advertise in the best slovene newspaper ★ Conunerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čitatelji v; CHICAGL NEW YORKU, DETROrrU. sploh po in izven Amerike __ LETO XXXIX. CLEVELAND, ОШО, THURSDAY (ČETRTEK), JUNE 14, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 117 do preko sredine VrnZ Maine je najavljen 10Л ® temperaturo 90 do je Л V Clevelandu samem sto • . ^"iP^ratura zjutraj 75 gg narasla čez dlan na > na večer bo pa padla na 70 7P>nj. tako "sues, napovedujejo za tli 111 kaj neviht, za ju'- - ^^neje. V zapadnem delu ^Thto. so imeli kratko ne- "m*. Mehike prav ob oba-«0 ! in Louisiane . ®Ц hud^ viharje in poroča- liita? žrtvah, ko so se »"^vrnili čolni in vlačilci. j^^đs^hik Eisenhower ima obis^ M prvega zunanjega Cela in to nemškega kan-Adpliiif ^<^nrada Adenauerja. Ug j® trdil, da se z Rusijo Am P®Sajal brez vednosti Britanije in VklSi*'^' ^"teresi štirih držav eno Nemčije so itak isti. predsednik Harry Tru-se nahaja v Belgiji, odtod . Sre na Nizozemsko. V Belgiji, ^man bil( pojasnil, (Ta so atomske bombe, ki so jih w ^ ameriška letala meseca ^ "eta 1945 na japonska ђЈц Vednostjo in v sporazu-^ odvržena in sta bila роц, o tem na konferenci v Pots-1 1 pri Berlinu tako Churchill ^'»rSlaUn. sito** Truman na Nizozem-^n» čaka dvoje saninoi-ijjlj ' ^rvič, izid splt^nih izvrše-(jj^®litev. Napredovala je so-j^tlčna stranka, nazadovali so ђј ''oisti. Drugič pa na dvoru v redil. Kraljica Julia-listi pišejo tudi nizozemski ц' j® padla pod vpliv neke ђ„.Hoffmans, nekako po Razputina za časa ruskih pa se je ta Hoffmans j^ala v državne zadeve. Na Umskem celo govorijo o w da se Juliana odpove pre-^ ioČi od svojega moža. duhovniki, osem po šte-^iii v Ameriki, se vra-h nazaj v Sovjetsko zvezo. "*0 je letalo odletelo, so mo-'^topiti, ker je bilo po-'et»i ^^^'j®no, da je položena v Sla ^^^niba. Preiskava ni na-'^icesar in Rusi so lahko od-•^tovali. V^^^^Sajanja v jeklamah za no-nelovno pogodbo napreduje-Si po eni kakor dru- gy^^ni se trdi, da se bodo kon ^ nspehom in ne bo stavke. tona, da se glede Kitajske ne sklene nicer ' pomembnega do —novembersltih volitev. POSLEDICE KRIZE V INDUSTRIJI AVTOMOBILE SE ŽE ČUTIJO WASHINGTON, 13. junija—t*o podatkih trgovinskega tajništva federalne vlade se čutijo posledice krize v avtomobilski industriji, tudi v drugih industrijah, v prvi vrsti v industrijah gumija. Vprašanje brezposelnosti je poglavje zase. Industrija gumija, ki je največji dobavitelj industriji avtomobilov, seje znašla pred kritičnim položajem, ki je važen ne samo za notranje ameriško gospodarstvo, marveč za mednarodno trgovino z gumijem. Trgovina z gumijem je padla, cene naravnemu gumiju so stalno v upadanju. Na gumiju so zainteresirane države azijskega jugovzhoda; Kam z naravnim gumijem, če ga ne bo vzela Amerika? V kolikor gre za domačo in--^ dustrijo, je za konec lanskega in začetek letošnjega leta izkazala še vedno rekordne dobičke. Pri tem povdarjamo, da gre za finančno leto, kot si ga računa ena ali druga družba za svoje knjigovodstvo. Dejstvo pa je, da se je v zadnjih mesecih leta 1956 pokazalo, da je delna kriza zadela tudi industrijo gumija. Važnejše je polje mednarodne trgovine z gumijem. Amerika stoji na stališču, da je gumij tak artikel, ki je potreben v vojne namene. Imenuje se z drugo besedo, stratežko važen. Komunistične države naj bodo izvzete iz trgovine z gumijem v kolikor gre za trgovino kapitalističnih držav ameriških zaveznikov. Ameriška politika bojkotira Kitajsko. Tja naj ne gre gumij iz južnovzhod-nih krajev Azije. Lahko pa gre na primer v Sovjetsko zvezo. Spričo položaja v Ameriki, je sedaj mednarodna trgovina na delu,, da se dovoli uvoz gumija iz Južne Azije tudi v Kitajsko. Velika Britanija pravi, da mora pridelek naravnega gumija nekam iti in je pomnožila svojo trgovino ž gumijem s komunistično Kitajsko. Na otoku Ceylonu je nova vlada, ki je levičarska in hoče obnoviti tako diplomatske, kakor trgovske zveze z vsem komunističnim svetom. Na otoku Ceylonu je naravni gumij važen produkt. Nova vlada Ceylona je že sklenila s Kitajsko trgovinsko pogodbo, da proda Kitajski 50,000 ton gumija na leto in se zdi, da bi ta količina gumija bila zadostna za sedanje kitajske potrebe. PLIN BO DRAŽJI Ohijska mesta, tako kažejo vsi znaki, bodo končno sprejela zmerno podražitev cen plinu. Družba East Ohio Gas Co. je od svoje strani popustila;in je sedaj vprašanje koliko centov, oziroma odstotkov bivše cene porabljenega plina naj obveljajo. Občinski svet mesta Akrona je pristal na to, da se poviša cena plinu za približno devet odstotkov, to povišanje pa bi stopilo v veljavo 12. junija. V Clevelandu bo o sporazumu med družbo in predstavniki občine razpravljal občinski svet meseca junija. Sporazum pravi, da naj bo povišanje pet in pol odstotka. industrije jekla so dale Je proti-predloge i« posebni Jjsla odbor jih pregleda v pe-Se . ^^disedmik unije McDonald M. ^ izrazil o teh proti-predlo-^ovoljivo. ^evelandu se je pod vod-mrliškega oglednika Gcr-'■Ja