GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 1999 a .—i 497.4 Ivančna Gor i 119990 Številka 1 letnik 5 januar 1 999 VIDEO EU OPTIKA 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivancna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 DELA NA ODSEKU AVTOCESTE VIŠNJA GORA - BIČ SO ŽE V POLNEM ZAGONU JURČIČEVA PRIZNANJA Na osrednji svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku so v Kulturnem domu Grosuplje podelili Jurčičeva priznanja za leto 1998. Jurčičeva priznanja so prejeli: Janez Bergant, Darinka Erjavec, Tone Gačnik, Helena Kozlevčar, Franc Mohar, Marta Omejec, Jože Podrta}, Marta Steklasa in Anica Volkar. Več o nagrajeneih bomo objavili v naslednji številki. NA ŠTEFANOVO POHOD PO TREH OBČINAH IN BLAGOSLOVITEV KONJ V ŠENTVIDU NA LUČARJEVEM KALU ŽE SMUČAJO Za nedeljo, 21. februarja, ob 11. uri, že pripravljajo veliko občinsko tekmovanje v veleslalomu. Kar zadeva hrano in pijačo pravijo, da na smučišču ne bo posta. Tekmovali bodo tudi deskarji. NOVE ZNAMKE POŠTE SLOVENIJE računalniški inženiring d.o.o. Cesta II. q. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041 /612-923, 661-972 LaMaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna --' 119990184,1 STRAN Kmetijski zavod Ljubljana, Enota Ivancna Gorica organizira OBČINSKO OCENJEVANJE SADNIH ŽGANJ IVANCNA GORICA 1999 Na osnovi programskih usmeritev programa CRPOV Kmetijsko, kul-turno-turistična eesta v Deželi desetega brata in Republiškega projekta Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov, organizira KSS Ivancna Gorica občinsko ocenjevanje sadnih žganj pridelovalcev z območja občine Ivancna Gorica. Ocenjevanje žganj z vodeno degustacijo žganj bo v torek, 2. 3. 1999, ob 19. uri na turistični kmetiji Okoren. Pristava nad Stično (V primeru snega v Zadružnem hramu v bančni Gorici). Vodeno degustacijo bo vodil priznani slovenski strokovnjak - enolog dr. Mitja Kocijančič s Kmetijskega inštituta Slovenije. PRAVILNIK OCENJEVANJA 1. člen Na ocenjevanju lahko sodelujejo vsi pridelovalci sadnih žganj z območja občine Ivancna Gorica. 2. člen Velikost vzorca je 1 1, in se ne vrača. Vzorec naj se prinese v čisti steklenici in naj bo dobro zamašen s plutovinastim, kronskim ali vijačnim zamaškom. 3. člen Vzorci, prineseni na ocenjevanje, bodo označeni s številkami, ki jih pozna le skupina za zbiranje in pripravo vzorcev. Javno bodo objavljeni le zmagovalci posameznih kategorij žganj. 4. člen Sadna žganja morajo biti pridelana iz sadja, pridelanega na območju občine Ivancna Gorica, brez dodatkov alkoholov. 5. člen Ocenjevane bodi) naslednje zvrsti - kategorije žganj s priporočenimi vol. % alkohola: slivovka - slivovo žganje 45 - 50 vol. % alkohola, hruševo žganje 42 - 45 vol. % alkohola. jabolčno žganje 40 - 45 vol. % alkohola, mešano sadno žganje - sadjevec 42 -45 vol. 95 alkohola in ostala žganja 40 - 50 vol. % alkohola. 6. člen Žganja bodo ocenjevana po enotni 20-točkovni metodi, po kateri dobi lahko žganje za: - okus 1-10 točk, - vonj 1 - 8 točk, - barvo 1 točko in - bistrino 1 točko. Maksimalna ocena je 20 točk, podenota ocenjevanja pa je 0,5 točk. 1. člen Organizator si pridržuje pravico izločitvenega degustiranja, pri katerem preverjena strokovnjaka izločita tiste vzorce, ki bi z napako ali boleznijo povzročili motenje degustatorjev. Ocenjevanje bo opravilo pet degustatorjev. Od seštevka petih ocen se najvišja in najnižja odbijeta. seštevek pa deli s tri. Žganje, ki dobi najvišjo oceno v posamezni kategoriji, zmaga. V Ivančni Gorici, 20. 