i-Ati U&IJSKA r c* PBIHDHSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PRISPEVAJTE ZA POPLAVLJEN NA ŠTAJERSKE Leto X. . Stev. 139 (2758) Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 13. junija 1954 Cena 25 lir Kominformovski prevaranti j Spet smo pred ojačeno \ ™mpanjo kominformovskega j vodstva ali bolje Vidalija, ki direktivah iz Rima v se-'‘onji fazi razvoja dogodkov “tuša 2 znanimi parolami Mobilizirati vse sile, ki se Mobilizirati dajo, in med te-.* predvsem najbolj reakcionarne, za združitev obeh f°’1 in nato priključitev ce-otnega Tržaškega ozemlja k 1Mperialistični Italiji. , Za varanje delovnih mno-*lc, da bi ga podprle pri n“Porih za uresničenje teh mjev, ali pa, da bi ga, pa-11oizirane. vsaj ne ovirale, Maskira svojo akcijo pod Parolo STO in združitve o-*h con; temu seveda do- ! *)# plebiscit kot demokra-'ono sredstvo odločanja, Jam naj teritorij v končni spada po združitvi obeh C°n’ t. j. k Italiji. . ^ ta namen uporablja kom-'Vormovsko vodstvo dvojno ,ebniko; za italijanske mno-‘lce in zlasti dostopno za ,e<*kcijo — združitev obeh C?ft in plebiscit, za sloven-pa STO ob vzporednem attirjanju protiju goslovan-*e kampanje. V tej smeri ,redo prizadevanja Vidalija ■ tržaškem občinskem svetu } faznih Lavrihov v pode-eJs!cifi občinah. j,^a!c0 so gornje parole Orainformovskemu vodstvu an,o maska za uresničenje demokratičnih in še manj dialističnih, temveč izrazi-.? imperialističnih zahtev nam predvsem potr-' s*ec*e8a dejstva. j Medtem ko formalno po-I ^aoljajo parolo za STO, ne ! pravijo ničesar ne s pa-llkZ^U ne z dejanji proti po-I "Ptiemu vključevanju cone n0 k 'h Trsta v Italijo, Obrat-Pa so se v kulminantnih litii 'aah tega vključevanja ved-znašh na strani iredenti-a in italijanskih impertali-J'*nih zahtev. O tem imamo ajbolj prepričljive dokaze • 9sti ob marčnih fašističnih freiih leta 1952, ki so slu-j 1 diplomaciji kot podlaga * '^siljenje prihoda rimskih l^isarjeu v Trst. Tedaj je L ^'nformovski vodja Vida- na propagandnem pohodu Maliji dejal, da gre za .‘dične manifestacije trža-*Sa ljudstva, ki jih mora t‘l upoštevati fin imperia-6 'čni svet jih je upošfe-■ '• ob enem pa je dal na-• svojim sindikatom, naj j^otredo stavko v zaščito ^“lov; stavka je bila sicer ap°Vedana zaradi zavesti in •tfe- ■ Urjenja delavstva pa po-pn° preklicana. °sebno značilno pa je bi v 5*1 vodstva po oktobrskem j0 !atu, ko je na izjavo ju-^ °vanskega predsednika ,,U' Tita, da bo ob vstopu • 1ionskega vojaka vkoraka-t, J Con° A in Trst jugojšo->-.* a ljudska armada, da jugoslovanske intere-hf** pravice tukajšnjega ijv Ualstna, njihov vodja l5° nastopil ne proti pri-|L u italijanske vojske in stališče kominformovske- posledice za njihove načrte. Dobro se zavedajo, da bi delavstvo, bogato na izkušnjah iz preteklosti in sedanjosti, na ulicah in trgih lahko izrazilo samo eno misel t. j., da noče povratka na staro, da hoče in zahteva za svoje mesto svobodno in neodvisno življenje, prosto vseh imperialističnih vezi in vplivov. Dobro vedo, da bi njihova beseda, izražena na ulicah in trgih, veljala kot najostrejša obsodba proane-ksionistične kominformovske politike. Zato se v svojih pozivih obračajo na iredentistične in reakcionarne kroge in z njimi tekmujejo zdaj pod parolo STO, zdaj proti razdelitvi ter končno s plebiscitom, predvsem pa enotni v pogledih in dejanjih v napadih na socialistično Jugoslavijo, katere ugled v svetu in med tukajšnjim prebivalstvom vse bolj in bolj raste. Iz vsega tega, kar počenja kominformovsko vodstvo, postaja čedalje bolj jasno celo vedno številnejšim njihovim lastnim pristašem, da so parole o STO in podobne naj-nesramne jša prevara, in da je njihov končni cilj priključitev obeh con k Italiji. O teh dejstvih morajo govoriti v občinskih svetih Nabrežine, Zgonika. Repenta-bra, Doline in drugod razni Slavci, Pirci, Lavrihe in drugi, ko po direktivi Vidalije-vega vodstva napenjajo vse sile, da bi obdržali pod svojim vplivom, kar se obdržati da. V občinskih svetih in med našim prebivalstvom, naj jasno in nedvoumno povedo, kaj so napravili vsa ta zadnja leta, da ne bi italijanski imperializem, podprt od velesil, prodiral in si osvajal pozicijo za pozicijo na našem ozemlju. Nedvoumno naj se izjasnijo, če imajo še količkaj poštenosti v sebi in odgovornosti do delovnega ljudstva, kaj so pripravljeni napraviti za obnovitev mogočne enotne fronte delovnega ljudstva; proletariata, našega kmeta, slovenskih in italijanskih demokratov v borbi proti vzrokom, ki so dovedli do dosedanjega kritičnega gospodarskega in socialnega položaja, iz katerega bo delovno ljudstvo lahko izšlo le z odločno in enotno borbo. V tem je namreč edina pot za učinkovit poseg v nadaljnji razvoj dogodkov in tudi glede ureditve teritorialnega vprašanja proti imperialističnim načrtom in v interesu domačega prebivalstva. STANKO BOLE Francoska vlada odstopila po porazu v narodni skupščini Nezaupnica je bila izrečena s 306 glasovi profi 293 - Predsednik republike je takoj začel s posvetovanji in si je pridržal dokončno odločitev o sprejemu ostavke - Socialisti odklanjajo sodelovanje v novi vladi PARIZ, 12- — Francoska narodna skupščina, ki se je sestala danes zjutraj, je glasovala proti Lanielovi vladi. Od 599 navzočih poslancev je glasovalo 293 za zaupnico, 306 pa proti zaupnici. Laniel je bil torej poražen z manj kakor 314 glasovi in po ustavi ni dolžan odstopiti. Pred glasovanjem je Laniel govoril 10 minut in analiziral trj resolucije, proti katerim je postavil vprašanje zaupnice. Sledile so izjave poslancev o glasovanju. Takoj ko je bil sporočen izid glasovanja. je bila seja skupščine odložena na popoldne. Laniel pa je odšel na razgovor s predsednikom skupščine, pozneje pa k predsedniku republike. Lanielov razgovor s predsednikom republike je trajal eno uro. Po razgovoru je Laniel izjavil novinarjem, da je predsednika obvestil o položaju m da je sklical sejo vlade za popoldne. Prav tako so se popoldne sestali tudi radikalni ministri, ki so sporočili, da bodo Lanielu svetovali, naj poda ostavko. Na seji vlade je osem radikalnih ministrov sporočilo svoj odstop, tako da Lanielu ni ostalo drugega kakor da predsedniku republike sporoči ostavko celotne vlade. Ko se je ob 16. uri nadaljevala seja skupščine, je predsednik Le Troquer uradno sporočil, da je Laniel odstopil, in seja je bila takoj zaključena. Ko je zapuščal urad pred-sedenika republike, je Laniel izjavil, da ga bo predsednik znova poklical, da mu sporoči svoj sklep in da bo vsekakor takoj začel s posvetovanji. Pozno popoldne je predsednik sprejel predsednika narodne skupščine Le Troquera in častnega predsednika skupščine Herriota. Zatem sta se pri predsedniku zglasila predsednik republiškega sveta Monnerville in predsednik socialistične parlamentarne skupine Charles Lussy. Po razgovoru s predsednikom ie Lussy izjavil, da ga je predsednik vprašal, ali lah- , ^btnjerjev, temveč obrat-bi se «boril» p roti ju-‘ovanski ljudski armadi, il^*0 jo tedaj vse sloven-\q, Prebivalstvo in vse de-r°Mčne množice navdu-t ^ Pozdravljale in videle ^j najmočnejše jamstvo M ponovnemu zasuznje-naše zemlje in proti pro-1 našega mesta. Tako so to .°smoktobrskein diktatu, t(j, 3e naše ljudstvo manife-0 Po vaseh in v metu n“ Trgu Garibaldi in proti povratku pod idealistično Italijo, to naP°dali kot naciona-Jugoslavijo pa kot hujskaško, ker se je V| * 3vojo ljudsko armado '■Oj ® prihodu italijanske 'to 8 in vsega ostalega rim-f zla na naše ozemlje. :j. s° dejstva, ki obtožu-Ni t*n trgajo s kominfoi-Cke9a obraza STO-jevsko V. ter razgaljajo obraz ■ nesramnega zavezni-Obalne iredente in itali-e0a imperializma. t °lj značilni pa so zla- '"Un zadnjem letu pozivi 0 'h/oTrnovskega vodstva tf^aopijju in v tržaškem 1 svetu za ustvari• Vnot*c fronte proti raz \ , * za združitev obeh seveda končno za izit 9 enakega plebiscitu, kot V * Zahteval Pella. Ven-\03e Pri vsej stvari zani-|lA č da se pri suojih pozi-* j °l samozvani zastavono-\m*ernacionalizmu ne na-*iaJz na delavski razred, obračajo vedno Se .<((' 'n znova na tržaško S;-.1 na najbolj temno \ in kapitalistično vse do fašistovskih t S* \j 30 Sij)0". Skrbno se izogibajo delavstvu, naj bi na * t bi trgih izražalo svo-{|lo p°l°ženje, ker dobro ‘ 9a bi to imelo porazne LOJZE C JAK: neurje To je naslov izvirne drame iz življenja kon-tovelskih ribičev, ki jo bomo začeli objavljati v podlistku v nedeljski številki 20. t. m. ko računa na socialistično u-deležbo v vladi, in da mu on ni skrival, da je to nemogoče. ((Sestav sedanje večine — je dejal Lussy — in na splošno sestav sedanje skupščine ne dovoljujeta socialistom, da bi zavzeli mesto v vladi, ki ne bi sprejela programa, o katerem smo že podali temeljne obrise, ki so za nas bistveni. Ta program teži predvsem za tem. da se vzpostavi mir v Aziji in varnost v Francoski uniji. Teži dalje za tem, da se delovnemu ljudstvu zagotovijo pričakovane reforme, ki jih mi imamo za nujne«. ' Coty je nato sprejel predsednika skupine MRP v narodni skupščini in v republiškem svetu Roberta Lecourta in Alaina Polera. V obveščenih krogih izjavljajo, da ima predsednik Co-ty namen sprejeti ostavko vlade in da bo v prihodnjih 48 urah skušal najti novega ministrskega predsednika. Zdi se, da je Coty prvotno nameraval pozvati Laniela, naj umakne ostavko, toda odstop osmih radikalnih ministrov, ki so izjavili, da nočejo ostati v vladi, proti kateri je bila izrečena nezaupnica, ga je pripravila do tega, da se Je baje premislil. Predsednik Coty je sedaj pred sledečimi alternativami: 1. Najti takoj Lanielovega na. slednika, ki bi lahko bil sedanji finančni minister Edgar Faure, sedanji zunanji minister Bidault ali pa Robert Schuman. Obstoj vlade naj bi bil omejen le na trajanje ženevske konference. Ko bi se ta končala, bi se morala vlada preosnovati. 2. Obdržati Laniela na oblasti, ker ni bil poražen z ustavno večino. To pa se zdi malo verjetno, ker je osem radikalnih ministrov sporočilo, da ne bodo ostali v vladi, tudi če Laniel ostane na oblasti. 3. Ponoviti glasovanje o zaupnici z namenom, da se povzroči poraz vlade z ustavno večino, tako da bi se lahko razpisale nove volitve. To stališče zavzemajo zlasti demokristjani. Vsekakor se v političnih krogih u-gotavlja, da pomeni današnje glasovanje novo zakasnitev za pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Tisti poslanci, ki so glasovali danes : o Indokini, so dejansko ciljali na evropsko obrambno skupnost. Vsak novi vladni predsednik bo moral osredotočiti vse napore za rešitev indokitajskega vprašanja pred vsemi drugimi vprašanji. Laniela ni porazila normalna o-pozicija, pač pa se je zrušila njegova koalicija. Ta se je že pred časom začela rušiti, a glavni udarec ji je bil zadan, ko so Francozi doživeli poraz v Dien Bien Fuju. La-nielova usoda pa je bila zapečatena, ko se je pokazalo, da ni mogoče upati na naglo politično rešitev indokitajskega vprašanja. Kakor rečeno, je predsednik republike že začel s posvetovanji, ki se bodo nadaljevala jutri zjutraj, ko bo sprejel predstavnike golistov in radikalov, to je dveh skupin, ki sta povzročili padec Lanielove vlade- Prekinitev ženevske konference zaradi padca francoske vlade? Čeprav še ni nobene odločitve, govorijo v Ženevi o možnosti, da se konferenca prekine in nadaljuje šele, ko bo sestavljena nova francoska vlada Nadaljevalo bi se delo vojaške komisije - Konec konference o Koreji? ŽENEVA, 12. — Danes v Ženevi ni bilo uradnih sej, zato pa precej zasebnih sestankov med delegati. Ob 11. uri predpoldne je Eden obiskal Molotova, da bi se posvetoval z njim, kako nadaljevati diskusijo o indokitaj-skem vprašanju, na plenarnih ali ožjih sejah. Takoj po razgovoru z Molotovom se je E-den sestal z načelnikom ^,me' riške delegacije Bedellom Smithom. Po trditvah ameriških krogov Molotov in Eden nista dosegla nobenega posebnega rezultata, medtem ko je Eden z Bedellom Smithom razpravljal o nadaljnji taktiki zahodnih delegacij in o možnostih, ki se še odpirajo ženevski konferenci. Kot trdijo, sta se Eden in Bedeli Smith popolnoma strinjala «glede vseh načelnih vprašanj«. Današnji Edenov urnik je bil sploh natrpan s sestanki. Po razgovoru z Berjr.dlom Smithom je govoril z indonezijskim veleposlanikom v Parizu, ki potuje skozi Ženevo, nato pa se je sestal z indijskim predstavnikom Krišno Menonom. Med obema zadnji-i sestankoma je Eden kosil načelnikom južnokorejske delegacije Pjunjungtajem. Kitajski zunanji minister Cuenlaj je izkoristil dan, ko ni uradnih sej, za vljudnostni obisk švicarskim oblastem v Bernu. V spremstvu svojih najbližjih sodelavcev je Cuenlaj obiskal švicarski zvezni svet, kjer ga je najprej spre-iei načelnik zveznega političnega oddelka (zunanji minister) Max Petitpierre, nato pa nredsednik švicarske konfede-raciie Rodolphe Rubattel. Švicarski zvezni svet je Cuen-faju na čast priredil tudi kosilo Pred časom je podoben vljudnostni obisk v Bernu napravil sovjetski zunanji minister Molotov. Švica je bila ena izmed prvih držav, ki je (pred štirimi letiž priznala Maocetungovo kitajsko vlado. Danes se je v Ženevo vrnil avstralski zunanji minister Richard Casey in spet prevzel vodstvo avstralske delegacije. Pašev je zapustil Ženevo 3. maja in odpotoval v Avstra-liin da bi se tam udeležil volilne kampanje. Na povratku v Ženevo je Casey novi-nariem zanikal, da bi imel s seboj nov načrt za reMtev .n-dokitajskega vprašanja, potrdi’ Da je, da ((avstralska vlada že pripravlja politiko v ta nameni, m da namerava o tej politiki govorit, z Bi-daultom, Edenom in Bedellom Smithom. Po zatrdilih dobro obveščenih krogov se bodo v pone-deliek sestali predstavniki šestnajstih držav, ki so se u-deležile korejske vojne pod zastavo OZN. Na seji bodo pripravili skupno stališče za popoldansko P^rno sejo o Koreji. Zdi se, da bi nekatere izmed 18 JJržav šle formulo, ki bi omogočila hanje razgovorov o Ko-ker so zašli na mrtvo prenehanje razgovorov o vnii ker so zašli na točko iz katere ni videti iz- , j; ;nomoravs Združitev poveljstva oboroženih sil Egipta in Saudove Arabije KAIRO, 12. — Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v glavnem štabu egiptovske voj- ske v Kiobehu blizu Kaira, je minister za narodno usmerjanje, major Salem, ki se je v četrtek vrnil iz Saudove Arabije, izjavil, da sta Egipt in Saudova Arabija sklenila združiti poveljstvi svojih oboroženih sil. «kakor če bi obe državi bili ena šaman v skladu z arabsko pogodbo o kolektivni varnosti. Major Salem je dodal, da sta Egipt in Saudova Arabija sklenila, da ne bosta vstopila v noben o-brambni sistem za Srednji vzhod, za katerega bi dale pobudo zahodne sile, dokler ne bosta rešeni vprašanji Sueza in Palestine. Egipt in Saudova Arabija sta dalje sklenila, da se bosta uprla slehernemu poizkusu, da bi arabske države pridobili za turško-pakistansko zavezništvo. Salem je tudi izjavil, da je povedal kralju Ibn Saudu, da ima Egipt britanski napad na oazo Buraimi za «prav tako resnega kakor napad na Sueški prekop«. Dodal je, da je zadeva Sueškega prekopa nespremenjena, odkar so bila oktobra angleško-egiptovska pogajanja prekinjena. Minister za obrambo Saudove Arabije bo v kratkem odšel na obisk v Egipt. Poslaništvo Saudove Arabije v Kairu pa je danes izjavilo, da je vlada Saudove Arabije zaprosila Svetovno zdravstveno organizacijo in Mednarodni Rdeči križ, naj pošljeta živila in zdravila v vas Hamassa na spornem ozemlju oaze Buraimi. Ta oaza, ki je bogata na petrolejskih ležiščih in leži ob Perzijskem zalivu, je predmet spora med Saudovo Arabijo in Veliko Britanijo. Poslaništvo Saudove Arabije zatrjuje, da vas Hamassa že 90 dni oblegajo angleški oddelki, in da so jo že prej delno oblegali več kot eno leto. Prebivalstvu grozi pomanjkanje živeža in zdravil. ČLANEK 1. PlERPjE V „BORBI* V V POPUŠČANJE RIMU je škodljivo in neumestno Pida lomšič o prepovedi kulturnega genocida (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — V članku pod naslovom «Trojno sodelovanje in evropska politika«, objavljenem danes v ((Borbi«, ugotavlja Josip Djerd-ja, veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve, da sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo na podlagi enakopravnosti in nev-mešavanja v zadeve druge države lahko služi kot napotilo, kako je mogoče zagotoviti mir in varnost v Evropi. V pogojih, kakršni so danes v Evropi, pomeni uresničenje trdne in miroljubne balkanske zveze spraviti z mrtve točke vprašanje evropske stabilizacije in varnosti na najvažnejšem področju. To je dejansko prvi napredek tiste politike, ki edina lahko spravi Evropo iz položaja, v katerem se je znašla po drugi svetovni vojni. Ta pot pa vodi k varnejši in bolj stabilizirani bodočnosti evropskih narodov. To odpira Evropi možnosti, da v vprašanjih svojega in svetovnega miru prevzame odgovornost, ki ji pripada. Zato je vsak poskus ovira- V PONEDELJEK PRTI RIMSKI ODGOVOR na aogloameriške predloge o Trstu? Poluradna agencija ANSA prvič priznava obstoj teh predlogov, in napoveduje, da odgovor ne bo «ne na splošno pozitiven, pa tudi ne popolnoma negativen« - Huda zadrega vlade pred javnim mnenjem, hi mu je doslej nerealistično slikala položaj - Uničujoča sodba bivšega veleposlanika Carandinija o rimski zunanji politiki nja . krepitve sodelovanja na Balkanu ne samo akt proti-balkanski, temveč protievrop-ske politike. Rim je pravzaprav, poudarja Djerdja, proti evropski obrambni skupnosti, ker se mu ne zdi zadosti prikladno orodje v protibalkan-ski in protievropski politiki. Položaj je toliko resnejši, ker rimski politiki s svojo politiko podpirajo sovjetske manevre. Iz tega sledi, da je vsako popuščanje rimskim izgovorom in izsiljevanju neumestno in škodljivo, zaključuje Djerdja, Zvezni svet jugoslovanske ljudske skupščine je sprejel danes temeljni zakon o vseučiliščih na osnovi poročila podpredsedenika zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Co-lakoviča. Zvezni svet je sprejel