V Sovodnjah do večje varnosti s pločnikom in otokom ma Ja tržaške sejmišču odprl vrat prvi SpiriTs&Co •frvV i'11 i Klop ni mogel spregledati dvajsetletnice padca Berlinskega zidu, na dogodek pa je pogledal iz »mlade« perspektive Primorski Venetu nalili čistega vina Dušan Udovič Zgodba s poimenovanjem furlanskega tokaja, v kateri je Italija pred evropskim sodiščem v bistvu zaradi podcenjevanja problema izgubila pravdo z Madžarsko, bi morala biti dovolj poučna. To so morda, vsaj upati je tako, bolje kot pri nas razumeli v sosednjem Venetu, kjer jim je veliko do tega, da zaščitijo svojo visoko donosno proizvodnjo penin »Prosecco DOC«, da jim nepoklicani iz evropskih držav ali drugih kontinentov ne bodo hodili v zelje. To je bilo občutiti ob včerajšnjem, vsekakor uspešnem obisku tržaških kmetov in vinogradnikov v parlamentu dežele Veneto, kjer so predstavniki sosednje deželne uprave brž razumeli, kaj tare naše vinarje. Šlo je tudi za to, da se okrog žgočega vprašanja predstavnikom javne uprave nalije čistega vina (kaj bi sicer lahko vinogradniki drugega), spričo dejstva, da je lokalni tisk objavil marsikaj zavajujočega glede tožbe, ki so jo tržaški vinogradniki vložili na Upravno sodišče. Ne zaradi tega, da bi komu škodili, kar nikomur niti ne pride na misel, temveč zato, da dobijo v zameno za visoko donosno uporabo našega izvirnega krajevnega imena Prosek-Prosecco primerne pogoje za kmetijski razvoj. Ob tem je v igri tudi prizadevanje za ovrednotenje dela naše identitete, ki ga predstavlja domovina prosekarja, tudi tega ne gre pozabiti. Legitimnosti te upravičene zahteve sicer nihče ne oporeka, trdnih jamstev pa doslej ni dal nihče. Morda pa bo uspeli obisk v Venetu le prispeval k temu, da deželna uprava FJK zahteve tržaških kmetov vzame resno v poštev. Tožba na upravno sodišče se lahko v primeru pozitivnega odgovora v hipu umakne. EVROPARLAMENT Odprava vizumov za Balkan BRUSELJ - Evropski parlament je včeraj v Bruslju podprl poročilo o odpravi vizumov za države Zahodnega Balkana, ki ga je pripravila evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon. Parlament je podprl predlog skorajšnje odprave vizumov za Makedonijo, Srbijo in Črno goro, pa tudi čimprejšnjo odpravo vizumov za BiH in Albanijo. Poročevalka pričakuje, da bodo Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v EU brez vizumov potovali že od 19. decembra in upa, da bi enako veljalo za državljane BiH in Albanije že poleti prihodnje leto. Na 13. strani dnevnik PETEK, 13. NOVEMBRA 2009 Št. 269 (19.668) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Vladna večina ga je včeraj predložila v senatu Sporni zakonski predlog za skrajšanje procesov Predstavniki sodstva in opozicije ogorčeni: To je načrt za rešitev Berlusconija kmetijstvo - Tržaški vinogradniki na obisku v Benetkah Prosek: Galan in Tondo ne smeta več stati križem rok BENETKE - Predsednika Veneta in Furlanije-Julijske krajine Giancarlo Galan in Renzo Tondo bi morala po politični poti rešiti zaplet, ki je nastal v zvezi s priznanjem vina »prosecco«. Ta ugotovitev je prišla do izraza na včerajšnjem srečanju na sedežu deželnega sveta Veneta, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik deželne vlade in odbornik za kmetijstvo. Zastopniki Kmečke zveze in tržaških vinogradnikov so politike iz Vene- ta seznanili z vlogo Proseka pri priznanju tega vina. Dejali so, da ne gre za lo-kalistične zahteve, temveč za prizadevanja za upravičeno priznanje Proseka, prosekarja in tržaškega vinogradništva. Na 3. strani RIM - Vladna večina je včeraj predložila v senatu napovedani zakonski predlog za skrajšanje sodnih procesov. Besedilo, ki obsega 3 člene, predvideva, da smejo procesi trajati skupno največ 6 let, in sicer po dve leti prvostopenjski proces, prizivni proces in proces o legitimnosti postopka pred vrhovnim sodiščem. Procesi, ki ne bodo spoštovali teh rokov, bodo izničeni, razen v nekaterih izjemah. Predstavniki sodstva in opozicijskih strank so na zakonski predlog ogorčeno reagirali, češ da je pisan na Berlusconije-vo kožo in da uničuje pravno državo. Na 6. strani Marco Goldin gost dijakov zavoda Zois Na 8. strani Javna skupščina o uplinjevalniku Na 9. strani Od naložb odvisna prihodnost goriške tovarne Carraro Na 14. strani Polemični odstop odbornika v Tržiču Na 14. strani Zaostritev odnosov in grožnja s stavko v Hitu Na 14. strani KRIZA SSG Za delovanje milijon 600 tisoč evrov TRST - Predstavniki kriznega odbora kolektiva Slovenskega stalnega gledališča so se včeraj srečali s predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pav-šičem (SKGZ) in Dragom Štoko (SSO), ki sta jih seznanila z vsebino sredinega srečanja na tržaški prefekturi o korakih za reševanje teatra. Gledališče naj bi »shajalo« z milijonom 600 tisoč evrov letno, seveda, če bodo vsi soudeleženi dejavniki prispevali svoje k sanacijskemu načrtu. Danes se bosta v Gorici sestali vodstvi krovnih organizacijah, da bi ocenili položaj in vzeli v pretres vprašanje pooblaščenca, ki naj bi prevzel začasno vodstvo gledališča v svoje roke, da bi izvedli sanacijski načrt. Na 7. strani bilanca 2009 930 tisoč evrov evrov iz FJK za našo manjšino TRST - Deželna vlada, ki je včeraj odobrila proračun za prihodnje leto, je tudi porazdelila prispevke za slovensko manjšino iz tega in prejšnjega leta. Vsega skupaj gre za 930 tisoč evrov. Desna sredina v senatu je medtem zavrnila vsakršni dialog o napovedanem krčenju državnih prispevkov za manjšino v letu 2010. Vladni predstavnik Vegas ni hotel sploh sprejeti obvezujočega stališča senatorke Tamare Blažina, ki ni sprejela predloga, da bi stališče spremenila v zelo splošno priporočilo vladi. Na 3. strani 2 Petek, 13. novembra 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Kljub napovedi slovenska vlada o tem včeraj ni razpravljala O ratifikaciji arbitražnega sporazuma šele prihodnji teden Pahor: Celotno zadevo je treba resno preučiti - Morda tudi odgovor na hrvaško enostransko izjavo LJUBLJANA - Slovenska vlada na včerajšnji seji kljub napovedim ni sprejela predloga zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. "Ob zakonu je potrebno dati tudi vprašanje - če se bomo zanj odločili - ustavnemu sodišču in to mora biti pripravljeno kvalitetno. Moramo presoditi, koliko časa utegne ustavno sodišče odločati o tej materiji. Ali bi zaradi tega lahko prišlo do kakšnih časovnih zamikov, ki ne bili v korist strankama pogodbenicama sporazuma. Vse to so vprašanja, ki jih je treba zelo pazljivo in strokovno pregledati in temu bi se rad posvetil tudi sam," je poudaril premier, ki je pojasnil, da za to ni imel časa, saj se je v sredo vrnil z dvodnevnega obiska v Libiji, v ponedeljek pa je bil v Berlinu. Vlada naj bi tako predvidoma v torek oz. najkasneje do srede sprejela zakon o ratifikaciji sporazuma o arbitraži o meji s Hrvaško, takrat pa naj bi tudi odločila, ali bo ob tem sprejela tudi enostransko izjavo v odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudici-ranju. Sprejem te izjave je hrvaška pre-mierka Jadranka Kosorjeva nakazala že prej, je pojasnil Pahor, ki je ponovil, da je to suverena pravica Hrvaške. Je pa nasprotoval temu, da bi bila izjava priložena podpisu sporazuma v Stockholmu in o tem sta se tudi dogovorila, je še pojasnil Pahor. Na novinarski konferenci po seji vlade je Pahor še poudaril, da razmišljanja o presoji ustavnega sodišča o sporazumu in morebitnem razpisu predhodnega posvetovalnega referenduma ne pomenijo dvoma na vladni strani, da podpisani sporazum ni dober za Slovenijo in za Hrvaško. "Mi želimo le dati priložnost vsem institucijam, to je na koncu koncev tudi suverenu, ljudstvu, da se odločijo sami o tem vprašanju," je dejal. Zatrdil pa je, da se je pripravljen pogovarjati glede predlaganega referendumskega vprašanja. Kot je dejal, je za povsem jasno vprašanje volivcem, ali podpirajo sporazum, ki sta ga v Stock-holmu prejšnji teden podpisala s Ko-sorjevo, v prihodnjih dneh pa naj bi se na to temo sestal tudi s predstavniki opozicije. Dodal je še, da vlada ne nasprotuje referendumu, podpira pa predhodnega, pred odločanjem o ratifikaciji v DZ. Če pa bodo z opozicijo ugotovili, da je referendum nepotreben, pa vlada ne bo vztrajali pri tem, da se ga izvede, je še dejal Pahor. Ocenil je sicer, da referendum vendarle prinaša določeno politično tveganje. Toda, kot je dejal, "je za tako dober Za zdaj dogajanja v zvezi z arbitražnim sporazumom še niso porušila »idile« med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor ansa sporazum pripravljen sprejeti vso politično tveganje". Zavrnil je tudi očitke, da se izogiba odgovornosti, ker prelaga odločitev o sporazumu na državljane. "Sprejemam vso subjektivno in objektivno odgovornost glede tega sporazuma, pripravljen pa sem to storiti brez presoje ustavnega sodišča in brez referenduma. Toda ker gre za pomembno vprašanje, da bi ljudje verjeli, da smo skleni- li dober sporazum, bomo šli tudi na ustavno sodišče, bomo šli tudi na referendum," je dejal predsednik vlade. Ker ni pravne podlage, je zavrnil možnost, da bi državni zbor o arbitražnem sporazumu odločal z dvotretjinsko večino. Slovenija