Začelo razpravljati o važ-ŠtftT* ju kako zmanjšati smrtnih žrtev cestnega to ®®rber je pokazal na V 10 bilo v okraju Cuyahoga letih njegove službe pobitih 4,000 ljudi. lefTi Carolini je padel iz ki je letelo 6,500 čevljev potnik Oren Pruitt. Bil ђ ® ®Vojo mlado ženo na poroč ^ potovanju. Pri padcu na jo se je ubil. Slučaj je hotel, ko blizu krajevnega po- j ^iS&t. Žlena je navedla, da ji mož Oren hotel poetreči s ko-*'cem vode, pa ko je Sel po Z gumijem razpolaga tudi Indonezija, katere predsednik So-ekarno se je nahajal v Združenih državah. Pridelek gumija mora nekam iti in Soekarno je v Washingtonu dopovedoval, da je treba obnoviti trgovino s Kitajsko. In Washington? Uradno je bilo objavljeno, da postaja mednarodna trgovina vedno bolj prosta. V Ženevi v Švici je 21 držav pristalo na to, da jim Združene države na leto prodajo blaga za $400,000,000, Amerika pa obratno, da bo iz teh držav uvozila v Ameriko blaga za vrednost $519,000,000, tudi če gre za whisky, avtomobile ali za tobak. Načelni sklep Washing- ODVZETO OBRTNO DOVOLJENJE Na 481 E. 185 Street je razpe-čevalnica avtomobilov Lake Shore Motors lastnik Michael Nolan. Prišle so na dan razne nerodnosti kot na primer, da družba ni dala kupcu avtomobila nikdar kopije trgovske pogodbe, da se na cene pri njej ni bilq zanesti, da njene trgovske obljube niso držale in oblast, ki je vršila in končala preiskavo, je družbi odvzela obrtno dovoljenje prodaje avtomobilov za 90 dni. V Clevelandu se med razpe-čevalci novih in starih avtomobilov trdi, da gre za zelo občutno kazen, ko trgovec polne tri mesece ne sme opravljati svojega trgovskega posla. ,V bolnišnici V Euclid-Glenville bolnišnico je bil odpeljan William Streeter iz 18608 Kildeer Ave. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Svetek. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. njo, je odprl napačna vrata letala. Brzovlak Pariz-Lukseniiburg je iztiril. Trije vagoni so se pre obrnili in je bilo med potniki se dem mrtvih, sto ranjenih. Zveza zdravnikov, ki zboruje v Chicagu, je sprejela sklep, da naj se cepivo Salka zoper polio ne da na razpolago privatnim interesentom. Privatniki preveč posegajo po tem cepivu, katerega itak ni dovolj na razpolago. Vile rojenice t TITO JE LE JUNAK ZA AMERIKANCE Ameriški magazini prinašajo kratko, pa jedrnato sliko o Titu: Od leta 1892— 1910 dela kot lačen sin siromašnega hrvaškega kmeta; od leta 1910—1915 je kovinski delavec v Zagrebu in vojak avstroogrske vojske; od leta 1915—1919 vojni ujetnik carske vojske v Rusiji, se priključi boljše vikom; od leta 1919—1923 živi v Rusiji, poroči Rusin jo in se trenira za komunističnega organizatorja; od leta 1923—1935 je voditelj podtalnega gibanja v Jugoslaviji, obsojen na šest let zapora. Od leta 1935—1939 se udejstvuje v mednarodnem komunističnem svetu; od leta 1939— 1941 organizira v Jugoslaviji partizane, postane šef stranke. V letih 1941—1945 vodi partizane v vojni zoper Nemce. V letih 1945—1948 vodja Jugoslavije, še v družbi s Sovjetsko zvezo, pa si upa sestreliti ameriška letala; 1948—1953 prekine s Stalinom, postane nevtralen, a leta 1956 pozdravljen v Moskvi kot junak, povđar-ja pa prijateljstvo med Jugoslavijo in Ameriko. Vile rojenice so se zglasile 29. maja pri Mr. in Mrs. Henry in Josephine Bokal, 1914 Grand Blvd., in jin^& pustile v spomin krepkega fantka, ki bo v družbo bratcu in dvema sestricama. Tako sta Mr. in Mrs. Rudolph Jur-ca iz West Parka postala zopet stari o^e in stara mama, poznana Mr. in Mrs. Anton in Gertrude Bokal, 731 E. 157 St. pa imata lO-tič čast biti "grandpa" in "grandma." čestitamo! z letalom na obisk v staro domovino Danes, 14. junija se z letalom United Airlines odpeljejo iz Clevelanda ob 11:30 zj. do New Yorka in od tam' naprej do Pariza ob 5. uri popoldan z PAN AMERICAN WORLD AIRWAYS naslednji rojaki in rojakinje : Mrs. Josephine Zakrajšek iz Clevelanda v Ljubljano; Mrs. Mary Istenič na Vrhniko; Mrs. Jennie Lavrich na Vrhniko; Mrs. Frances Razinger, na Vrhniko; Miss Mary Per v Drtijo, pošta Moravče; Mr. Rafael Pust v Viž-marje pri Ljubljani; Mr. Jakob Šumrada, v Podcerkev, pošta Stari trg pri Rakeku; Mr. Joseph Tomsick, v Bač, pošta Knežak; Mr. Anton Tomažič, v Bač, pošta Knežak; Mr. John Lucich, v Opatijo; Mrs. Anna Curcic, Selo Vas, pošta Fara pri Kočevju; Mr. Frank Baucher iz Paines-ville, O., Gojače, pošta črniče; Mrs. Mary Baucher, Gojače, pošta čmiče; Mrs. Stanley V. Baucher, v Gojače, pošta Črnice; Mrs. Louise Baznik, Strongsville, O. v Zavrtačo, pošta Višnja Gora; Miss Diann L. Baznik, v Zavrtačo, pošta Višnja Gora; Mrs. Mary Grauel, North Olmsted, O. v Bistrico, pošta Šentrupert; Miss Diane Tanko, Detroit, Mich., v Bistrico, pošta Šentrupert; Mr. Frank Egart, Lost Creek, W. Va., v Vas Ravne, pošta Gorica; Mrs. Marion R. Richards, Toledo, Ohio, Ljubljano: Mr. Gayle R. Richards, v Ljubljano; Mrs. Mary Butya, Pittsburgha, Pa., na Vrhniko; Mrs. Mary Kesch-man. Anaconda, Mont., v Dobo-vo pri Brežicah; Mrs. Frances Bizjak, V