dalje poročilo odbora za zunanje zadeve glede načrta deklaracije o zaščiti kulturnih dobrin v primeru vojne. Poročevalec odbora Vida Tomšičeva je poudarila, da se je Jugoslavija odločno zavzemala že v Združenih narodih, da se v konvencijo o genocidu vnese tudi odredba o prepovedi kulturnega genocida, kar pa ni bilo sprejeto. Kasneje je konferenca UNESCO vendarle priporočila državam, naj sprejmejo obveznosti v tem smislu. Končno je zvezni svet sprejel amandma, ki ga je sprejel svet proizvajalcev, glede zakona o prometu z zemljišči in zgradbami. B. B. (Od našega dopisnika) RIM, 12. — V ponedeljek se bo sestala italijanska vlada. Na uradnem dnevnem redu je poleg številnih upravnih in podobnih ukrepov tudi razpravljanje o novem volilnem zakonu — o vprašanju, glede katerega so ne le v vladni koaliciji, temveč tudi v sami demokristjanski stranki mnenja zelo deljena. Po splošnem mnenju, ki ga izraža tisk, pa bodo ministri predvsem razpravljali o Trstu in o mednarodnem položaju Italije sploh. Zdi se, da je drugo vprašanje še važnejše in kočljivejše in da so se tudi v vladnih krogih začeli zavedati, da je njihova politika zašla v slepo ulico. Medtem se zdi, da je vlada začela pripravljati javno mnenje vsaj na načelni pristanek na razgovore na osnovi anglo-ameriških predlogov. Glede tega je predvsem poučen poluraden komentar, ki ga objavlja agencija ANSA in ki prvič priznava, da so bili italijanski vladi res predloženi neki predlogi za rešitev tržaškega vprašanja. Komentar navaja hoda. Kot trdijo, namerava 1« držav sestaviti skupno iz: avo ’ ki bi ugotavljala, da ni bilo mogoče doseči sporazuma o korejskem vprašanju, in predlagala, naj se nastali po-Fožai predloži OZ,N v proučevanje Izjavo bi prečital, v nnnedeliek ali na eni izmed ^hodn ih sej. To bi praktično pomenilo konec konference o Koreji. Predvsem Pa s0 v Ženevi spremljali današnje dogodke v Parizu Ze doslej se je zdelo, da je na konferenci nastal za- stoj predvsem zaradi pr^ak°* vanja izida francoske knze' Ko se je v Ženevi razvedel rezultat glasovanja v francoski narodni skupščini, sta se pravkar razgovarjala Eden in Bedeli Smith, ki sta gotovo takoj razpravljala tudi o polO' žaju, ki je nastal z nezaupnico Lanielu. V krogih konference sodijo, da bo konferenca začasno prekinjena, dokler ne bo sestavljena nova francoska vlada; morda bi se utegnila nekaj dni nadaljevati še konferenca o Koreji, kjer Francija ni toliko zainteresirana. Vsekakor pa sodijo, da padec Lanielove vlade delegacii ni presenetil in da je Bidault o tej možnosti že govoril z Edenom in Bedellom Smithom med svojim včerajšnjim obiskom v Ženevi. Opazovalci sodijo, da bi se delo mešane vojaške komisije lahko nadaljevalo, tudi če bi bile odložene seje konference o I.idokini; s tem bi konferenca ohranila neko kontinuiteto. Prav tako sodijo, da bi bilo mogoče ustanoviti posebne komisije, ki bi proučevale posamezna vprašanja. Na ta način bj se načelniki delegacij lahko vrnili v svoje dežele in tam počakali, da bo sestavljena nova francoska vlada. Iz Washingtona poročajo, da je senator William Know-land, voditelj republikanske večine v senatu, v razgovoru z ameriškimi novinarji zahteval, naj se ženevska konferenca konča, kajti konferenca «traja že dovolj dolgo, da je jasno pokazala, da ne ZSSR ne Kitajska nočeta doseči drugega rezultata kot ponižujočo kapitulacijo Francozov v Indokini«. Dejal je, tudi. da bi se tri pridružene države morale upreti vsakemu poizkusu Francije, da bi pristala na neprimerno reši tev za Indokino in da bi morale sprejeti predlog južno-korejskega predsednika Sing-mana Rija o vojaški pomoči, ki ga je Francija zavrnila, Knowland je nadaljeval, da bi ZDA «izgubile ves ugled v svetu«, če bi nadaljevale s pogajanji v Ženevi. tudi obrise teh predlogov; ta opis se v glavnem ne razlikuje od kombinacij, ki jih je objavljal tisk v zadnjih dneh, le da očitno vnaša tudi nekatere italijanske želje, zlasti kar se tiče začasnosti rešitve, io verjetno tudi kaže smer. v. katero se bo razvijala nadaljnja akcija rimske diplomacije. ANSA poroča tudi, da bo v prvih dneh prihodnjega tedna, morda že v ponedeljek, italijanski veleposlanik v Londonu Brosio obiskal stalnega podtajnika v Foreign Officeu. sira Ivona Kirkpatricka in mu prikazal stališče italijanske vlade glede nedavnih angloameriskih predlogov. Kot pravi ANSA, je mogoče pričakovati, da italijanski odgovor, ki ga bo sporočil Brosio, «ne bo ne generično pozitiven ne popolnoma negativen« in da bo Italija poskušala doseči predvsem dvoje: «1. da predlagana rešitev ne bi prejudicirala izjave od 8. oktobra, ki jo je že sprejela Pellova vlada; 2. da se v vseh podrobnostih rešitve upošteva načelo ekvidistance in bilateralnosti«. V pripravljanju javnega mnenja na odgovor, ki «ne bo popolnoma negativen«, pa se opažajo očitni napori, da se angloameriški predlog prikaže kot preprosta ponovitev 8. oktobra, čeprav to že na prvi pogled ne drži — kajti končno, ko bi bilo tako, kaj bi se bilo sploh še treba pogajati z Italijo? — Dejansko pa se opaža že pri enostavnem pristanku na pogajanja huda zadrega, ki izhaja iz stalnega varanja javnega mnenja s prikazovanjem popolnoma nerealnega položaja. Iz takšnega položaja, kot ga je vlada stalno slikala Italijanom, si je sedanji razvoj res težko razložiti, to pa povzroča vladi očitno nemajhne skrbi in preglavice. Za ilustracijo naj navedemo, da piše na primer Augu-sto Guerriero, ki je večkrat podpisan pod res bojevitimi protijugoslovanskimi članki v «11 Corriere della Sera« in ki je znan po dobrih zvezah s palačo Chigi, te dni v reviji «Epoca»: ((Načelno imamo Italijani velik interes, da zaključimo tržaško vprašanje. Ze deset let vlačimo to utež na nogah in smo od tega ohromeli. Ne moremo ostati ohromeli sa nadaljnjih deset ali več let«. Augusto Guerriero pravi tudi, da dela čas proti Italiji. , Uničujočo sodbo o italijam ski zunanji politiki objavlja bivši veleposlanik Nicolo Ca-randini v uvodnem eč.„ Na današnji dan je bil leta 1811 rojen V. G. Belmski. veliki ruski kulturni delavec, literarni kritik in revolucionar Umrl je leta 1848. DANES, nedelja 13. junija Anton, Zlatana Sonce vz.de ob 4.15 in-Zatone ?? 19.55. Dolžina dneva 15.4°. Luna vzide- ob 17.24 in zatone ob i.*°, JUTRI, ponedeljek 14. junija Bazi,lij, Brislav VČERAJ PODPISAN SPORAZUM 0 POENOTENJU MEZO INDUSTRIJSKIH DELAVCEV Napoved celodnevne protestne stavke zaradi sramotnega mezdnega sporazuma Z dokončno vključitvijo Trsta v tretje mezdno področje, bo po-višek mezde na uro znašaI komaj 2.35 lire ali na dan 18.80 lire Na sedežu Enotnih sindikatov v Trstu so se včeraj sestali predstavniki sindikata kovinarjev ES iz Trsta, Zveze kovinarjev iz Tržiča in »eze delavskih zbornic iz Gorice, Na sestanku so razpravljali o novem mezdnem sporazumu in ga odločno obsodili. Razen tega so razpravljali tudi o delovni kri-zi in omejevanju sindikalnih svoboščin v podjetjih. Sklenili so, da bodo odslej vodili skupno borbo ter da bodo proglasili prihodnji teden celodnevno stavko v protest proti novemu sporazumu. Včeraj so v Milanu predstavniki «svobodnih» in fašističnih sindikatov Zveze indu-strijcev podpisali sporazum o poenotenju mezd in plač ter o izravnavi mezd med raznimi italijanskimi pokrajinami. Kot smo že pisali, so bile do sedaj v Italiji mezde oziroma draginjska doklada v vsaki pokrajini različne. Sedaj pa so razdelili vse mezde v 12 skupin, iz katerih so izvzeta samo mesta Milan, Genova in Turin. Osnova pri računanju mezd je mezda nekvalificiranega težaka, pri čemer so mezde kvalificiranih in specializiranih delavcev za nekaj odstotkov višje. Iz razpredelnice, ki je priložena podpisanemu sporazumu, je razvidno, da bodo dobivali najvišje mezde delavci v Milanu, in sicer 142.50 lire na uro, najnižjo pa delavci v nekaterih pokrajinah Kalabrije in Sicilije, kjer bo znašala mezda samo 97,50 lire na uro. ker spadajo pa£ v najnižjo, to je 12. skupino ali mezdno področje. Po tem sporazumu spada Trst v 3. mezdno področje skuno s Tržičem, Imperio, Sa-vono, Benetkami, Gorico. Brescio, Bergamom in Trentom, kakor so že pred dnevi poročali listi; v tej skupini pa bodo dobivali delavci 130 lir na uro. Tržaški industrijski delavci bodo torej dobivali 12.50 lir na uro ali 100 lir na dan manj od milanskih. Ce upoštevamo normalni delovni čas 44 ur na teden, bo tržaški te-žajc odslej dobival 5.720 lir na teden, od česar je treba še odbiti razne prispevke, dodati pa kvečjemu akordne dodatke. Doslej so dobivali delavci v Trtsu 127.65 lir na uro, če seštejemo osnovno mezdo, dra-ginjsko doklado in krušno doklado. ki so jih sedaj poenotili. Potemtakem je prinesel toliko opevani sporazum o poenotenju in izravnavi plač m mezd tržaškim delavcem samo 2,35 lire poviška na uro ali 18,80 lire na dan, kar pomeni, da si delavci s tem poviškom ne bodo mogli kupiti niti enega tramvajskega listka na dan. To je res za Delavsko zbornico tak »uspeh«, ki ne potrebuje nobenega komentarja. Sporazum tudi potrjuje, da italijanske sindikalne centrale in njihova tržaška podružnica štejejo Trst za sestavni del I-talije, kar škoduje tržaškim delavcem tudi 'z gospodarskega staliča, saj so jih glede mezd uvrstili v isto skupino kot na primer goriške delavce, ki Žive v podeželskem mestu. Hkrati pa ta sporazum o uvrstitvi Trsta v 3. skupino tudi potrjuje, da so predstavniki Delavske zbornice delavce varali, ko so trdili, da u-vrstitev v 3. skupino še ni dokončna ter da so se šli v Rim pogajat, da uvrstijo po možnosti Trst v isto kategorijo kot Milan ali 1’urin. Vsekakor bo sedaj vsem delavcem jasno, da so šli predstavniki Delavske zbornice v Rim res dvakrat zaman in sicer, ker niso nič. dosegli in ker so pač potovali na račun delavskih žuljev. Tržaškim delavcem torej ne preostaja drugega, kot da se še naprej odločno bore predvsem proti sporazumu o poenotenju mezd, s katerim so ponovno močno opeharjeni, poleg tega pa še proti uvrstitvi Trsta v 3. skupino, s čimer so še ob titse malenkostne prednosti, ki jih sporazum zagotavlja na primer delavcem v Milanu. Gizela Svagelj 500, Mirko Kosmina 1 000. Antonija Suhadolnik 1.000, Zveza bivših partizanov 25.000, Armid Ukmar 5.000, Ubald Vrabec 1.000, Goj-mir Demšar 1.000, Ivan Bukovec 1.000, Viktorija Ruzzier 500, Organizacija ASIZZ 5.000, C- D. C. 50.000. Ida Perhauc 500, Crasso Josip 500, N. N-100, dr. Karel Ferluga 1.000, Luka Čarga 200, Frančiška Premel 1.000, V. V. 1.000, Frančiška Kerkoč 500, Valassi 500, Saksida 500, Vida Cergol 500, Mario Cok 500, Ivana Kante 1.300, 2 para čevljev in 2 moški srajci, Angela Cok 500, Stajerc 20.000, Josip Valič 1.000, Vinko Arbi 1000, družina Reschitz 2.500, Marica Škabar 1 000, dve tovarišici ASIZZ 2.000, družina Tomšič 500, Avrelija Kastela- ni 500. Ana Kocjančič 100, Ernest Jug 500. Prispevke za poplavljence sprejemajo razen na že objavljenih mestih tudi v prostorih prosvetnega društva v Barkovljah (Franklovo) in sicer v blagu ip denarju. Danes razpravljanje o tržaškem prometu Danes ob 9. uri bo v prostorih pristaniških družb v »Domu pristaniških delavcev« zborovanje o prometu, ki ga organizira »Odbor za razpravljanje o tržaškem prometu«. Namen tega zborovanja, na katerega so povabili predstavnike vseh ustanov in združenj, ki se ukvarjajo s prometom skozi tržaško pristanišče ter predstavnike tiska je ugotoviti vzroke sedanje krize prometa v tržaškem pristanišču in poiskati možnosti, kako rešiti to vprašanje. OBVESTILO INAM INAM obvešča svoje zavarovance da bodo ambulatoriji dr. Gref>ori s torkom, 15. t. m. preseljeni v polispecialistični center v Ul. Farneto 3. Uspela stavka v Esso-Sfandard Stavke, ki so jo napovedali delavci rafinerije Esso Standard pri Sv, Soboti, se je udeležilo po dosedanjih podatkih nad 90 odstotkov delavcev. Stavka se neha danes ob 6. uri zjutraj. I Z JlIGOKliO V A NSKE (iOSE STO Danes dopoldne začetek mladinskega festivala Na festivalu sodelujejo najboljša kulturno umetniška društva iz Slovenije in Hrvaške - Bogat športni spored - Višek festivala ob zaključni prireditvi v Kopm Danes se bo začela v Bujah največja letošnja medrepubliška mladinska prireditev, slovensko-hrvaški mladinski festival, ki bo zbral ob naših obalah mladi svet iz Slovenije, Hrvaške, koprskega m bujskega okraja. To bo nekaka revija najboljših kulturno-umetniških in športnih skupin, ki bodo nastopale skoraj v vseh večjih naseljih koprskega in- bujskega okraja od 13. do 20. junija. Program bo bogat, saj se bodo občinstvu predstavile skupine, ki so jih v Sloveniji in Hrvaški na tekmovanjih izbirale posebne komisije. Med temi so kulturno-umetniško društvo »Jože Vlahovič« iz Zagreba, akademski pevski zbor «Tone Tomšič* iz Ljubljane, harmonikarski zbor MKUD «Kajuh» iz Ljubljane, tamburaški zbor «Grgur Kar-lovčanin« iz Pakraca, nadalje glasbene in folklorne skupine iz Maribora, Osijeka, Medjimurja, Trbovelj, Reke, Virovitice, Krapine, Kranja in nekaterih drugih krajev. Poleg skupin iz koprskega in bujskega okraja bodo nastopili tudi mladinci iz neosvo-bojene Koroške, Gorice in Trsta. Festival se je začel v Bujah pravzaprav že sinoči z uprizoritvijo Gunduličeve pa- stirske igre «Dubravka», ki jo je uglasbil Jakov Gotovac, izvaja pa jo Narodno gledališče lz bujskega okraja. Svečana otvoritev ho danes zjutraj, ko se bo po otvoritvenem govoru vrstilo na odru 15 kulturno’ umetniških skupin iz obeh republik. Minuto pred uradnim začetkom pa bodo startali na 155 km dolgi progi Buje-Pulj-Buje najboljši kolesarji obeh republik. Od športnih prireditev bo tega dne v Bujah še nogometna tekma med reprezentanco Zagreba in Istre, nastop gojencev akademije Jugoslovanske vojne mornarice, telovadni nastop «Partizana» ter modelarski letalski miting. Med festivalskim tednom bodo kulturno-umetniške skupine nastopale po vaseh in mestih obeh okrajev. V mnogih krajih bodo domačini na domačih deskah prvič videli vrhunske kulturno-umetniške skupine, za kar je že več tednov ogromno zanimanje. Zaključna in največja festivalska prireditev bo v Kopru na Titovem trgu in na Stadionu. Na trgu bo veliko zborovanje ter nastop združenih pevskih zborov in godb na pihala. Pri tej točki bo nastopilo 1.500 pevcev, ki jih bo vodil Radovan Gobec. Poleg tega bodo nastopili še RAZPRAVA 0 UMORU OLINDA ROSA BIANCA ANONIMNO PISMO SODIŠČU o umorjenčevi osebni izkaznici Kdo sto bilo neznanca, ki sto no večer zločina skoraj podrla inšpektorjevega srna? - V torek poslednje priče nekateri posamezni zbori. Po prireditvi na Titovem ti gu se bo začela trikotna festivalska regata, pri kateri bo sodelovalo nad 40 jadrnic. Takšna regata bo že v sobo- OBVESTILO KMETIJSKEGA NADZ0RN1ŠTVA ŽIVINOREJCEM Reorganizacija službe za zatiranje jalovosti živine Zivmoidravniki bodo na razpolago živinorejcem po točno določenem urniku - Le v enotnem nastopu jamstvo za uspeh podvzele akcije Kot je bilo svoječasno že javljeno, je Področnemu kmetijskemu nadzorništvu, sporazumno z občinskimi in konzor-nalnimi živinozdravniki, uspelo dati službi za zatiranje jalovosti novo Jice. Dolžnost je pripomniti, da so občinski in konzorcialni živinozdravniki, katerim je poverjeno pobijanje jalovosti goveje živine, pokazali svojo požrtvovalnost v službi za izboljšanje živinoreje in tukajšnjega kmetijskega gospodarstva. Nova organizacija bo s svojim širšim področjem dopustila ustvariti v vseh vzrejali-ščih področja uspešnejše pogoje za borbo proti jalovosti goveje živine; to pa brez m-kakih stroškov v breme živinorejcev, izvzemši morebitnega posebnega zdravljenja. Živinorejci si lahko predstavljajo, kako velike važnosti je zatiranje jalovosti goveje živine in to z zdravstvenega kot tudi z ekonomskega stališča Ker je bilo na najem področju že izvršeno potrebno zdravljenje in bonifikacija (tudi z umetnim osemenjenjem), ni jalovost tako močno razširjena. kakor po drugih pokrajinah. Obstaja pa še (povzeto iz točnih ugotovitev po rodovniški knjigi) okoli 15 odstotkov jalovosti. Da rejci čim podrobneje spoznajo službo o zatiranju jalovosti, jih bomo seznanili s podrobnim programom delovanja vsakega živinozdravni-ka, ki ga bo tedensko vršil po posameznih vaseh, in to do preklica. V ta namen so zato poverjeni živinozdravniki določili naslednji urnik za zdravljenje, in sicer s pozivom na dom ali pa v ambulato-rijih. Živinorejec bo lahko med do- to popoldne v Piranu. Popoldne bodo okrog Semedele ... ___ motorne dirke reprezentanc, ločenimi urami po programu Slovenije, Hrvaške in t rsta. | zaprosil za pregled goveda n Pomagajmo poplavljencem Akcija, ki jo je započel naš dnevnik v korist hudo prizadetemu prebivalstvu Štajerske, kjer je katastrofalna poplava napravila neprecenljivo škodo in zahtevala 29 smrtnih žrtev, se uspešno nadaljuje. Danes moramo predvsem pohvaliti skupino delavcev iz Sv. Križa, ki so zaposleni pri gradnji prosvetnega doma, saj so po prejetju plače vsak po svojih močeh prispevali v sklad za pomoč poplavljencem in tako nabrali 9.350 lir. Sporočili so nam tudi iniciativo openske mladine, ki je na včerajšnjem plesu odstopila po 30 lir od vsakega prodanega listka za pomoč poplavljencem. Tako smo v včerajšnjem dnevu dobili 141.300 lir pri-, spevkov, skupaj pa je doslej nabranih 349.600 lir. Nadaljujemo z objavo seznama včerajšnjih darovalcev; Marijan Ban 500, Mirko Dov-šak 1 000, Viktor Košuta 1.000, Angel Košuta 1.000, Srečko Košuta 250, Alojz Počkar 250, Mario Regent 1.000, Danilo Stepančič 1.500, Angel Sedmak 150. Marijan $vab 1.000, Venčeslav Starc 200, Dušan Sirk 500, Herman Svab 1.000, M. M 200. Srečko Colja 1000, C C. 1.090. Majda Majnik l.Q00, Zdravko Pregare 1.000, Tudi včeraj ni bilo na Boz-zolovem procesu toliko pričakovanega presenečenja, fina izmed prič in sicer sedanji policijski agent Franco Sulligoi (ki ni v sorodu z Sulligoiem in njegovo ženo), ni poznal nikoli Bardianija. Njegovo pričevanje ni torej prineslo nobene razjasnitve. Majhno presenečenje pa je prišlo iz ust predsednika, ki je obvestil, da