IM. . ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 1 
skemL°.kSïa n^ka.terih g^Ppf infih sedežev v knjigi: Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranj­
skem. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1982. 711 strani. 
Zdaj že pokojna Majda Smole je leta 1982 izdala pomembno delo Graščine na nekdanjem Kranjskem 
Delo je nastalo skoraj izključno na podlagi listinskih virov Arhiva Slovenije. Po zasnovi je podobno knjigi 
f" P'rcheggerja:D,e Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten Städte und 
Markte, München 1962, 299 str., le da to upošteva tudi (predvsem) literaturo, Smoletove pa predvsem 
arhivske vire. Smoletova je v svoje delo vključila tudi gospoščine in posestva, za katere je Жи naTa 
hs me (urbarje, kupoprodajne pogodbe in pod.), ki pa jih na nekdanjem Kranjskem ni mogla lokalizirat 
očitno pa v ta namen tudi ni uporabljala literature o graščinah iz sosednjih dežel pauzirati, 
Zal to dragoceno delo javno sploh ni bilo ocenjeno oz. prikazano; vsaj v Zgodovinskem časopisu in 
Kronik, ne. Tako očitno še niso bile dopolnjene sorazmerno preproste lokalizacije gospoščIrTskTh°edežev 
na spodnjem Štajerskem. V pričujočem zapisu želim to dopolniti na podlagi zgornje Pircheggerjeve knjige 
kem Liubl'ian^ ,98^ a«" "Î de'VTa St0parja; Grad0V1' graščine in dvorci na slovenskem št" gr 
skem, Ljubljana, 1982, 648 str. (oznaka St. in ustrezna stran), za delo Smoletove bo oznaka S. in ustrezna 
strsn. 
Pi™AndenbULg (S-r68i: je u!' grod V naselju Podgrad Pri Šentjurju (ob južni železnici) (St. 14). Lastnica 
Eleonora Barbara Tschetschker-Saurau se v začetku 18. stol. ujema z navedbo pri P 228 
P i«°ÄSi ^°X Je,dv0r ?0r}Ca V KaP'Ji vasi pri Preboldu (St., 130). Navedbe pri S. 160, St. 130 in 
P. 189 se glede lastnika Jurija Sirskega (von Scheyern) iz začetka 17. stol. ujemajo 
iz zaStka'l? stol ^ nri^T^^^6 Р* SIT^^radCU (St' 148)' Navedbi lastnika Janeza Hu™sa 
e h3! no V^ftO? H vP H II '" Pû17° uJemata'St- 148 Pa tega lastnika ne omenja. V sestavu te graščine 
je bil po S 169 tudi Veldenhofen, ki se v štajerski literaturi piše Feldenhofen in je po St. 607 dvor ali gra-
'"'"V^enhL %em,^U P"/k««* Спнки. Za začetek 17. stol. P. 172 in St. 607 lastnikov ne navajafa 
nri S np . TJe dV°cr D0°^°ra Pr VelenjU (St- 87)- Navedbe ,astnikov v začetk" 17- stol. se 
pri 5>. 180, P. 225 dovolj in pri St. 87 delno ujemajo. 
Ma,l;2eÄ м1): Ìudv0u ali graš?inaLepi dol (tudi Wissiakhof) na območju Spodnje Kungote pri 
Manboru (St. 242). Navedbe o kupoprodajni pogodbi iz leta 1779 med Kajetanom pl. Langenmantlom in 
Kajetanom grofom Auerspergom, poznejšim ljubljanskim šefom policije, se ujemajo (S. 251, St 242% 
Mayerberg (S 284): je graščina Prešnik na Gorici pri Šmartnem v Rožni dolini pri Celju (St 375) S 
251 navaja kot lastnika 1. 721 Franca Ignaca Pogačnika, St. 375 in P. 219 pa 1. 1725 dr. Franca Pogačarja 
rÄvPHhi Z«f ™ai raf ' W ČaSU in imenU ne m0re biti dvoma' da Sre za Prešnik- slasti zato, ker gre 
pri navedbi S. 284 za izvleček kupnega pisma, kjer so mogoče take napake 
558Ì P 75ПП?пе£ (^S396): je f aHČina ^,Mka B-r-eza V ^Selju Breze (°ziroma Sv- RuPert) ""«I Laškim (St. 
