posmrtnlne.
V	Mladinskem oddelkn K. 8. K. J. ae otroci labkn zavarujejo v razredu "AA" ali MBB". MesePnl prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek in ostane stalen, daal zavarovalnina s vsakim dnem nsra-Wa. V sluPajn smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnlne. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavaro-vsni svoto izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA POOPORA:
Zavarnjefi se lahko za $2.00; $1j00 in SOc na dan aH $5.00 n« teden. Asesmenr primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrat zavarovanja.
Člani in Sanice nad 00 let atari lahko orejmejo pHnadaJočo Jim rezervo Izplačano t gotovini
Nad 70 let stari Sani ln članice so proatl vaeh nadnljnih mam-mentov.
Jednota Ima svoj lasten list "Glaallo K. S. K.	ki laaa-
ja enkrat na teden v slovenskem ln angleikem Jeaiku In katerega dobiva vsak član ln članlck.
Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan f a) uri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov ln sirot. ia nlal Slan ali Sanica te najstarejše slovenske podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki atovenakl naselbini ▼ ždrulenih drtavab M moralo biti drnitvo, spadajoče b K. R. K. Jednoti. Kjerkoli le nimate drufltva, spadajočega k tej katoltflkl podporni organizaciji, ustanovite ga; t-%-ba je le osem oaeb * ataroatl od 10. do S0l leta. — Za »adeljoa no. Jaanlla ln navndlla ptflte na rlnvnecn tajnika:
JOSIP ZALAR, 351 N. CHICAGO S1RMFI'. JOLIET. ILLINOIS
. ločilnih pi«em, v katerih Mafija sporoča, da >e ,je odločila skupno i« Stankom iti v snn>t. C)l)enem jt1 tudi sporočila, da pe bosta ustrelila na domačem pokopališču, in da naj ju tam pokopljejo, v skupnem grobu. Marijin oče je res isti dan pogrešil svojo puško. Starši so -o sii'no prestraši If i in takoj stoki i na pokopališče, kjer pa mladega para niso našli. Pač pa r;o naslednji dan pri neki hiši v Bučeči vasi našli puško, v katerr revi je bil listek. Na hi-st-ku je bilo napisano, da se Marija in Stanko ne mislka ustreliti, ne^ro da si bosta poi>kala smrt v Krki. Pozneje >o našli na cerkljanskem m<ostu Stan-kfA' površnik in čepieo ter Marijin plašč. Po vsem tem ni no-heneira dvorna, da *ta mlada fVoveka svojo napoved uresničila. Kaj ju je ^nalo v smrt, i ni znano. .
BREZ VZROKA GA JE USMRTIL.
Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju se jo irovarjal 2.*?-letni posestnikov sin Jože Koren iz Trebič pri Sv. Petrn pod Sv. gorami. Letos S. aprila so kopali kopači v Geršakovem in Korenovem vinogradu v Trebičah. Po kon-čanean, delu o*lšli Korenovi kopači v Korenovo hišo, kjer so dobili pijačo. Med kopači jo bil tudi Jože Koren. Ko so išli Geršakovi kopači pozneje minilo Korenove hiše, je E<1-vard Berdniik, ki je bil med njimi. zavri skal. Zato r*o Kore-novi kopači pohite-li iz hiše. Jože Koren je začel klicati Berdnika na korajzo. Ko je bil Berdnik oddaljen že kakih 2(X) m od Korenove hiše je skočil .Tožp Koren za njim. Ko je Berdnika dohitel, ga je udaril s kolom po glavi. Berdnik se je zgrudil, nakar ga je Koren šo dalje tolTtol po glavi, dokler ni Butkovič potegnil Korona <4ran.' Berdnika, ki mu je bil Koren preklafl lobanjo, so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je že dmgi dan umrl. Koren se jo zficrovarial. da io hil zolo vinjen. Obsojen je bil na 4 le-
V New Yorku že nekaj dni, pritiska zelo huda vročina.' Devetdeset stopinj za druge kraje ni prav posebno veliko, toda za New York je več ko preveč.
Če pripeka poletno sonce dvanajst ur nenehoma na skalo, jo segreje, da te speče, če položiš roko nanjo.
New York ni nič drugega kot ogromna luknjičasta z žele-zjem pretprežena skala.
Par zajporednih dni vročine, pa človeku, ki ni velemesta vajen, v New Yorku ni obstanka. Ceste so razbeljene plošče, hiše pa velikanske peči.
Newyorskc prebivalstvo si | išče hladila v kopališčih, ki jih | je vse polno ob vzhodni obali • Long Islanda.
Največje med njimi je Co- | ney Island, kjer se je zbralo v nedeljo popoldne nad en mili-, jon kopalcev.
Dvomim, če si morete pred- J stavljati duh, ki izpuhteva iz . milijona segretih in potnih teles. Valovje ne more sproti;
ta ječe in izgubo ča-tnih pravic za ddbo 2 let. Plačati mora tudi bolniške in pogrebne stroške zn Berdnika.
VESEL DOGODEK.
/Vsaka <1 nižina je vesela, kadar se v njeni hiši zgla-e vile Rojenice, Tako sa ce tudi pred nekaj dnevi razveselila Mr. in Mi's. Jos.'ph Hughes v Wood-side, \j. I., ko so jima Rojenice prinesle krepkega Kinčka-prvo-rojenea. Ravno tako pa sta tudi vesela oče in mja-ti matere Mr. in Mrs. Martin Zelene iz Woodiside, Tj. I.
lO?stita<mo in želimo vso »srečo!
SMRT V NAŠIH VRSTAH.
iŽe pred dvema tednoma je v New Yorku umrl splošno znani rojak Josip Peršak, ki je mnogo let poučeval slovensko godbo. O njegovi smrti pa smo izvedeli šele danes. Iz tega je razvidno, kako .smo raztreseni po velikem, mestu, da tudi o najvažnejših dogodkih med nami pogosto izvemo zelo ka*-lin. iPokojni je bil doma iz £»taj?rske.