je pred dnevi prejel anonimo pismo, v katerem ga neznani pisec vabi, naj vpraša policijo kako je končala osebna izkaznica pok. Rosa Bianca, ki jo je nekdo našel 3. septembra lani na zidu v začetku Sonninovega drevoreda. Predsednik je pismo poslal tožilstvu, ki je zaslišalo inšp. Ricata. Ta je pojasnil, da je uradnik Franco Renato tistega dne prinesel izkaznico, izdano 1942. leta (torej že davno zapadlo) na policijo v Ul. Caprin. Od tu so izkanico poslali Rica-tu, ki pa jo je izročil inšp. Piscopellu. Predsednik je nato _ preči-tal vsa policijska poročila, ki še niso bila v aktih in katera je pred dnevi zahteval. Tako je prišlo na dan tudi poročilo inšp. De Giorgia, ki ga je napisal 17. maja letes, to je, ko se je začelo govoriti o Bozzolovem alibiju. Vrhu-tega pa vsebuje poročilo tudi neko novost. Inšpektor je namreč dodal, da se je njegov sin dva dni po zločinu prijavil policiji in obvestil organe o srečanju, sicer bežnem, ki ga je imel tistega večera ko je bil izvršen zločin, na vogalu Ul. Manzoni z Ul. Gambini, Okoli 22 30 ali 45 se je De Giorgi mlajši vračal proti domu, ko sta se vanj zaletela dva neznanca, ki sta se s precejšnjo naglico oddaljila po Ul. Gambini. Ob De Giorgia sta se neznanca obregnila, pri čemer mu je padla iz rok aktovka. Ko jo je pobral, sta bila neznanca že precej daleč, tako, da ju ni mogel pogledati v obraz. Sta bila neznanca, ki se jima je precej mudilo, zločinca? Nova skrivnost. Razprav je bila odložena do torka, ko bodo zaslišali neko pričo, ki se včeraj ni predstavila. Ce ne bo presenečenj se bo s tem zaključil glavni del razprave, nakar bodo začeli govoriti tožilec in ostali v dvetniki. Požar v Sv. Križu Kmalu po 18. uri je 78-letni Just Tence iz Sv Križa št. 187 naravnost pritekel na policijsko poveljstvo in prosil za pomoč agentov in gasilcev, ker je malo prej v bivšem seniku, ki mu je zadnje čase služil za skladišče lesa, pohištva in drugih stvari, izbruhnil požar. Agenti so nemudoma odšli na mesto in kmalu za njimi so pridrveli tudi openski gasilci, katerim se je po dve-urnem delu posrečila pogasiti plamene. Tence je medtem že utrpel 400.000 lir škode in vrhu vsega ni bil niti zavarovan proti požaru. Največja športna zaninnvos bo letalsko modelarski miting-Modelarji bodo prikazovali letalske modele na reakcijski pogon, nad Koprom bodo preletavala motorna letala tipa »Matajur«, v Koprskem zalivu pa bo pristalo vodno jadralno letalo. Na stadion bosta skočila tudi dva padalca. Predvideno je bilo, da bodo za to priložnost pri Kopru uredili tudi letališče, kjer bi lahko na mitingu pristajala letala, vendar je dela preprečilo slabo vreme preteklih dni. Koprski in bujski okraj že dobivata praznično lice. Domačini krasijo svoja naselja in postavljajo slavoloke ter urejajo prireditvene prostore. Organizatorji so pripravili vse potrebno, da bodo udeleženci čimbolj preskrbljeni. Samo v Kopru postavljajo 20 stojnic; ker številni gostinski obrati ne bodo mogli kriti vseh potreb, zlasti zadnji dan festivala, računajo, da se bo zbralo v Kopru nad 20.000 ljudi. Po prijavah sodeč bo prišlo iz raznih krajev Slovenije okrog 8.000 ljudi, številni prijavljenci so tudi iz Zagreba, Osijeka, Poreča ter nekaterih drugih krajev Hrvaške in seveda domačinov. Večina udeležencev bo prišla na festival z lastnimi vozili, s seboj pa bodo prinesli šotore. V okolici Kopra bodo zadnje dni festivala številna taborišča, kajti večina udeležencev bo prenočevala pod platneno streho. Njim bodo pomagali člani koprske taborniške organizacije. Veliko platneno naselje bo tudi v Savudriji, na prekrasnem rtiču nasproti Piranskega zaliva, kjer bodo taborile kulturno umetniške skupine. Nekaj tisoč udeležencev bo prišlo z vlaki do Podgorja, od koder jih bodo pr-važali do Kopra z motornimi vozili. Organizatorji so poskrbeli za vse varnostne mere, da bo promet in vse ostalo oote-kalo v najlepšem redu, kakor tudi da se bodo številni udeleženci čutili ob našli obali čim udobnejše in da jim bo ta velika prireditev ostala še dolgo v lepem spominu. domu (izključno za okužbe spolnih organov), nakar se bo živinozdravnik podal na pregled in zdravljenje goveda na dom prosilca. V ambulatorije bodo. rejci lahko prignali bolna goveda na zdravljenje ob določenih urah, in sicer samo bolna na spolovilih. Zivinozdravniški okoliš: TRŽAŠKA OKOLICA Živinozdravnik di. E. Križnič bo tedensko obiskal naslednje vasi in bo pri spodaj imenovanih posestnikih sprejemal pozive živinorejcev: Prosek-Kontovel — gostilna «Pri konjiču«, torek ob 10. uri; Sv. Križ — gostilna Tence Just, torek ob 11. uri; Trebče — gostilna Kralj Miha, sobota ob 10. uri; Padriče-Gropada — gostilna Grgič Lovrenc, sobota ob 11. uri; Bazovica — gostilna Knz-mančič Ivanka, sobota ob 12. uri; Opčine - Bani - Konkonelj — na domu živinozdravnika, vsak dan (tel. 211)46). Zivinozdravniški okoliš: DEVIN - NABREŽINA. ZGONIK - REPENTABOR | Živinozdravnik dr. G. Biasi bo sprejemal pozive pri naslednjih posest, in uradih: Sempolaj — Stubelj Milan št 28, torek ob 9. uri; Bajta — Skrk Jože, torek ob 9.30 uri; Samatorca — gostilna Gruden, torek ob 10. uri; Salež — ljudska šola, torek ob 10.30 uri; Gabrovec — mesnica Ivančič, torek ob 11.30 uri; Sesljan — mesnica Semolič, četrtek ob 10. uri; Devin — trgovina Gruden, četrtek ob 9. uri; Zgonik — občinski urad, petek, ob 10.30 uri; Repentabor — občinski u-rad, sobota ob 9. uri; Briščiki — gostilna Milič, sobota ob 11. uri. Zivinozdravniiki okoliš: MILJE - DOLINA 2ivinozdravnik dr. M. Derin bo sprejemal pozive pri naslednjih: Dolina — mesnica Pangerc, 1 torek-petek ob 12. uri; Škofije — mesnica Olivetti, četrtek ob 11. uri; Milje — občinska klavnica, petek ob 10. uri; Boijunec — središče za u-metno osemenjenje, petek ob 11, uri. V tem kraju bo deloval ambulatorij; Gročana — Fonda Viktor, št. 27. Vsak dan na telefonski poziv (Županstvo Milje tel. 98116). Zivinozdravniški okoliš: TRST MESTO Dr. P. Vassili bo živinorejcem na razpolago vsak dan popoldne pri plemenilni postaj; v Lonjerju (Cok Stanko, Lonjer štev. 408). Po telefonu se lahko kliče živinozdravnika do 12. ure dopoldne; telefonira naj se v mestno klavnico pri Sveti Soboti (tel. 93246) ali pa na dom (tel. 29192). Živinorejcem priporočamo, da podprejo iniciativo in da se z vsem zaupanjem obrnejo na živinozdravnike v primeru, da njih govedo kaže motnje pri oploditvi in brejosti sploh. Le Če bomo vsi pristopili k akciji, lahko računamo na popolen uspeh pri izločitvi jalovosti, ki nam dela tako o-gromno škodo. ( kritiki: i\ pokorila) Koncert mariborskih .pevcev na Kontovelu V prireditvi prosvetnega društva »Ivan — Vojko« je sinoči nastopil na Kontovelu pevski zbor kulturno-umetniškega uruštva «Jože Hermanko« iz Maribora. Koncert je bil za Kontovel redko umetniško in narodno doživetje sploh. Pred izredno številnim občinstvom je domači zbor zapel gostom v pozdrav, v imenu SHPZ pa je pevce s severne slovenske meje pozdravil tov. Boštjančič. Zbor je nato pod vodstvom pevovodje tov. Komarja zapel v mešanem sestavu vrsto precej težkih umetnih pesmi, ženski zbor nekaj znanih narodnih, nato pa spet mešani zbor narodne pesmi. Poslušalci so se od pesmi do pesmi bolj navduševali tako, da je zbor moral na koncu dodati še Pre-mrlovo «Zdravico» in jo tudi ponoviti. Na zaključku so predstavniki zborov še enkrat izmenjali zdravice poudarjajoč isto vlogo in isti narodnoobrambni pomen kulturno-prosvetnega delovanja na skrajno zahodni in severovzhodni slovenski meji. Po koncertu se ie razvil prijeten družabni večer, med katerim so domači in mariborski pevci še marsikakšno skupaj zapeli v znamenju iskrenega bratskega občutja, tako značilnega za to gostovanje. 9lflQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 17. junija 1*54 ob 20.30 uri V LJUDSKEM GLEDALIŠČU V KOPRU komedija Mary Chase *HARVEY» V petek 18. junija 1954 ob 20.30 uri V LJUDSKEM GLEDALIŠČU V KOPRU Bettijeva drama »ZLOČIN NA KOZJEM OTOKUn 'N V soboto 19. junija 1954 ob 21. uri pri SV. ANTONU komedija Mary Chase »HARVEY» V soboto 19. junija 1954 ob 21. uri v KORTAH Herbertova komedija »VSAKIH STO LET» Padec z zidarskega odra Med gradnjo hiše v Ul. Vi-gneti je 15-letni zidarski vajenec Srečko Sedmak iz Sv. Križa 190 nepričakovano padel s 3 metrov visokega zidarskega odra. pri čemer se je ranil na glavi in desni roki. V bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, so mu rane izprali in ga s priporočilom 8 dnevnega počitka poslali domov. ( SM.SKB PRIHKIUTVK ) PRIREDITVE DANES: V Nabrežini ob 16. uri v kino dvorani Skalarjeva pravljična igra v 4 dejanjih »Kralj Matjaž«, ki jo priredijo otroci osnovne šole. V Saležu ob 16. uri v šolskih prostorih zaključna prireditev. Na sporedu je »Rdeča kapica«, balet, deklamacije itd. V Medji vasi ob 17. uri zaključna prireditev štivanske osnovne šole. Na sporedu je dvo-dejanka «Lukn,ja v namiznem prtu«, enodejanka »Bratovska ljubezen« in drugo. V Mavhinjah ob 16. uri na dvorišču g. Ivana Terčona dvo-dejanka «Vedež», enodejanka »CMka in njena punčka«, rajanje, petje itd. V Domju zaključna šolska prireditev ob 16. uri s pestrim sporedom. V Trstu - Ul. Donadoni cb 17. uri dvodejanka «Vedež», zborne recitacije, prizori in nastop mladinskega tambursškega zbora iz Rocola. * * * V Škofijah, kratka prireditev z deklamacijami, petjem in prizorčkom 16. t. m. ob 10. uri. Pri Sv. Barbari prireditev 17. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu s trodejanko «Rdeča kapica«. V Zavljah v šoli prireditev z deklamacijami, recitacijami in petjem 17. t. m. ob 9. uri. V Medji vasi v šoli 17. t. m. ob 16. ur; v šoli prizori, petje, deklamacije in dvodejanka »Škrati«. V Zgoniku 20. t. m. ob 20. uri na cerkvenem dvorišču igra v štirih dejanjih «Janko in Metka«. SOLSKE RAZSTAVE Pri Sv. Ani danes in jutri. V sredo ob 9. uri šolska maša in nato nastop učencev. V Rojanu, osnovna šola, danes, jutri, v torek in v sredo od 9. do 18. ure. Pri Sv. Ivanu, osnovna šola. danes, jutri, v torek in sredo cd do 18. ure. * * * V Trstu - v Ul. sv. Frančiška, oe-novna šola 16. in 17. t. m. od do 12. in od 14. do 18. ure. Na Opčinah, državni industrijski strokovni tečaj. Otvoritev razstave 16. t. m. ob 10.30. Traja do vključno 20. t. m. od 10. do 19. ure. V Škofijah, v sredo 16. t. m. ves dan in 17. t. m. dopoldne. V Plavjah, 16. t. m. ves dan in 17 t. m. dopoldne. Sv. Barbara, 17. t. m. ves dan v šoli. V Zavljah, 17. t. m. ves dan. GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 XII. koncert lutri 14. junija 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU koncert Slovenskega vokalnega okteta iz Ljubljane Umetniški vodja prof. JANEZ BOLE SPORED Jakob Petelin - Gallus: Praeparate corda vestra; Jakob Petelin - Gallus: Ecce, guomodo moritur justus; Jakob Petelin -Gallus: Ascendit Deus; Peter Jereb: O kresu; Zorko Frelovec: Nageljni rdeči; Emil Adamič: Kregata se baba in de-vojka; Ciril Cvetko: Napitnica (prleška narodna); Zdravko Svikaršič: N’mav čez izaro (koroška narodna); Danilo Švara: Oj le mamka vi, vi... (narodna iz Beneške Slovenije); Matija Tomc: Napojnica (belokranjska narodnaJ. ODMOR Matija Tomc: Rezijan-kica (narodna iz Beneške Slovenije); Matija Tomc: Ko so fantje proti vasi šli (slovenska narodna); Karol Pahor: Pa se sliš (primorska narodna); Josip Pavčič: Polka je ukazana (gorenjska narodna); Jakov Gotovac: Primorska suita; Brodarska; Podoknica; Tanac; Marko Tajčevič: Komitske pesmi; Števan Mokranjac: Prva ruko- vet. Vabila so na razpolago v Ul. Roma štev, 15/11. SHPZ (tel. 31119) danes v nedeljo od 11. do 13. in jutri od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure. Vabila so na razpolago tudi v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Cok. Rojan. 20.30: (iLuisianski pustolovec«, T. Power. , Paradiso. 20.15: »Karaibsko z‘» to« J. Payne, A. D***1- „laS, Ponziana. 20.30: ((Besede m ba», M. Rovney. --„1,«. Arena dej flori. (Ulica Ghirlao-daio 29) 20.30: »Rešite kralja«, A n Avf p,p t Garibaldi. 20.30: ((Niagara«, M; Monroe. Mladini izpod 1» Jcl prepovedano. NEDELJA, 13. junija 19H- JCUOStOVAŠhK* »JONA 'f it S ’1 A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00 13- 1 19.00 in 23.30. „ 7a 8.15 Slovenske naroden; 8,3» z r.aše kmetovalce; 9.00 tednik; 13.45 Glasba po 15.00 Slovenska Istra se PriE ob 1 ja za festival mladine; 163» 70-letnici primorskega sktao« lja Vasilija Mirka; 16.30 nadni koncert; 17.00 Narodne k srni in plesi; 17.30 Glasba po .., ljah v hrvaščini; 18.00 P°r0ir,. v hrvaščini; 18.15 Jurina HJ *.„• nina; 18.30 30' veselih ritmo • 23.00 Zadnja poročila v ščimi; 23.10 Glasba za lahko nov T It Ni' 11. 306.1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije; 8.45 KUVj u.jska oddaja in reportaža Mačkovelj; 11.00 Priljubljene ke melodije; 11.30 Pavel Si Medjimurska in Kolo; 11,5“ B tok: Rapsodija za violino m r- nnn rtrvomo ariie. Vandali Stivanski župnik je prijavil policiji, da so neznanci ponoči obmetali cerkev s kamenjem, pri čemer so razbili kakih 100 šip. Skoda še ni znana. Policija je uvedla preiskavo. Nezgode pastirčka Opoldne so s prognozo okrevanja v 30 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku 12-letne-ga pastirčka Marina Lokoviča, iz Zagrada pri Zgoniku št. 2, kateremu so zdravniki ugotovili zlom levega zapestja in lažje omotično stanje. 43-letni Dušan Milič, stanujoč istotam, ki ga je spremil v bolnišnico, je pojasnil, da je otrok padel po nesreči na travniku za hišo. Avto podrl otroka S prognozo okrevanja v 20 ah 30 dneh so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so mu ugotovili zlom desne lopatice 8-letnega Lucijana Jermana iz Industrijske ulice. Njegova mati je izjavila, da je otroka, medtem ko je prekoračil ceato pri Sv. Jakobu, podrl na tla neki avto, ki »e je sicer ustavil a je nato, ker so mislili, da se je otrok rešil brez poškodb, nadaljeval vožnjo. OD VCERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. junija se je v Trstu rodilo 10 otrok, poroke so bile 10, umrli pa sta 2 ooebi. POROČILI SO SE: električar Claudiio Fabbri in uradnica Elidc Marion, slaščičar Emuo Zorzi in gospodinja Iodalba Simeoni, zidar Karol Kriščak in gospodinja Irene Husetti, radiotehnik Bruno de VValderstein in frizeika 0)1-dina Mavelli, agent CP Marcel, lo Brunetti in gospodinja Luna Leone, težak Renato Basiaco in služkinja Maria Dubani, elektro-mehanik Albino Luin in gospodinja Ondlna Škerjanc, uradnik Ferdinando Carlo Polacco in gospodinja Neha Petelin, uradnik Ervino Tanzl in gospodinja Bruna Marin, glasbenik Antonio Emanuel« Paoli in gospodinja Erroinia Stormi. UMRLI STA: 81-letni Frane Cok, 75-letnj Vincenzo Plcciola. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: lz Elbe s 3.450 t železa ital. ladja »Elba«, iz Benetk prazna ital. ladja »Mantova«, iz Gradeža z 11 potniki it. ladja »Gradež«, iz Benetk s 3.100 t raznega blaga in 2 potnikoma argentinska ladja «Rio Quarto», iz S. Benedetta del Tronto prazna ital. ladja »Etra«, iz Gradeža z 20 potniki Ital, ladja »Grada«. ODHODI: proti Reki z 11 potniki Jug, ladja »Bakar* proti Gradežu z 9 potniki Ital. ladja «Grado», proti Havenni s 345 t olja ital. ladja »Mantova«, proti Torviscosi z 220 t raznega olaga it a«, ladja «Quo vadiš«, proti S. Benedetto del Tronto s 316 t olja ital. ladja »Etra«, proti Gradežu s 15 potniki ital. ladja «Grado», proti Benetkam s 165 t raznega blaga in 15 potniki ital. ladja »Celio«, VREME VCERAJ Najvišja temperatura 24,8 najnižja 16,4, ob 17. uri 24,7. Erač-ui tlak 1018,4 stanoviten. Veter severozapadnik 10 km/h, vlaga 69 odstot., nebo Jasno morje nekoliko razgibano, oemperatura morja 22,4 stopinje. BARI CAGLIAR1 FIRENZE GENOVA MILANO NAPOLl PALERMO ROMA TORINO VENEZIA LOTERIJA 3 53 82 29 48 15 10 65 54 33 79 53 83 5 30 66 87 58 16 74 56 81 10 82 60 88 62 20 76 12 58 71 36 34 43 41 66 78 75 43 63 ♦ 78 86 21 82 83 70 57 31 NOČNA SLUŽBA LEKARN; Blasoletto, Ul. Roma 16; Manzoni, Ul, Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44: Rovis, Trg Gol doni 8; Rossettl, Ul. Schlapparelll 58; Harabaglia v Barkovljah in Nicoil v Skednju, Planinska fotoamaterska društvena razstava Je odprta danes 13. t. m. v Ul. Roma 15/11 od 10. do 13. ure. Odhod na krožni izlet po coni A bo danes ob 14.30 uri z začetka Ul. F, Severo. Razna obvestila Tržaiki filatelistični klub »L Košir«, Danes 13. t. m. v g>Yo-storih kluba običajni sestanek od 9. do 12. ure. Delila se bo vsem članom revija Nova filatelija štev, 5 in sprejemale se bodo prijave za izlet v Ljubljano ob priliki II. jugoslovanske filateli stične razstave. Društvo slovenskih srednješolcev obvešča vse člane, da bo danes 13. t. m. od 17. do 21. ure ples v Ul. R. Manna 29. iz I etl Darovi in prispevki Osem strank In odvetnik darujejo 39.184 lir za Dijaško Matico, ker se je zverižena pravda po petih letih uspešno končala. Prosvetno društvo Barkovlje priredi dne 27, t. m, enodnevni izlet v Buzet, združen s pevskim in dramskim nastopom v tamkajšnjem ljudskem domu, za društvene člane in prijatelje. Informacije in prijave za izlet na društvenem sedežu v Franklovem (Gregorič) danes 13. t. m. od 9. do 13. ure. IZLET V LIPICO 13. JUNIJA Obveščamo vse, ki so se vpisa li za izlet v Lipico, da bo obmejni blok Bazovica - Lipica cd, prt od 8. do 22. ure. Iz Trsta v Bazovico bodo vozili avtobusi z avtobusne postaje od 7.30 dalje vsake pol ure. Iz Bazovice v Trst pa od 14. ure dalje vsake pol uri. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 27. t. m. izlet na Učko in Opatijo. Vpisovanje na sedežu društva do vključno 17 t. m. Motoklub Skedenj organizira 27., 28. in 29. t. m, izlet v Ljubljano in na Bled. Vpisovanje do 18. junija med 18. in 20. uro ria sedežu motokluba razen v soboto Motoklub Amatori organizira 27. t. m. Izlet v Novo Gorico Tolmin, Vpisovanje vsak dan med 17 in 19. uro do 16. t. m. Motoklub sAdrla« Dolina . Mi IJe priredi enodnevni izlet z mo tornimi vozili 27. t. m. v Ilirsko Bistrico in Klanec pri Kozini Vpisovanje na sedežu v Dolini od 14 do 17. t. m. od 20. do 21. ure. Okrajni odbor OF za dolinski in miljski okraj priredi enodnevni izlet 24. t. m. v Klanec ob tradicionalnem prazniku, ki bo spremljan s kulturnim sporedom Potuje se z vlakom, povratek avtobusom. Vpisovanje na sedežu v Dolini in običajnih me stih po vaseh v večernih urah do vključno 17. t m. Najprej zdravje, poleni šele vse drugo! Bolezni srca in krvnih žil (sklerozo), ledvic (pesek in kamne), živcev (nervozo, nevra-stenijo) in notranjih žlez (protin, sladkorno, bazedov) zdravi uspešno. Zdravilišče Radenska Slatina, Slatina Radenci SLOV. - HRVATSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v sredo 16. junija 1954 ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani Ul. Roma 15/11. VEČER UMETNIŠKEGA PRIPOVEDOVANJA IVAN CANKAR JELA KRIZANTEMA" Pripoveduje: Jože Tiran Spremno glasbo Bojana Adamiča izvaja Damijana Bratuževa. Vabila so na razpolago v Ul. Roma 15/11. v sredo 16. t. m. ves dan. kester; 12.00 Operne arije. -;,.« in zbori; 15.00_Nastop glasbene šole Prosvetne . 16.00 Malo za šalo - malo zai^ 17.00 Slovenski moški zfj g 19.10 Nesmrtne melodije; Šport; 20.05 Ob obletnici Slov« skega skladatelja Vasilija mu 20.45 Zabavna glasba; 21.00' di: Trubadur, opera v štirih janjih; 23.05 Chopinovi val«'- T' it « «’ ». , 8.45 Godba na pihala; l3’f' 16.45 in 19.00 Poročila o ™L| sarski dirki; 15.00 SinrfojHju. koncert, dirigira Rafael Kube 17.30 Operne romance; 18-60,.Jj portaža z nogom. tekme; **' Glasbeni variete. I* I, O V K N 3 .1 A 327,1 m. 202.1 m. 212,4 m Poročila ob 6.00, 7.00, >3’ ' 15.00, 19.00 in 22.00. m- 9.30 Operetna glasba; 10 „.ert; poidanski simfonični kon j 11.30 Lahek opoldanski gi^J-vL, spored; 13.30 Pogovor s PoLi; šalci; 13.40 Koncertni v 14.00 Otroška predstava - ■ r, škin . Zupančič: Pravljica o ^ ju Saltanu; 14.30 V plesu po Jugoslaviji; 15.15. u , melodije; 15.45 Radijska Saša Vuga: Žalostna otroška r. vest; 16.35 Promenadni k°Sitt! 17.10 Želeli ste . P°si^; > 20.00 Giacomo Puccini: Df z zlatega zapada, opera v ADEX 1ZLETJ 26. in 27. junija 1 »54 izlet v LJUBLJANO NOVO MESTO ajdovscino-vipavo in na REKO - OPATIJO Ercelsior. Zaprto zaradi obnove Fenice. 14.30: »Vila Borghese«, V, De Sica, G. Phitipe. Nazionale 15.00: ((Dvoboj na Sie-ri Madre«, R. Mitcnum, L, Darnell. Filodrammatico. 15.00: ((Kraljevi mornarji«, J, Hunter. R. Ren nie. Arcobaleno. 14.30: ((Rabljev vozel«, R. Scott, D. Reed. Auditorium. 16.00: «Odkar si od šla«, C. Colbert, J. Jones. Astra Rojan. 15.00: «Plymouthski pustolovci«, S. Tracy. Cristallo. (Trg Perugino) 14.00: «Vesel a vdova«, L. Turner, F. Lamas. Grattacielo. 14.00: «Rešila te bom«, I Bergman, G. Peck. Alabarda. 15.00: »Mestne luči« delo Charlesa Chaplina. Aristou. 16.00: »Bogata, mlada in lepa«, J. Powel! D. Darrieux Armonia. 14.45: »Orkan«, D. La mour. Aurora. 15.00: «E1 Gringo«, Payne, A. VVhela-n. Garibaldi. 14.00: «Nia-gara», M Monroe. Mladoletnim prepovedano. Ideale. 15.00: »Gospa s kamelijami«, M, Prešle. Impero. 14.45: ((Tretji razred liceja«, L Emmer. Italia. 15.00: «Sredi morja«, in »Eskimki lovci«, Vlale. 14.30: »Vrni sei«, A. Naz-zari Kino ob morju. 15.00: «Kruh, ljubezen In lantazlja«, G. Lollo-brigida, V De Sica. Massimo. 15.00: «S samo ostrogo« J. Leigh. Moderno. 16.00: «Zgodba o Pearl VVhite«, B. Hutton, J. Lodgo. Savona. 14.00: »Vrnitev Don Ca-miila«, Fernaridel. Sv. Marko. 14,00: «Oči, ki se ne smejijo«, L. Olivier. Secolo. 14.00: «Vražja strelka«, B. Grable, C. Rom ero. ViMorio Venelo 14.15: «Sanje Boheme«, K. Graysop. Azzurro. 14.00: «Junaki tisočih legend«, P Henreid, Belvedere. 14.30: «Nap»d apašev« !t. Young. Marconi. 14.30: »Imenujte me madame«, G. Sanders. Novo cine. 14.00; »Moulin Rouge« J, Ferrer. Odeon. 14.00: »Jetniki preteklo- sti«, G, Garson Radio. 14 30: »Zendin jetnik«, S. Granget. Venezia. 14.30: «Toto tretji mož« Toto. POLETNI KINO: Grad sv. Justa. 21.00: »Drugi časi«, G, Lollobrigida, V. De Sica Ariston. 21.00: »Bogata, mlada in lepa«, J. Powell, D. Darrieux. 27. junija 1954 izlet v TOMAJ - DUTOVLJE ŠKOCJAN LOKEV Vpisovanje do 16. junij*1 3. in 4. julija izlet na BLED v NOVO GORICO LABIN 4. julija i954 izlet v POSTOJNO Vpisovanje do 24. t-pri «Adria-Express». ' F. Severo 5-b - tel. 2924* Pri «Adria-Express» s o v prodaji vozni listki avtopulman iz TRSTA BELJAK, VRBO sostvujejo konferenci, 111-jjai° v bistvu kaj poročati. ha se izognejo mučnemu domovanju o večnem premierju vedno istih problemov, vredo na lov na razne anekdote tvezi s to ali ono ugled-ejšo osebnostjo konference, zato, ker pri tem več--Fat pridejo do nekaterih za-'hiivik ugotovitev, hkrati pa 3e to v razvedrilo. ^ako so iznajdljivi fantje aknili tudi sledečo, ki se 4 ai>aša na Bedella Smitha, ^a ameriške delegacije, po- f 1,1 ko je Dulles zapustil kom 6renco. * Nekega dne, pravijo, se je Smith hotel odpočiti ^algotrajnih, pustih sej. ti#i PrOatelj mu je svetoval t,J se odpelje nekaj • °v iz Ženeve, kilome-kjer da je l(t^eru vse polno lepih postelj j)r Lepšega, predloga mu prijatelj ni mogel staviti, ker bj. Dedell Smith strasten ri-j 1 Takoj se je odpravil tja, d^iim še dva znanca in dva njegove osebne straže, ženitno so posedli po di- •661 - - 80 . travi na obali. Bedeli 1^ lth pa je vrgel svoj trnek H najionskem konopcu od lt0 * ‘n z užitkom gledal, ka- Se potaplja v vodo, ki so h(V nie3 poganjale ribe, cele lepih srebrnkastih rib, budečih v njem lovsko strast. Bržčas je gojil upanje, da jih bo v nekaj urah nalovil več kot bi jih mogel nesti. Toda, zdi se, da so ženevske ribe obdarjene z redko inteligenco: ure so potekale, sonce je že lezlo za vrhove montblan-ške skupine, pa se ni našla postrv, ki bi si poželela generalov trnek. Vse okoli njega so se poigravale in, inteligentne kakor so, izzivalno buljile v generala s svojimi sicer ne preveč inteligentnimi očmi. Po nekaj urah zavidanja vredne, toda brezuspešne potrpežljivosti, se je geneial, ves žalosten in razočaran, obrnil k svojim spremljevalcem in zamrmral: aSlabo se lovi v tem Ženevskem jezeru.* Kot bi trenil so vse ameriške agencije poročale o teh Smithovih besedah. Neki ameriški dopisnik, nasprotnik republikanske zunanje politike, pa je hudobno pripomnil; «Se ribe«, je napisal, «nočejo zagrabiti za Smithov trnek.* Predmet najrazličnejših komentarjev so tudi številni ukrepi švicarske policije glede varnosti šefov raznih delegacij. Neki dopisnik je stopil v pogovor z dvema vojakoma, ki sta stražila vhod vile, v kateri stanuje francoski zunanji minister; zvedel je, da sta oba švicarska kolesarska prvaka. Imela sta pri sebi vsak svoje kolo, da bi z njegovo pomočjo lahko ulovila vsakogar, kt bi se. vili preveč približal in bi se jima zdel sumljiv. Ko se je Molotov odpravil na svoj tajinstven izlfet v Moskvo, sta njegovo letalo spremljala dva motociklista švicarske policije vse dotlej, dokler se ni letalo dvignilo. Moramo priznati, da takšni varnostni ukrepi res ne dopuščajo presenečenja. Zdaj pa čujmo še to! Pravijo, da je eden najbolj posrečenih in veselih ljudi na ženevski konferenci Bao Da-jev minister za demokratizacijo (!?) g- Dake. Ze s tem, kako je ves ponosen na svoj naslov, in pa s svojim stalnim zatrjevanjem, kako se neprimerno bolje počuti v inozemstvu kot v deželi, katere je minister (to ni težko verjeti), mora spraviti vsakogar v najboljše razpoloženje. Razen tega ta minister za demokratizacijo slovi tudi po tem, ker ne more mimo novinarja, da ga ne bi na najbolj vsiljiv, torej nedemokrat-ski, način prisilil, da ga in-tervjuva. Od tega sicer ni nobene koristi, toda je zelo zabavno. Tu prinašamo tak kratek intervju g. ministra za demokratizacijo Bao Dajeve vlade: Vprašanje: «Kaj mislite, ekscelenca, koliko časa bo trajala vojna v Vietnamu?n Odgovor; «Ne vem, toda menim, da se morajo Francozi boriti do zadnjega človeka.» Vprašanje: «AIi je Indija, po vašem mišljenju, nevtralna dežela?» Odgovor; «Ne, ker njena Vlada vodi metafizično zunanjo politiko.« Vprašanje: sKakšno je vaše mišljenje o potrebi izvedbe volitev t> Vietnamu?» Odgovor: ((Jaz sem proti.* Itd, Kot vidimo, stoji g. minister zelo borbeno na svojih političnih pozicijah (dokler bodo Francozi pripravljeni bo. riti se do zadnjega moža). Toda kaj, če se nekega dne premislijo? Ali se ne bi g. minister, ki tako rad živi v inozemstvu, že danes za stalno naselil tu? To je nekaj veselih in ko- mičnih zanimivosti iz sicer resnega vzdušja, ki v njem poteka ženevska konferenca. Začela se je 26. aprila in še vedno traja. Toda tudi to ima svoje dobre strani; delegati si bodo vsaj lahko ogledali svetovno prvenstvu v nogometu, ki je v marsičem zelo podoben onemu, ki ga sami igrajo. Predvčeraj je na slavnostnem jubilejnem zboru tržaškega slovenskega planinskega društva ob 50-letnici njegove ustanovitve, predsednik Planinske zveze Slovenije, tov. dr. Fedor Košir izročil tržaškemu planinskemu društvu in sicer v roke tov. Jelinčiča krasen prapor. Slika je bila posneta v trenutku predaje v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11. kjer je bil slavnostni zbor. vrtnarskih amaterjev; priročnik opisuje vse zanimive značilnosti in posebnosti, tako na primer prvo murvino drevo, posajeno v Angliji, ki raste v vrtu Chil-ham Castlea, v Kentu, in miniaturni vrt sredi pragozda v Ruscombe Cottage Mnogi lastniki vrtov dovoljujejo občinstvu ogled njihovih vrtov proti plačilu malenkostne vstdpnine v prid dobrodelnim ustanovam. Njihov ponos in niče-murnost sta razvidni iz besed, ki so jih sami narekovali piscem priročnika pri opisovanju njihovih vrtov. Viscount Astor opisuje svoje vrtove v Clivedenu, ki ležijo ob gozdnatem obrežju Temze, za enega od najbolj očarljivih krajev Anglije; kapitan Cook iz Roydon Halla v Kentu pa smelo poveličuje svoje vrtove, ki se dvigajo v terasah, in ki imajo po njegovi trditvi najstarejše čebelne panje na otoku. Stvarno je v vsakem negovanem vrtu videti kaj zanimivega in posebnega: aza-lee in razne vrste rododendrona rastejo in cvetejo povsod, toda kje jih boste našli posejane med najredkejšimi subtropičnimi rastlinami, če ne na vrtovih g. Harlanda iz Saltwooda v Kentu? In ne bi bil vsakdo prijetno presenečen, če se pri ogledu Brockhamptonskega parka majorja Cannona v Glouce-stershireu nenadoma znajde pred slovito čredo belih srnjakov, ki se mirno pasejo okoli starodavne hiše izpred več kot 300 let? Blizu Bea-consfielda, v Buckingham-shireu, pokaže admiral Jones z zadovoljstvom obiskovalcem navadno desko, ki služi za oporo na vrtu, ki so jo pa izpulili iz pomola v Zeebrugge pri slavnem napadu, ki ga je izvršila britanska mornarica v prvi svetovni vojni. Zgodovinski in romantični spomini In to nas pripelje do druge posebnosti omenjenega priročnika: v priročniku je zbranih polno opisov krajev in stvari zgodovinskega pomena in sentimentalnega značaja, ki bi jih le redko našli v običajnih uradnih potnih priročnikih. Dragocena knjižica nas popelje po neznanih stezah, ki nas vodijo do trdnjav, ki so se zmagovito upirale sto obleganjem, popelje nas v tajne podzemske ječe, na osamljene in pozabljene kraje, kjer gospodarijo neizbežni strahovi. Tako se po Fair-lawnu, v Kentu, stalno vrti prikazen sira Harryja Va-nea, medtem ko nas v Hig-gatu, v bližini Londona občuten pih pretekle slave spominja na zadnjo bitko sasonske kraljice Boadicee proti Rimljanom v letu 55 pred Kr. Ce jo mahnemo potem k samostanu Alum-ner v Surreyu, smo na našem potovanju po cestah stare zgodovine napravili skok čez več stoletij: smo pa šele okoli leta 900. In s knjižico v roki prehodimo nato mnogo mejnikov, si ogledujemo po raznih bitkah slavne kraje, obiščemo gradove, v katerih so prebivali starodavni kralji Anglije, najslavnejši možje svojega časa. Novejši spomini: Garth House, kjer je pisal Charles Wesley svoje slovite himne; hiša Nelsonovega brata v Brattles Grange, ob kentski obali, ki hrani razne spomine velikega admirala, in grad Elizabete na otoku Wight. Pa ne pozabimo vrtov in vrtnarstva! V malem Easton Manorju pri Punmowu v Es-sexu lahko vidimo nad 200 let star kostanj in staro re-mizo s podeželskim odrom, ki je bila pred 50 leti pri neki predstavi priča umetnosti ene od najslavnejših angleških dramskih igralk, Ellen Terry. Naš tede pregled Glavna ugotovitev ob koncu tega tedna je, da je ženevska konferenca zašla v krizo. da pa kljub temu nihče noče prevzeti odgovornosti, da bi jo razbil. Niti Amerikanci ne, ki ji sicer nikoli niso bili preveč naklonjeni in ki so tudi med njenim potekom večkrat govorili o njeni nepotrebnosti in to tudi podčrtali s hitrim Dullesovim povratkom v ZDA, Obe ugotovitvi navajata bolj k optimizmu kot k pesimizmu, ki bi ga sicer neuspeh ženevske konference utegnil sprožiti. Danes se namreč vsi hočejo izogniti temu,’ da bi se konferenca (z drugimi besedami: razgovori med blokoma) razbila, in poskušajo najti tako rešitev, ki bi razgovore, če jih že res ni mogoče spraviti z mrtve točke, prekinila in obenem pustila odprto možnost za njihovo obnovitev v tej ali drugi obliki. Ena izmed takšnih formul bi utegnilo biti čakanje na izid dela mešane vojaške konference (sestavljene iz zastopnikom vietminškega in francosko - vietnamskega poveljstva), ki zaseda v Ženevi, in morda še na izid neposrednih stikov med obema poveljstvoma v Indokini, ki pa še niso vzpostavljeni. Se «boljša» rešitev bi utegnil bit i padec La. nieloue vlade v Parizu, saj bi eni izmed najbolj zainteresiranih delegacij nenadoma zmanjkala tla pod nogami in se ne bi mogla spustiti v odločilna pogajanja, ki bi imela kakršno koli politično težo; na delo mešane vojaške komisije pa padec francoske vlade vsaj formalno ne bi smel vplivati, ker gre za urejanje tehničnih podrobnosti, ne pa za sklepanje. Laniel je bil z majhno razliko poražen prav glede svoje politike do Indokine. V času, ko to pišemo, še ni znan razvoj, se pravi, ali bo odstopil ali pa se bo kot prvi Poslužil teoretične ustavne pravice, da ne odstopi, ker nezaupnica ni bila izrečena z ustavno večino; zaradi tega si bodo čita-telji o nadaljnjem razvoju ustvarili sliko iz zadnjih vesti na prvi strani. Na vsak način pa pomeni zaupnica, da francoska ulada, tudi če bi ostala v sedlu, n« more več nastopati z isto politično težo kot doslej. To pa nedvomno pomeni za zenovsko konrferen. co nov moment, trfrtva točka it Ženevi je bila v veliki meri izraz pričakovanja razvoja dogodkov v Parizu. Molotov (deloma pa tudi Cuentaj in Pham Van Dong) Jb to pričakovanje ts- H J V romantični dolini Vardarja sem srečal potujočo družinico. Dobrodušnega oslička, na njem pa lepo mlado Makedcnko, ki je trdno pritiskala k sebi mali sveženj. Komaj zaznavni glasek mi je izdal, da mora biti skrito v belem povoju živo bitje. Ob osliču pa je stopal možakar, star kakih 30 let ter zadovoljno požvižgaval. Od časa do časa se je obrnil k ženi, jo popravil v sedlu in nežno pobožal po potnem čelu, Nato je še odgrnil belo plenico, se zazrl v drobčkan, še rdeč dojenčkov obrazek in na obraz se mu pe prikadel izraz velikega zadovoljstva. To je bil Sulo s svojo družinico. Zeno in komaj nekaj dni starega, krepkega sinčka je peljal na osliču iz porodnišnice v mestu domov. Sulo je delavec, ali še bolje povedano, bo delavec v novi tovarni cementa v Skoplju, ki bo v nekaj mesecih dograjena. Toda zato je moral Sulo najprej obiskovati neki tečaj, kjer so se tečajniki učili poleg tega, kako se melje cement, tudi še marsikaj o zdravstvu, higieni. In zato je Sulo tudi poslal svojo Zamilo v porodnišnico. Doma pa je sam vse lepo pripravil za sprejem novega člana družine. Komaj sem pustil za seboj srečno družino, se mi je nudil nov, podoben, a vendar drugačen prizor. Spet osliček. Na njem pa je udobno sedel možakar, bradat in debel, da so se osličku kar noge šibile pod njegovo težo. Osliča pa je vodila po prašni cesti žena v stari makedonski noši. Trojica je prišla do izvira hladne studenčnice nad cesto. Mož z rdečim fesom na glavi je s hripavim glasom zapovedal ženi, kot kak poveljnik; «Daj vode!* Kot bi mignil, je žena skočila in že se je po skalah vzpenjala v strmi hrib ob cesti, natočila v čutaro hladne vode in jo ponesla možu, ki je na osliču že nestrpno čakal na pijačo. Dve sličici s poti, dva sveta! Oboje še lahko srečaš danes v Makedoniji. Prvih je vedno več. Mladi svet se ne drži več tako korenito starih tradicij. Vedno bolj se jih otepa in tudi ženi krči pot k enakopravnosti, k sodelovanju v ljudski oblasti, v kulturnem in javnem življenju. Zena tega sveta hodi po nasvete v bolniške ambulante in materinske posvetovalnice, se udejstvuje pri delu v ženskih društvih. Prav tako so se v zadnjem času vrgli z vsemi silami v Makedoniji na to, da makedonsko ženo čimprej izvlečejo iz zaostalosti, iz težkega življenja preteklosti. Razna društva prirejajo najrazličnejše sestanke in predavanja za vzgojo otrok, za zdravstveno in kulturno pro-svetljevanje žene, za napredno kmetijstvo in gospodinjstvo. Pripovedovali so mi, da izredno težko dobijo žene na te sestanke, toda ko žena enkrat pride ter spozna njihovo koristnost, začne ta žena tudi novo življenje. Pri nas se bosta morda zdeli komu ti dve besedi «novo življenje* preživela fraza. Tisti pa, ki vidi makedonsko ženo tamkaj, v od sveta odtrganih vasicah, še vedno živečo za rešetkami ozkih oken, šele lahko razume, kaj pomenita za Makedonko ti dve besedi. Življenje žene v okviru tega starega sveta — m tega je še vedno mnogo v Makedoniji — je težko. Zena se tu še vedno smatra samo za tisto, ki rodi otroke, skrbi za kuhinjo in mora biti suženjsko podložna možu. Ta žena je neuka, nepismena, njeni otroci se zamazani in zapuščeni podijo po gmajnah. Pošilja jih v šolo, ker jih pač mora. toda pri pošiljanju deklic v šolo se temu še ostreje upira. Okrog 5000 šoloobveznih otrok — predvsem deklic — v Makedoniji ne obiskuje šole. Prevladuje še vedno staro naziranje, da se dekletom ni treba učiti, te se naj omožijo in postanejo matere. Za delo v hiši in na polju niso potrebne nobene šole! Tako nastajajo novi nepismeni, 29 odstotkov vsega kmečkega prebivalstva v Makedoniji je nepismenega, a od tega odpade 71.9 odst. na žene. Proti temu se v Makedoniji vse organizacije, ljudska oblast in tiste žene, ki so že zaživele to novo življenje, z vsemi silami borijo. Počasi, toda zelo vztrajno prodira nova miselnost v stari svet. Kako pa žena v mestih? Težko bi tu našel kakšne velike razlike med ženo v naših in makedonskih mestih. V nekaterih še živita dva sveta, novi in stari, toda ta tu mnogo hitreje kot na vasi podlega prvemu. Videl pa sem tudi mesta, kot n. pr Prilep, kjer tega starega skoraj ni več. Tako je večinoma povsod v teh industrijskih krajih. 