Senožeče. Mr. Kollander, ki je vse potrebno uredil za te potnike, jih spremlja do Pariza, kjer jih bo v petek zvečer oddal na Simplon Orient Express vlak za Trst, Sežano in Ljubljano. Mr. Kollander se povrne v Cleveland v nedeljo popoldan in bo v ponedeljek spet v uradu. Vsem želimo lepo in prijetno potovanje, mnogo zabave v domovini in zdrav povratek. . ZA HMELJNO ZVIŠANJE DELAVSKIH MEZD! KOMU SO SE ZVIŠEVALI OSEBNI DOHODKI! RUDARJI LEWISA NAJ PRIDEJO V AFL-CIO? WASHINGTON, 13. junija—Po podatkih federalnega tajništva za delo, kakor tudi po sklepih vodstva delavskih unij, naj bo parola pogajanja za nove delovne pogodbe v raznih industrijah ta, da v dobi prosperitete dobi,nameščenec delavec v prvi vrsti bistveno zvišanje mezd, razne druge doklade so postranskega pomena, linijsko vzeto je važno, da so nekateri voditelji unij, kakor na primer Du-binsky, ki vodi unijo oblačilne stroke, prepričani, da je prišel čas, ko naj se priključijo k skupni centrali AFL-CIO, tudi rudarji Johna Lewisa. Federalno tajništvo za delo je*-izdalo pregled o zvišanju delavskih mezd za leto 1956. Posebni pomen bo imela nova delovna pogodba v industriji jekla, pa naj pride do nje sporazumno mirnim potom ali pa s stavko. Tajništvo za delo povdarja, da je leto 1956 precej razburkano. Do sedaj je bilo v letu 1956 toliko stavk, kot jih od leta 1952 ni bilo in da je število izgubljenih delovnih dni in ur postalo skoraj rekordno. Na drugi strani, v kolikor je prišlo do novih delovnih pogodb, je značilno dejstvo, da so delavci na plačah precej pridobili. Vzamemo povprečnost Amerike, pa nam pregled kaže naslednjo sliko: Delavci, ki delajo v gradbeni stroki, so dobili povprečno 15 ce ntov več na uro; delavci, k idelajo v petrolejski industriji, so že dobili enako 15 centov več na uro; delavstvo v oblačilni stroki je že dobilo povprečno 15.5 centa več na uro; huda je bila borba za zvišanje delavskih mezd v industriji letalstva. Kolikor so bile že sklenjene nove delovne pogodbe, znaša zvišanje mezde 11 centov več na uro. Povprečni zidar v gradbeni industriji ima danes $3.60 na uro. V industriji premoga imajo posebno pogodbo, da se lahko začne novo mezdno gibanje, da dobijo rudarji 80 centov več na dan. Vprašanje je, ali bo John Lewis premogokopnim družbam javil, da je prišel čas, ko naj se pogajajo za novo delovno pogodbo, ta čas pa po pogodbi preteče dne 31. avgusta. Višje mezde so dobili delavci v cementni industriji, in sicer 18 centov več na uro. Enako v industriji živil, povprečna povišica mezde je 10 centov več na uro. Kot kaže pregled federalnega tajništva za delo, gre za povprečno povišanje na uro od 10 do 20 centov. So delavske pogodbe, ki so bile sklenjene že v preteklem letu. pa so dobili delavci že povišico, v letu 1956 naj dobijo drugo povišico. Federalno tajništvo označuje leto 1956 za leto, ko se bodo ameriški delavci potegovali za izdatno zvišanje svojih mezd. * In vprašanje brezposelnosti? Trgovinsko tajništvo federalne vlade je izdalo za konec maja 1956 pregled zaposlenja v Ameriki. Iz tega pregleda bi izhajalo, da gre za rekordno število zaposlitev tistih ljudi, ki izven oborožene sile živijo od osebnih dohodkov, delavcev in nameščencev in bi bilo to število 65 milijonov. Lansko leto meseca avgusta smo imeli rekord zaposlitve, to je bilo 65,500,000 zaposlenih, število nezaposlenih se ceni na okroglo 2,500,000. V Clevelandu samem se čuti večje število nezaposlenih v tistih industrijah, ki delajo za industrijo avtomobilov. V zadnjem tednu se je prijavilo za podporo za slučaj brezposelnosti, 900 novih prosilcev, število tistih, ki so bili že na listi za to podporo, pa je padlo za 400 in jih je ostalo na listi 9,143. ,Ta številka je merodajna in važno ogledalo brezposelnosti v clevelandskem območju. Če je bilo gospodarstvo v nazadovanju, se je število na listi brezposelnih navadno gibalo med 20,000—30,000. * Ker smo v volilnem letu 1956, skuša republikanska stranka dokazati, da velike korporacije niso imele toliko profita, kakor so imeli povprečno delavci, ko je šlo za ameriško prosperiteto. Delavske kapitalistične družbe so imele pod Trumanom več dobička, kakor ga imajo pod Eisen-howerjem. Republikanci pa priznavajo, da niso bili dohodki ameriških farmarjev in trgovskega sveta na splošno še nikdar tako nizki, kot ravno pod vlado republikancev. Kaj naj bi iz tega sledilo? Poročilo republikancev prinašamo kot kronisti. Na drugi stra- ni pa je vsakemu znano, da industrije—pridobitne družbe še niso izkazale nikdar v svoji zgodovini tako visokega dobička, kot ravno sedaj. Družba General Motors se je postavila z dobičkom ene milijarde čistega. Velikanske dobičke so izkazale jeklarne. Ni zastonj unijska zahteva, da naj spričo ^ogromnih čistih dobičkov ameriških kapitalističnih družb dobi tudi delavstvo pravičen delež na dobičku, da se mu temeljno zvišajo mezde. * Kaj pa to pomeni ? Velika družba General Electric je imela svoj občni zbor delničarjev, navzočih je bilo štiri tisoč. Družba je dala