Blag lmi spomi,n njegovim pa naše iskreno sožalje!
DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
IN	DIN. — 200 DIN. —
300	DIN. —
400	DIN. —
BOO	DIN. —
1000	DIN. —
2000	DIN. —
— $ 3JI
—	$ 4.40 f 6.50
—	S 8JI V DINARJIH
—	$10.25
—	$20*— i — $39.—
V LIRAH
100	LIB
20»	LIK
300	LIB
500	LIB
1000	LIB
—	f 5.00
—	$11.60
—	$17.— '— $28.—
—	$55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih počiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
V »led razmer v Evropi nI mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOUKJIH, temveč samo v dinarjih oz. Urah. Isto ve|jn tudi za vse druge evropske driave.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
s: i rOTNlllI ODDIHI s ti 216 IgftBtT—t, New Yoik
odnašati umazanca, ampak ga meče nazaj na obal.
Ce bi komurkoli v tej milijonski množici rekel, naj se doma okoplje v vodi, v kateri se je pred njim že nekdo drugi kqpal, bi smatral to za največje rassžaijenje, dočim z veseljem brazda pri Coney Islan-du po vodi in jo pri plavanju, če ni drugače, tudi nekoliko X>okiL<i.
V	nedeljo so me obiskali Masletovi iz Little Fallsa: — Frank in Reza.
Bila sta pri sinu Franku, ki ima zelo odgovorno službo v svetovno znani Wrightovi tovarni v Patersonu, N. ,J.
Povedala sta mi mnogo novic. Tako sta najprimer nedavno pri slovenskih gozdarjih v državi Vermont, v kempi znanega dopisnika Glasa Naroda, Floy da Mikliča. Nista in nista mogla prehvaliti, kako dobro so ju gozdarji pogostili in kako lepo znajo zapeti posebno tisti mladi fantje, ki so šele nekaj let v Ameriki.
V	Little Fallsu, sta rekla, ni v Mplošnem nič novega. Le tistim, ki so bili tako pogumni, da so šli gledat, so posledice strašne železniške kata strofe še vedno v kosteh.
Iz njunega pripovedovanja sem zvedel tudi naslednjo zanimivost :
Eden prvih je bil na pozori-šču nesreče v bližini živeči slovenski fotografski mojster Gregorka, ki je fotografiral razvaline, ko se je še kadilo iz njih.
Njegov sin, ki je pred leti odlično dovršil visoko šolo fotografske umetnosti v New Yorku, je sedel s ploščami na avtomoibil ter v rekordnem času dospel ž njimi v uredništvo najuglednejšega lista na svetu, nevvvorškega 44 Ti mesa'*.
Tako je "Tillies'' po zaslugi Slovenca prvi objavil avtentične slike o največji nesreči, ki jih je imel mnvvorška centralna železnica v zadnjih desetletjih.
Zelo me je veselilo, ko sem zvedel, da je dobilo mesto Little Falls* prvo slovensko gazolinsko podjetje, <4Lesko-var Brothers". Je onkraj novega mostu poleg ognjegaške postaje.
Kdor bo kupil pri bratih Le-skovarjih gazolin ali kakoršnj koli avtomobilsko potrebščino, se bo z veseljem vrnil, kajti nikdar ne 1>o pozabil Vegovih naukov, ki mu jih bo dal vedno nasmejani gospod poslovodja brezplačno na pot. Poseftmo ribičem priporočam, naj se u-stavijo pri njem, da jim bo na lovi jeni plen st rokovnjaško premeril.
Zabav je aosti tam gori. V soboto, 27. julija prirede rojaki na Seeley Street vrtno veselico in ples. Odlbor, ki mu na-čelujeta zavedna rojaka Gre-gorin in Grdin, bo skrbel, da ne bo treba nikomur žeje, lakote in dolgočasja trpeti. Na veselici bo nekaj posebnega u-darjanje hrvaških tamiburašev iz Gloversville, N. Y.
Vse to in šc marsikaj drugega sta mi povedala Frank in Beea, ki sta rekla, da ne vesta nobenih novic.
Reza, ki je vsako leto bolj mladostna in dekliško živahna, je pa dostavila:
— Lepo imate tukaj pri vas v New Jersey, samo vroče je. Toda v Pattersonu me ne bodo nikdar več opravili led kupovat. Dec (Reza pravi vsakemu moškemu "dec'^mi je pa že tako ipovedal, da ni za nikamor.
. ■......
"GLAS NABOB A" — New York
.Wednesday, July 24, J 940
SIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
REJCR UTIRANJE MAJNERJEV OVIRA PRODUKCIJO ZLATA
Rudniške družbe so v veliki zadregi. — Vlada zahteva od njih večjo produkcijo, istočasno jim pa hoče pobrati najboljše moči za vojaško službo.
Kanadska inajnerska industrija, posebno v provinci Ontario, se nahaja v zelo teža v* nem položaju. Vlada ji namreč stavlja dvoje zahtev, ki nisi a v nikakšncin skladu med seboj.
Od maju zahteva, da bi pro-ducirale kolikor mogoče veliko množino zlata, nikja, cinka, bakra in svinca, istočasno pa tudi hoče imeti za vojaško službo najbolj korenjaske maj-ne rje.
Če bodo majnerji stopali v vojaško službo v tako velikem številu kot se to dogaja zadnje tedne, bo produkcija znatno znižana, kajti majnerji je teako nadomestiti. Kdor hoče delati v rudniku, mora prestati natančno zdravniško preiskavo. Sliši se, da vbodoče ne bodo pri iilbiri novih inaj-nerjev zdravniki tako natančni.
V Kirkland Lake se je vpisalo v vojaščino najmanj sedemsto mož.
I« Porciupine je odšlo štiristo mož, med njimi je osemdeset odstotkov majnerjev.
Nad sto v Noranda-Rouviiu, med njimi osemdeset majnerjev.