2ena v Makedoniji se zaveda svojih pravic, s katerimi se trga iz zaostalosti. B. K. koristil za nastop, ki je na vsak način pomagal kopati Lanielu jamo, ker je ustvaril vtis, da je sporazum o Indokini praktično nemogoč. Zahodne delegacije so poskušala manever zavrniti na eni strani z naštevanjem, o čem vse je bil sporazum že dosej»n (najbolj se je pri tem razumljivo odlikoval najhuje prizadeti Bidault), na drugi strani pa z opozarjanjem na morebitni neuspeh konference, fci naj bi prisilil vzhodne delegacije — s predpostavko, da tudi one nočejo razbitje konference — k mehkejšemu stališču. Tretji protiudarec je bila seja o Koreji, kjer se je že tako računalo, da ni upati na velik uspeh: Zahod je poskušal z zelo verjetnim neuspehom glede Koreje izsiljevati vsaj delen uspeh glede Indokine. Zavlačevanje namreč lahko v sedanjem položaju koristi samo vzhodnemu bloku, morda še bolj ZSSR in Kitajski kot Vietminhu, obenem pa ie tistim prenapetim krogom v Ameriki, ki silijo k oboroženi intervenciji. Vojaški položaj v Indokini postaja za Francijo od dne do dne slabši. Zadnja poročila zatrjujejo, da so pričele prihajati na življenjsko važno področje delte Rdeče reke prve vietminške divizije, ki so likvidirale Dien Bien Fu, Novih francoskih ojačenj prak. tično ni ali pa so na poti, ki se bo zelo zavlekla. Ker »o nekatere azijske države odklonile dovoljenje, da bi čez njihovo ozemlje šel ameriški zračni most za dovažanje čet in materiala iz Francije v In-dokino, so morali to širokopotezno zastavljeno zamisel opustiti in se oprijeti počasnega prevoza po morju. Skratka: tako v Indokini kot v Ženevi bitka s časom. Nevarnost te igre je v tem, da utegne pripeljati do ameriške intervencije. Dulles je sicer ponovno pojasnil, da v sedanjem položaju ZDA ne nameravajo direktno nastopiti, da pa bi to takoj storile, ko bi prišlo do aodkritega kitajskega napadaš. Definicija «odkritega napada* je v tem primeru kaj elastična stvar, zlasti če je prepuščena diskreciji ameriških odločujočih kro. gov, med katerimi »e predvsem vojaki, morda v želji po slavi z bojnega polja, odkrito zavzemajo za takojšen nastop. Verjetno bo kritičnost položaja v Indokini odločala več kot dejanska oblika kitajske pomoči Vietminhu, ki je vsaj zaenkrat zelo neodlo-čilnega pomena in daleč zaostaja na primer za ameriško pomočjo Franooaom. Ameriški poseg v indokitaj-sko vojno pa bi utegnil pomeniti nevarno iskro; zaradi tega se mu poskušajo zlasti azijske države na vse načine izogniti. Nadalje bi ta poseg pomenil odkrito podporo kolonializmu in bi, če bi se ZDA posrečilo pritegniti k sodelovanju tudi OZN, zadal res hud udarec tej mednarodni organizaciji; obenem bi dokončno spremenil spopad, ki se je začel kot osvobodilna vojna, v odkrito borbo med obema blokoma, Največ škode bi imelo od tega ne le vietminško gibanje, temveč neodvisnost in-dokitajskih držav sploh, obenem pa tudi vse prizadevti-nje za emancipacijo azijskih narodov. In kdo bi imel od tega korist? Nedvomno v prvi vreti Moskva, kajti vloge bi bile « primerjavi s Korejo dejansko zamenjane. Močna zaposlenost ameriškega rivala v Aziji bi odprla Kremlju nova pota v njegovi evropski politiki, (Ta račun velja seveda samo v primeru, da ostane azijski spopad lokaliziran, toda v nevar. nos ti, da bi se razširil, bi Moskva verjetno znala po mačje popustiti prav toliko, da njene pozicije ne bi bile ogrožene, ameriška zaposlenost pa bi ostala). Kitajska? Njena mednarodna izolacija bi se po. globila in ni verjetno, da bi držal račun, da bi lahko iz morebitnega zaključka takšnega spopada izbarantala mednarodno priznanje. Vietminh pa bi bil gotovo žrtvovan na oltar imperialistične borbe blokov. i Tak je položaj v Ženevi in v zvezi z njo. Zato ni čudno, da si vsi tisti, ki bi bili ob tem spopadu po sili pritisnjeni ob stran ali pa proti svoji volji zapleteni v pustolovščino, prizadevajo, da bi konferenco spet spravili v tir. Avstralski zunanji minister Caseg je po razgovoru z Nehrujem izjavil, da bi se ženevska konferenca morala nadaljevati, tudi če bi francoska vlada padla. Seveda bi se v tem primeru Francija znašla v mnogo neugodnejšem položaju kot doslej, ko ji že tako ni z rožicami postlano. Toda odločitev 'je pravzaprav že padla; po nezaupnici Lanielu, pa naj bodo njene posledice takšne ali takšne, je Francija že zdrknila za nekaj stopnic navzdol. To je pa končno neizbežna posledica politike, pri kateri je doslej tako slepo vztrajala. (Nadaljevanje na 6. strani), NAŠE NEDELJSKO BRANJE 'Ha, tu Čedomir Brašanac Morje je bilo nemirno, razburkano, toda ne toliko, da bi bila 'vožnja s čolnom nemogoča. V teh desetih dneh, kolikor sta bila na morju, sta se ■privadila na te skupne vožnje — kot na cigarete. Kar naprej sta bila skupaj. Mladenič je bil agronom, striček Zivkovič pa pastir na kmetijskem posestvu «Jablanovi«, kjer sta oba delala. Pravzaprav ga je agronom spravil sem na počitnice. Vsaj tako je mislil, Spomladi ga je mladenič, kadar koli sta se srečala, spomnil na obljubo: »Torej greva?» uSeveda, saj sva se zmenila». . »Za trdno greva«, je mladenič zmeraj znova načenjal razgovor o tej zadevi. Želel je, da bi strička vsaj enkrat pripravil do tega, da bi šel na morje. Striček namreč ni bil noben striček, temveč starec; sedeminšestdeset let mu je bilo. Agronom je že jeseni, ko se je tu zaposlil in ko je še venomer pripovedoval, kako lepo je bilo poleti na morju, vprašal starega Dušana: «Vi še niste bili na morju?» eNisem«. «Se nikoli?» «Nisem imel priložnosti», se je smehljal starček, ko da se opravičuje. sTakšni časi so bili takrat. Nihče me ni vprašal, ali potrebujem počitka» iiNikoli niste bili?» se je čudil mladenič. aTudi po vojni ne?« Starec ga je motril s trudnim pogledom. Kako naj mu razloži? Po vojni je dobil dopust običajno pozimi, in takrat je pač zaklal svinje, pripravil drva, popravil svinjake in šel za dan ali dva obiskat svojo hčer v Doljačo. «Potlej morate poleti z menoj. Na morje. V Budvo«. «Kaj vam le šine v glavo! Prestar sem za take reči.« »Kaj pa ste sploh tu doživeli? Upravnik mi je povedal, da sploh še niste videli Beograda». «Ne, v Beogradu res nisem bil«. «Kaj pa v Novem Sadu?« eTudi tam ne« «Mar niste sluzili vojsko?« «Nisem. Kot otrok sem pasel svinje na pristavi in ta-krat mi je merjasec pregrizel kito na nogi. Vi tega ne opazite, kadar hodim, toda v stan Avstriji so me zavoljo tega zavrnili na naboru Pa tudi gospod išpan je želel, da me ne bi vzeli v vojsko, ker sem bil dober hlapec. Za mlada sem, veš, stalno pazil na svinje«. «Takšno življenje ste živeli Mar to ni bilo strašno?« 'aTako so vsi živeli», je smehljaje odvrnil starec. Mladeničevi nazori so se mu zdeli malo čudni, toda mladosti je odpuščal. Mladost namreč ni pomlad, kot je slišal govoriti gospodo. Pomlad se sleherno leto povrne, novo listje, novo cvetje prinese, vse ozeleni kakor lani, kakor predlanskim, kakor vselej. Čebele b renče, metulji letajo. Mladost pa se ne vrne več nazaj. Zato je dejal: «No dobro, bova pa sla na morje«. In zdaj sta bila ponovno, že enajstič v čolnu. Mladenič je veslal. Neprestano ga je mučila misel, da je starcu dolg čas, da trpi, ker ni pri svojih ovcah. Prav gotovo trpi Kar naprej molči. Resda je molčat tudi poprej, toda prej je imel ovce, delo, skrbi Zdaj pa nima ničesar Vstane zarana, se kopa, celo plavati zna, potem pozajtrkuje in gre veslat. In tudi to je čudno: takoj prvi dan je starec v vse privolil. Pripravljen je bil voziti se s čolnom, se kopati in sončiti. Bil je bel ko t, samo obraz in roke je tel zdelane in operete, tr-! ko da bi bile ustrojene, ivolil je, da vsako po-ildne odigra partijo šaha celo zvečer po večerji je 'o ali dve ostal pokonci in edal ples. Potem je poklt-l mladeniča: sAgronom spat grem«. «Seveda. kar pojdi, jaz im že malo ostal«. In starec je odšel, niti po-si niti hitro, kakor po na-idi. Bila sta že dva kilometra i leč od o bale. Mladenič je pustil vesla. «Skočil bom«, pravi. Mladenič je skočil v vodo , ko je bil kakih dvajset etrov daleč, se je nemo mil k čolnu. «Zazdelo se mi je, ko da i videl rep morskega psa«. Starec je pogledal po moril gladini. «To je list. Palmou list«. uMar je tako velik? Meni j se je zdel sumljivi). aNič ni, od tu bolje vi-itn, ko ti» pravi starec. Kureče j daleč sva od oba- Oba sta se zazrla proti lestu. Budva je vsa siva Jela na kršu v trepetajo-»m zraku liki kup otroških jračk Hotel je bil bel, ovsem bel. ogromen, in jegova okna so gledala na lorje. V daljavi so se bele ko rebra gole, kakor obje bele gore. Levo od jih se je v dveh polkrogih azprostirala plaža, polna opalcev. «Lepo jen, je pripomnil sta- SC Mladenič je počasi nesliš 0 plaval poleg čolna. In vom, ki ga je toliko dni nudil, je planil iz njega: eBojim se, da se zelo dot-očasite. V mislih ste prav otovo doma«. «Zakaj?» vpraša starec, 'prašal je povsem prepro-to, običajno, kot da se mu 1 se to zdi nepotrebno. Zdaj e počival. Tam pa je ostal lober pastir Pišta. »Ali vas ne utruja vse to. te vožnje, sončenje, večerno posedanje na terasi, medtem ko mladi plešemo, hrup pozno v noč... vse to življenje?« «Nimam navade veliko govoriti, ne samo o tem. Ti veš, da nimam te navade«, odvrne starec. Sedel je rta krmi, vzravnan, pogorel, s pogledom uprtim nekgm v daljavo. eVidiš«, je povzel, eopazil sem, da se neprestano bojiš, da ne uživam, da ne razumem te lepote, da ne razumem več mladih, da obsojam vaše plese... in podobno. Hudo se motiš. Tu mi je zelo lepo. Tega ne znam povedati z besedami. Toda tu je dobro. Na dobre stvari pa se privadiš. Da, tega ne znam razložiti, toda tu mi je kratko malo lepo, lepo mi je...«. Nekaj galebov je kriče letelo nad njima. uGaiebi«, je skušal mladenič spet spraviti pomenek v tek, toda starec se je že pogreznil v svoj običajni molk... Na videz je res kazalo, da se dolgočasi. V FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI Vinjete na znamkah barometer popuščanja in zaostrovanja ruske politike do tinskega samoupravljanja - Narodni kolki v žalni barvi mena in uralsko - altajskega pokolenja. V prastarih časih so prišli iz notranjosti Azije, se naselili od Volge do Urala in daleč gor proti severu do Belega morja. Ustanovili so svojo državo z glavnim mestom Perm. Kdaj so se Finci ločili od svojih sorodnikov Sa-mojedov, Ostjakov, Sojotov in drugih, nam ni znano. Pozneje so bili ti, od indoevropskega plemena slovanskega debla, v nenehnih bojih potisnjeni proti severu, kjer še danes prebivajo. 2e Tacit in Tolomej jih omenjata pod imeni Fenni in Phinni in da so naseljeni približno na današnjem ozemlju. Švedi so pod vodstvom kralja Erika Svetega vdrli leta 1157 prvič v finsko deželo in jo postopoma podjarmili. Od Otroci s Proseka in Kontovela tedaj naprej so se Švedi vme-so ob zaključku šolskega leta šavali v tisočletni boj med uprizorili trodejanko »Janko, Finci in Rusi; kljub temu in Metka«. | vmešavanju se je Rusom po- Finci so mongolskega ple- srečilo, da so — čeprav za SLABO VREME OVIRA DELA PRI GRADNJI HIDROCENTRALE NAD 2000 MLADINCEV tudi lelns na gradbišče llinodal Letos je treba v zemeljsko pregrado vgraditi 780.000 kub.m zemlje Prijavljeni inozemski študenti iz Nemčije, Švedske, Norveške,Italije itd. Ljudska mladina Hrvaške tudi letos pomaga graditi veliko hidrocentralo Vinodol, ki kljub delnemu obratovanju še ni dokončana. Te dni odhaja na gradbišče v Liki 830 mladincev iz vseh delov Hrvaške, med njimi je največ mladine iz Podravine in Mosla-vine. Na Kordunu so osnovali delovno brigado, ki šteje več kot 100 članov in je sestavljena iz številnih brigadjrjev-veteranov, ki so hoteli še enkrat sodelovati na mladinski delovni akciji. V celoti računajo, da bo letos sodelovalo na gradbišču Vinodol več kot 2000 mladincev in mladink. To je že tretja .izmeng,. vea-ka ostane po mesec dni. Hidrocentrala Vinodol napaja z električnim tokom ne samo važno reško industrijo in železniško omrežje Primorske, ampak tudi Zagreb ter sodeluje s slovenskimi elektrarnami v oskrbi z električnim tokom. Letos je treba vgraditi v zemeljsko pregrado 180.000 kubičnih metrov skale in zemlje. S tem bo mogoče računati, da bo velika pregrada zgrajena v prihodnjem letu, kakor je to priporočil zvezni izvršni svet. Zaradi slabega vremena, ki traja že toliko časa, so brigade v zaostanku za 7.000 kub.m in so do sedaj vgradile v pregrado komaj slabo četrtino materiala. V mesecu juniju se bo trinajst brigad borilo, da popravijo zaostanek in ga presežejo, da bi tako zagotovile izpolnitev plana. Poleg hrvaških brigad bodo na gradbišču sodelovali tudi brigadirji :z Beograda in inozemski študenti, ki se jih je prijavilo že več kot 70 iz Nemčije, Norveške, Švedske, Danske, Avstrije in kar je zanimivo, tudi iz Italije jih je petnajst poslalo prijavo. Pričakujejo pa še prijave iz Francije in Anglije, kjer je tudi prejšnja leta bilo veliko zanimanje za jugoslovanske delovne brigade. Slovenski študentje na praksi v tujini Letos bo šlo v tujino več kot 300 slušateljev ljubljanskih visokih šol. Tako bodo odšli na prakso po mednarodnih strokovnih organizacijah na strokovno izpopolnitev študenti tehnike, ekonomije in medicine po svojih organizacijah LAESTE 36, AIESEC 17, IFMSA 40 ter 25 študentov tehnike na prakso v podjetja po tujih študentovskih organizacijah, s katerimi imajo stike. 40 agronomov bo odšlo r.a praktično delo na kmetije in to predvsem na Koroško, k slovenskim kmetom. Tako bodo polfg prakse ustvarjali tudi prijateljske stike s Slovenci v zamejstvu. Na delovne akcije bo šla skupina 30 študentov v Nemčijo lo ,v Anglijo in po 5 v Holandijo in Francijo. Na seminarje bo odšlo 10 študentov. Maja je skupina 45 ljubljanskih geografov potovala na strokovno ekskurzijo v Turčijo in Grčijo. V Slovenijo bo prišlo na prakso v tovarne in gradbišča ter v bolnišnice večje število tujih študentov. V Ljubljani bo sredi junija začel poslovati študentski sprejemni center, namenjen tujim študentom, ki potujejo skozi Jugoslavijo v turistične ali študijske namene. Skupina okrog 30 ljubljanskih študentov bo šla julija in avgusta v mednarodno taborišče za tuje štu dente v Zadar in bo tam lahko spoznavala napredne študente Srednje in Severne Evrope. To je taborišče, katerega pripravlja CK LMJ in ima že svojo tradicijo, saj je bilo lani v njem več kakor pet sto tujih naprednih študentov Srednje in Severne Evrope. Sodelovanje študentov treh balkanskih držav Pred dnevi se je v Atenah končal drugi sestanek zastopnikov študentskih organizacij Grčije, Turčije in Jugoslavije, na katerem so sklepali o nadaljnjem sodelovanju in u-stanoyitvi koordinacijskega telesa za izvedbo skupnih akcij. festivala, športnih iger, zamenjave skupin študentov itd. Grški in turški predstavniki so izjavili, da bodo v kratkem začeli s študentskimi delovnimi akcijami v svojih državah. Na sestanku so predlagali, da bi bil ob pomoči UNESCO konec leta seminar za voditelje študentskih in mladinskih organizacij vseh treh držav ter držav Bližnjega vzhoda. Do konca avgusta bo izšla skupna publikacija o enoletnem delu študentskih organizacij Turčije, Grčije m Jugoslavije. Turška delegacija bo poslala na letošnjo delovno akcijo v Jugoslavijo skupino turških študentov. Grška delegacija bo skušala storiti podobno. kratko dobo — delno ali v celoti zasedli Finsko! V trajnejšo posest te dežele pa je Rusija prišla šele za časa Napoleona. Leta 1806 si je Napoleon podvrgel skoro vso Evropo, toda glavne tekmovalke in nasprotnice Anglije ni mogel premagati. Zaradi tega se je odločil za «celinsko zaporo«, da bi z njo zaprl angleškemu blagu dostop na evropsko celino in na tak način prisilil Anglijo k vdaji. Evropejci pa s tem niso bili zadovoljni, ker bi to škodilo njihovim koristim v trgovanju z industrijsko Anglijo. Švedska se zapore nj hotela udeležiti m celo Rusija, ki je tedaj bila zaveznica Francije, se ji je protivila. Napoleon je zato napadel Rusijo, porazil njeno vojsko pri Friedlandu in sklenil leta 1807 mir v Tilzitu. Švedska je nato izgubila Finsko, katera je bila skozi sto let kot avtonomna nadvojvo-dina priključena k Rusiji. Ce opazujemo finske znamke in zasledujemo njih vinjete. napise in valuto, od nastanka teh do oktobrske revolucije. ko se je Finska osvobodila ruske nadoblasti, tedaj opazimo, da so te znamke pravi barometer, ki nam v slikah kaže. kako so bili Rusi pripravljeni spoštovati finsko politično samoupravo. Ze naslednje leto po miru v Tilzitu, je bil na Finskem vpeljan rubelj, ruska denarna enota. Leta 1856, za časa vladanja carja Aleksandra II., so izšle prve finske znamke, Te niso bile tiskane, temveč natisnjene z žigom finske državne zakladnice. Na polo je bilo natisnjenih z ročnim žigom 20 žigov, a le malo teh je bilo točno na sredi in marsikak žig gre čez drugega, ail je celo na glavo postavljen; rezanje teh znamk je bilo zaradi tega zelo otežkočeno. Na žigu je na preprost način upo. dobljen finski grb z levom v ščitu in z osmimi zvezdami, ki predstavljajo finske okraje. Nad ščitom je krona, pod njim pa dva poštna roga, kot znaka poštnih vrednot. Valuta je ruska, označena v ruščini in finščini, a brez vsakega naziva države. Isti grb, a brez poštnih rogov in z isto valuto, najdemo na znamkah iz leta 1860, ki so že tiskane