1. 1999 Vsi zainteresirani naj vzorce prinesejo do torka, 23. 2. 1999, v pisarno KSS v Ivančni Gorici. PAZITE NA ČISTOČO STEKLENIC, KI NAJ BODO, PREDEN JIH NAPOLNITE Z ŽGANJEM, OPRANE, TAKO DA SO BREZ VONJA, OKUSA IN UMAZANIJE!!! Za zmagovalce so predvidene diplome in priročne nagrade. Rezultati bodo objavljeni v občinskem glasilu Klasje. Vabljeni vsi, ki se ukvarjate s pridelavo žganj, pa tudi vsi ostali, ki vas zanima kulturno pitje sadnih žganj. KRATKO POROČILO O EKSKURZIJI NA JUŽNO TIROLSKO seveda tudi pokusili. Na koncu pa smo obiskali še turistično kmetijo s prenočitvenimi kapacitetami, kjer morajo ponuditi 30 % doma pridelane hrane, 30 % kupljene v bližnji okolici (npr. območje občine - pri nas), ostalo pa lahko kupijo drugje. Ekskurzijo smo zaključili z ogledom turističnih znamenitosti, kol sta Gardsko jezero in Gardaland... Bilo je poučno, prijetno in zanimivo, še posebej, ker nas je oba dneva spremljalo prelepo jesensko vreme. KSS - Irma Lekan 23. in 24. oktobra lani je Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z DPM Kalček in TA Veronika organizirala strokovno ekskurzijo v Italijo, natančneje na Južno Tirolsko (Dolomiti). Seznanili smo se z združenjem sadjarjev v dolini Val di Non. z njihovo blagovno znamko Melinda. skratka, s sadjarsko proizvodnjo. Ogledali smo si tudi nasade jabolk, hladilnico in ves proces skladiščenja jabolk do pakiranja. Prav tako smo si ogledali živinorejsko kmetijo s prosto rejo ter dosuše-vanjem sena na sončno energijo, pa še sirarno s prodajalno, kjer smo sil Občinsko ocenjevanje sadnih žganj Ivancna Gorica 1999 organizirata Občina Ivancna Gorica in KZ Ljubljana enota KSS Slovenije Ivancna Gorica RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 1999 Videm Dobrcpolje torek, 9. 3. 1999 torek, 7. 9. 1999 Zagndet torek, 16. 3. 1999 torek, 7. 9. 1999 Šentvid pri Stični torek, 23.3. 1999 torek, 14. 9. 1999 Grosuplje sreda, 17. 3. 1999 torek, 14. 9. 1999 od 8. do 16. od 8. do 11.30 od 13. do 17. od 13. do 16. od 8. do 16. od 8. do 11.30 od 13. do 17. od 13. do 16. OPOZORILO: Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, Št. 30/98) določa, da morajo motorna in priklopna vozila, starejša od 12 let, na tehnični pregled vsakih 6 mesecev. Ta obveza velja za vsa motorna in priklopna vozila, razen za motokultivatorje, delovne stroje, počitniške priklopnike in lahke priklopnike. I/, tega izhaja, da morajo vsi lastniki traktorjev in motornih koles, ki so starejši od 12 let, opraviti tehnični pregled vozil vsakih 6 mesecev. Upravna enota Grosuplje V prijetnem in sproščenem pogovoru so se v Zadružnem hramu konec decembra 1998 zbrali upokojenci stiske zadruge. Skupaj smo obudili spomine na preživela leta v zadrugi in jim zaželeli še veliko zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1999. M.V. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivancna Gorica. Sedež uredništva: Ivancna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 77K-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij (iorišek, Jernej l.amprel. Gregor Ficko. Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič. glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon lircgar (šport), Milena Vrbovec (kmetijstvo), Danijela Firman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSFT Maccdoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KI.ASJL izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/1611, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja i/ 13. točke tarifne šlevilke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN BODOČI VAJENCI IN UČNA MESTA Tako ko! vsako leto sc bliža tudi za letošnje osnovnošolce čas pomembne odločitve, kje in kako nadaljevati iskanje, kam na poklicno pot, ali bo možnost zaposlitve po končanem šolanju, ali je morda tudi možnost nadaljevati šolanje, itd, Vsemu temu želi tudi Klasje pristaviti kamenček na poklicno pot kot pomoč za lažjo odločitev. Poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji še nima take teže in veljave, kot jo ima v bolj razvitih državah. Vendar pa se tudi pri nas že čuti pomanjkanje dobrih delavcev in mojstrov v svojem poklicu, s tem pa raste tudi njihova cena na trgu, tako da jc bojazen zaradi brezposelnosti na tem področju odveč. Za dualni sistem poklicnega izobraževanja je potrebno pridobiti učno mesto in z delodajalcem podpisali učno pogodbo. S tem postaneš vajenec in si na ta način pridobivaš poklicno znanje v razmerah, v kater- ih boš po končanem šolanju opravljal svoj poklic. V letošnjem letu oziroma v šolskem letu 1999/2000 se bo na ta način mogoče izšolati za naslednje poklice: avtomehanik, avloklcpar, mizar, tesar, mesar, zidar, tapetnik, usnjarski galanterist, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil, natakar, kuhar, pek, slaščičar-konditor, cvetličar, frizer, klepar-krovec, krojač-šivilja, stavbni steklar, vrtnar, finomehanik, urar, zlatar, instalater strojnih instalacij, strojni mehanik, črkoslikar, slikopleskar in kamnosek. Iz. registra učnih mest pri Obrtni zbornici Slovenije smo pridobili prosta učna mesta, ki so jih priglasili obrtniki za novo šolsko leto. Podatki so zbrani le za okoliš Ivančnc Gorice oziroma območne obrtne zbornice Grosuplje in Trebnje. Vse informacije o razpisu, vpisu na srednje šole in učna mesta za pre- ostali del države bodo objavljene v posebni publikaciji v začetku februarja. Iz rokovnika Ministrstva za šolstvo in šport ob razpisu za vpis na srednje šole smo zbrali za bralec pomembne termine, ki jih nikakor ne smete spregledati: -3. februar 1999: uradni razpis Ministrstva za vpis v srednje šole za šolsko leto 1999/20(10. Razpis prejme vsak učenec 8. razreda osnovne šole; - med 9. februarjem in 5. marcem 1999: informativni obisk učencev pri delodajalcih, ki so razpisali prosta učna mesta ; - 12. in 13. februarja: informativni dnevi za osnovnošolce na srednjih šolah; -do 5. marca 1999: srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis za novo šolsko leto; -do 22. marca 1999: srednje šole bodo sprejemale sklenjene in registrirane učne pogodbe. Območna obrtna zbornica GROSUPLJE Obratovalnica__Naslov in kraj_ Program in naziv poklicne izobrazbe