pregled, da ima 358,000 delničarjev v vseh 48 državah republike. Več kot polovica delničarjev te družbe je žensk. Na občnem zboru je bilo zastopanih 50,000 nameščencev te družbe, ki so bili že delničarji, javljeno pa je bilo istočasno, da se 65,000 nameščencev iste družbe poteguje za to, da postanejo delničarji. V svet je bila vržena parola, da se v Ameriki kapital—^emokra-tizira. ANDREW ZDEŠAR V Doctor's bolnišnici je umrl danes zjutraj Andrew Zldešar, stanujoč na 20601 Arbor Ave. Pogreb se vrši iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd. Podrobnosti bomo poročali jutri. * AUGUST BOLKO Danes zjutraj je preminil v Cleveland Clinic bolnišnici August Bolko, stanujoč na 19703 Arrowhead Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. TUDI "HOT DOG" IMA SVOJ PRAZNIK Narod se privadi jedi in pijači. Anglosaksonska rasa ima posebno pravilo, da če nekaj ješ, ne ješ samo radi tega, da zadostiš potrebam in se ohraniš pri življenju, marveč, da med jedjo resnično tudi jed uživaš. Ameri-kanci imajo svoj "hot dog," po slovensko bi rekli hrenovke. Povprečno povžijejo hrenovk na leto za $500,000,000. Meseca junija, to je zopet tudi trgovska reklama, naj se spomni tako industrija mesa, kakor tudi ameriški potrošnik, da je posebna njegova jed "hot dog." Ali so Amerikanci pri tem originalni? Iz domačega kraja se bomo spomnili popačenega imena frankfurterca. To je za stari kraj pomenilo isto kot hrenovka. V Evropi je znano, da so te hrenovke začeli delati že v 16. stoletju v mestu Frankfurt v Nemčiji. Odtod so se hrenovke, da rabimo slovenski izraz, razširile po vsem svetu. V Ameriki se je ta hrenovka uveljavila od leta 1904 dalje. Ko je bila skuhana, je bila prevroča pa kako jo prijeti, ali z roko, ali z vilicami in končno ali ne bi bilo najbolj pametno, če bi se dala 'med kruh "bun." To so sprevideli kot pravilno in od takrat naprej je uživanje hrenovke narodna stvar. ZADET NA SRČNI KAPI Charles Jensen, star 56 let je služil v družbi Addressograph-Multigraph polnih 25 let. Živel je na 60 E. 218 Street Euclid. Ko se je povrnil iz službe, nazadnje je bil nadzornik, se je zgrudil mrtev. Zadela ga je kap. Dodatno poročilo Dodatno k poročilu o smrti Franka Ažman se sporoča, da je bil član tudi društva sv. Cirila in Metoda št. 18 S.D.Z. Redna seja V petek zvečer se vrši ob navadnem času redna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu na Rccher Ave. Seja bo važna in prosi se vse članstvo, da se gotovo udeleži. Graduiral Iz Collinwood High šole je graduiral Joseph J. Vauter, sin Mr. in Mrs. Joseph in Adela Vauter iz 731 E. 157 St.,4er prvi vnuk Mr. in Mrs. Anton Bokal iz E. 157 St. Čestitamo! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by , The American Jugoslav Printing & Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto)___________________ For Six Montlos — (Za šest mesecev)_____ For Three Months — (Za tri mesece)__!________ ..$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Kvropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) _ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) __ -$12.00 - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April SSth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1870, 104 SMO RES V NOVI DOBI Pustimo na strani kar je v vojnah zoper prostornin-sko vzeto veliko Rusijo, pokazalo življenje. Da je namreč neizmerni prostor ubil tako Napoleona, kakor je ubil Hitlerja, ko sta se bojevala na ruskih tleh. Vzemimo današnje življenje kot je. Vsako politično gibanje, vsaka politična stranka hoče končno zboljšati materialno in duhovno stanje človeka. Komunizem sam na sebi gotovo ni prazen. Človeku naj se bolje- godi v skupnosti, kjer ne bo skoriščanja enega po drugem. Praktično naj se nekaj doseže in mofamo odgovoriti na vprašanje ali je Sovjetska zveza po tem programu kaj dosegla ali ne. Imejmo pred očmi stalno, da je sovjetsko-komunistični režim čisto nekaj drugega kot na primer ameriški, da pa tako ruski, kakor ameriški gresta končno za tem, da naj bo dobro človeku. O Sovjetski zvezi se danes piše in govori, da doživlja velikanske notranje spremembe. Nedavno tega je bila ta ogromna država oplankana, kakor s kitajskim zidom: Tujec navadni potnik ni mogel v Sovjetsko zvezo, sovjetski navadni državljan ni mogel iz Sovjetske zveze v tujino. Kaj se dogaja danes? Dejstvo je, da se Sovjetska zveza odpira tujcem na ogled. Dejstvo je, da je Sovjetska zveza začela naravnost z velikansko turistovsko propagando, ki naj privabi tujce v to republiko. Ko se izdajajo potna dovoljenja za vstop v Sovjetsko zvezo, ni posebnih težav. Na ameriški strani je nastala naravnost neka mani j a za potovanje v Sovjetsko zvezo. Znani so nam slučaji, ko so ameriški pilotje prišli v Sovjetsko zvezo kot navadni potniki, pa ko so povedali kaj da so, strokovno vzeto, so jim dali rusko letalo, da so ga pilotirali. Izmenjava turistov se nam zdi važna. Kaj je namen potnika, ki gre v tuji svet? Da ga ogleduje, se zanima za to tuje