in zobčane. Ker pa poštni uradi niso še bili opremljeni s poštnim žigom1, so uničevali znamke prvih dveh izdaj kar s peresom. Tri leta pozneje se je Aleksander II. na drugem finskem državnem zboru obvezal dati finski vojvodini večjo politično svobodo in samostojnost. Uvedena je bila zopet finska denarna enota (1 marka = 100 pennijev). Na znamkah s finskim grbom iz leta 1866 opazimo prvič finsko valuto označeno v finščini in ruščini, na dopolnilni znamki iste serije pa poleg teh dveh še švedščino. Liberalnost omenjenega carja pa poznamo na znamkah, iz let 1881 in 1885. Na teh ruščina popolnoma izgine, pojavi pa se naziv nadvojvodi-ne, finski «Suomi» in švedski «Finland». Tudi ta serija je kot prejšnje zelo bogata na raznih zobčanjih, barvnih odtenkih in papirju; posebno barve se v vodi rade topijo. Od leta 1889 naprej pa opazimo na znamkah reakcionarno politiko novega carja Aleksandra XII., kateri je hotel polagoma zatreti separatistično gibanje finskega naroda. Vinjeta na novih znamkah je še vedno finski grb, toda poleg finščine in švedščine se zopet pojavi ruščina. Valuta je še vedno finska. Dve leti pozneje pa se tiskajo nove znamke za dopisovanje z inozemstvom. Te znamke prikazujejo ruskega dvoglavega orla, imajo samo rusko besedilo in rusko valuto. Od ruskih se razlikujejo le v tem, ker imajo nekaj majhnih krogov okrog orla. Car Nikolaj II. pa še bolj nategne vijak. S finskih znamk izgine leta 1901 nadvojvodski grb, simbol finskega naroda; nadomešča ga ruski orel, napis je samo v ruščini in te znamke se razlikujejo od ruskih samo po valuti. Finske vrednosti so v markah in pen-nijih, ruske pa v rubljih in kopejkah. Za dopisovanje z inozemstvom pa se je bilo treba posluževati izključno ruskih znamk. Finci pa se niso mogli sprijazniti s tem dejstvom., Ustanovljena je bila zveza, katera je izdala narodne koleke, katere so finski narodnjaki nalepili na pisma poleg ruskih znamk. Ti koleki so bili črne barve v znak žalovanja, prikazovali so finski grb v barvah in imeli napis nadvoj-vodine v finščini in švedščini. Na hrbtni strani je bila označena vrednost, en penni. Ti narodni koleki so šli na živce ruskemu guvernerju, generalu Bobrikovu, ki jih je že po nekaj dnevih prepovedal in zagrozil s hudimi kaznimi tistim poštnim uradnikom, ki bi jih žigosali. Finci so se morali tako pod pritiskom odpovedati «poštni uporabi« svojega grba. Ta je našel šele leta 1917 zopet svoje mesto na znamkah nove finske republike. Letovanje jug. sirot v Inozemstvu Centralni odbor Zveze borcev Jugoslavije bo poslal te dni na poletne počitnice v Anglijo 25 dečkov in deklic, otrok padlih borcev iz vseh republik. Otroci bodo ostali v Angliji skoro 3 mesece ter bodo nameščeni kot gostje pri britanskih družinah v bližini Londona. V Anglijo bodo odpotovali na povabilo britanske organizacije ((Mednarodna pomoč otrokom«, ki se ukvarja z različnimi oblikami pomoči otrokom iz držav prizadetih v vojni. Ob Jadranu se v Selcah pripravlja mednarodno otroško letovišče, kjer bodo v juliju sprejeli okoli 80 otrok bivših borcev in invalidov iz več evropskih držav. Med njimi bo tudi skupina otrok iz Jugoslavije. V istem mestecu bo manjša skupina otrok iz Jugoslavije odšla na enomesečne počitnice v enaka letovišča v Franciji, Belgiji in Ho. landiji, ki jih organizira Svetovna federacija bivših borcev ob podpori nacionalnih organizacij borcev. Reforma kitajske pisave Po poročilih pekinškega radia je v načrtu popolna reforma kitajske pisave. Namesto tradicionalne dosedanje kitajske pisave, ki je pravzaprav podobopis, predvidevajo postopno uvajanje ((fonetičnega sistema«, nekakšne abecede. Predsednik kitajskega odbora za proučevanje in reformo kitajske pisave je dodal, da bodo kitajsko pisavo najprej samo poenostavili, šele kasneje pa bodo uvedli popolno reformo. Pravljice, pesnice in ucranke za naše najmlajše KftCA IN MOČERAD Močerad se je prav počasi pomikal po kolovozu. Kar naenkrat se je znašel pred kačo, ki je siknila: »Ravno o pravem času 3i prilezel: sem zares zares lačna. Tvoje meso sicer m bogvekaj vredno, a v sili pa vseeno nekaj zaleže«. Močerad je prav milo zaprosil: «Kača, o ljuba kača, pusti me pri miru, pusti me živeti!« Kača pa se mu je molče bližala. Močerad je skušal pobegniti, a je bil preokoren. Glavo je porinil v jamico. a zaman saj mu je komaj dobro skrila stlavo. In že je začutil, da začenja njegov rep izginjati v žrelu kače. Prav milo je siromak zastokal: «Kača, o ljuba kača, nikar, nikar me ne požiraj! Kaj sem ti vendar slabega napravil, saj .sva se danes šele prvič srečala«. Kača pa je kar naprej molčala ter požirala močeradov rep. Ko pa je prišla do močeradovih nog, jih je ta prav na široko pomolil od sebe, da so strčale desno in levo od gobca kače. Siromak je sedaj tako žalostno zastokal. V njegovem glasu je bilo čutiti jok. «Kača, o kača, kaj si vendar storila? Zaradi tvoje požrešnosti bova poginila oba«. Telo kače se je obupno streslo. Tako rada bi sedaj potisnila močeradov zadnji del iz svojega žrela, a je bil ves njen trud zaman. Divje se je premetavala po tleh, a njena nekdanja gibčnost je povsem izginila: z močeradom sta tvorila le eno samo enoto neizprosno obsojeno na smrt. Obsojenca sta končno le umirjeno obležala na kolovozu. O mraku jo je tam mimo primahal jez ter se začudil. Kaj takega prav res še svoj živ dan ni videl. Stopil je prav tik k močeradu ter ga povohal. Ta se je nenadoma prebudil iz že nekam udane otopelosti. V naglici Je potožil ježu. kaj se mu je pripetilo. Jež ga je prav pozorno poslusal ter rekel nato: »Veš kaj, jaz močeradov ne Jem, kače pa. Pohrustal Ibom le njo«. Kača se je stresla ter skušala pobegniti. Jež pa ni poznal šale. Kar čez sredo jo je popadel ter pregriznil na dvoje. Takoj je stekel za ono polovico, v kateri je bil rep, ker je skakljala še prav tako kot da bi se bila združena z ostalim delom telesa. S pravo naslado je pohrustal to polovico, nato pa se je približal drugi, ki Je sedaj že popolnoma mirovala. Močerad ga je zaprosil: «Jež, prav počasi hrustaj kačo, ker mi drugače prav lahko odgrizneš rep!« Jež pa mu ni niti odgovoril. Kar takoj se je lotil dela ter ni končal prej, dokler ni pohrustal še tega dela kače. Močerad se je slednjič vendarle le oddahnil. Rep ga je res nekam skelel, a on sam je bil vendarle živ in prost. Prav prisrčno se je zahvalil ježu za Izkazano uslugo, ta pa se Je obliznil in rekel: «Kaj bi se mi toliko zahvaljeval, moj močeradek! Ce bi ne bilo tebe, bi jaz bržkone ne pohrustal kače Ko bi le ti vedel, kako je bila okusna!« Se enkrat se je jež obliznil ter odbrzel dalje. V. J. K. Stričeva mačka Nahajal sem se pri stricu na počitnicah. Star sem bil svojih pet - šest let. Nekdo mi je daroval šojo. Imela je pokvarjeno perut, zato ni mogla letati. Bila mi je prav v zabavo. Pogovarjal sem se z njo, jo božal, občudoval njeno lepo perje. Prosta je poskakovala po kuhinji. Nekega dne pa sem jo zaman iskal ko sem stopil v kuhinjo. »Bržkone mi jo je odnesla sosedova mačka« — sem si mislil. Stekel sem k sosedovemu skednju. In res, pred njim sem ugledal svojo sojo z odgriznjeno glavo. Mlada, nežna mačica, je ravno lizala njeno kri. Vsa zadovoljna jo je opazovala sosedova mačka, ki je predla v bližini. Zakadil sem se proti mačkama ter pobral mrtvo šojo- Moja žalost je bila iskrena, res globoka. Cez nekaj dni, bil sem ravno sam. sem naletel v kuhinji na sosedovo mačko. V moji glavi je dozorel sklep za maščevanje. Skrbno sem zaprl okna in vrata ter poiskal kol K sreči je prišel še do časa stric. Ta- malce ohladil mojo vročo kri. «Ti nesrečni otrok, ti — je rekel — le kaj mislis napraviti?« Odprl je vrata, da je mačka lahko zbežala na prosto ter nadaljeval: »Hvala bogu, da sem prišel do časa! Ti bi udaril po mački, a ta. ker bi ne mogla zbežati, bi ti planila kar naravnost v obraz ter bi ti izpraskala oči. Kak siromak bi ti postal če bi jaz ne prišel do časa. Pomisli — za vse življenje slep!« Da, dragi stric, tvoje besede sem si prav dobro zapomnil: z mačkami, posebno še, če se nahajajo v zaprtih prostorih, se res ni preveč varno šaliti. V. J. K. Zaspanček Ponedeljek je zasjial, torku posle vse predal, z delom muči se zdaj sreda, ponedeljek — spi, seveda, ko zbudi se, nov že dan je... »Striček Petek, oh, pomota, jutri itak je sobota, vstati res sc ne izplača, saj se čas kar sam obrača« Spet zaril se je v posteljo in prespal še vso nedeljo. Po nedelji pa je vstml, ponedeljek čil in zdrav. MILOŠ MACAROL Hi OBROKE UNDA 27.000 lir MINERVA 54.000 lir NOVA 54.000 lir Mesečno 5000 lir Mesečno 8000 lir MARELLI 27.000 lir TELEFUNKEN 29.000 lir Mesečno 8000 lir JARDIS 54.000 Ur Mesečno 3000 lir SIEMENS 29.000 lir Mesečno 3000 lir ZENIT 39.000 lir Mesečno 4000 lir S1BIR Mesečno 5000 lir Mesečno 8000 lir SIBIR SIBIR v'. SL*., . l Mesečno 15.000 lir Mesečno 10.000 lir ir Mesečno 15.000 lir RADIO SOSSI OPČINE Sj&Kii 7elevizijski sprejemniki, električni aparati za gospodinjstvo, lestenci, televizijske antene POPRAVLJALNA DELA LJUDSKI MOTOR ZNANE F. B. M. TVRDKE MORINI in MIliARELLl za vse vrsle pob, po- sebno hribovite, lepo BOLOGNA izoblikovan, primeren za Vam jamči lepo in trdno izdelavo iz prvovrs/nega materiale 125 cc cena L 164.000.- // GABBIANO" - EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO JOŽEF LUTMAN pooblaščen Rudi za nadomestne dele ,(NI O T O M" GORICA, UL. MARCONI 9 AVIOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PRIVOZ POTNIKOV na STO, v Jugoslavijo, Avstriio in druge države GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE : Ul. F. Severo 6, tel. 33-113 MOTOM 48 CCIVI Čudoviti l0°\ torček. ki v*5 pelje povsoo-Prodaja na roke do 18 secev. Pr®4ik ne in nadom«1" ni deli za Jie motorje, tih popravila (( Zeslopslvo_„j§l MOSCHION & FR|S0^ TRST Ul. Voldirivo tel. 23-475 Postaja za uslugo v Nabrežini t FRANC SlBELl ZNIŽANE C E E x Mizarji I Deska amra podjetniki kova, tnaca- kmetovalci! lesov in tra- me nudi navigt dneja IRSI via!eSannino?4 (el. 4BCPCrc HIJKL i. I (im dl« AVTORIZIRAN MALI OBRTN1 IZDELUJE NAGROBNE SPOMt NIKE IZ NAJBOLJŠIH SKIH IN TUJIH MARMORJA!; SLIKE NA PORCELANU, NASTE CRKE IN LUČKE, P J* RAČUNE BREZPLAČNO, P STAVITEV IZVRŠENIH SPO1*1 NIKOV Z GARANCIJO Stanko Zidarič SEMPOLAJ ST. 4 (N»brežiD') c: K N K Z 1*1 e K N V OLAJŠAVE l*KI Po najugodnejših cenah po uajffiodernejšem *tl,u MAŠI KRAJI IM 1.JUDJE Načrtna obnova vinogradov in sadovnjakov na Primorskem Prizadevanje za preprečitev erozije, omogočen j e strojne obdelave v strmih legah in za ureditev vinogradniških poti. Razni poskusi za terasiranje Minilo je komaj pet let, odkar so začeli na Primorskem z načrtno obnovo vinogradov in sadovnjakov. Danes ima vinarsko-sadjarska postaja v Šempetru pri Gorici v tem že nekaj izkušenj. Na Primorskem 'je bil začetek obnove povezan z uporabo rigolnega pluga- Izbirali so le lepe ravninske površine, ki so bile bolj prikladne za rigolanje s plugom. Pretežna Večina vinogradov pa je na bajbolj strmih pobočjih. Nastalo je vprašanje, kako se Mtiti s stroji strmih površin. Začeli so uporabljati buldožer, S katerim so planirali, terasi-rali in celo rigolali. Ko se je osnovala terenska postaja za ?bnovo vinogradništva in sadjarstva za Slovensko Primorij si je le-ta postavila za prvo halogo načrtno obnovo teh panog. Zelja je bila, da se v hovih strnjenih vinogradih prepreči erozija in omogoči vprež-ha in strojna obdelava v strmih legah in da se načrtno hredijo vinogradniške poti. Stara praksa je pokazala, da ie v danih pogojih terasira-hje najboljša ureditev strmih Pobočij, ki je za sodobno mehanizacijo tudi najbolj prikladno. Prvi poizkus terasiranja z huldozerom so napravili na ■> ha zemljišča državnega posestva v Vipolžah (Brda). Izbrali so najtežji oziroma najbolj strm teren (do 45 odst. padca), ki ga je imelo to posestvo,. da pokažejo briškim vinogradnikom, da je tudi na strmih pobočjih briških gričev mogoča strojna obdelava vinogradov. Načrt je določal terase, katere naj bi bile izdelane izključno z buldoze-rom. Imeli so »Carterpiller p 8», opremljen s planimo desko. Ko je bilo končano planiranje, je buldožer začel s planimo desko delati 4,80 m široke terase s površino Dvovrstna terasa z dvostranskim. naklonom na 40-odst. strmini primerno za dve vrsti trt z medvrstno razdaljo 2.20 m. Tako izdelane terase je buldožer s planimo desko zrigo-lal 1,30 m globoko in 4,60 m široko. Take terase so bile dobro izdelane. V desetih dneh je težki buldožer izdelal in zrigolal 1470 kv.m teras. Pa bi olajšali delo buldozeru pri izdelavi teras, so začeli z ri-golnim plugom tako rekoč napravljati teraso s tem, da so gornjo polovico začrtane terase zrigolali s tremi brazda- dragocene misu NAŠEGA KMETOVALCA kimamo svojo stanovsko or-Sanizacijo Kmečko zvezo. Potrebna nam je in zelo korist-toda vse premalo sodelu-jemo v tem kmečkem parlamentu — glasniku in zastopniku naših interesov, zahtev jn potreb nasproti organom, ki tako ali drugače posegajo ® naše življenje. Ta organiza-cija po ne more reševati vse Polno naših gospodarskih zadevščin, Manjka na n* gespo* darska 'povezava v obliki zadrug ali društev, ki naj bi *fcrbele za gospodarske interese svojega članstva in čim bolj napredno kmetovanje». Tako gleda na kmetijsko Bo spodarstvo kmet, ki sam Pridno in po možnosti čim bolj umno kmetuje ter zraven razmišlja o svoji in o usodi ostalih stanovskih tovarišev kmet, ki zre tudi v bodočnost. Naj nam mož tudi pove, kako je prišel do gornjega zaključka. «Pri delu in počitku Premlevam naš položaj in Usodo, ki se ji naglo približujemo. Razmišljal sem že o oseh' mogočih vprašanjih, ki to v zvezi z našim gospodarjenjem: o onih, ki naše gospodarstvo pospešujejo, kot o o nih, ki ga obremenjujejo. Rečem vam. da stojimo slab-te kot kaže videz, slabše zato, ker imamo vedno manj Pogojev za naš obstoj in napredek. Glejte!' Svoječasno smo lahko zaupali svojim pridnim \n skrbnim delovnim rokam *n preprostemu orodju. Pelav-Cev je bilo v vsaki hiši do-v°lj. Kako pa danes? Ne *9rešim, če trdim, da kdor se danes zanaša samo na svoje, Pa še tako pridne roke, rele tlabo in bo rezal vedno slab-*e. Saj vsi vidimo, da je med nekdanjim in sedanjim načinom življenja velika razlika. Nasproti nekdanji skromnosti h hrani, obleki, pohištvu tn drugem je današnji rod v usem zelo zahteven in izbirčen. Kaj vse potrebuje kmečka hiša; Svet se danes spre-htinja in — vsaj tako pravijo p- tudi napreduje bolj naglo kot nekdaj. Ne vem, v čem je resnični napredek, a po niojem, teh zelo veliko nepotrebnih potreb, ki nas gospodarsko samo tlačijo, ne more-nio šteti za napredek. Da — al< se morete temu upreti? Ce se ne moremo, je treba s tem računati m se mnogim razmeram gospodarsko čim bolj umno prilagoditi. Večkrat mislim na delovne hioči. Saj veste, kaj je zem-'ja brez njih. A kot kaže, jih bo m o kmalu iskali z _ lučjo, vo ja resna zadeva, ki sega Uioboko v naš račun. Zemlja 'n mladina sta si postala tuj-ča. Kakršen koli poklic m delo, le kmet in kmečko delo ne. Lažje mehanizirano delo. Zaslužek, denarna sredstva, ki 3e mladina nanje vedno bolj tavezana. u jih zemlja ne flore stalno in redno preskrbovati — t0 odvaja mlade mo-b* z doma. Naši dohodki so nasproti našim potrebam vedno bolj h. navzkrižju. To menda eu-•'mo psi. Premalo pa si prizadevamo, kako bi se iz tega 'etnotali. Vsakdo izmed nas dela, skrbi in se briga le za-*e- To je naša nesreča in bi jhopla postati tudi naša pogu-Življenje nas je že dovolj razbičalo in marsičesa naučilo, a se kljub temu predalo zavedamo, da je posameznik sam zase ničla, ki se n>pr« ukloniti vsakemu vetriču, Ce znamo tudi pametno mo-frovati in si pravilno raz-apati to in ono iz življenja, ce znamo pogoditi svoje sovražnike in vzroke našega oo-*Podarskega in tudi ostalega razpadanja — zakaj se skupno in enotno ne postavimo temu po robu?! Premajhna je naša vera vase, še manjše je zaupanje drug v drugega, a še najmanjša vera v naše skupne sile, Jaz sem zase trdno prepričan, da je samo v tem, samo v naši združitvi, stanovski in gospodarski, sredstvo za našo samoobrambo in ohranitev. Za rmaiho“potrdilo že v skupnem nastopu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v zadevi nameravane razlastitve naše zemlje pri Zav-Ijah. Se v marsičem bi KZ mogla bolj uspešno posredovati, če bi ji kmetje z večjim sodelovanjem nudili večjo oporo. Naše gospodarske potrebe so si podobne. Toliko nas je, a ne vemo, kje in kako si tn in oni potrebščine nabavlja. Ali bi si kmetje res ne mogli skupno nabavljati blago, in to pod boljšimi pogoji, kot to delajo danes? V ta namen sem prej omenil zadruge in gospodarska društva. Mislim namreč na različna semena, zaščitna sredstva, gradbeni material, orodje itd., a tudi na stroje. Da, pomanjkanje delovne sile in boljše ter cenejše obdelovanje zemlje nam narekujejo uporabo stroja. A jaz vidim v gospodarski povezanosti kmetov še nekaj drugega. Saj vidite, da se za nas nihče ne zanima. Ustanove, ki so postavljene za pospeševanje kmetijstva, so daleč od naših potreb in zahtev, ker so le orodje v službi našega zakletega sovražnika — italijanskega imperializma. Sa. mi si moramo pomagati, sami začeti reševati za nas pomembna vprašanja, kot je n. pr. vprašanje preusmeritve kmetovanja ali ono. ki zadeva strokovno znanje. Prepričan sem, da smo za to samopomoč tudi dovolj sposobni Treba se nam je zbrati, skupno temeljito pretresti naš položaj in se zato odločiti», Te misli našega kmečkega možaka so vredne, da kmetje o njih razmišljajo in nato tudi kaj ukrenejo. JANKO FURLAN mi. Prva brazda je bila globoka 50 cm, druga 70 cm tretja pa l m. Na ta način je šlo delo bolj od rok, se je znatno pocenilo in izboljšalo. V desetih urah so sterasirali in zrigolali 1,30 m globoko 3200 kv.m površine, torej več kot še enkrat toliko kot prej. Istega leta so izdelali načrt za 6 ha vinograda, last KDZ Fojana. Ker v tem primeru teren ni bil tako strm kot prejšnji (do 28 odst. jiadca), so se odločili, da bodo napravili terase s širino 9,20 m, ki bi bile primerne za tri vrste trt z medvrstno razdaljo 2,40 m. Za izdelavo takih teras po prejšnjem sistemu so naleteli na težkoče zaradi prenosa zemlje. Da so izšli iz te zagate, so si zamislili nov način terasiranja, ki naj bi bil primeren za terase za sajenje dveh ali več vrst. Ta sistem temelji na načelu, da imajo terase iahko dva padca, enega proti dolini, drugega pa proti terenu. Za terase z dvema vrstama, z medvrstno razdaljo 2,30 m, je potrebna površina 4,90 m, od katere visi 2.10 m proti terenu, 2,70 pa proti dolini. Padec proti terenu ima nalogo, da prepreči odtok vode na niže ležeče terase. Pri širših terasnih površinah, za tri ali štiri vrste trt, ostane ista širina tistega dela terase, ki visi proti terenu, dočim se menja ostali del, ki visi proti dolini. Take terase so začeli izdelovati z izmenično uporabo tri in šti-riinpol-tonskega pluga. Efekt tega načina terasiranja in obenem tudi rigolanja je odličen. Dva zaprežena rigolna traktorja sta delala in zrigo-lala celo 80 a površine v desetih urah. Lansko leto je rigolno podjetje *Vinerol» sterasilo in zrigolalo 12,5 ha vinograda na strmem pobočju briškega griča pr; KDZ Neblo. Zaradi ne-prikladne konfiguracije terena je bilo potrebno precejšnje planiranje. Rigolali so do 1.10 m globoko s 4,5-tonskim plugom, kar seveda podraži rigolanje, ker zahteva en traktor več kot običajni rigolni plug. Ta sistem terasiranja ne podraži obnove. V Brdih in drugod na Primorskem se ta sistem uveljavlja in se vinogradniki vedno bolj navdušujejo za ta način obnove. Ako opazujemo shemi, lahko opazimo, da prečni padec terasne površine proti terenu znaša 5 odst., dočim doseže nasprotni padec po potrebi celo 12 odst. Padec terasnih brežin pa se menja s padcem terena ter strukturo zemlje. Terase imajo tudi podolžni padec, ki se giblje med 1.5 odst. in 6 odst. in tudi več v kratkih razdaljah. Brežine teras naj bodo obraščene z rušo. Glavne prednosti takega tipa teras nasproti običajnim so; 1. znatno cenejša izdelava, 2. minimalna izguba površin. Ce primerjamo, da za terasami za tri vrste trt s celotno širino (vključena tudi brežina) 8,20 m — 32 odst., terase z dvema vrstama, s celotno širino 5,90 m pa 42 odst. KATIN AR A Slaba cesta Večkrat smo že pisali o poti, ki pelje od postajališča avtobusa do Ključa. Kljub pritožbam in zahtevam, da bi jo popravili, se tržaška občina ne zmeni za to pot, kakor da ne bi spadala k tržaški občini. Ker je nihče ne popravi, na-‘ofeseuBzud au ipn} tC ed iar je pot v res žalostnem stanju. Lahko bi jo popravili, saj gre le za nekaj sto metrov. PE □ a —s-. fpT • ., • ,-s, •< v /».'