Stev.učnih mest Avtokleparstvo Kavšck , Temenica 12, Šentvid pri Stični Avtoremont Meglen Jože, s.p., Mali Vrh 94 Šmarje- Sap Avtokleparstvo KI.EMENČIČ Marjan. Velike Čcšnjicc 43, Šentvid pri Stični Avloscrvis, vleka KAVŠEK Slane, Stari trg 5, Višnja Gora Avtoservis BALTNIK Jože , Vodolučine 7, Ivančna Gorica Cvetličarstvo PENE Štefka , Cikava 43, Grosuplje Studio Beautv, Ane Galetove 6, Grosuplje Frizerski salon STUPNIK Jožica, Videm 39 a, Videm Dobrepoljc Frizerski salon KRISTAN Veronika, Šentvid pri Stični 124 d, Šentvid Ogrevalne naprave, plinovodi, solarni sistemi PA RAGI Miran [nštlacije MRHAR Alojz , Peč 15, Grosuplje Instalatcrslvo KEK, Gasilska 37, Grosuplje Klimatizacija d.o.o., Paradiščc 9, Smarje-Sap Kleparstvo-krovstvo OMAI1EN Janez, Ob Grosupeljščici 14 a, Grosuplje, Kleparstvo izolacij SIRCELJ Marjan, Veliko Mlačcvo 18, Grosuplje Mesarija JAVORNIK Andrej, .lavornik s.p., Adamičeva 20 Grosuplje Prodajalna HUBERT , MIŠIĆ Marija, s.p., Ul. 6. junija 6, Ivančna Gorica HI-PO d.o.o., ZUPANČIČ Leon, Obrtna cona Bczje, Grosuplje Mizarstvo TEKAVČIČ Tbni-Damjan, Predstruge 8, Videm Dobrepoljc Izdelovanje in montaža mizarskih izdelkov, Velika Račna 30, Grosuplje SAŠEK d.o.o., Zg. Slivnica 8 a, Smarje-Sap Zidarstvo MRAMOR, Murnova c. 1, Šmarjc-Sap Območna obrtna zbornica TREBNJE PSC KRM ELI Marjan, Kidričeva 22 a, Trebnje Avto center VOVK d.o.o., Obrtniška 4, Trebnje lord servis GROZNIK Božidar, Glavarjeva 6, Trebnje SPC TERZIN Milan, Obrtniška u. 20, Trebnje Avto center VOVK, d.o.o., Obrtniška ul. 4, Trebnje Frizerski salon »Marjana«, MEŽNAR Marija, Stari trg 21, Mokronog Instlalacijska dela MEŽAN Jože, Gor. Ponikve 1, Trebnje INKOL vodovodna instalacija KOROŠEC Alojz, Čcšnjicc 28, Trebelno Modno šiviljstvo URBIČ Amalija, Obrtniška 13, Trebnje Šiviljstvo CIK-CAK, Mali Gaber 20, Veliki Gaber Gostilna JAVORNIK , Ivana Pevec, Rakovnik 6, Šentrupcrt Gostilna RAVNIKAR, Čatež 15, Velika Loka Gostilna PRI FRANCKI, Stare Jože , Glavna cesta 11, Mirna Gostišče HRIBAR Ignac, Pod gradom 10, Trebnje Gostilna JAKLIČ I ledvika, Šentrupcrt 31, Šcnlrupert Mizarstvo GRM Anton, Mala Sevnica 6 , Trebnje PUNLES Pungerčar Jože, Obrtniška ul. 43, Trebnje Gostilna JAVORNIK, Ivana Pevec, Rakovnik 6, Šentrupcrt Gostilna RAVNIKAR, Čatež 15, Velika Loka Gostilna PRI FRANCKI, Stare Jože, Glavna cesta 11, Mirna Gostišče HRIBAR Ignac. Pod gradom 10, Trebnje Gostilna JAKLIČ I ledvika, Šentrupcrt 31, Šentrupcrt Tesarstvo BA.IC Anton, Zidani Most 3 a, Trebnje avtoklepar 2 avtoklepar 1 avtoklepar 2 avtomehanik 2 avtomehanik 1 cvetličar 1 frizer 1 frizer 1 frizer 2 inšt.stroj, instlacij 2 inšt. stroj, instalacij 1 instalater stroj, instalacij 2 instalater stroj, instalacij 2 klepar-krovec 3 klepar -krovec 5 mesar 1 mesar 1 mizar 1 mizar 1 mizar 1 mizar 1 zidar 1 avtoklepar 1 avtoklepar 1 avtomehanik 2 avtomehanik 1 avtomehanik 2 frizer 1 instalater stroj, instalac. 