življenje, gleda kako živijo ljudje, kak je njihov standard, kakšna so mesta, vasi, kakšen je promet, ali je življenje drago, ali poceni in končno kakšni so ti tuji ljudje. Z drugimi besedami—če je Sovjetska zveza odprla tujcem svoja vrata na stežaj, je ne skrbi, da bi izdala kako tajnost svojega življenja, katero bi tujec moral opaziti, pa bi ta tujec s tem znanjem in poznanjem državi škodoval. Pridite, poglejte kaj smo dosegli, pa potem sodite sami! To, kar je dosegel novi režim, ki je bil pometel do temelja z bivšo carsko Rusijo, naj bo vsakemu na ogled. Tujcu je potem na razpolago ali način novega življenja sam zase sprejme ali ga odkloni. Toda na vsak način je zadnji povdarek današnje Sovjetske zveze v tem, kakor ga je izrazil glavni tajnik ruske komunistične stranke Nikita Hruščev: Pa tekmujmo! Življenje bo pokazalo kdo je v tekmovanju, glavno gre za dve stvari, za kulturo in gospodarstvo, močnejši. Tudi nam Slovencem v Ameriki je znano ime Wii-liama Douglasa, sodnika vrhovnega federalnega sodišča v Washingtonu. Douglas je moderen, sodoben sodnik in je bil on tisti, ki je izdelal zadnjo zelo značilno sodbo, po kateri je vrhovno ameriško sodišče iz;reklo, da bi bil le slepec tisti, ki bi mogel trditi, da so ameriške delavske unije bile tiste, ki so dale ameriškemu delavcu največjo garancijo pravice do dela. Brez unij bi bil delavec, kakor žoga v rokah preddelavca, "bossa," ravnatelja, delodajalca. Douglas je bil v Sovjetski zvezi, je izdal o svojem potovanju posebno Jcnjigo in so značilne njegove ugotovitve; Da v celoti vzeto sovjetski državljan priznava uspehe 40 letnega režima. Da je v Sovjetski zvezi napredek v industriji in v poljedeljstvu. Da je škoda, če tam ni svobodnih političnih debat, ki bi dale tako lepo popisano politično literaturo, kot jo ima zapadni svet. Da pa je prostor-ninsko vzeto, že blaznost sama misel, da bi se dala Sovjetska zveza vojaško zavojevati. Vojna kot vojna ne bo nikdar odstranila in izbrisala nasprotstev med dvema republikama Sovjetsko zvezo in Ameriko. Sovjetska zveza, kakor tudi Združene države, ena kot druga sta premočni, preveliki, preveč daleč, da bi se mogle zavojevati in okupirati po vojni, po vojaštvu. Kar je nasprotstev, naj se odpravijo političnim potom. Položaj, ki ga gotovo poznajo tudi Rusi, pa trdimo, da res ne marajo vojne? L. C. Piknik društva Mir CLEVELAND, Ohio — članstvu našega društva je po večini znano, ostalemu cenjenemu občinstvu pa bodi s tem sporočeno, da se v nedeljo, 17. junija vrši piknik društva Mir št. 142 S.N.P.J. v prijaznem senčnem gaju znanih pikniških prostorov S.N.P.J. na Chardon in Heath Rd. Pikniki so za nas starejše člane še edina prilika, da se ser znanjamo medsebojno. To pa je največkrat tud/, edini vir stranskih dohodkov, kateri so potrebni v kritje čimdalje večjih obveznosti društva, ki nastajajo z umrljivostjo članstva. Radi tega se prosi, da naj ne izostane od tega piknika noben izmed članov. Le s skupnim naporom nam bo mogoče še v naprej vršiti humanitarno delo v tisti meri kot se je to vršilo do sedaj. V zabavo posetnikov bomo imeli dobro poznano Grabnarje-vo godbo in v posebno razvese-litev, vsaj nekaterih, pa razne dobitke, katere so darovali naši trgovci. Naj služijo te vrstice v prijazno vabilo vsem bližnjim kot oddaljenim prijateljem društva. Frank Sustarsich, tajnik. Začetki delovne terapije na Golniku Te dni je delovna terapija postala sestavni del celotnega zdravljenja pljučne tuberkuloze v Jugoslaviji. Ta naloga delovne terapije je bolnika usposobiti за kak poklic še v času bolezni, če тје pričakovati, da bo po povratku iz bolnišnice sposoben za delo. Gre za prekvalifikacijo tuberkuloznih invalidov. V bolnišnici za tuberkulozo na Golniku se v prejšnjih letih niso bavili s problemom delovne terapije. Večina bolnikov ie tja prihajala na operacije in so bili tam le težki bolniki, povečini na,vezani na posteljo. Toda kaj pome-nja ležati mesece in mesece, ali celo leta v postelji, ve le tisti, ki je to poizkusil. Zato ni nič čudnega, da so bolniki na Golniku samoiniciativno prispevali k razvoju delovne terapije. Posamezni, predvsem tisti, ki so orišli iz drugih ustanov, kjer je že uvedena delovna terapija, so začeli kar v posteljah izdelovati razne vezenine, prte, zavese in slično. To delo se je širilo iz oddelka do oddelka, in danes že skoraj ni bolnika, ki ne bi imel poleg sebe lesenega okvirja 2a ročno delo, a na nočni omarici potreben material. Mnogi pacienti, ki so se preje dolgočasili po sobah ali hodnikih, izdelujejo sedaj "najraz-novrstnejše predmete, razne galanterijske izdelke iz kosti ali kovine. Začeli so brusiti nože, kirurške inštrumente, igle za injekcije in drugo. Drugi so zopet začeli izdelovati razne predmete iz lesa, kot žlice, vilice, igle za pletenje itd. Najpodjetnejši pa so si nabavili igle za krpanje ženskih nogavic in seveda takoj našli dovolj interesentov in odjemalcev za svoje delo. Enemu ie celo uspelo nabaviti stroi za krpanie nogavic in je zaslužil