.• . v« te? mi . fmmm mmsmSt s 5 Strokovnjaki so si zamislili in izdelujejo razmeroma zelo ceneni kmetijski stroj, ki lahko služi kot brana, sejalnik kot trebilnica plevela itd. Ker stane zelo malo si bo tak stroj lahko nabavi vsak mali kmet. — Razlaga: J. Železni okvir, ki ga vleče konj ali mula kot sani. 2. Oddelki za semena. Vsakikrat ko vbode stroj zemljo, pade skozi samogibno vrtečo se okroglo prerešetano kovinasto ploščo koruzno, pšenično ali slično seme v vdolbino (glej pri št. 4), 3. Ročaja, s katerim uravnava poljedelec napravo kot plug. 4. Vrteče se «kolo» s konicami, ki vrti tudi okroglo prerešetano kovinasto ploščo, skozi katero padajo semena v zemljo. 5. Del opreme, ki drobi zemljo. OD ŠT IVANA SALEŽ Lepa rast pridelkov Naša vas je v kmetovanju precej napredna. Ce bi se naša mladina seznanila vsaj z osnovnimi načeli umnega kmetijstva, bi to mnogo izdalo in bi bil uspeh še mnogo večji. Doslej je bil naš glas o tem zaman. Kdaj bo pristojna oblast to upoštevala? Glavno je pri nas vinarstvo. Do sedaj smo s trto prilično zadovoljni; dobro rastejo in so obložene z nastavkom. Kljub neugodnemu vremenu nam je uspelo že dvakrat škropiti. Močno pa napadajo trto trtjoni in rjavi hrošči, slednji se lotijo tudi zaroda. Tudi ostali pridelki so lepi. Gospodinje so posebno zadovoljne z zdravim in brstnim grahom. Nasadile so ga pa velike površine, nekatere celo do 500 kv.m. Naš grah je izred .10 okusen in Tržačani zelo vprašujejo po njem. Sedanja tržna cena 45 lir za kg pa je nizka. Našim naprednim ženam je žal, ker se niso udeležile proslave na Štjaku. Pritožujejo se — ne vemo, če upravičeno ali ne — da ni bilo v ta namen nič organizirano. Prosvetno življenje je zamrlo. Nikogar ni, ki bi ga vodil. Nekoč je to nalogo vršilo napredno učiteljstvo. TREBČE KOLUDROVICA jLAi Trivrstna terasa z dvostranskim naklonom na 32-odst. strmini teraso z eno vrsto trt s terasno površino 2,40 m, kar je potrebno za strojno obdelavo, bi znašala povprečna razdalja med vrstami na strmini 30 odst. padca 3,30, dočim pri zgoraj opisanih terasah s tremi vrstami na istem padcu 2,66 m. To lahko dokazuje, da je prednost tovrstnih teras tudi v tem, da se lahko dosežejo večji hektarski donosi nego s prejšnjim tipom terasiranja. Praktične izkušnje so pokazale, da je maksimalno dovoljeni padec za terasiranje s Posledice slabega vremena Letošnje vreme je zares muhasto in dela preglavice našim kmetom, in ne samo preglavice, tudi veliko škodo. Deževje noče prenehati, čeprav smo že v sredini junija. Zima je bila huda in je napravila precej škode, zavlekla se je in pomladi skoraj ni bilo, zaradi tega zelo zaostaja delo na polju. Dež je pokvaril češnje, od katerih so mislili zlasti v Miljskih hribih in tam pri Do. lini, da bodo imeli nekaj dobička. Zaradi dežja in blata je ovirano delo pri trtah, ki letos dobro obetajo, seveda če bo posijalo sonce. Grah, krom. pir m razne povrtnine bujno rastejo, toda nat je velika, stročje pa prazno in v zemlji je drobiž namesto krompirja. Zdaj je čas za košnjo. Tudi trava je velika, kmete pa skrbi, kako bodo sušili in spravljali domov seno, če bo vsak dan deževalo. Tudi naši vrtnarji, ki vedno hrepenijo po vodi in jim je n: nikdar dovolj, se že pritožujejo ne zaradi dežja, ampak zaradi sonca, ki se le poredkoma prikaže. Meščani pa se jezijo, Ker ne morejo na kopanje in izlete. Vsi upamo, da se bo končno le začelo lepo vreme in bodo veseli v mestu in na deželi. Pomagajmo žrtvam poplave v Sloveniji Pred našo vasjo je častitljiva kopriva (po naše kopri-venca), ki je preživela že štiri rodove. Svoječasno je bilo po Krasu polno kopriv; bre-stoviški in kostanjeviški bičarji so jih kupovali za izdelovanje bičev, ker je njen les zelo prožen. Danes jih ni več treba, ker avtomobili in vespe vozijo brez biča. Ob tem lepem drevesu bo kmalu zrastla nova stanovanjska hiša, last domačina. Tako bo našo vasico lepšala še druga hiša v modernem slogu. Moški skrbno kmetujejo, žene pa pridno mlekarijo. Nekoč so žene nosile mleko v Trst na glavi. Peš tja, peš nazaj. Današnjim mlekaricam je ta muka prihranjena. Avtobus pride v vas dvakrat na dan in mlekarice morejo razen mleka vnovčiti tudi kaj drugega. Citali smo o poplavi pri Celju. Razdiralna sila vode je nekaj groznega- Čutimo nesrečo poplavljencev in si predstavljamo njihov obupni položaj. Mislimo, da bi bilo prav, če bi tudi po naših vaseh nabirali zanje. Odgovor Basovcev kominfor morskim mazačem Iz naše vasi je odšla v Avstralijo le ena družina. Vpisalo se jih je več, pa so se premislili in raje ostali doma. Prav so napravili. # * * Pred nekaj dnevi je prišel v našo vas z motorjem neki znani kominformovski priganjač z Opčin. Zbral in nahujskal je nekaj vaških fantov in jih spravil zvečer v Bazovico, da so tam pisali po zidovih «Nočemo Jugoslavije«. Pa so Bazovci takoj spremenili N v H, tako da je «vrlim» pobalinom in njihovemu priganjaču zdaj žal za barvo in čas. ZGONIK TRNO VIC A Jeklene gosenice po senožetih Nekoč smo že napisali, da smo v primeri s Saležem in Samotorico giede na pridnost, skrbnost in napredno prizadevnost za_ obdelovanje zemlje, izvzemši enega gospodarja na tretjem mestu. Kaže pa, da se bo to postopno beljšalo. Same gospodarske razmere nas bodo v to prisilile. Nikoli nismo niti mi niti sosednje vasi varni pred jeklenimi gosenicami. Tudi sedaj lazijo nele po gmajni, ampak tudi po senožetih ,n povzročajo dvojno škodo; na razmočenem terenu in pridelku. Ali so zares vaje nujno potrebne po boljšem terenu? Menimo, da bi nam to škodo prav lahko prihranili. 1 udi naša zemlja umno delo dobro nagrajuje Lani je bila dobra, letos pa bo še boljša senena letina. Ce bo lepo vreme in bomo pravočasno in v redu spravili krmo pod streho, si bomo lahko napravili tudi primerno zalogo za naprej, ker ni krme nikoli dovolj. Je pa v veliko našo škodo, ko ne upoštevamo, pravila, da je seno največ vredno, če kosimo travo ob polnem cvetju, torej sedaj. Tako bomo preskrbeli govedu lahko prebavljivo in tečno hrano, kar pomeni, da bomo molzli več in boljše mleko in bo mlada živina bolje rastla. V naših in ostalih vaseh zgoniške občine je kar lepo število goveda (580 glav in sicer 53 volov, 360 krav, 67 junčkov, 98 junic), a bi je bilo lahko več in tudi boljše. Zato bi si morali posebno prizadevati, ker je naš kraški svet za to rejo razmeroma najbolj pripraven, govedo pa glavni vir dohodkov in tudi prvi pogoj za umetno in uspešno obdelovanje zemlje, ki se mu bomo — hočeš nočeš — morali vedno bolj posvečati in to v lastno korist. Praktične izkušnje potrjujejo, da zna tudi zemlja pridne roke dobro nagraditi. je bila zaman, da bi rešila mlado življenje. Aldo je bil zelo priljubljen med mladino in odraslimi, vsi so ga imeli radi. Bil je vesele narave, prijazen, šaljiv in zaveden mladinec. To je potrdil tudi njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi, domačinov in pokojnikovih znancev in prijateljev iz sosednih krajev. Na pogrebu je pel žalostinke vaški pevski zbor, čigar član je bil Aldo, igrala je domača godba na pihala, v cerkvi pa sta mu domačina zaigrala v slovo na violino in orgle. Pokopali smo ga na domačem pokopališču na Katinari. V četrtek pa smo pokopali na domačem pokopališču 76-letnega Justa Pečarja, ki je umrl po kratki bolezni v tržaški bolnišnici. «Slapetov» Just je bil zaveden Slovenec, dober družinski očet pravi možakar in velik ljubitelj slovenske pesmi. V domačem pevskem zboru je pel že od svojih mladih let. Tudi njemu so na zadnji poti zapeli v slovo naši pevci. Naj* jima bo lahka domača zemlja! Svojcem pa iskreno sožalje vseh vaščanov. * * * Skupina občinskih delavcev je pred dnevi popravljala cesto iz Podlonjerja do naše vasi. Namesto da bi nadaljevali z delom, so prenehali skoraj v začetku vasi, tako da je popravljen le majhen del ceste po vasi, čeprav je vsa cesta po vasi potrebna nujnega popravila, ker je v slabem stanju, zlasti po sedanjem deževju in zaradi tega, ker so jo večkrat prekopali zaradi napeljave vodovoda. Delavci so odpeljali vse o-rodje in so nam na naše pritožbe odgovarjali, da jim ni naročeno nadaljevati s popra-j vilom ceste. L O N J E R Smrtna kosa Te dni sta nas za vedno zapustila dva domačina. V soboto 5. t. m. je umrl v tržaški bolnišnici 18-letni klepar Aldo Cok, po domače «Star-gletov«. Nenadoma je zbolel in se je zdravil v bolnici 10 dni, a vsa zdravniška pomoč VESTI IZ SVETA PRED REKORDNIM SVETOV NIM PRIDELKOM BOMBA2A Svetovni pridelek bombaža 1953-54, ki ga zdaj cenijo na 37,1 milijonov bal, bo drugi največji v bombažni zgodovini, Večji je bil le v letu 1937-38 z 39 milijoni bal. Letošnji pridelek bo za 4 odst. večji kot lanski. Razpoložljivi podatki glede z bombažem posejane površine kažejo, da je letos posejanih z bombažem 81 milijonov akrov, lani pa 82 milijonov a krov. V Jugoslaviji so v letu 1953 pridelali bombaža 6.000 bal, leta 1952 3.000 bal. predvojno povprečje (1933-39) je bilo 3.000 bal STARA IN ZNANA TVRDKA TULIAK R0D0LF0 ki te je preselila v III. della Guardia 15 tel, 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA s križnim šivom za gumbnice, pritrje vanj e gumbov in čipk ter vezenja brez okvira. 25-letno Jamstvo. Naprodaj rabljeni pogiobljivl stroji ln v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po so lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST, Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti. DONATO CAPURSO - nasledniki TRSI, Ul. TORREBISNCH 19, TEL 37839 Za vse vaše pošiljke pridite k nam in ooste hitro in dobro postreženi. — Vaše pošiljke bodo prišle v najbolj oddaljene kraje najkasneje v 10 dneh. Jamčimo za vsako pošiljko. POŠILJAMO: živila, teksti), šivalne stroje, radijske sprejemnike, hladilnike, električne kuhalnike, pisalne stroje, kolesa itd. ČEVLJE dobre in poceni dobite za velike in male v trgovini Jobift Tbcvihuni TRST, Ulica V a šari III - icl. liliBHI Tovorni prevoal ♦ Tel.iL.5U0H ♦ Usekni nvtebnmi prevozi AVTOGARAŽAz MEHANIČNO DEIlAVAICO TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN ZASTOPNIK IN GL A V N A ZALOGA ZADR. UOIUZORCII TRGOVCEV Z JESTVINAMI T R S T - Ul. Valdirivo 3, tel. 33-034 A/e bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini L TRST - Trg tra i Rivi 2. Tel. »1-19* Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modelov ji Sestavljena iz najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte jo pri svojem urarju) K 'L TRST, Ulica Coroneo št. ; Telefon štev. 238-18 izdeluje in popravlja krzni PLIŠE - AJOUR - VEZENINE TRST, UL. C B ATT ISTI 23-1. Tel. 44-208 Telegr. lMPEXPOR T-TRIESTE UVAŽA: Vsakovrstni let, drva za kurjavo, gradbeni material I/.VAZA: te k s til, kolonialno blago in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE VREME Vremenska napoved za danes: Jasno vreme z delnimi po-oblačitvami — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 24.8 stopinje: najnižja pa 16.4 stopinje. TRST, nedelja 13. juuija 1951 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 16.00: Ob 70-letnici primorskega skladatelja Vasilja Mirka. Trst II.: 21.00: Verdi: Trubadur, opera v 4 dej. Trst I.t 15.00: Simfonični koncert, dirigira R. Kubelik. Slovenija: 20.00: Puccini: Deklica z zlatega zapada, opera v 3 dej. ' Ji - ■ . ^ ^ HI! Sili- s m* -- ' z redne seje izvršnega odbora sfs v gorici Prispevajte za poplavljence S krepitvijo ZSili se bo ' reakcionarnega in komioformističnega vpliva V petek zvečer je bila v Gorici redna seja izvršnega odbora Socialistične fronte Slovencev, na kateri so člani razpravljali o mladinski organizaciji, ki ima v celotnem življenju slovenske manjšine, predvsem pa v borbi za najosnovnejše narodnostne in socialne pravice, izredno važno vlogo. Nasprotniki resnično socialistične organizacije, kakršna je v goriški pokrajini edino SFS, poskušajo svoja reakcionarna stremljenja razširiti med mladino, ki predstavlja steber bodočega družbenega razvoja. Mladina, ki na svojih ramenih prenaša skrajno nesocialno politiko demokristjanske uprave, išče opore in pomoči pri tistih gibanjih, ki so vsaj programsko nasprotna kapitalističnemu izkoriščevalskemu redu. Toda kominformistične stranke so se doslej poaazale prav tu pri nas najbolj nesposobne voditi mladinske vrste, jih opogumljati in braniti, kadar gre za njihove ekonomske in še posebej narodnostne pravice. Kominformisti nastopajo na Goriškem samo v času volitev in takrat skušajo z lažmi pridobiti tisto, kar so izgubili s svojimi ozkimi političnimi špekulacijami v korist moskovskega vodstva. Slovenski klerikalci pa so svoje delovanje usmerili predvsem med mladino, ki je komaj zapustila šolske klopi in ki si svoj svetovni nazor šele ustvarja. To mladino skušajo cerkveni možje s pomočjo raznih pripomočkov, ki jim jih velikodušno in brezplačno nudi Vatikan, privabiti k sebi in ustvariti iz njih ljudi, ki bi opravičevali vsako še tako hudo kapitalistično izkoriščanje v državi vladavine krščanske demokracije, kar pa se tiče narodnosti, pa naj bi postali ne samo izdajalci matične države, temveč tudi svojega naroda samo zaradi ozkih interesov Vatikana in današnjega Viminala. Zveza slovenske mladine je bila doslej med najbolj aktivnimi množičnimi organizacijami SFS v Italiji. Svojo dejavnost je razvila predvsem na športnem in prosvetnem področju, bila pa je v veliko pomoč SFS v času političnih borb. Vaška mladina, ki je še vedno precej odtrgana od političnega življenja mesta išče nasvete pri starejših csebah in v naprednem časopisju, vendar bi bila tu potrebna po-nekajkrat letno politična zborovanja, kjer bi se mladini na pristopen način obrazložil boj, k: ga danes bijejo napredna gibanja za pravice in boliše življenje delovnih ljudi. Na prosvetnem področju so še vrzeli, ki jih je potrebno izpopolniti in to predvsem z dobrimi režiserji, pevovodji in primernimi predavanji, ki bi doprinesla k strokovnemu znanju naše mladine, katero še vedno šola vzgaja precej enostransko in ji ne nudi vsega potrebnega za vsakdanje življenje. Med mladinskimi vrstami v mestu in na deželi, na Krasu in v Brdih je čutiti veliko željo mladine za športno dejavnost, ki se pri nas odraža samo v nogometu zelikih e-kip; primanjkujejo pa možnosti za gojenje lahke atletike, košarke, namiznega tenisa. Predvsem je povsod opaziti veselje za proste vaje. ker je z njimi dana možnost udejstvovanja velikega števila mladine in je tudi zadoščenje nastopajočih vedno zelo veliko. obenem pa je to za mlade- 27. junija pasja razstava 27. junija bo v Gorici XII. razstava psov, ki jo organizira Društvo za varstvo psov skupno s pokrajinsko sekcijo lovcev, pokrajinskim Turističnim društvom za goriško občino. Na letošnji razstavi bodo sodelovali tudi Avstrijci. Udeležencem bodo razdeljene posebne nagrade za najlepšo najboljše pasme in pa častne nagrade. Letos bo goriška občina dala nagrado, katere veljavnost bo trajala tri leta, tistemu udeležencu razstave, ki bo tri zaporedna leta dobil največ točk pri izbiri najboljše in najlepše živali na razstavi. Druga razstava psov v letošnjem letu bo 25. julija v Gradežu. ga človeka najpotrebnejši šport. Na Goriškem so se v zadnjem času začeli obnavljati mladinski krajevni odbori, vršijo pa se priprave tudi za povečanje števila članstva. Obenem pa bo mladina sodelovala