2 inštal. stroj, instalacij 1 krojač-šivilja 1 krojač - šivilja 2 kuhar 2 kuhar 1 kuhar 1 kuhar 2 kuhar 1 mizar 2 mizar 1 natakar 2 natakar 1 natakar 1 natakar 2 natakar 1 tesar I Podjetje M. M. d.o.o. nudi KURILNO OLJE po najugodnejših cenah, s takojšnjo dobavo. Sprejem naročil na tel. št. 061/771-360 vsak dan med 15. in 20. uro. Pričakujemo vaš klic. OD FUSARJA DO OBRTNIKA OBČASNA PRODAJA PIJAČ NA STOJNICI Vprašanje: Po poklicu sem vodni instalater, sicer član našega turističnemu društva in In želel v bližini cerkve postaviti stojnico s ponudbo pijače in hrane, saj tega v bližnji okolici ni. Takšno ponudbo bi imel občasno, po potrebi ob nedeljah in praznikih, ko pridejo romarji. Kaj moram Moriti, da uresničim svoj namen7 Odgovor: Zaradi narave vašega nameravanega dela in načina ponudbe boste priglasili dejavnost na vaši upravni enoti kot »pripravo in strežbo nesestavljenih jedi in pijač na stojnici ». Predložiti morate potrdilo • zdravniškim pregledu in potrdilo 0 opravljenem higienskem minimumu ter potrdilo o varstvu pri delu. Seveda pa potrebujete tudi dovoljenje vaše upravne enote /a postavitev stojnice /,a vnaprej dogovorjene termine. POMOČ PRI STREŽBI V LOKALU Vprašanje: Pomagam pri strežbi v gostinskem lokalu. Za delo nimam sklenjene pogodbe o delu niti nimam sklenjenega drugega delovnega razmerja. Zaslužek mi šef izplača ob koncu dneva V gotovini, na roke. Zanima me. ali bom plačala kazen, ker delam »na črni/", če pride inšpektor Odgovor: Kazni ne boste plačali vi, temveč vaš delodajalec. Kazni so zelo visoke, še posebej, če nimate opravljenega zdravniškega pregledu in opravljenega izpita iz higienskega minimuma. Pripravila: Jelka Božič KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA IVANČNA GORICA PRIPRAVLJA NASLEDNJA PREDAVANJA: - v petek, 12. februarja, ob 10. uri. v .sejni sobi KZ Stična - dve temi: GNOJILA IN GNOJENJE - predavatelj dipl. ing. Jože Poviič TEHNOLOGIJA PRIDELAVE KORUZE IN PREDSTAVITEV KVVS HIBRIDOV - predavatelj dr. Teo Zor - v ponedeljek, 15. februarja, ob 10. uri, v sejni sobi KZ Stična: KAKO PRIMERNO UREDITI KMEČKO DVORIŠČE predavateljica dipl. ing. Ljuba Turk-Šega - sobota, 27. marec, ob 19. uri. v Družbenem domu na Krki: VZGOJA IN NEGA OKENSKIH IN BALKONSKIH RASTLIN ENOLETNIC predavateljica dipl. ing. Ruth Pod gornik Reš TER PREDAVANJA O MLEKU VEDNO DOBRO OBISKANA Januarja smo v Kulturnem domu v Ivančni Gorici pripravili predavanje O mleku. Udeležilo sc ga jc 120 predelovalcev mleka. Mag. Koprivnikar iz Kmetijskega zavoda Ljubljana je predstavil vlogo somatskih celic pri vnetju vimena, nastanek in potek okužbe mlečne žleze ter diagnostiko in zdravljenje mastitisa. G. Udovič z Veterinarskega zavoda Slovenije pa je pridelovalce seznanil z ukrepi VZS ob povečanem številu somatskih celic v mleku. KSS enota Ivančna Gorica STRAN ZVONENJE PO VOLITVAH VOLITVE '98 - SE ENKRAT ali POSLEDICA "LISTE ZA KRKO" "VOLITVE'98" - RESNICA DRUGAČNA! Lista za Krko je bila glede na obstoj političnih strank in tudi glede na razdelitev občine na 3 volilne enote že od vsega začetka obsojena rta neuspeh. Tudi v primeru, da bi dobila na volitvah kakšen svetniški mandat. Prvenstveno je namreč potrebno, da se kandidatna lista, če želi doseči uspeh, pojavi v vseh treh volilnih enotah Občine Ivančna Gorica, da zajame celotno volilno telo občine in s tem računa na uspeh, vsaj s seštevkom skupnega števila glasov, oddanih za istoimenske liste. Demokratska stranka Slovenije -Demokrati Slovenije, ki je tokrat prvič kandidirala na lokalnih volitvah v naši občini, je