Slično razmerje vlada po drugih krajih. Northern Mine poroča, da je iz Kirkland l^ake odšlo od Lake Shore 75 mož; Wright-Hargreaves 80 mož; Hlyvanite 23 j Teck-Hughes 40; Toburn 12; Kirkland T^ike Gold 30; Maeassa 21; Golden Gate 10; Upar Canada 7. O-mega 15; Chesterville 6 in od Kerr-Addison 40 mož.
Kakšnih dvesto jih je vstopilo že pred mesecem februarjem. To je naravnost ogromno število z ozirom na tamkaj, šnje majnersko prebivalstvo.
Prideljeni so bili mornarici, zračni službi, inžinir. zl»o-
ru, artileriji, tankom in infan-teriji. Med njimi je dosti mehanikov, kovačev in pluuibei-jev.
Lake Short maj ne so po dolgih mesecih si>et začele najemati nove može. Toda oglaša se jih manjše število kot jih potrebujejo.
Kot že rečeno, se mora vsak, ki hoče dobiti v maj ni delo, podvrečiti najstrožji zdraviliški preiskavi. Plače po majner-skiJi okrožjih so najvišje. V-movno je, da so se priglašal; za delo sami sposobni možje in da so bili najsposobnejši spre-jeti.
Arinadni naborni častniki in zdravniki imajo vslcdtega kaj lahko nalogo. Nikjer v domini-ju ni toliko zdravili, stasitih in inteligentnih mož kot ravno v majnerskih okrožjih.
Armada hoče dobiti v prvi vrsti majnerje ter se ne zmeni za sla/biče, ki postopajo po mestnih ulicah.
Zastopnikom maju je bilo namignjeno, da je majnanje za vlado velikega pomena in da se novačenje ne 1k> vršilo v rudniških okrožjih. Ce je koga zamikala vojaška slu£il>a, mu niso branili, češ, armadi se bo pridružil iz patriotičnih razlogov.
Ko so pa začeli majnerji kar t rum orna jemati v armado, se je položaj seveda zresnil.
Rudniškim družbam ni kazalo drugega kot obrniti se na vlado, da se ta zadeva na ta ali oni način reši in uredi.
Te dni bo odpotovalo v Ot-tawo petnajst zastopnikov rudniških družb, ki se l>odo posvetovali v vladnimi zastopniki.
O izidu tega posvetovanja bomo poročali.
IZBOLJŠANJE V KANADSKIH MAJNAH
Kanadske maj ne bodo v vseh pogledih zadostile svojim dolžnostim. — Ker so bile uveljavljene najmodernejše metode, je mogoče z manjšimi stroški producirati več rude.
|Ob i-abnuhu vojne so bile mobilizirane vse kanadske industrije, toda nobena ne tako popolno kot baš kanadsko rud-
ni št vo.
"Rudništvo in modernizacija !<ta narrtreč stopala roko v roki. Vsled tega so kanadske maj-ne pripravljene, da v polni meri zado*te svoji dolžnosti ki jih ji ntavlja sedanja kritična doba. Dobiček je porabljen *a izboljšanje in povečanje industrije. Majne zaposlujejo čedalje več ljudj, in njihov ob-se veča od dne do dne.
'Naravno bogastvo Kanade je neizmerno. Posledica vojne je, da te naravne zaklade spravljajo v vedno večjih množinah na dan.
!V skoro vweh rudnikih se po-rfužujejo delavci denmntnib svedrov, kar omogoča večjo produkcijo ob zmanjšanih stroških. Inižinirska veda je zasnovala za bodoraost široko-potegne načrte. Pred vojno je bik) vse nekako mrtvo, doeiin je vojna oživila delavnost tako. da se je kar čudili uspehom.
Povečana mehanizacija je ključ cenejši proizvodnji. Najmanj* ima samo dvoje temeljnih operacij, nan vreč kopanje rade oziroma premoga fn
transpontacijo. Cenejša trai*>-portacija je še vedno najbolj kočljivo vprašanje.
Industrija je v rokah izvež-banih mož, ki svoj posel temeT Ijito poznajo in streme po vedno večjem napredku.
ISkoro .sleherni teden odpro kakšno novo niajno, « čimer širijo industrija I ne mejp dežele.
Kanadski vojaški poveljnik
NAZNANILO
Sedaj, k« m Je vojna razširila tudi v Srrdazeouko morje. Je Ugled tak. da dokler ne bo miru, sploh ne bo mo-In i p n tirati Mac* is Jugoslavije.
Naznanjamo pa, da vsaj z nekaterim blagom »o w calofill, dokler jc Wla Ao prilika. Med dntffim je v prvi vrsti nvetovno-slaven "Bahovee** zdravilni taj iz Ljubljane, pravi original
PLAN INKA ČAJ
ki j« zdravilo neprekosljive vrednosti pri obolenju želodca, ledvic, jeter ali trerosja. Urejuje zaprtje in neredno prebav*. Utrjuje kri in it**ko ga posebno uspeftno rabijo v prehodnih letih In drugih tctkoCah.
Dobili nmm sedaj Se izredno veUkp toda vsa nam je prišlo dražje kakor prej, zato smo primoranl nekoliko zviftati com. Za nedoWen fes stane: 1 Skatlja $1.25, — Ž ik. $t.4t, — 3 Sle. $3.50. Pošta
General McNaugbton l>o poveljeval angleški armadi, v kateri bodo vključeni tudi kanad ski vojaki.
Zanikana vest
Nedavno so se razširile govorice, da so angleške oblasti zalblokirale otoka St. Pierre iu Miquellon ob novofundland-ski obali, ker tamkajšnji ribiči niso hoteli izročiti svojih ribiških ladij in čolnov.
Department za vnanje zade ve v Ottawi je resničnost teli govoric odločno zanikal. Niti Kanada niti Nova Fundlandi-ja nista stavili tamkajšnjim kolonijam nobenih zahtev, pač bo pa treba urediti nekaj formalnosti, ki so se pojavile po porazu Francije.