pri organizaciji občnih zborov prosvete in pri pripravi večjih kulturnih praznikov. Na seji izvršnega odbora je bil v petek zvečer imenovan tudi začasni pripravljalni odbor za poživitev mestne organizacije SFS, o kateri je bilo govora že na zadnji seji. Pred zaključkom seje je bil soglasno sprejet predlog, da SFS organizira nabiralno akcijo za pomoč poplavljencem na Štajerskem. Člani IO so otvorili akcijo s prispevkom 6.500 lir. V petek seja občinskega sveta Na zadnji seji občinskega upravnega odbora je bilo sklenjeno, da bo prihodnja seja občinskega sveta v Gorici v petek 18. t. m. ob 18. uri v občinski dvorani na Korzu Verdi. Kot se predvideva se bo na petkovi seji pričela diskusija o poročilu, ki ga je predložila občinskemu svetu posebna gospodarska komisija. Komisija je delovala več mesecev in dognala že zdavnaj znano resnico, da je gospodarsko stanje goriške občine neznosno in da so tu potrebni ukrepi osrednjih oblasti, da se prepreči nadaljevanja krize, ki razjeda že veliko število gospodarskih panog goriškega javnega življenja. O čem se bo več ali manj razpravljalo na petkovi seji prav v zvezi z gospodarskim poročilom, ni potrebno preveč ugibati. Demokristjani se bodo skušali zagovarjati, in tu jih bodo branili tudi tisti z opozicijskih sedežev, ki jim je «italijanstvo Gorice« tudi danes, ko je kriza na višku, večje važnosti, kot pa blagor večine prebivalstva občine. Ali bo prišlo do diskusije o avtonomiji, ki jo nam še vedno preprečujejo iz čisto šovinističnih razlogov, je vprašanje zase, ker se zadnje čase pojavljajo vesti, da demokristjanom ne kaže drugega, kakor požreti vse tiste ugovore, ki so jih imeli proti avtonomiji, ker jih je življenje samo že zdavnaj ovrglo. Občinski upravni odbor je razpravljal še o drugih manjših zadevah, kakor o denarni podpori občinski bolnici za mesec februar in prejšnje mesece v znesku 3 milijonov lir. 2upan je obvestil odbor o sklepu CONI za zgraditev telovadnice v Gorici. To bo ena izmed 20 telovadnic, ki jih bo CONI gradil v celi državi. in šivilja Elda Žbogar, policijski stražnik Giovanni Sche-pisi in delavka Alma Fratti. Poroke: električar Giuseppe Sossol in delavka Ema Clarig, policijski stražnik Tullio Gia-cetti in delavka Milena Te-gon. zdravnik dr. Mario For-nasin in farmacevtka dr. Te-resa Bacchetti, kmetovalec Ferruccio Pecorari in delavka Maria Pia Maronese, brigadir organov javne varnosti Pierino Piemonte ln gospodinja Anna Pangero, šofer Francesco Padovan in šivilja Maria Zanelli Seznam volivcev ki 7. junija niso volili Za dobo 30 dni, in sšcer do 11. julija je na občinski oglasni deski na ogled seznam tistih volivcev, ki pri zadnjih državnozborskih volitvah 7. junija 1953 niso volili. Na seznamu je 109 imen. Proti vključitvi v navedeni seznam se prizadeti lahko pritožijo do 26. julija t. 1. pri prefektu. Poplavljencem v okolici Celja, ki jih je elementarna nesreča tako hudo prizadela, je sklenila priskočiti na pomoč tudi SFS v Italiji. Na zadnji seji izvršnega odbora so njegovi člani ta sklep sprejeli in pozvali vse prebivalstvo, naj odda po vaseh svoje darove krajevnim odborom SFS, v Gorici pa jih bodo pobirali na sedežu ZSPD, Ul. Ascoli 1, Gorica. Obenem so člani izvršnega odbora že darovali 6.300 lir. Pozivamo prebivalstvo, da se odzove tej plemeniti akciji in pomaga našim bratom v Sloveniji. Uspela stavka delavcev qor ških podjetij Na poziv Delavske zbornice je bila v petek stavka v podjetjih SAFOG, Prinzi, Trevi-san in ILMU. Stavka je imela velik uspeh, kar dokazuje, da se delavci ne strinjajo s sporazumom med tremi sindikalnimi organizacijami in Confindustrio o mezdnih poviških, ki bi dovedli do dnevnega poviška v znesku okoli 20 lir. Po dveurni stavki so se delavci zbrali na trgu v Straži-cah, kjer jim je govoril predstavnik Delavske zbornice. NA SPLOŠNO ŽELJO PREBIVALSTVA Slovenski oklet iz Ljubljane povabljen tudi v Gorico vokalnega okteta ZSPD v Gorici sporoča, da bo jutri 14. t. m. organizirala izlet z avtobusom v Trst, kjer bodo zopet nastopili priljubljeni člani Slovenskega vokalnega okteta iz Ljubljane. Vpisovanje je še samo jutri do opoldne na sedežu ZSPD. Ul. Ascoli št. 1 - tel. 24-95. Vstopnica in vožnja 650 lir. Odhod jutri ob 18.45 uri izpred kavarne Bratuž. Obvestilo koristnikom jusarskih zemljišč Danes ob 9. uri dopoldne bo na sedežu sovodenjske občine sestanek vseh obdelovalcev jusarskih zemljišč iz Gabrij zaradi vknjiženja zemljišč v kataster. Ker je zadeva važna, je potrebno, da se sestanka u-deležijo vsi prizadeti. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 6. do 12. junija 10 rojstev, 9 primerov smiti, 5 oklicev in 6 porok. Rojstva: Livia Zian, Patu-zia Pecorari, Duilio Viberti, Claudia Perco, Domenico Di Stasio, Carmen Brumatti, En-zo Gechet, Giuliana Marcne-san, Flavia Bernardinis, Rai-mondina Bongiovanni. Smrti: mesec dni star Fran-cesco Paoletti. 65-letna gospodinja Aurora Endrizzi, 75-letna gospodinja Matilde Ur-dih, 62-letni industrialec Al* fredo Silvestri, 29-letni delavec Cvetko Lutman, 56-letna gospodinja Angela Podbersig, vd. Szathmary, 76-letm upokojenec Gino Tesoratt.i, 75-letna upokojenka Luigia Ago-stoni, 56-letni mehanik Raf-faele Brescia. Oklici: agent javne varnosti Antonio Di Salvatore in gospodinja Nina Di Teodoro, agent javne varnosti Arturo Nardone in gospodinja Elisa Maria Girotto, agent javne varnosti Valeriano Bruschi in delavka Ida Salamon, agent javne varnosti Vito Carlucci Znani pevci so povabilo z veseljem sprejeli in sedaj samo čakajo na vstopne vizume V ponedeljek bo v Trstu flutohll«! nfl l/fllirprt koncert Slovenskega okteta iz ttVlUDUb UU K.U11LB1 l Ljubljane, na katerega bo iz Goriške odpotovalo z avto- busom večje število ljubiteljev lepega slovenskega narodnega in umetnega petja. Slovenski vokalni oktet je v Trstu že večkrat nastopal in žel velike uspehe. Goričani so bili na vseh takih prireditvah zastopani v velikem številu. Kako pa tudi ne bi bili, ko vendar. zelo pozorno zasledujejo vsa pota vokalnega okteta po Evro- pi, kjer žanje neverjetne u-spehe in kjer se kritike o njem zelo laskavo izražajo. Na Holandskem je neka družba za izdelovanje gramofonskih plošč posnela celo za več ur programa. Vokalni oktet bi moral odpotovati tudi v Ameriko, vendar so nastale težave zaradi Mac Carthyjene politike. Da bi bilo poslušanje okteta omogočeno tudi v Gorici, je Zveza slovenskih prosvetnih društev sklenila povabiti znane pevce kar v Gorico. Kakor smo izvedeli, so član i okteta povabilo z veseljem sprejeli, vendar morajo od italijanskega konzularnega predstavništva v Zagrebu prejeti vstopne vizume. Prepričani smo, da bodo italijanske oblasti omogočile ljubljanskim gostom ta obisk, Slovencem v Gorici pa kulturni užitek, kakršnega že dolgo niso imeli. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in pcnoči lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. Še ene lelovadnica bo v Gorici Upravni odbor CONI je iz Rima sporočil pokrajinskemu delegatu Bregantu, da je na svoji zadnji seji določil gradnjo nove telovadnice navadnega tipa v Gorici. Goriški športni krogi so novico sprejeli z veseljem; govori se, da bodo stroški za telovadnico znašali približno 45 milijonov lir. Naš tet/enaki pregled (Nadaljevanje s 3. strani) Francija se je zapletla v ne-razvozljiv klobčič smrtnih krčev svojega kolonializma. Ko bi bila znala ob pravem času ta gordijski vozel presekati, bi ji bilo marsikaj prihranjeno. Kajti ne žuli je samo In-dokina; ta je trenutno le najbolj v ospredju. Severna Afrika je prav takšna boleča točka odmirajočega francoskega imperija, ki vsako toliko akutno vzplamti. Danes je tudi za marsikaj že prepozno, kajti v vprašanje neodvisnosti dosedanjih francoskih kolonialnih narodov se je že vrne. šala igra velikih blokov, v kateri je tudi Francija zašla med mlinsko kolesje. t. c. KINO CORSO. 15: «Sirota brez nasmeha«, barvni film, G, Gar-son in W. Pidgeon. VERDI. 15: «Dvoboj na Sierra Madre«, barvni film, R. Mit-chum in L. Darnell. CENTRALE. 15: «Dvoglasne pesmi«, G. Bechi in T. Gobbi. VITTORIA. 15: «Velika revija«, barvni film, V. De Sica in A. Sordi. MODERNO. 15. «Daljni bobni«, barvni film, G. Cooper in M. Aldon. KINO STANDREZ. 21: »Marija Walevska», C. Boyer in G. Garbo. KONČANO KOŠARKARSKO PRVENSTVO V BEOGRADU S prvim mestom zlati pokal so si priborile Rusinje Z zmago nad Francijo je Jugoslaviji uspelo zasesti peto mesto • Čehinje so druge pred Bolgarkami in Madžarkami Rezultati: Jugoslavija ■ Francija 54:50 (18:24) CSR - Bolgarija 57:50 (27:22) ZSSR - Madžarska 76:47 (43:24) BEOGRAD, 12. — Četrto evropsko košarkarsko prvenstvo za ženske se je končalo z zasluženo zmago sovjetske reprezentance, ki ni izgubila niti ene igre. S svojo izvrstno igro je pokazala, da zasluženo zavzema prvo mesto. Drugo mesto je prav tako zasluženo zasedla CSR, katere reprezentantke so v današnji močni igri premagale izvrstno ekipo Bolgarije, ki je zavzela tretje mesto. Madžarska se je plasirala na četrto mesto, ki ji po rezultatih in priznani igri tudi pripada. Z zmago nad Francijo je jugoslovanska ekipa zavzela peto mesto, Francija pa šesto. Sedmo mesto je zasedla Italija, Avstrija osmo, deveto Nemčija, Danska pa zadnje, deseto. Zadnji dan tekmovanj je potekal v borbah za drugo in peto mesto. Ostala mesta so bila zagotovljena, ker nihče ni mogel predvidevati da bi Madžarska premagala ZSSR, V prvi tekmi sta se srečali Jugoslavija in Francija. Ze v prvi minuti igre so vodile Francozinje, ki so nato kmalu privedle do 15:7. Cim bolj se je približeval konec prvega polčasa, tem bolj so Jugoslovanke z vedno tocnejšim streljanjem manjšale razliko, tako da se je prvi polčas končal 18:24 v korist Francije. V drugem delu igre so Jugoslovanke zaigrale vedno bolje in v šesti minuti prešle v vodstvo s 31:30. Razvila se je ostra borba za zmago, v kateri se je rezultat vsak čas menjaval. Tretja četrtina se Je končala neodločeno 35:35. Tri minute pred koncem so Francozinje vodile 43:40. Pred samim koncem igre so Jugoslovanke s svobodnimi streli izenačile na 43:43, tako da so morali igro podaljšati za pet minut. V tem delu igre so Jugoslovanke takoj prevzele vodstvo s 46:43. Francozinje pa so kmalu za tem zmanjšale rezultat, ki pa so ga Jugoslovanke ponovno povečale na 50:48. V zadnji minuti igre so izvrstne Jugoslovanke s prostimi streli postavile končni rezultat 54:50. V igri za drugo in tretje mesto med Bolgarijo in CSR so Čehinje takoj na začetku pokazale, da so trdno odločene boriti se za drugo mesto. Igra je bila zelo lepa in tehnično boljša od igre med Francijo in Jugoslavijo. Bila je brez vsakih grobosti. Čeprav so Bolgarke pred koncem igre zmanjšale rezultat na samo tri koše razlike. Čehinje niso zaprle igre temveč so fair in borbeno nadaljevale odprto igro do konca in še povečale razliko. V zadnji igri sta se srečali ZSSR in Madžarska. Rusinje so brez večje težave premagale madžarsko ekipo, ki ni niti za trenutek ogrožala njihovega vodstva. Sovjetska reprezen- S košarkarske tekme Jugoslavija - Rusija v Beogradu. Na sliki so Grujičič (Jug.), Maksimova (R) in Mojsejeva (R). tanca si je že v prvem polčasu zagotovila zmago. Po končanem tekmovanju so bile razdeljene nagrade. Reprezentanca ZSSR je na tem prvenstvu že tretjič zavzela prvo mesto ter dobila zlati pokal v trajno last. Letos nekoliko lažja dirka po Švici ZUERICH, 12. — Objavljen je potek dirke po Švici, ki bo dolga 1418 km, torej bo za 25Q km krajša kot lani. Tudi sicer bo dirka nekoliko olajšana, ker so izključili nekaj najhujših prelazov. To predvsem zaradi tega, ker bo dirka po Švici med Tour de France in svetovnim prvenstvom. Tour de France bo pa že tako dovolj težaven in potem ne kaže pred svetovnim prvenstvom kolesarjev še bolj izčrpavati. Vsekakor pa bosta le še dve zelo težki etapi; Lugano-Bern (266 km) čez St. Gotthard in prelaz Susten ter etapa Lecco-Luga, no (90 km) na kronometer individualno. Vsak dan bo tudi na najvišji točki gorski cilj. Najvišja točka bo na prelazu Fluelen, 2388 m, med Avosom in St. Moritzom. Potek dirke po Švici bo tak: 7. VIII-: Zuerich - Zug -Aarau - prelaz Staffeleg -Brugg - Teufen - Winterthur 214 km. 8. VIII.: Winterthur . Ror-schach - Sangallen - Appen-zell - Vaduz (Liechtenstein) -Landquart . prelaz Wolfang -Davos 183 km. 9. VIII.; Davos - prelaz Fluelen - St. Mortiz - prelaz Ma-loia - Chiavenna - Lecco (Italija) 183 km. 10. Vin.; Lecco - Porlezza -Lugano - na kronometer 90 km. 11. VIII.: počitek v Luganu. 12. VIII.: Luganu - Bellin-zona - St. Gotthard - Wassen - prelaz Susten - Brienz -Thun - Bern 266 km. 13. VIII.: Bern - Neuchatel -prelaz Vue des Alpes - Lelo-cle - Fleurier - Vverdon -Morat - Friburg 223 km. 14. VIII.: Friburg _ Langnau - Luzern - prelaz Sattel -Uster - Zuerich (velodrom Oerlikon) 222 km. NERESNA VOŽNJA V PREDZADNJI ETAPI Koblei prvi v SL Moritzu Dirkači sploh niso tekmovali, temveč v počasni vožnji uživali krasno naravo Mednarodno razsodišče ne bo izplačalo nagrad; uvedena je preiskava VRSTNI RED NA CILJU XXI. ETAPE BOŽEN — ST. MORITZ (222 km): 1. Koblet 9.24’57’’, povprečno 24,294 km na uro; 2. Bartali 9.26’43”; 3. Ponzini 9.26’45"; 4. Couvreur; 5. Schaer; 6. Monti; 7. Metzger; 8. Conterno; 9. Astrua; 10. Coppi; 11. Clerici, vsi s časom Ponzinija; 12. Volpi 9.26’55”; 26. Van Steenbergen i. č. in skupina do 42. 61. De Santi 9.33’5”. — Zadnji Vidaurreta 939’58”. SAINT MORITZ, 12. — Zvečer se je sestala mednarodna žirija, ki je sprejela sledečo odločbo: Po čl. 33 pravilnika dirke je bilo sklenjeno, da se pridrži vsa vsota nagrad etape s pridržkom, da se predlaga kolesarski zvezi uporaba ukrepov glede nagrad za splošno oceno, če bi se primer ponovil. Uvedla se je tudi preiskava, da se ugotove pobudniki, ki so morebiti v naprej pripravili dejanje, ki je dalo povod za pridržanje nagrad. Najbrž je mednarodna žirija bila preveč obzirna že prej. Znano je, da je v takih tekmah, kot je Giro, težko pripraviti do prave borbenosti predvsem tiste tekmovalce, ki bi dali vsej dirki pravo življenje. Lani so bile v vsaki etapi nagrade za najbolj borbenega. Toda asi so radi puščali svoje »služabnike«, da si sedaj ta sedaj oni pribori nekaj ubogih tisočakov. Saj je na koncu Coppiju zadostovalo, da je potegnil v zadnjih etapah v Dolomitih in zmaga je bila njegova. Letos pa nam je že znano, kako so stvari potekale. Zopet je vodstvo našlo način, s katerim je mislilo, da bo mogoče napraviti dirkače bolj borbene. Leteči cilji, ki so bili kar posejani po posameznih etapah, so res nekoliko vlekli, p s zopet samo dirkače, o katerih bi nihče prej ne mislil, da lahko dosežejo tudi končno zmago. In ko so včeraj na prvi gorski etapi uvideli, da Clerici ni kar tako od muh in da pač ne bo pustil, da mu -BZ 53JUIBU BUIl J03H105I) ‘3Jn jod jon ?sa ez au8aqod tddoo ostanka), tedaj so prišli na krasno idejo, res vredno športnikov (!), da nima smisla se boriti. Tako so danes vozili v tempu izletnikov. Vse kaže, da je moralo biti nekaj dogovor- ZADNJ1 DNEVI PRED ZAČETKOM V ŠVICI w _ Ze določeni Francozi za tekmo z Jugoslavijo Jugoslovani nezadovoljni z nastanitvijo DIVONNE LES BAINS, 12.17:5, 6:4, 6:4. Končni rezultat: — Za svojo prvo tekmo na Belgija - Anglija 3:2. svetovnem prvenstvu, ki Jo bo PARIZ, 12. — Francozi so v 16. junija odigrala v Lozani z Jugoslavija, Je Francija določila sledeče igralce: Rem- metter, Giannessi, Kaelbel, Marcel, Cuissard, Mahjoub, Kopa. Glovacki, Strappe, De-reudre, Vincent. Y VER DON. 12. — Jugoslovansko moštvo je danes prh spelo v Yverdon. Vodje reprezentance niso bili zadovoljni z nastanitvijo in so od organizatorjev zahtevali, da jim takoj poskrbijo udobnejše bivališče NOGOMET POŠTARJEV Italija-Švica 2:0 Mednarodna nogometna tekma poštnih uslužbencev Italije in Švice, ki je bila včeraj v Trstu, se je končala z italijansko zmago 2:Q. Švicarsko moštvo poštarjev je dospelo s turneje po Jugoslaviji, kjer je igralo tudi tekmo z reprezentanco jugoslovanskih poštarjev in izgubilo s 6:0. TENIS ZA DAVISON POKAL Belgija in Francija tudi polfinalista STOCKHOLM, 12. — Švedska je premagala Italijo s 5:0. Zadnji dan tekmovanja: Da-vidson - Pietrangeli 6:4, 2:6, 6:4, 6:1. Bergelin - Sirola 6:2, 6:3, 2:6, 6:1. SCARBOROUGH, 12. — Zadnji dan tekmovanja med Anglijo in Belgijo je Anglež Paish premagal Brichanta 6:1, 7:5, 6:3. Washer (B) - Mottram (A) dvoje premagali Indijce in sedaj vodijo 3:0. Poleg Francije, Švedske in Belgije bo četrti polfinalist zmagovalec med Madžarsko in Dansko. jenega. Coppi bi gotovo lahko vsaj tako vozil kot včeraj; lahko bi zmagal in mogoče prišel vsaj na drugo mesto. Tako pa je moralo nujno priti do omenjene odločitve mednarodnega razsodišča. Koblet je na koncu za Injih 18 km potegnil in tudi ušel vsem ostalim za dve minuti; sedaj ga spet loči od Coppija sedem minut. Toda to je bilo prav na koncu. Vse, ki so pričakovali danes borbe in kake velike spremembe —1 in na prelazih ni manjkalo gledalcev, — so gospodje dirkači temeljito razočarali. Potrebni bi bilo, da se začno proti tem gospodom izvajati tudi temeljiti ukrepi. A. C. SPLOSNA OCENA PO XXI. ETAPI: 1. Clerici 123.00T3”; 2. Koblet presledek 24T6”; 3. Assi-relii 26’28”; 4. Coppi 31’17”; 5. Voorting 33’02”; 6. Astrua 33’09”; 7. Magni 34’01”; 8. Fon nara 36’21”; 9. Schaer 39'30”; 10. Conterno 417”; 11. Coletto; 12. Albani; 13. Defilippis; VVagtmans; 15. Bartali 50’11”5 16. Barozzi; 17. Van Est; 1»-Nencini; 19. Monti; 20. Impa-nis; 34. Van Steenbergen 1.19’25”; 57. De Santi 2.0T3”; Zadnji 68. Vidaurreta 3.11’4S”* Na mednarodnem odbojkarskem turnirju, ki bo 27., 2#> in 29. junija v Aleksandriji (Italija), bo sodelovala tudi jugosl. ženska odbojkarska reprezentanca. predvaja danes 13. z začetkom ob 16. uri in jutri 14. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: JOHN mvm VlAUREEN o-m* Umaav J mam 'v/ero* mm Prodaja ur In pribora na c’3bol° Trat - UL Bat tisti, 14 - Jel. 3623t ZASTOPSTVO DR: «Longer» «Lanco> «Lemania»