namreč ne prenaša suverenih pravic na mednarodne institucije. Drugače pa bo, ko bo DZ odločal o pristopni pogodbi Hrvaške z EU. Takrat pa bo dvotretjinska večina potrebna, je pojasnil Pahor. Ponovno je poudaril, da arbitražni sporazum v ničemer ne zavezuje Slovenije, da ratificira pristopno pogodbo Hrvaške za vstop v EU pred koncem arbitraže. Toda to odgovornost naj sprejme DZ, sam pa odloga te odločitve ne bo predlagal. Z ureditvijo odnosov s Hrvaško ima Slovenija prijateljske odnose z vsemi državami v regiji, je še poudaril Pahor. In zdaj se ponuja priložnost, da prevzame vlogo voditelja v regiji Zahodnega Balkana, je še poudaril premier Pahor. (STA) klub tržaških slovencev Okusi Krasa danes v Ljubljani LJUBLJANA - Danes bo v Ljubljani kulturni in enogastronomski dogodek naslovljen Okusi Krasa!, ki ga Klub tržaških Slovencev v Ljubljani prireja ob 20. uri v atriju ZRC SAZU, na Novem Trgu 2. Gre za prikaz kulinarične dediščine in kulturne identitete Krasa, v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in s pokroviteljstvom Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Program predvideva nastop MPZ Kraški dom iz Repentabra, predstavitev Jadranskega koledarja 2010 ZTT - posvečenega sadju ter degustacijo Okusov Krasa. Predstavile se bodo gostilne: Guštin iz Zgonika, Križman iz Repna, Lampara s Križa, Sardoč iz Preč-nika in Veto z Opčin, skupaj z vitovsko konzorcija vin Kras ter kraškimi siri Moisir. Nekateri obrati Okusov Krasa oz. SDGZ pa bodo v ponedeljek nastopili na natečaju tržaške kuharske federacije FIC, ki jo vodi Emilio Cuk. V gostilni Scabar se bo preizkusilo po šest gostiln v pripravi ribjih jedi, jedi z mesom in kraških jedi. Pri pobudi sodelujejo tudi krajevne gostinske organizacije ACEPE, FIPE in SDGZ. Kluh rrtittlh Klnvrrtnv v IJuM.jbI i ui kitni nfa i SwrnUn JrtrHi cup-y«-« V n rtHirrucT l'irii v lrh n ■■ jk-nn- 'ril | Lil"» V ."i Vi S IC £■: El. 4T. T.-". 11~1 ^fUHjf^ 4 JK. bWit i friyVli. Iii 11 Z VfJH r«'Jr-'irL ■■ ■ ■■ ■ v r 11 p. rn h r. I ■ J141 n k i ■ ■ i .1 n j i; r rj in k vil- >.¡3d mlin tavLrcj ßnwftl Jhiij KD- ICriäki. ¿cm x Kcp-ailiitf». J*j. -J d i ■ ■ L j>. r l-ii n_i v 11 - ■ ^-odnu ihKU'iuMM k .ilrl.ilr.-llh iS |'I ' Ji'Li l A: V |r_iu-l. ffitUJJ ViJJJ. pfirk i i, (TVTVTcit-ri j i ■ rv.. c-fa ni in Milanovič v Bruslju z Barrosom o sestavi arbitražnega sodišča BRUSELJ - Vodja največje hrvaške opozicijske stranke SDP Zoran Mi-lanovic se je včeraj v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom, s katerim je govoril o sestavi arbitražnega sodišča. Barroso, ki pripravlja seznam arbitrov, je poudaril, da bo vztrajal pri tem, da so to najboljši in neodvisni pravni strokovnjaki, je po srečanju povedal Milanovic. Na sestanku je bil poleg Barrosa po Milanovicevih besedah tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn. Iz Evropske komisije so po srečanju sporočili le, da se je predsednik Barroso včeraj na ločenih sestankih srečal "s posebnim odposlancem Hrvaške" Davorjem Bo-žinovicem in z vodjo stranke SDP Milanovicem v sklopu "rednih stikov z vladnimi in opozicijskimi voditelji" držav v širitvenem procesu. O tem, ali je SDP sedaj, po teh pogovorih z Barrosom, pripravljena podpreti sporazum, pa je Milano-vic dejal, da so stranka, ki se od prvega dne brez izjeme bori za Hrvaško v Evropi in ki sanja evropske sanje. "S tega vidika je naša vest popolnoma čista, naša odgovornost je velika in mi naše države ne bomo izdali," je poudaril. (STA) Jutri v Sežani Martinov koncert in predstavitev zgoščenke Bonaca SEŽANA - V novi srednji večnamenski dvorani sežanskega Kosovelovega doma pripravljajo jutri ob 20. uri samostojni koncert in predstavitev glasbenega albuma z naslovom Bonaca avtorja Tomaža Nedoha, ki poučuje saksofon na sežanski in postojnski glasbeni šoli. Z izvirno glasbo se bodo sežanskemu občinstvu predstavili: Marko Čepak (kitara), Manuel Kos (bobni), Matej Barič (klaviature) in Italijan Pietro Spangero (bas kitara). Po koncertu bodo počastili martinovo z degustacijo vin znanega vinarja Kabaja iz Goriških Brd. Album Bonaca, v katerega je avtor Tomaž Nedoh vložil dušo, srce in ogromno časa, je nastajal od leta 2005 dalje, ko je mladi saksofonist posnel 13 skladb. Dvanajst jih je poimenoval po vetrovih Jadrana, naslovna skladba Bonaca pa predstavlja stanje brezvetrja. Zgoščenko dopolnjuje tudi drobna knjižica s fotografijami avtorja s saksofonom in morjem, ki jih je posnel fotograf Jože Požrl iz Divače, ki je tudi oblikoval ovitek. (O.K.) himalaja - Nesreča pri vzponu na Langtang Lirung Zveze s Humarjem