Dosti ameriških listov prepovedanih
V Kanado ne sme prihajati iz Združenih držav 117 ameriških dnevnikov, tednikov in mesečnikov. »Sliši se da bo deset nadaljnih vkratkem prepovedanih. Lristi so objavljali članke, ki niso v soglasju s politiko kanadske vlade.
Ta odgovor je dobil toront ski konservativec T. Churcli na svojo interpelacijo v poslanski zbornici.
NACIJI NA DELU V/ ZAIJADNI KANADI
Naciji so skušali dobiti kontrolo nad nemškimi društvi in organizacijami. — Skušali so tudi vplivati na nemške duhovnike.
Darovalci k Rdečemu križu
Croatian Peasant Society in Jugoslav Society v Kirkland Lake, Ontario, sta darovali Kanadskemu Rdečemu Križu razne potrebščine, ki jih nujno potrebujejo v l>olnišni-cah za ranjene vojake v Angliji. '— Rdeči križ potrebuje razne predmete, kot blazine, rjuhe, in brisalke. Rabi 'tudi razne obleke za begunske o-troke. Katerega zanima pomagati Rdečemu križu, se lahko oibrne na odsek v svojem lastnem mestu za vsa pojasnila.
Tudi nekatero drago blago je še v zalogi. PlSIte po cenik.
8WV1 MOH#R«0 CO. 7*4 S*. 2nd Street, Milwaukee, Wis.
Rojake prosimo, k o pošljsje za naročnino, da ae poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je yam le priročno
Ob izbruhu vojne s«o imeli Nemci v Kanadi razvito obširno propagando. Širili so jo nemški konzulati, nemške trgovine, nemški časopisi in raznovrstne nacijske organizacije.
Naciji so skuhali na vsak način dobiti kontrolo nad vsem nemškim življenjem v Kanadi.
V Kanadi je dosti nemških društev, ki so bila ustanovljena davno prej, preduo se je Hitler pozpel k moči. Člani mnogih društev niso hoteli ničesar vedeti o naeijskem gibanju. Toda Hitlerjevi pristaši so se začeli spretno polaščati kontrole. Kjer ni zlepa, je šlo zgrda. Kjer ni šlo s prilizova-njem, je šlo s pretiljaini.
Naciji so prav posebno vze li na piko nemška kulturna drueštva v Winnipegu, čijili ne katera so bila ustanovljena že pred tridesetimi leti.
Neki nemški klub spočetka ni hotel dovoliti nacijem, da bi zborovali v njegovi dvorani. Pod pritiskom se je pa vdal. Neki drugi kiuib je spomladi raje zaprl svojo dvorano kot da bi jo dal nacijem na razpolago.
Nemške fare tudi niso *>ile izvzete. Nacijski agitatorji so natrobili faranorn, da jim pre-ostajata le dve poti: simptatizi-rati s Hitlerjem ali pa s komunisti. Ker je cerkev, bodisi katoliška ali protestantska sovražna komunistom, je umevno, da so farani raje potegni -li s Hitlerjem kakor pa $ Sta-
linom.
Ker (pa tudi Hitler ni prav posebno naklonjen katoličanom in protestantom, so bili nemški pastorji v veliki zagati. Naposled so pa vendarb morali privoščiti Hitlerju kak šno dobro besedo, to pa zaradi brezposelne mladine. Agitatorji so namreč ,precej dotbro prepričali mladino, da je Hit ler nekakšen odrešenik delavstva, ter poudarjali dejstvo, da ni v vsej Nemčiji niti enega brezposelnega človeka.
Mnogo nemških šol je bile, organiziranih pod uacijskim nadzorstvom in z uacijskim denarjem. Nemški sta riši so radi »pošiljali svoje otroke v te šole, češ, se bodo že vsaj pravilne nemščine naučili, toda u-čitelji so jih vzgajali v Hitlerjevem duhiu in so jih učili iz knjig, ki jih je odobrila Hitlerjeva vlada.
So bili tudi agitatorji, ki so pozivali nemške s t ari še, naj pošiljajo svoje otroke v nacijske tpoletne kempe. V Manito-bi sta bili dve taki kempi.
Vsako zborovanje Kanadčanov nemškega rodu so skušali naciji izrabiti v svoje namene. Nacijska propaganda se je vršila pod nadzorstvom nacijskih konzularnih uradnikov.
Na nemških skupščinah in sestankih je bilo med udeleženci mnogo Hitlerjevih nasprotnikov, toda naciji so se znali vstuliti v glavni ali prireditveni odbor, vsled česar je dostikrat dobilo Zborovanje nacijski značaj.
KNJIGE v angleščini.
po izvanredni ceni
NE ZAMUDITE TE PRILIKE
RAZMAH KANADSKE ARMADE IN MORNARICE
Angliji bodo poslana nadaljna ojačenja v vojaštvu in letalih. — V prvem letu vojne bo porabila Kanada za vojaške izdatke 400 milijonov dolarjev.
Garden
Encyclopedia
1400 STRANI — 750 SLIK
vključno 'S>U FOTOGRAFIJ
N Al'lSAI.1 NAJKnlJšl AMElilŠKl VKTNAK-SK1 VKŠrAKl IN IZhAIi
K. L. I). SEYMOUR, li. S. A.
Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in l>o]j uporabljiva. kot katerakoli druga vrtnarska knjiga.
«"ii<l iti so I m iste iti v< seli hoste, ko '»osle videli, kaki* nntaneuo vi-/THE «AKDEN ENCYCLOPEDIA ]M.iir! o vsaki najmanjši pmlroli-I imsli v ulMlrliivaiijii vrta. Knjiga je bila skr:»im s«\<-ta vljrna, tako «la A iii izpu reii" prav nič. kar je zanimivo in potrelnio za vrt. Kar je /v knjigi, ji- liilo vsi* skrlmo preiskušeno, tako <ki je v><- jNi|Mtlin», ju-i snu. i>riprusTo. pa natančno To je nova vrtnarska prirofna knjiga — I [»ojK.Iiia, praktična. priljudna in lal.ko razumljiva I'reiskn.sit?