npr. imela vložene kandidatne liste v vseh treh volilnih enotah, njen kandidat sicer ni bil izvoljen direktno v nobeni volilni enoti, stranka pa je s seštevkom glasov iz vseh treh volilnih enot dobila 1 mandat - 286 glasov (ali 5.0 %). Lista neodvisnih kandidatov je dobila v 3. volilni enoti 113 glasov, za I mandat pa bi jih morala dobiti vsaj 244. V 3. volilni enoti je na volitvah leta 1998 glasovalo 1220 volivcev, leta 1994 pa 1202 volivca. Gre za skoraj enako število, zato so tudi mogoče primerjave, koliko glasov so dobile liste vodilnih političnih strank SKD, SLS, SDS in LDS v tej volilni enoti leta 1994 in leta 1998. SKD:416-271; SDS: 292 - 399; SLS: 223 - 134: LDS: 200 - 202. Ti podatki kažejo, katere stranke so bile leta 1998 oškodovane zaradi glasov, oddanih za Listo neodvisnih kandidatov, ki so bili, čeprav se sliši grobo, "vrženi stran". To sta stranki SKD in SLS. Če bi tidve dobili le nekaj od 113 glasov, oddanih za Listo neodvisnih kandidatov, bi SKD pridobila v Občinskem svetu še eno svetniško mesto. Razmerje v Občinskem svetu tako ne bi bilo SDS 8, SKD 3 in SLS 3, pač pa SDS 7, SKD 4 in SLS 3. Vodilne politične stranke pa so na voliščih v KS Krka dobile leta 1994 in leta 1998 naslednje število glasov: SKS: 121 -51; SDS: 65 - 86; SLS: 74 - 25; LDS: 103 -84. Tudi ti podatki kažejo, da sta bili na Krki na volitvah '98 najbolj oškodovani politični stranki SKD in SLS, delno pa tudi LDS. Popolnoma jasno je, komu so bili vzeti glasovi z Listo za Krko. Morda je treba v opravičilo in razumevanje te "solo akcije" v KS Krka reči naslednje: Več desetletij nazaj so bili voljeni odborniki, in kasneje delegati Občinske skupščine Grosuplje, po krajevnih skupnostih ter so tudi predstavljali svojo krajevno skupnost v občinski skupščini. Po sedanjem strankarskem sistemu pa temu ni več tako; morda se je predlagatelj neodvisne liste hotel temu upreti. Posamezni član občinskega sveta je sedaj izvoljen na kandidatni listi določene skupine volivcev, ki je praviloma politična stranka. Občinski svetnik zato ni predstavnik krajevne skupnosti v Občinskem svetu, ampak oseba, ki na območju vse občine izvaja politiko svoje stranke. V tem pogledu smo vsi svetniki po svoje tudi zastopniki interesov KS Krka, vendar ne kot posamezniki, ampak kot izvajalci predvolilnega programa svoje stranke. Ta se nanaša na posamezne krajevne skupnosti v občini, tudi na KS Krko, ter vključuje v program razvoja in v proračun občine tudi tiste krajevne skupnosti, ki nimajo "svojega" svetnika. Seveda pa jc pri tem mogoče računati z manjšo naklonjenostjo svetnikov tistih strank, ki so bile na volitvah 1998 na območju KS Krka oškodovane. Tako se ob akciji kandidiranja "neodvisnih" v KS Krki, in kot že omenjeno, "stran vrženih " glasovih pridruži kot posledica še zamera "oškodovanih" strank. Na to navaja tudi članek g. Milana Muhiča v decembrski 10. številki Klasja, objavljen na 8. strani. Kakšen pa je pouk za bodoče volitve? V vsaki demokratični državi se za oblast borijo politične stranke. Obstoj strank je pogoj za demokracijo. Če bo pri nas naraščal odpor do strank, predvsem zaradi njihovega destruktivnega delovanja v vrhu in če tudi na občinskem in krajevnem nivoju občani z delom nobene politične