toliko, da bo v par mesecih imel stroj plačan. Nek drugi bolnik, ki je že 7 let na Golniku, je s krpanjem nogavic zaslužil sedaj svoj prvi denar. Prvi poizkusi delovne terapije v taki bolnišnici kot je Golnik PO vsekakor zelo razveseljivi. Pričakovati je, da bo ta iniciativa pacijentov privedla s časom do sistematične delovne terapije tuberkuloznih invalidov. Ali so Italijani nnuzfikalični? Marsikomu se zdi to vprašanje odveč, ker je Italija vendar daleč po svetu znana kot dežela velike vneme za petje in glasbo. Italija je znana kot dežela opere in romance, ljubezen Italijanov do petja in glasbe pa dokazuje poleg znane pesmi "O sole mio" tudi premnoge popevke, ki jih dan za dnem in noč za nočjo ob zvoku mandolin slišimo po italijanskih mestih in vaseh. Zadeva italijanske muzikalič-nosti pa ni tako enostavna in je to nedavno dokazala tudi anketa centrale neke; velike študentov-ske organizacije, ki se je hotela prepričati, kako se njeni člani na visokih šolah zanimajo za petje in glasbo: Ankete se je udeležilo nad 30,000 visokošolcev in viso-košolk. Odgovori na vprašanje, za katero vrsto glasbe se najbolj zanimajo, so bili zelo različni. Skoraj 60 odstotkov udeležencev ankete je izjavilo, da se najbolj zanimajo za plesno glasbo. Samo okoli 25 odstotkov udeležencev ankete se je izjavilo za opero, ljubiteljev simfonične muzike ni bilo niti 10 odstotkov, ljubiteljev komorne,muzike pa samo 2 odstotka, Če pomislimo, da je bila ta anketa izvedena med visokošolci, torej med kulturno elito italijanske mladine, potem vidimo, da je vprašanje o muzikaličnosti Italijanov zelo uihestno. Izid ankete je persenetljiv, kajti Bach, Mozart, Hayden in drugi svetovni skladatelji in glasbeniki so imeli v Italiji svoje vzornike, danes pa se italijanska visokošolska mladina zanima predvsem za plesno muziko. Anketa velike študen-tovske organizacije je dokazala, da je današnja italijanska generacija manj zavzeta za pevsko in glasbeno unaetnost, kot so bile generacije očetov in starih očetov. Italija producira še vedno mnogo pevskih talentov in splošno je znano, da so izšli mnogi dobri pevci iz vrst kmetov, ribičev in rokodelcev. Ti nadarjeni pevci znajo odlično zapeti nekaj arij znanih italijanskih oper, zelo redki pa so rped njimi taki, ki znajo svoj program izpopolniti z odlomki iz oper tujih mojstrov. KAKO DELUJE KAČJI STRUP Ljudje na splošno poznajo od cač strupenjač samo modrasa in gada. Njihov pik . je dovolj strupen, da je lahko življenjsko levaren tudi za ljudi, posebno če li pri roki zdravniške pomoči. 3o pa na svetu še mnogo bolj itrupene kače, katerih pik pomeni neizogibno smrt za vsako živo bitje. Ne glede na, to, da so nekatere kače bolj in druge manj strupene, se njihov strup bistveno razlikuje tudi po svojem delovanju. Pik nekaterih kač povzroči razkrajanje rdečih krvnih telesc. V tem primeru nastopi smrt šele po več urah. Strup drugih kač pa deluje ha živčni sistem. Živci omrtvijo in ker ne morejo več opravljati svoje funkcije, nastopi paraliza, človek preneha tudi dihati in se zaduši. Te vrste strup deluje mnogo hitreje. Strupene kače pa tudi ne napadajo vse na isti način. Modras, gad in še mnoge druge strupenjače usekajo svojo žrtev z zobmi; v katerih je strup, ki se zlije v rano. So pa tudi kače, na primer kobra "črnovratka," ki lahko brizgne svoj smrtonosni strup več kot 5 metrov daleč. Pri tem meri svoji žrtvi v oči in navadno zadene s presenetljivo točnostjo. Posledica je začasna, lahko pa tudi trajna oslepitev. Če pa strup pade tudi na najmanjšo rano, je smrt v večini primerov neizogibna. V primerjavi s temi kačami sta naš modras in gad. res se kar nedolžni živalci. Črnci so neizprosni v Ameriki dežuje sodb, ki jih izdajajo federalna in krajevna sodišča. Te sodbe si nasprotujejo, ko gre za vprašanje pravic ameriških črncev, črnci, vsaj tako vse kaže, so začeli nastopati zares. Posledice njihovih nastopov so precej občutljive. V mestu Montgomery v Alabami črnci bojkotirajo mestne avtobuse že od 5. lanskega decembra. Trpi blagajna. Mestni avtobusi so imeli na dan 30 do 40,000 potnikov, danes jih imajo le še 300— 400, ker se črnci po teh avtobusih več ne vozijo. Bojkot mestnih avtobusov se je razširil na Florido. V mestu Tallahasse se je občinska uprava postavila enostavno na stališče, da je tiste proge, katere so črnci bojkotirali enostavno ukinila. V mestu Miami je bil zadnji slučaj ta, da črnec ni hotel iti na odkazano mesto. Belci so postopali radikalno in so črnca enostavno zaprli. Glave se spreminjajo šef ruske pravoslavne cerkve je metropolit Nikolaj. Z večjo skupino pravoslavnih Rusov je sedaj na študijskem potovanju po Ameriki. Nikolaj je za časa vojne na Koreji leta 1952 pisal: "Zastrupljena mrčesa so vrgli Amerikanci med civilno prebivalstvo, ne samo na Koreji, marveč tudi na Kitajskem. Katero človeško srce ne bo obstalo ob teh novih groi,odejstvih ameriških imperialistov?" Nikolaja so vprašali kaj sedaj misli o svojih obtožbah, pa je diplomatsko odgovoril: "Ni