\ jo kar najbolj natančno -ami. rreprienli boste, ila noljše vrtnar-- ske knjigi- ni kot le TIIK (iAKHKN KM'YC|.«rKDI^\-
Cena samo
NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA
THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY 1 152 Strani — 1000 Fotografij
Ta knjiga obsega 1L~>2 strani in ima okoli 10(H) zgodovinskih listin in tuitngo zemljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prtih zgodovinskih rasov, pa do današnjih dni.	To J K NA-11'ol'nLNKJŠA
7AU )l M »VINSKA KNJUJA. (Ta knjiu'a je posi-bno t ml i zanimiva in koristna za ureiiee v visjili šolah, ker jim v vsaki m oziru jiomaga pri njihovem uče-
nju.)
f lDIIJ SE BOSTE KO BOSTE KNJIGO VIDELI: VEZAVA je v najlepšem imitacijskem usnju.
Pomislite!
Samo
PRESKRBITE SI TO KX.IKrO ŠE DANES!
$1.50
HCanad^ka mornarica bo kmalu i»ovočana za 200 novih oziroma preurejenih ladij, nad katerimi bo prevzel poveljstvo admirali P. W. Xolle<. Mornarica bo potrebovala od Sest do sedem ti<o<v* novih mož, ki bodo v razmeroma kratkem čarsu iz-vežbani za mornariško službo.
»Glavna mornariška sila bo koncentrirana v sedmih rušil-eih, 24 patrulnih čolnih in 80 iskalcih min.
Transportne ladje (xlhajajo proti Angliji v večjih ^kupi-nali — od <hajset do štirideset ladij enkrat. Vse transportne ladje so oborožene, polep: te-JTfi imajo pa tudi nu>čno spremstvo vojnih ladij, ki meti vožnjo budno pazijo na sovražnika. Trans]>orti vojaštva in vojnega materijala i=;o se doslej zavrsili ibrez posebnih ovir in težkoč.
Tz precej zanesljivega vira se je zvedelo, da je sedaj v Evropi približno 23 tisoč kanadskih vojakov, pole^ te^a ima pa Kanada za sltizbo doma na razpolago nadaljnih 100 tisoč mož.
Kporaaumno z angleško vlado so bili oddelki kanadske vojne mornarice poslani v službo v Karibsko morje in v Severni Atlantik.
lOsobje vojne mornarice bo povečano do prihodnjega leta na 1450 častnikov in na 10 »ti-f?oč mornarjev. Meseca maja je imela kana tiska mornarica 950 častnikov in 1450 mornarjev.
(Letal.^vo razpolaga 7 1400 časrtniki in 1,1 tigoc Retalci. Sedanje število devetnih letalskih eskadril bo povišano na dvanajst. Fstanovliono ie bilo poscebno letalsko ministr-srtvo. .
A' prvem letu vojne bo porabila Kanada za vojaške izdatke 4(H) milijonov kanadskih dolarjev.
'Kakor že zgoraj omen jeno, je kanadska mornarica pod vrhovnim poveljstvom rear-admiral a Percvja \V. Xellesa.
'Kanadski mornarici se je pri d i*u ži;' Xellets kot l(i-letni
The
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in i 200 SLIK
Najnovejša svetovna EM VKLOPEfHA, v kateri more vsakdo kalior>.neKakoli poklica najti razlago vsake liesede spailajuee v njegovo stroko.
KNJIGA VSEBUJE l.'^'M STKANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKOKO NEVEIUETNO JE, I >A JE Mt K!« k'*E TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJKJO DOBITI ZA TAKO ZMERNO C'ENO.
CENA SAMO
(l*u5t nina plačana.)
KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N.Y.
kadet leta 190S. Njegov oče je^a (Beamsville), Ontario, da bil brigad n i general, toda fan- nameravajo prirediti dne 11».
ta ni veselila vojaška služba na kopnem. Udeležil se je svetovne vojne ter naglo napredoval. I^h 1936 je bil imenovan za načelnika kanadskega mornariškega generalnega štaba.
(Pri navadnih mornarjih jo splošno priljubljen, tovarišl-častniki «:a pa visoko cenijo zaradi njegovega strokovnega znanj.a
PRIREDITEV V BEAMSVILLE-U
Prejeli smo poziv iz Grims-1 liki cesti št. S, ki veže Xiagara
Falls z mestom Hamilton in Toronto. Od llamiltona je oddaljena kakih 'J~> milj, od Ni-agare -1. Slovencem širom Kanade jc ta kraj dobro znan, pa tudi mnogim v Ameriki.
avgusta veliko slavnost. Začela se bo dopoldne z dvema svetima mašama, popoldne pa z lepo slovesnostjo, ki bo deloma cerkvenega, deloma narodnega in zabavnega značaja. Vršila se bo v cerkvi Srca Jezusovega v slovenski naselbini Beams ville (Vineland), nedaleč od svetovno znanega Niagara Falls. Cerkev stoji tik ob ve-
Opozarjeni in vabljeni so na ta dan Slovenci zlasti iz bližnje okolice: St. Catherine, Hamilton, Toronto, St. George in tako dalje, da pridejo takrat.
KANADSKI DODATEK K ANGLEŠKI MORNARICI
V ladjedelnici v Montrealu so te dni spustili v morje novo kanadsko bojno ladjo, ki (bo
dogeljena k angleški vo j ni mornarici.
"0LXB H A B P D X" - New ToiS
Wednesday, July 24. 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT
KRIVNOSTNI
TUDENE^J
Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D. * j
\ LJUBEZEN V MRAZU. «
Ema je že doh?o čutila, da ljubi Čolnarjevega Karla, toda svojo deviško ljubezen je boječe skrivala. Nikoli mu ni pitala pUma v mesto; le kadar je bila pri njegovi materi na domu, je planila njena nežnost na dan; pritisnila se je na tiho ženo in izgovarjala svojo preveliko vdanost, rekoč:
i "Jaz nimam matere."