še ni Reševanje slovenskega alpinista, ki je z zlomljeno nogo obtičal na višini 6300 m, se bo nadaljevalo danes LJUBLJANA - Slovenski alpinist Tomaž Humar se je pri vzponu na goro Langtang Lirunga v Himalaji ponesrečil in z zlomljeno nogo obtičal na višini 6300 metrov. Po zadnjih podatkih je še vedno ujet v steni Himalaje. V Nepalu se je spustila noč, reševalci pa upajo, da je bilo poslabšanje vremena le prehodno. Z reševalno akcijo bodo nadaljevali tudi danes s pomočjo švicarskih reševalcev, ki so pri reševanju Hu-marja sodelovali že pred štirimi leti na gori Nanga Par-bat. Na pomoč slovenskemu plezalcu so že v sredo odšle štiri šerpe, ki jih je helikopter pripeljal v bazni tabor pod goro. Pri reševanju sodeluje tudi vrhunski alpinist in predsednik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Tone Škarja. "Kar nas najbolj skrbi, je dejstvo, da nam z njim ni uspelo vzpostaviti stika. S tem ne moremo določiti mikrolokacije, kje bi se Tomaž lahko nahajal. Vseeno pa je še dovolj časa, reševalna akcija se bo nadaljevala tudi v petek," je povedal Viki Grošelj, slovenski alpinist, ki zadeve koordinira iz Slovenije. Humar je v steni Langtang Lirunge opravljal solo vzpon, odpravo pa je organiziral sam. Slovenski alpinist je avgusta 2005 med vzponom na goro Nanga Parbat obtičal v steni na višini 6000 metrov, kjer je preživel šest dni, rešil pa ga je helikopter pakistanske vojske. (STA) Tomaž Humar se je pred štirimi leti srečno vrnil iz Pakistana sežana - Poginilo najmanj osem živali Strup za mačke Neznanec nastavlja zastrupljene mesne kroglice - Pred časom tudi v Trstu SEŽANA - Nekdo zastruplja sežanske mačke. Po- ' t " ■ licisti tamkajšnje postaje preiskujejo primer neznanega storilca, ki naj bi od 20. oktobra do 5. novembra v okolici stanovanjskih blokov Ceste za Lenivec in Cankarjeve ulice odvrgel več strupenih mesnih kroglic (v njih je bila neznana zelena snov). Kroglice je pojedlo več živali, ki so nato poginile. Po zbranih podatkih naj bi zaradi tega poginilo sedem mačk, policisti pa sumijo, da jih še več. Zaradi istega razloga naj bi poginila tudi psička, ki jo je domačinka 2. novembra odpeljala na sprehod. Psička je med sprehodom ugriznila mesno kroglico, lastnica ji jo je odvzela, psička pa se je še isti dan začela tresti in nato poginila, po besedah lastnice v hudih mukah. Sežanski policisti zbirajo obvestila in pozivajo občane, naj nudijo koristne informacije na številko 113 ali na anonimno številko 080-1200. Kroglice so lahko nevarne tudi za ljudi. Mediji poročajo, da se je pred časom nekaj povsem podobnega dogajalo v nekaterih mestnih četrtih v Trstu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 13. novembra 2009 3 benetke - Srečanje na sedežu deželnega sveta Prosek in zaščita prosecca: na potezi sta Tondo in Galan Vlado iz Veneta je zastopal podpredsednik in odbornik za kmetijstvo Manzato BENETKE - Zaplet v zvezi z meddeželnim in potem še evropskim priznanjem vina prosecco (prosekar) bi morala vzeti v roke predsednika Veneta in Furlanije-Julijske krajine Gian-franco Galan in Renzo Tondo. Ta splošna želja je prišla do izraza na včerajšnjem sestanku na sedežu deželnega parlamenta Veneta, na katerem je bil tudi podpredsednik Dežele in odbornik za kmetijstvo Franco Manzato. Iz Trsta so v Benetke prišli predsednik Kmečke zveze Franc Fabec, zastopnik vinogradniškega konzorcija Kras-Carso Sandi Škerk, predsednik konzorcija Moisir Dario Zidarič in deželni svetnik iz FJK Igor Kocijančič, ki je sestanek dejansko omogočil. Poleg Manzata so iz Veneta prišli načelniki svetniških skupin in tudi predsednik deželne komisije za kmetijstvo. Zastopniki tržaških kmetov in vinogradnikov so gostiteljem predstavili položaj kraškega vinogradništva in v tej luči željo po soudeležbi pri postopku za priznanje zaščitenega porekla Prosecco Doc. Utemeljili so tudi razloge znane pritožbe na upravno sodišče v Laziu, ki bo v naslednjih tednih začela svojo pot. Kraški vinogradniki ne postavljajo nobenih lokalističnih zahtev, kot so pisali nekateri časopisi v Venetu, temveč zahteve, ki so vse po vrsti upravičene. Manzato je priznal, da je pritožba na deželno upravno sodišče resna stvar, ki zna v primeru sprejetja zaustaviti postopek za meddeželno priznanje pro-secca in istočasno močno prejudicirati evropsko pot priznanja, ki je glavni cilj kmetijskega ministra Luce Zaie. Slednji je doma iz Veneta in pripada Severni ligi, podobno kot Manzato. Tudi načelnikom svetniških skupin v deželnem parlamentu Veneta se zdijo nekatere osnovne zahteve Kmečke zveze in tržaških vinogradnikov