vredno počenega groša, da bi se spominjali na dogodke, ki so se izvršili pred štirimi ali petimi leti." Nikolaj je dobil še drugo vprašanje ali je bil Stalin res tako slab človek, kakor ga slikata Hruščev in Nikolaj Bulganin, odgovoril, pa je, da je splošno mišljenje v Sovjetski zvezi to, da je res tako. SMRT GA JE REŠILA . . . Douglas Gott iz Painesville je znan. Z nožem je bil napadel gostilničarja Rudija Longo, ker je zasačil svojo ženo, ki je' bila pri Longu v službi kot natakarica, v intimnih odnošajih. Gott je bil na razpravi od poiote spoznan krivim uboja in bo sodba proglašena 20. junija, čaka ga zaporna kazen od 1—20 let. Žena mu je dne 20. aprila porodila sinčka, ki je bil rojen dva in pol meseca prezgodaj. To dete So dali v bolnico Lake County Memorial, kjer je od slabosti umrlo. Vprašanje kdo je oče temu otroku, je tako odpadlo. 1,200,000 ZDRAVNIKOV NA SVETU I Ng Na svetu je danes milijon dve sto tisoč zdravnikov, vsako leto pa pride iz 595 medicinskih šol, ki so raztresene po 85 državah, petdeset do šestdeset tisoč novih diplomirancev. To so podatki, ki jih je v svoji študiji o zdravstver nf organizaciji zbral dr. James L. Troupin. Ta študija kaže, kako neenako so zdravniki porazdeljeni med dve milijardi pet sto milijonov prebivalcev, ki naseljujejo naš planet. Samo 14 dežel je tako srečnih, da pride en zdravnik na manj kot tisoč prebivalcev, medtem ko je v 22 deželah položaj precej drugačen, saj pride na dvajset tisoč prebivalcev ali celo več komaj en zdravnik. Med tema dvema skrajnostima je v preostalih deželah od 124, ki jih danes šteje svet, stanje zelo različno. Od celotnega števila razpoložljivih zdravnikov je treba odšteti precej zdravnikov, ki se ne ukvarjajo z bolniki, ampak se posvetijo medicinskemu raziskovanju, poučevanju na medicinskih šolah, administraciji itd. Treba je pripomniti, da je v splošnem na deželi odstotek zdravnikov na število prebivalcev mnogo manjši kot v mestih. Poročilo Svetovne zdra,vstvene organizacije nam prikazuje tudi stanje medincinskih šol na svetu: medtem ko ima devet držav eno medicinsko šolo na manj kot milijon prebivalcev, je trinajst držav, ki imajo na devet do sedemnajst milijonov ljudi eno samo tako šolo. Za mnoge dežele je ustanovitev novih medicinskih šol nujno potrebno. Današnje stanje na posameznih ozemljih je približno takole: V Afriki pride na 9,111 prebil' cev en zdravnik, medicinski! pa je vsega skupaj komaj najst. V vsej Afriki je 23i^ zdravnikov, vsako leto diplomira 855. . V severni in srednji je odstotek zdravnikov na lo prebivalcev najboljši, saj 1"^ de na 946 prebivalcev en nik. Medicinskih šol je tu 122.' katerih pride vsako leto 8,i'' novih zdravnikov. Danes šKl' to ozemlje 247,220 zdravnik^* Južna Amerika je mnogo slabšem od svoje severne s"''' . јек čept Wat «1 hkr Bav 6ev Ijei jih teg tet de: na 2,505 prebivalcev P' komaj en zdravnik. Vseh zdr** nikov je v južni Ameriki le 202, medicinskih šol pa 51, dajo na leto 3,733 diplomi^®" cev. Azija je za Afriko na najsi® sem, saj pride komaj eji nik na 6,804 ljudi. Skupno lo zdravnikov na tem razsežn^ ozemlju je 201,502, šol pa je 1 Vsako leto pride iz teh šol novih zdravnikov. V vzhodnem Sredozemlju de na 4,898 oseb en zdravoi ' Vseh zdravnikov je na tem F dročju 16,970, medicinskih šoli iz katerih pride na leto 859 ^ plomirancev, pa je 13. Oceanija šteje 12,083 zdra#^ kov, tako, da pride en zdravB' na 1,151 prebivalcev. Vsako 1®'° pride iz šestih medicinskih ® 753 novih zdravnikov. , Evropa je za severno in sr® njo Ameriko na najboljšem-zdravnik pride na 956 prebiva cev. Vseh zdravnikov je v Evi'*' pi 643,144. Medincinskih šol P® je v Evropi največ, saj jib ^ 237. Temu primerno je tudi vilo diplomirancev, katerih f vsako leto 27,177. ^ S TE MOKE NE BO KRUHA! Britanski kraljevski par se nahaja na obisku na Švedskem. Tja je prišla tudi princezinja Margaret, katero je na letališču sprejel švedski princ 44 letni B?rti1. Bertil je samec. Švef'slci^''"^'^ takoj zanikal te ^"""z vsake- podlage. J z: išče drugod svojega ženina. Uradne ure knjižnic Vodstvo javnih knjižnic v Clevelandu sporoča, da bodo vsled omejenega števila osebja knjižnice tekom poletnih mesecev odprte po sledečem redu; Pri-čenši 18. junija in skozi do 3. septembra, bodo vse podružince javne knjižnice (tudi. Norwood podružnica) odprte ob ponedeljkih in četrtkih od 12.30 popoldne do 9. zvečer, ob torkih, sredah in petkih od 9. zj. do 5.30 pop., in ob sobotah bodo zaprte. Glavna knjižnica v rftestu pa bo odprta vsaki dan, od ponedeljka do petka od 9. zj. do 9.30 zv., ob sobotah od 9. zj. do 6, zvečer. 