I 4'In jaz nisem imela hčere.''
1 Jn tako dta se prisrčno oklenili ena druge. O čein pa naj se razgovariata, kadar gta skupaj T Govorili sta o Karlu, kar je bJ.lo obema najmilejše. Bilo je prelepo, da sta obe lahko ljubili istega mladega moškega, ne da bi krivogleda ljubosumnost motila to lepo složno^.
!No, in sedaj je bi'1 Karel doma, doma po državnih skuš-Tijah, ki jih je častno prestal. Mož.
• Na dvoriišču zunaj je padal prvi 6neg na ožgano tramovje skednja. Či*ta belina je pokrivala žalostni pepel in vendar ni mogCa omiliti čttraliote razvalin. Beli ovesek okrog mrtvih zidov je napravil rz zamorjenega doma strašilo, ki se je režalo v noč.
J Potoček, ki je tekel mimo hiše, je žuborel le še prav tiho pod ledom; na vaškem ribniku so v r vel i otroci. Čolnar je-vina ni mogla najti zimskega počitka, kakor ga tudi skrivnostni studenec ni našel. Ni zamrznil. Brez mdru je klokotal noč in dan, nikoii drugačen, vedno enako topel v vročem poleHju. kakor v ostri zimi. Ta studenec ni bil otrok sonca, kakor druge vode, ki se v toplih mesecih poigravajo v njegovi svetlobi in ko svet osami, ležejo k počiftku v svoje srebrne postelje. Ta stud* nec je bil otrok skrivnosti polnih globin, njegova domovina je bila vroča pokrajina vulkana, ki je globoko v zemlji gorel že milijon let.
Kaj sedaj? Karel je hodil po veliki sobi, ki je imela šest oken, sem in tja; mirti je >edela pri ini<zi in šivala. Ali je bila gospodična Ema večkrat pri tebi!" "Večkrat," je rekla mati "ti^te ure so bile zame najlepše."
"Kaj pa ste delali Ročna dela, pa o tebi sva se ra-zgovarjali. Prišla je vselej na večer."
"y večer? Kdo pa jo je pospremil domov?"
' "Nihče Sama je šla."
"'Toda to je — to je vendar. — Kako si jo liiog a pustiti kar tako! Lahko bi se ji kaj pripetilo!"
"Kotela je. Rekla je, da se ji nič ne zgodi. Ničesar «e ne boji."
""V.-eeno pc*0ati bi morala koga ž njo. Le pomisli, koliko slaibiih ljudi je v vasi."
I4'Ne vec ko kje drugje. Hotela je iti sama. Da pa je prihajala na večer, je »bilo zato, ker po dnevi nisva imeli časa, da bi pokramljali. Saj vendar moraš uvideti to."
' ISpoznal jo, da je bil matter pokaral, in to ga je bolelo. Zato je rekel:
44No da, pogumno dekle je."	I
"Najljubezniveiše dekle na svet«." je rekla mati. -"Ročna dela sta torej delali. Kakšna pa?" »"Ona je največ trpala tvoje nogavice." (Karel je debelo pogledal mater. 44Kaj? — Moje nogavice?"
'"Da, ti Strgaš i>recej nogavic. To je kriva hoja ali pa Čevlji."	^
» "'Čevlji najbrž. Moje nogavice je trpala?" 44Da, rekla je, da radi dela to."
(No, sedaj je vedel, kaj se mu je zdelo čudno na zatrpanih nogavicah. Nekoč je bil pokazal par tako zadelanih nogavic tovarišu. Ta pa je rekel*
■"No, prav vešča roka tega ni ijapravila. ATi te nič ne tišči? .''/^voda rno Kiv.j Prvo svoje kurje oko ifnumi od tega. Prejšnji ča< je moja mati nftiogo bolje napravila to. Za/lnji ča-s pa ima premalo časa za take reči." t
Ema ie torej trpala? Nožna Ema! In zanj. Nogavice zadelovala. Opravljala je tako vsakdanje dd'o zanj! Kurje oko ga je hudo zapeklo. Toda bolečina je bila sladka.
I Boginja ljubezni se javlja na različne načine. Celo zatrpane noaravice ji pridejo prav, da le lahko prinese človeškim otrokom blaženo vest.
iMedtem ko je prižgal Karel cigareto, vrgel cigareto v zaboj za premog, ogorolo vžigalico pa dbdržal med preti, je reeno vprašal mater:
"Zakaj pa je Ema delala to? I Zakaj je trpala moje nogavice?"
"Ali ni dobro naredila?" "Irvrstno," je rekel in za to laž ga je zbodlo v kurjem očesu. "Izvrstno! Celo moji tovariši so ©e tu in tam čudili mojim zatrpanim nogavicam."
Mati je mežiknila z levim očesom in se nasmehnila. 4'Povej mi, mati. zakaj je opravljala Ema to delo zame?" Mati je iasno pogledala sina in rekla: 4'Ker te ima rada."	t
i MKaj pa govori«, mati?"
"Rada te ima," je govorila mati. "Saj — saj tega ti vendar ni povedala!"
» "Ne materi kai takega ni treba praviti."
44Toda pisala m* niti enkrat ni, čeprav je vedela za moj naslov."	g
'"Dekle, kakor j? ^rna, -ie bo prezgodaj začelo z ljubavni-mi pismi."
"Moje nogavico je tnpala — moje nogavice!"
' Skoraj zaihtel je te besede, nato je vstal in svečano dejal:
""No, draga, dobra moja mati. Tedaj bom tudi jaz tebi
odkril svojo skrivnost; tudi jaz ljubim Emo."