povsem utemeljene. Na seji so pozvali predsednika obeh deželnih vlad Galana in Tonda, naj vzameta to stvar v roke in jo skušata rešiti tudi po politični poti. Predsednika sta zaplete v zvezi s proseccom doslej precej podcenjevala, medtem ko gre za problem, s katerim bi se morala tako ali drugače ukvarjati. Stvar bi moralo olajšati dejstvo, da Tondo in Galan pripadata ne samo isti politični koaliciji, temveč tudi isti stranki, to je Ljudstvu svobode. Isti stranki (Severni ligi) pripadata tudi deželna kmetijstva odbornika Manzato in Claudio Violino. Franco Manzato, spodaj Franc Fabec in vinogradnik med delom v kontovelskem bregu kroma slovenska manjšina Prispevki: vlada gre svojo pot i Giuseppe Vegas tf£H RIM - Desna sredina v senatu sploh noče utemeljiti krčenja državnih prispevkov za slovensko manjšino in v bistvu nemo potrjuje vladne sklepe. Potem ko je senat predsi-nočnjim zavrnil predlog Tamare Blažina za vzpostavitev letošnjih podpor Slovencem, je včeraj tudi zavrnil stališče, ki ga je o tem vprašanju in o vprašanju Italijanov v Istri predstavila Demokratska stranka. Podtajnik na finančnem ministrstvu Giuseppe Vegas je demokrate pozval, naj stališče spremenijo v priporočilo, ki je za vlado še manj obvezujoče od stališča. Demokrati so Vegasovo povabilo zavrnili in še enkrat zahtevali, da se vlada javno izreče o prispevkih obema manjšinama. Tudi ta zahteva je padla v vodo, na koncu pa je senat še zavrnil stališče Blažine in somišljenikov. slovenska manjšina Iz sklada FJK 930 tisoč evrov TRST - Deželna vlada je na včerajšnji seji na predlog odbornika Roberta Mo-linara porazdelila denar iz svojega sklada za slovensko manjšino, ki skupaj znaša 930 tisoč evrov. Gre za denar iz tekočega in lanskega leta. Zaradi deželnih volitev in zamenjav na vrhu deželnega odbora tega denarja lani niso razdelili. Sredstva so namenili šolskim ustanovam manjšine, pobudam za zbliževanje in spoznavanje različnih kultur ter pobudam za spodbujanje čezmejnega sodelovanja. Posvetovalna komisija je svoje predloge o porazdelitvi prispevkov posredovala deželni upravi na seji pred poletnim premorom. V kratkem bo omenjena komisija morala oblikovati mnenje tako o deželnem skladu za Slovence za leto 2010, kot tudi o porazdelitvi državnih prispevkov t.i. primarnim ustanovam naše narodne skupnosti. Dežela je še pred dokončno odobritvijo finančnega zakona sprejela dejstvo, da bo slovenska manjšina prihodnje leto dobila iz Rima 4,06 milijona evra, več kot milijon evrov manj kot letos. Roberto Molinaro Gabrovec: Materam priznati pokojninske prispevke TRST - Materam je treba priznati dodatni dve leti pokojninskih prispevkov za vsakega otroka. To je cilj javne peticije, ki jo lahko podpremo le še do nedelje. Pobudo je sprožilo gibanje žena Južnotirolske ljudske stranke (SVP), k njej pa je na deželni ravni pristopil tudi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. Zbiranje podpisov je možno tudi preko spletne strani: www.grazie-mamma.it. Podpišejo lahko vsi državljani in državljanke, ki so dopolnili/dopolnile 16. leto starosti. Pobudo so v Rimu podprli vsi parlamentarci SVP (Helga Thaler Aus-serhofer, Manfred Pinzger, Karl Zeller, Oskar Peterlini, Siegfried Brugger) in poslanka DS Luisa Gnecchi. Kdor želi dodatne informacije, se lahko obrne na pisarno deželnega svetnika SSk (tel. 0403773368). Zahteva je jasna: materam je treba priznati vsaj dve leti pokojninskih prispevkov za vsakega otroka. Statistike so namreč neizprosne, pravi Gabrovec. Ženske še vedno v družini nosijo največje breme pri vzgajanju otrok in ne-pokretnih družinskih članov, kar se pozna pri povprečno nižjih dohodkih, otežkočenemu napredovanju na delovnem mestu, večjemu poseganju po zmanjšanem delovnem urniku, itd. Posledica tega je zato nižji nivo izplačanih pokojninskih prispevkov, kar se naposled pozna tudi pri obračunu pokojnine. Priznanje dveh let izrednih pokojninskih prispevkov naj seveda velja tudi za moške, če se odločijo za pravico in breme, da se posvetijo gospodinjskemu delu in vzgoji otrok ali nepokretnih družinskih članov. Veliko število podpisov bo predstavljalo jasen signal italijanski vladi, ki ta čas ponovno snuje reformo pokojninskega sistema, ki stremi k izenačenju starostne meje za upokojitev žena in moških, dodaja še svetnik SSk. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgo-li, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. trst - Predstavite publikacije o pogledih na »tržaško vprašanje« Britanski in italijanski zorni kot Konec leta 1944je angleški zgodovinar Taylor Trst pripisal Jugoslaviji, junija 1945 pa je Salvemini v odgovoru zapisal, da je bil Trst od nekdaj italijanski S sredine predstavitve zanimive publikacije o »tržaškem vprašanju« kroma TRST - V sredo so na Postaji Rogers, ki se nahaja na mestnem nabrežju, predstavili knjižico z naslovom »Trieste e Trst? La 'questione di Trieste' fra Salvemini e Taylor« (založnik Battello stampatore; cena 8 evrov), ki jo je uredil Mauro Caselli in uvodoma izčrpno predstavil tržaški zgodovinar Roberto Spazzali. Publikacija vsebuje dva v italijanščino prevedena članka, ki sta ju o Trstu v angleškem jeziku napisala britanski zgodovinar Alan John Percivale Taylor (1906-1990) ter italijanski zgodovinar in politik (ustanovitelj gibanja Giustizia e liberta') Gaetano Salvemini (1873-1957). Prispevka, ki sta zanimiva tako za poklicne kot za ljubiteljske zgodovinarje, sta izšla v Veliki Britaniji: Taylorjev decembra 1944, Salve-minijev pa junija 1945. leta. Avtorja se v tekstih ukvarjata s povojno pripadnostjo Trsta. Taylor, v perspektivi strateških odločitev o potencialni delitvi osvobojene Evrope na dve vplivni sferi, Sovjetske zveze in Velike Britanije, zagovarja aneksi-jo Trsta Jugoslaviji, torej k sovjetskemu bloku. Salvemini mu v repliki odgovarja, da je Trst vselej bil italijanski in tak mora po njegovem tudi ostati. Na srečanju je o dogajanju na takratnih evropskih bojiščih in geopolitiki temeljito spregovoril Spazzali, ki je tudi opozoril na dejstvo, da je Salveminijev tekst, z razliko od drugih njegovih, nastal pod vplivom domoljubnih čustev. Caselli se je v svojem posegu zaustavil pri upo- rabi in zlorabi zgodovine s strani politike in tržišča ter v nadaljevanju govoril o tržaški identiteti in stalni prisotnosti preteklosti v tukajšnjem javnem diskurzu. V nadaljevanju se je avtor lotil obravnave, ki je temeljila na filozofskih in antropoloških temeljih, tukajšnjih italijansko-slovenskih odnosov in družbenih modelov obeh skupnosti oziroma narodov. Menil je, da označuje slovensko manjšino in nasploh Slovence velika kohezija, nepripravljenost sprejemanja drugorodcev in obrnjenost vase. Italijani v Trstu in nasploh pa naj bi po njegovem drugo-rodce sprejemali prek asimilacije; hkrati naj bi za zapolnitev hiata, »ki obstaja med svetom in posameznikom,« potrebovali najrazličnejše artefakte. V končnici svojega izvajanja je Caselli dejal, da se strinja z mislijo tržaškega avtorja, Filipa Fischerja, ki pravi, da naj bi vse Tržačane označeval ponos, z razliko, da so eni ponosni na dejstvo, da obvladajo oba tu prisotna jezika, drugi pa, da so enojezični. Predstavitvi je sledila razprava, ki je pa bila v glavnem prežeta z zastarelimi pogledi poslušalcev, ki smo jih vsi že velikokrat slišali. Bralec, ki bo vzel predstavljeno knjižico v roke, bo opazil, da je v njeni notranjosti objavljen Kosovelov verz, ki se glasi - Ali se ljubiva? Ali sva samo zvezdi, ki gresta čez iste pokrajine? - nanašajoč se na slovensko-italijanske odnose v našem prostoru. Matej Caharija 4 Petek, 1B. novembra 2009 GOSPODARSTVO sejmi - Tretji po dveh uspešnicah, sejmu kave in oljčnega olja Na tržaškem sejmišču zaživel specializirani sejem SpiriTs&Co Še danes in jutri se predstavlja 54 razstavljacev z več kot 430 vrstami žganih pijač TRST - SpiriTs&Co - Salon žganja in destiliranih pijač, ki v nazivu vključuje oznako tržaške pokrajine, je nova specializirana prireditev tržaškega sejma, ki obiskovalcem ponuja »žganje, kakršnega še niste videli«. Sejemska družba Fiera Trieste Spa je v paviljonih E1 in F1 v dneh od 12. do 14. novembra novo razstavno prireditev organizirala v sodelovanju s tržaško Expo Mitteschool in pod pokroviteljstvom Nacionalnega inštituta za žganje (ING). Na slovesnem odprtju specializirane sejemske prireditve, na kateri 57 razsta-vljalcev predstavlja več kot 430 etiket žganih pijač, so s predsednikom sejemske družbe Fulviom Bronzijem sodelovali še predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, predstavnik inštituta ING Alessandro Maschio, tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Ro-vis, podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina in predsednik deželnega sveta FJK Edouard Ballaman. »Z izzivom SpiriTs&Co si je tržaški sejem zadal ambiciozen cilj, da postane pojem za trg žganih pijač v Italiji in sosednjih državah, ki kažejo vse več zanimanja za italijansko žganje in destilirane pijače,« je novo sejemsko pridobitev komentiral predsednik družbe Fiera Trieste Spa Fulvio Bronzi. Odločitev o organiziranju tega novega specializiranega sejma se je porodila na osnovi