800 NOVIH MEST V SOVJETSKI ZVEZI V zadnjih 40 letih je nastalo v Sovjetski zvezi približno 800 novih mest in nad 9100 delavskih središč. Gradnjo novih mest in delavskih središč so najbolj pospešili v krajih, ki so bili gospodarsko in kulturno bolj zaostali. Med te kraje spadajo predvsem Sibirija, Daljni vzhod. Srednja Azija, Kazakstan, severnejše pokrajine itd. Kot rezultat teh gradenj je mestno prebivalstvo v Sovjetski zvezi številčno naraslo od 26 milijonov na 60 milijonov. Mesta se razvijajo kot središča z vsemi najmodernejšimi mestnimi uslugami.' Kljub tako obsežnim gradnjam pa potrebe sovjetskega prebivalstva še niso krite. Temu je predvsem vzrok velikansko razdejanje po drugi svetovni vojni, zlasti v pokrajinah, kjer je nemška vojska dvakrat pustošila, takrat, ko je prodirala v notranjost velike di-žave, in potem, ko se je umikala in požigala in rušila vse, kar ji je prišlo pod roke. Takrat je bilo uničenih 70 milijonov kvadratnih metrov stanovanjske površine v mestih ali približno 2 milijona stanovanj. Požganih je bilo tudi 70,-^00 vasi, 25 milijonov oseb je listalo brez strehe. Prav iz teh aziogciv se јг po vojni delalo na •' ponišcnih stanovanj. ' zau ijih letih so v teku ob-—a-u.v.nje stanovanj. V Mos-'л1. apo tlači globus in kaže Smovii TVT--_ , ^obe Y globus in kaže Sa. ^^^ri Napoleonovega bo- "ЧђЈ1о poldrugo stoletje je zadnje Napoleonove — e si ogledaš z vrVin o-ri- ^ ----x^apuiCUIlUV* ogledaš z vrha gri čka nekdanje bojišče, leži pod teboj kot na dlani. Spodaj, ob vznožju gomile stoji stavba. "Panorama bitke"; to je muzej, kjer so v slikah nazorno prikazane vse podrobnosti bitke pri Waterlooju. (Ta kraj je dobil to ime po nekem naselju v zaledju angleških čet.) Leta 1815 je ležala med valovitimi grički glo-bel. Prostrana, razsejana polja si lahko videl z bližnjih gričkov. Ponekod so bile tudi goljave in nad naselji so se vzpenjali v nebo vitki rdeči stolpi. To je bila slika stare mirne Flandrije, ki se še do danes ni dosti izpreme-nila. Na ta kraj je Napoleon, ki mu je njegov vojni minister v treh mesecih zbral 130,000 vojakov, zadnjo kapljo francoske krvi, dne 14. junija 1815 bliskovito postavil svojo armado, čeprav ga je sovražnik pričakoval šele v začetku julija. Prvi dve zavezniški vojski, angleško - nizozemska, pod vodstvom Welingtona, in pruska, ki jo je vodil Blucher, bi se morali združiti in čez belgijsko mejo vdreti v Francijo. To naj bi bila bojna črta. Za njo je stala rezerva: Avstrijci, Švedi, Rusi, prav tisti milijonski plaz kot leto dni poprej. Napoleon je imel v načrtu, da potolče obe sovražni vojski drugo za drugo, še preden bi se združili. Zaradi tega je moral prodreti mednje in doseči bruseljsko cesto, kjer naj bi se srečali. Odločil se je za bliskovit napad. Toda o tem je obvestil Welingtona angleški vohun iz Pariza—sam Napoleonov vojni minister. Še pred jutrom 13. junija— tako je zapisal zgodovinar—so prvi oddelki Francozov prekoračili belgijsko mejo, prebredli reko Sambre, z lahkoto odbili prednjo stražo pruskega generala Zittena—38,000 mož—in prodirali naprej proti Severu. Ves ta manever se je odigral kot v dneh, ko je bil Napoleon najmočnejši, pri Austerlitzu in Friedlandu. Pruska vojska, ki je prodirala z vzhoda od Namira in angleška s severa, iz Bruslja (oboje se lepo vidi z grička) bi se morali združiti na cesti Neuville— Namir. Napoleon se je odločil, da bo tukaj razporedil svojo vojsko v precep—desno krilo je obrnil na vzhod proti namirski cesti, levo pa na zanod proti bruseljski cesti, kjer se v Quatre— Brau obe poti križata. Sam je ostal v Flerisu, na vrhu tega trikotnika, odkoder bi naslednjega dne napadel tisto sovražno vojsko, ki bi se mu prva približala; če bi se obe izognili, bi zasedel Bruselj brez topovskega strela. To noč je Welington zbral svojo vojsko pri Quatre—Brau, tako da Napoleonov maršal Ney ni mogel ničesar storiti. Najhujše je bilo to, da je cesar, ki ni dobil Neyevega poročila, mislil, da je vse v redu. Toda kolesu, na katerem se je Napoleon vozil, je že počila os. Dne 16. junija ob treh popoldne se je pričela bitka v dveh vaseh. Saint—Amanu in Zeny-ju. Gardo, ki se je razporedila po divizijah, je vodil v boj sam Napoleon. Takrat se je sprostilo neurje. Topovi so odgovorili gromu in puške blisku, ko da bi na zemlji in na nebu divjala ista bitka. Dvajset let pred tem je Napoleon v prav takem neurju vodil bitko za Toulon. Toda pred 20. leti mu nevihta ni povzročala toliko skrbi kot zdaj, ko je bila Francija podobna izčrpanemu konju. Okrog osmih zvečer so Francozi predrli jedro pruske vojske. Veter je gnal oblake proti vzhodu. Na zahodu se je jasni-lo. Blucher je z nekega grička opazoval, kako vsa njegova vojska beži. Toda ni se čutil premaganega. V boj je poslal še zadnje rezerve, s katerimi se je sam spustil v ogenj, čeprav je bil že sedemdesetletni starec. Na bojišču je obležalo 14,000 Prusov in 12,000 Francozov. Zjutraj, 17. junija, je Napoleon zvedel, da se Prusi umikajo proti Liegu in Namiru ter je Welington še vedno v Quatre— Brau. "Šel bom proti Angležem, vi pa podite Pruse," je rekel cesar maršalu Gruchyju, ki se je s 33,000 vojaki napotil za Blucher-jem. Napoleon se je pomikal po namirski cesti. Welington se je umaknil iz Quatre—Braua, kjer je pustil samo lorda Exbridgeja Vzrok temu je jasen kot kozarec iskrečega Stroh's pivo... SEDAJ PO LOKALNIH CENAH• m Ш? •>*< * Ш / 6» - l^ -pt Si*