"Saj to ni skrivnost," je rekla mati, "to že dolgo vem." •"Dolgo ie?" je vprašali začudeno. Naenkrat pa je pristavil, da mora malo na zrafe, v sneg, da se skoraj vrne.
ravno
Junak za bojiščem
[Angleški dirigent Debroy Somers je doživel prošle dni tragiko, kakršne prikazujejo
IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih Je vsakemu titatelju dnevnih vesti potreben te priročni ATLAS, ki gm pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — NaroČite ea če danes!
Velikost 9H x 14 U inčev
48 velikih strani;
32 barvanlh zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav ln zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-zna^enih;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tudi:
RAZDELITEV POT-.TSKE MEll
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA-
SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 renta.
Posebnost:
HAMMOXDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izjjolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pH:
4 GLAS NARODA"
tU WEST 18th STREET NEW YORK, N. V.
•stare grške tragedije. V trenutku, ko je imel stopiti na o-der pred godlbenilke, da začne dirigirati koncert, -po mlu izročili brzojavko angleške adimS-ralitete 5 sporočilom, da je padel na bojišču njegov edini sin.
(Dirigenta se je polastilo razumljivo razburjenje, vendar ni Hrenil z očesom. Stopil je na oder, dal znak za overturo in začel voditi orkester, kakor da se ni nič zgodilo. Nato se je i zvrst M program točka za točko. Ves čas je Som ere dirigiral s takišno ubranostjo, da ni nihče v orkestru, še manj pa med občinstvom opazil, kako je prizadet od vesti, ki so mu jo sporoči*!i pred začetkom koncerta. Šele ko .je bil spored izčrpan, je dirigent stopil pred svoje godbenike in je povedal, kaj fse je zgodilo.
iSomersov sin je bil tako navdušen za vojsko, da se je v svojem 15. letu ukradel iz zavoda, kamor ga je bil dal oče v tŠoIo in se je pridružil! posadki neke vojne ladje. Začel je mornariško kariero,. Oče se je na vse načine trudil, da bi sina vrnil eivilnemiu življenju, edi-nec pa se ni dal pridobiti za o-četovo željo. Ko je izbruhnila sedanja vojna, «e je Sormers mlajši takoj javil na bojišče. Zdaj ga je pokosila sm.rt v cvetu mladostnih let sredi morja.

STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
Zlato v krstah
(Finančna mini^rstva so navajena najbolj čudnih vlog podanikov, ki plačujejo davke, toda referent najvišje grške finančne dblasti je te dni vendar gledal presenečeno, ko je bral dolgi list, ki je bil finančnemu ministrstvu oddan v rešitev. Oglasil se je k besedi namreč neki atenski zobozdravnik Pantelis Nakasis i.n trdil, da se vsako 'leto pokoplje v •zemljo kar znatne količine alata.
tMjož je izračunal, da nosi v njegovi domovini vsak moški in vsaka ženska (povprečno dva zlata zoba v ustih. Grki jedo pač radi sladke reci in to zobem ne prija. Potem je učeni zdbozdra-vnik še navedel, da umre po uradnih statistikah vsako leto v Grčiji mnogo nad 20 let starih oseb. S prepro-stiim računom je potem dognal, da gre vsako leto na 900 kig čilega zlata v grško zemljo, zlata, ki ga imajo mrtvi Grki in Grkinje v svojiih ustih v podobi uTrtetnih zob in mostov. Seveda je zlasti v sedanjih o-kolisčinah to velika potrata, pravi dr. Pantelis Nakasis in daje finančnemu ministrstvu dobri nasvet, naj vse to z1 aH o resi v prid narodnega gospodarstva.
IGrtški finančni minister se doslej še ni izjavil, kakšno je njegovo stališče, do tega nenavadnega predloga, a če je finančni minister prave sorte, ga gotovo nekaj mika.
NESREČA S TEKOČIM ŽELEZOM.
V Skodovih delavnicah v Plznju so št i rja delavci vlivali tekoče železo v kalup. Pri tem po vsem videzu niso ravnali dovolj previdno, kajti žareča kovina je nenadno brizgnila in zadela vse štiri može. Med tem ko so trije odnesli le lažje rane. je četrtega po obrazu tako ožgalo, da fio ga morali odpeljati v bolnišnico. Zdravniki se boje, da bo izgubil eno oko.
a. p. Cehov :
Iz dnevnika pisatelja
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Dne 11. marca 1863. Naš 60-letni knjigovodja Glotkin pije zaradi kralja mdeko s konjakom in je zaradi tega ka-šlja dobil mrzlico. Zdravniki zatrjujejo, da bo jutri umrl. Slednjič 'bon* le postal knjigovodja! Ta služba mi je že zdavnaj obljubljena.
(Tajnik Kleščev ima s sodni-jo opraviti zaradi nekega prosilca, ki mu je dejal, da je birokrat. Stvar se je menda že odločila. .
Zoper nfcoj želodčni katar sem začel piti zdravilne rože.
Dne 5. avgusta 1863. Knjigovodja Glotkin je spet na pljučih bolan. Začel je kašljati in pije mfleko s konjakom. Če umirje, bo njegovo mesto moje. To upanje je sicer slabotno, saj takale bolezen menda le ni srrtrtna.
Klešče v je nekemu Armencu potegnili menico ie roke in jo je uničil. Prav nič nimam proti temu, če pride stvar na sodišče.
Dne 30. junija 1867. Listi pišejo, da je na Arabskem kolera. Mogoče se ibo zanesla tudi v Rusijo. Potem bi mL odprla pot. Stari Glotkin bi nemara umiri in j faz bi dobil sltrabo knjigovodje. Kakšno žilavo življenje ima ta človek! Jaz mislim, da je naravnost pohujšljivo, če kdo tako dolgo živi..