močne vezi, ki jo ima Furlanija-Julijska krajina z žganjem, ki je v zadnjih letih postalo eno od simbolov Made in Italy. V naši deželi žganje ni bilo nikoli poj-movano kot stranski proizvod vinske kleti, ampak proizvod grozdja, enako kot vino. Zato je že leta 1971 nastal Konzorcij za zaščito furlanskega žganja, ki je sprožil močno akcijo zaščite kakovosti tipičnega žganja naše dežele. Že v časih habsburške monarhije je cesarica Marija Terezija jamčila svobodo destiliranja v hiši »šnopsa« brez vsakega obdavčenja, in to v znak priznanja za vojaško zvestobo Furlanije in Julijske krajine avstrijskemu cesarstvu. Konec 19. stoletja je bilo na našem ozemlju 219 de-stilacijskih obratov, v veliki večini družinskih razsežnosti. Današnji povprečni degustator (ne moremo reči pivec) žganja je star od 35 do 60 let, klasificiran je kot poznavalec, ki je pripravljen plačati za degu-stacijo kakovostnih žganj, in kot radoveden, torej pripravljen odkrivati to pijačo. V sejemskih dneh, torej še danes in jutri, bodo lahko obiskovalci prišli na sejmišče s taksijem, za kar se je sejemska družba dogovorila z občinsko upravo. Na sto-jinicah pa bo mogoče dobiti brezplačni al-ko test, da bodo obiskovalci varni pred prevelikim številom ... degustacij. Žganje, kot ga še niste videli - a le, če se podate na tržaško sejmišče kroma turizem - Projekt Playing Together Zajtrk v Sloveniji, kosilo v Italiji, večerja pa na avstrijskem Koroškem VIDEM - Furlanija-Julijska krajina, avstrijska Koroška in Slovenija so se dogovorile za skupno promocijo in koordinacijo čezmejne turistične ponudbe na globalnem trgu v okviru projekta Paying Together. Projekt so včeraj na mednarodni turistični borzi v Londonu (WTM) oznanili predstavnika slovenskega turizma Dimitrij Piciga in Marjan Hribar in podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani. Kot so pojasnili, bodo turisti na podlagi tega projekta lahko preizkusili »prave mitelevropske počitinice«, saj bodo lahko izbirali med številnimi turističnimi iti-nererji in paketi, ki bodo pripravljeni v okviru skupnega čezmejnega marketinga. »FJK, Koroška in Slovenija bodo tako za tujega turista postale ena sama turistična desti-nacija z infrastrukturami in storitvami visokega nivoja, z enkratnimi dohodki in eno-gastronomsko ponudbo, ki zajema posebnosti treh ozemelj,« je povedal Ciriani. »Playing Together vrednoti geografsko bližino teh ozemelj, hkrati pa predstavlja odgovor na povpraševanje turista po potovanju, ki bi ga čustveno prevzelo. Emocija je zajtrkovati v Sloveniji, kositi v Italiji in končati dan s tipično koroško večerjo. V enem samem dnevu bo turist slišal tri različne jezike in se vživel v tri različne kulture,« je projekt pojasnil direktor deželne agencije za turizem Turismo FVG Andrea Di Giovanni. Kmalu prvo čezmejno smučarsko središče VIDEM - Prihodnjega 5. decembra bo začel delovati prvi čezmejni smučarski pol med Italijo in Slovenijo, ki bo z eno samo smučarsko vozovnico omogočil smučanje na območju Nevejskega sedla in Bovca. Ljubiteljem belih strmin bodo na voljo nove vlečne naprave, med njimi žičnica do sedla Golovec (2133 metrov), in 30 kilometrov prog. Z žičnico se bo lahko naenkrat povzpelo do 200 smučarjev, ki se bodo lahko spustili do Prevala na meji, od tod pa s slovensko žičnico na bovška smučišča, ali pa na novo 1,5 kilometra dolgo spro-go na italijanski strani. plinovod - Slovenski gospodarski minister Matej Lahovnik Pogajanja o projektu Južni tok končana, jutri podpis sporazuma LJUBLJANA - Slovenska vlada se je včeraj seznanila s poročilom o pogajanjih za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Rusijo o gradnji plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje. »Pogajanja so uspešno zaključena, zato bomo v soboto podpisali sporazum o izgradnji plinovoda,« je po seji vlade povedal minister Matej Lahov-nik. Plinovod Južni tok je po besedah gospodarskega ministra izjemnega pomena za članice EU in ostale države, ki pristopajo k njemu. »Predvsem zato, ker smo vseskozi priča sporom med Rusijo in Ukrajino ter težavam pri dobavah plina skozi obstoječe omrežje,« je dejal. Lani smo imeli plinsko krizo in po Lahovni-kovih besedah tudi za letos ne kaže najboljše, izgradnja plinovoda Južni tok pa se v celoti izogne ozemlju Ukrajine. Sedež podjetja, ki bo gradilo plinovod Južni tok na ozemlju Slovenije, bo v Sloveniji, njegova lastnika pa bosta z enakovrednima 50-odstotnima deležema slovenski Geoplin Plinovodi in ruski Gazprom. Podlaga za izgradnjo Južnega toka bo študija izvedljivosti, ki bo izve- dena do 30. junija 