558) P. 250 in St. 558 navajata, da je bila graščina 1603 v lasti Inocenca Moscona. S. 396 pa navaja da 
je bil urbar omenjenega dvorca najden v zapuščinskem inventarju Jošta barona Moscona izleta 1677 
407Ï D T6,8! иСћ??,Ч (S- 430): Je erašcina ali dvorec Šenek na Pofceli v Spodnji Savinjski dolini (St 
31° S' ^°Je M1 1513,naSt,nik KriŠt0f Raumsch**'- P. 184 in St. 497 navajata, daV dvorec sezTa U-
nart Raumschussel leta 1493. Leta 1527 je dvorec še bil v lasti vdove Maternusa Raumschüssela (P. 184) 
dolini art?7ïgì l4y\£ praV WTi«™ graŠČina Š'ro™"<* v Šmatevžu pri Gomilskem v Savinjski 
£ÏT& lì\ Žal Pn Pi93 praV Za °bdob'e 1629 d0 1674 niso uvedeni lastniki, ko naj bi po S 464 
leta 1642 sklenila kupoprodajno pogodbo Gusič in Gregor Matačič 
gradTsr^rPo^*^^(S--499)нј!Hgraf T Tum 7 Brestanid-tud* spodnji brestaniški grad ali Flisov 
АЗГЛ*' )-- D c ^!/ g.r,aSCin0 dedovala družina Langenmantel, ki jo je imela do 1653 ko so jo pri­
tok1 z?naCeëdbPo°vSnj4e99| £?£" *"*" La"g™tel ^ ™ **M P—vo, k, je listina oziroma 
Jože Maček 
WageC„baćh V^agÄ' STSS. ""' * ^""^ ™ ^" ^ Ш"™ ^ 16°°- »^ ' KlaUS 
»Rekel sem, da, kar se mojega mišljenja in moje vere tiče, da je bilo vse kaos, namreč zemlja zrak 
voda m ogenj knzem in vsevprek. In iz tega vrtinca je torej nastala snov, prav takšna kot tista ko se iz 
mleka dela SIR, in v njej so nastali CRVI, in to so bili angeli.« (str. 30) 
Iz te in podobnih izjav mlinarja Menocchia pred inkvizicijo v poznem 16. stoletju je »italijanski moj­
ster zgodovinske miniature«1 Carlo Ginzburg ponovno obudil svet predstav nekega dozdevno iliterarnega 
sloja. Gre za temeljno delo na področju raziskovanja zgodovine mentalitet, kot tudi za klasičen primer 
mikrozgodovinske študije, saj avtor obravnava zelo ozek fenomen - en sam samcat INDIVIDUUM 
Knjiga, ki jo je avtor napisal že sredi sedemdesetih let, se ne ukvarja z veliko, zgodovinsko osebnostjo' 
G avno vlogo v tej minuciozni in napeti mikroštudiji je avtor dodelil »anonimnemu« posamezniku pripad­
niku spodnjih slojev družbe. Ginzburgova uspešnica na svetovnem knjižnem trgu je hkrati tudi ključni 
tekst za razumevanje novih trendov v zgodovinopisju zadnjega desetletja. 
1- D' Winfued SNChï!fe: Mikrohfetorie versus Makrohistorie? Anmerkungen zu einem aktuellen Thema; (v: Christian Meier/ 
Jörn Rusen (Hrsg.): Theone der Gesuchte; Beiträge zur Historik, Band15: Historische Methode, München 1988) str 335