Kaj l>i .storil zoper svoj katar? Mogoče bi pil čaj iz	kamel ic!
|Dne 2. januarja 1870.	Na
(To pot je pa Kleščev le s težavo ušel sodišču. Nekemu Judu je zastavil izposojeni klavir. Ka dva novčiča Lngverja, za
dvorišču Giotkinove hiše je vsoidva kamelic, za en novčič sal-
noč pes tulil. Moja kuharica iPelagija pravi, da to nekaj po-
meni. Dve uri sva ponoči še o1 kozarec zoper katar.
tem govorili, da si bom moral ko bom postal knjigovodja, kupiti nov kožuh in novo nočno haljo. Potem se bom tudi oženil, seveda ne z dekletom, ker sem prestar, ampak s kako vdovo.
Včeraj so Kleščeva odgnali iz kluba, ker je pripovedova nedostojno anekdoto in je užalil vlado. Kako rslišim, pride zadeva na sodišče.
(K zdravniku Botkinu bi še zaradi svojega katara. Slišim, da je izvrsten zdravnik
Dne 4. junija 1878. V Vetk-janki je kuga, pravijo. Pišejo, da ljudje kar na knpe umirajo. Glotkin pije poprovo ž|ganje, da bi se ne nalezel kuge. No, takšnemu staran tudi žganje ne bo »zaleglo. Če bo kuga prišla do nas, potem bom jaz brez dvoma, knjigovodja.
(Dne 4. junija 1883. Glotkin umira. Bil sem pri njem in sem ga solznih oči prosil odpuščen ja, ker sem Jrtu želel smrti. On mi je velikodušno odpustil in mi nasvet oval, -naj pijem že-
'Dne 7. junija 1883. Včeraj smo Glotkina pokopali. Oh! *m!rt toga starca ne koristi! Gorje ga mi, gorje! Nisem jaz knjigovodja, ampak Čulikov. Nisem jaz dobil tega mesta, anilpak mladi človek, ki ima protekcijo svoje tete, generalke. Vse moje upanje je šlo po vodi.
Dne 10. junija 1886. Čuliko-vu je žtena rasla. Kako je revežu hudo! Mogoče se bo od žalosti ustrelil. In če se bo, postanem jaz knjigovodja. O tem že krožijo govorice. Torej še ni treba, da bi obupal, še bom živel, in do novega kožuha ni več daleč. Kar se tiče kake že-nit ve, se pa tudi ne bom kujal. Zakaj se pa človek ne bi oženil, če bi se nudila dobra prilika? Seveda se bo treba prej posvetovati. To so pac resne zadeve. •	,
(KleSČev je zamenjal svoje ga lose z galošami 'tajnega vetni-ka. Kakšen škandal!
V ratar Pa ji j mi svetuje, naj zoper svoj katar vzamem sub-
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
CIGANKA
Povest o mladi ciganki, ki so jo hoteli prodati, pa je
pobegnila.
cena 75c
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUMAH
Pisatelj sam pravi, da je knjiga uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva oder, kjer se bo igral kos življenja. In v tem »lavnem romanu se res igra velik kos ae-
lo zanimivega življenja.
cena $1.75
petrove kisline, vse to zmešaš in daš v žganje, pije« na tešče
JUTRANJA ZVEZDA
Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ
Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmagoslavje prave ljubezni nnd velikimi ovirami in nevarnostmi.
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JURAČ
Mladi koroški Slovenec zelo jasno in zanimivo popisuje življenje kmetov ii. rudarjev.
cena
$1.-
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Straehvvitz.
Zelo zanimivn povest iz do-
mačega življenja.
cena
MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
Najboljši slovenski pripovednik in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75
c.
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEW1CZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila, pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji.
$1.-
cena
OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj izpisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči.
cena $ I.—
ROKOVNJACl IZPOD TRATE
Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer.
•Zelo zanimiva povest o divjem lovcu Gronltovskem.
cena 75c ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je i>oleg Josipa Jurčič naš naJlM»ljši pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje ln dogodke na gradu I)vor v dolini Krke na Uolenjskem. Romun je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $ I.—
GROFOV JAGER
Spisal Albin Hrovatin.
Povest i z domačih hribov, ali iK>vest o grofovem ja* gru Janezu Kresniku.
cena 75c
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Koman iz lovskega življenja.
cena $I.— JARA GOSPODA
Spisal JANKO KERSNIK
Lepše j>ovesti, kot je Jara Gospoda, skoro ni mogoče najti.
cena $ 1.— JARI JUNAKI
Spisal RADO ML'RNIK
Knjiga vsebuje 12 kratkih, smešnh i>ovesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo in zabavo.
cena $ I.— JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ
Kakor vsi njegovi rotnaui, je tudi ta zelo zanimiv.
SAMOSTANSKI LOVEC
Spisal L. Gangbofer.
Gaiighoft>rja pristtfajo med najboljše sodobne pisatelje. —
Samostanski lovec je naj-bolj inojstersko njegovo delo.
cena $1.50
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v tem svojm romanu živo in zanimivo popisuje življenje na deželi.
cena $1.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAYORNIK
Pisatelj v knjigi j»ove isto, kot pove naslov: srečal se je z ljudmi. med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa (»opisuje resnično življenje {»osameznih.
cena $ 1.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši in še živeči slovenski i»esnik podaja s to zbirko zopet nekaj umotvorov. Fesmi so i>osvečene njegovi ženi Ani.
cena
$1.—
cena $ 1.—
cena $ 1.—
75c
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spisal A. Conan Doyle.
Zelo zanimiv roman, čegar dejanje se dogaja v Kgipta. v deželi bajnega Nila.
cena 50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO ŠORLI
Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $ I.—
ZNANCI
Spisal RADO MURNIK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti
in orisi."
cena $1.25
ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dog»id-ke na kmetih in posebno v gozdovih.
cena $1.25
ŽITO POGANJA
Spisal Ren« Razin.
Franeoski roman zelo napete vsebine.
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
Dejanje se vrši v letu 1757. ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Vermont.
cena $1.—
Naročite pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
lodovo kavo zoper svoj katar. ' limat. Bom posfrrail.
Rojakom priporočamo, ida naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v Item času dokladek.