2011. Lahovnik je ob tem napovedal, da se bosta na podlagi te študije partnerja odločila, ali in v kolikšni meri bosta izrabila obstoječe plinovodno omrežje, kar je bila tudi ena od želja slovenske pogajalske strani. Zmogljivost načrtovanega plinovoda se giblje med 30 in 60 milijardami kubičnih metrov, od tega na krak, ki bo šel čez Slovenijo v Italijo, odpade približno 10 milijard kubičnih metrov. Lahovnik je opozoril, da je 1. oktober 2013 skrajni rok za odločitev glede gradnje plinovoda Južni tok. »Če odločitve ne bo, potem sporazum preneha veljati, sicer pa velja 30 let,« je dejal. Ob tem je minister zatrdil, da Slovenija kljub skorajšnjemu podpisu sporazuma o sodelovanju pri gradnji plinovoda podpira tudi druge projekte na tem področju, kot je Nabucco, ki zagotavljajo tako diversifi-kacijo nabavnih poti kot virov. Projekt Južni tok je po Lahovniko-vih besedah že zelo daleč z izvedbo in ima tudi zagotovljene zaloge plina, medtem ko je projekt Nabucco zaenkrat zgolj na papirju in vprašanje je, ali je zalog zemeljskega plina dovolj. Ruska podjetja so namreč na območju Kaspijskega bazena zakupila veliko zemeljskega plina. Slovenija ima velik interes sodelovati tudi v projektu terminala za utekočinjeni plin na hrvaškem otoku Krku, v katerega se bodo po Lahovnikovih besedah vključila tudi hrvaška podjetja, denimo naftni koncern Ina, ki je sicer v lasti madžarskega Mola. Slovenija in Hrvaška sta po Lahovnikovih zagotovilih v stalnih stikih glede tega projekta, ki pomeni tako di-versifikacijo nabavnih poti kot diversifi-kacijo virov. Slovenska vlada bo jutrišnji obisk v Rusiji, v okviru katerega bo premier Borut Pahor z ruskim kolegom Vladi-mirjem Putinom podpisal sporazuma o Južnem toku, po Lahovnikovih besedah izkoristila tudi za oživitev nekaterih drugih projektov, med njimi tudi energetskih. Sam plinovod Južni tok, tako minister za gospodarstvo, pa omogoča hitrejšo izvedbo nekaterih projektov, ki so v fazi priprave. (STA) Dežela pristopila k dokapitalizaciji letališča v Ronkah TRST - Deželni odbor FJK je na včerajšnji seji na predlog odbornice za gospodarske in finančne resurze Sandre Savino sprejel sklep o udeležbi pri dokapitalizaciji družbe Ae-roporto FVG Spa, ki upravlja letališče v Ronkah. Dežela FJK bo v ta namen uporabila svojo opcijsko pravico za delež, ki ji pripada in ki presega 606 tisoč evrov. Kot je znano, je izredna skupščina letališke družbe maja letos sprejela sklep o dokapitaliziranju za več kot 1,2 milijona evrov do največ 3,1 milijona, in to z izdajo delnic v vrednosti enega evra, ki bi jih razdelili med družbenike v sorazmerju z njihovimi lastniškimi deleži. Konec leta v FJK 1300 trgovin manj kot lani VIDEM - Po oceni deželne stanovske organizacije Confcommercio bo konec leta v FJK približno 1300 trgovskih in storitvenih podjetij manj, kot jih je bilo konec leta 2008. Predsednik organizacije Giuseppe Pavan zato napoveduje »težke posledice za zaposlenost«, kajti kriza je res prizadela tudi velika podjetja, a je bolj pereča pri majhnih, ki so okostje deželnega gospodarskega sistema, poleg neposrednih učinkov krize pa jih bremenijo tudi posredni zaradi krize industrijskih dejavnosti in posledičnih odpuščanj. Skupina bank prodaja delnice Mercatorja LJUBLJANA - Skupina bank, ki ima v lasti skupaj 784.693 delnic z glasovalno pravico oz. 21,08-odstotni delež v Mercatorja, je z družbo Ar-kas sklenila sporazum za pridobivanje ponudb za prodajo delnic Mercatorja. K sporazumu so pristopile UniCredit banka, Gorenjska banka, Abanka, NKBM, Banka Koper in Hypo Alpe Adria. Prodajni proces je trenutno v začetni fazi in ni bil narejen še nikakršen ožji izbor potencialnih kupcev. Večina omenjenih bank, ki so se odločile prodati delež v Mercatorju, je delnice Mercatorja pridobila v okviru zasegov delnic, s katerimi je Infond Holding zavaroval svoja posojila, potem ko mariborska finančna družba teh ni uspela pravočasno poplačati. EVRO 1,4922 $ -G,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. novembra 2GG9 valute evro (povprečni tečaj) 12.11. 11.11. ameriški dolar japonski jen 1,4922 134,32 101867 1,5037 135,11 10 2641 kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?» 43,0070 69,5969 43,0800 69,6360 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti int 7,4412 n amnn 7,4406 n aman Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^ 10,248010,2233' Q3Q1Ç Q itinn 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona 25,379 1 5104 25,524 15115 jVlv.aljM llallh. estonska krona tnan7ar<:Ki tArint 15,6466 269,27 15,6466 272 19 1 1 la