stranke ne bodo zadovoljni, potem bi lahko dobili svoje zadoščenje glede "neodvisnosti" le v neposrednih volitvah kandidatov. Te pa so zaenkrat možne le za župana in za člane svetov krajevnih skupnosti, vse kaže, da bodo v bodoče tudi za poslance. Glede volitev članov občinskih svetov, ki se sedaj pri nas volijo na kandidatnih listah po proporcionalnem sistemu, pa je mogoče priti do "neodvisnih" svetnikov le z vlaganjem državljanskih kandidatnih list, vendar v vseh treh volilnih enotah, na območju celotne občine in pod pogojem, da se na njih nahajajo ugledne, strankarsko nevezane osebe. Vendar pa tisti redki izvoljenec, ki bi postal občinski svetnik po tej poti, žal kot posameznik, brez strankarske baze, ob ostalih na strankarskih listah izvoljenih svetnikih, povezanih v svetniške skupine in v koalicije v Občinskem svetu, sam ne bi mogel vplivati na odločitve za svojo krajevno skupnost. Razen, če bi bilo razmerje sil v Občinskem svetu takšno, da bi predstavljal "jeziček na tehtnici" kar pa bi pomenilo, da bi svoj glas "prodal" določeni stranki za določeno uslugo (npr. za podžupansko mesto), s tem pa bi tudi "izgubil neodvisnost", kar je tudi usoda "neodvisne" politične stranke, ki tako ravna. Za Listo za Krko je po vsem tem mogoče uporabiti Senckov latinski izrek: "Errare humanum est" -Motiti se je človeško. Franc Godeša, univ. dipl. iur. KDO POBIRA DAVEK ZA DRŽAVO? Davek na dodano vrednost (DDV) je ena od sistemskih novosti, ki nas čakajo v tem letu. Kljub že relativno dobremu poznavanju njegovih značilnosti ni odveč, da tokrat pojasnimo vlogo, ki jo bodo v sistemu DDV imeli davčni zavezanci. Z davkom na dodano vrednost je obdavčen vsak promet blaga in storitev. Vsak davčni zavezanec v ekonomski verigi pobere davek od svojega kupca in ima pravico, da odbije davek, ki gaje plačal svojemu dobavitelju. Na ta način obračunava davek samo na svojo dodano vrednost. Ista dodana vrednost torej nikoli ni obdavčena dvakrat. Svojo davčno obveznost oziroma višino davka na dodano vrednost, ki bo nastala kot razlika med prodajnim oz. izstopnim in nakupnim oz. vstopnim davkom, bo mesečno odvajal v proračun. Če bo izračun davčne obveznosti pokazal, daje že plačanega davka več kot izstopnega, bo zavezanec terjal državo za vračilo. Poenostavljeno bi lahko rekli, da zavezanec, ki pobere DDV od svojega kupca, postane pobiralec davka za državo in ga periodično odvaja v proračun. V končni fazi se davek prevali na potrošnika. Ta plača za blago ali storitev ceno, v katero je vključen DDV, ki je odvisen od vrednosti izdelka in ne od števila faz, prek katerih je nastajal. V sistemu pobiranja DDV imajo davčni zavezanci sami pomembno vlogo. Zaradi obračunavanja DDV v vseh fazah prometa je zagotovljen dvojni nadzor, kar zmanjšuje možnost davčnih utaj. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo DDV discipliniral vse ponudnike blaga in storitev, zlasti tiste, ki v obstoječem sistemu prometnega davka te obveznosti niso vajeni. Davčne zavezance bo v sistemu DDV budno spremljal tudi davčni organ, zlasti takrat, ko bodo ti na svojih obračunih izkazovali terjatev do države. Nadzor in kontrola nad obračunavanjem in plačevanjem DDV bo tudi za davčno administracijo zalogaj, na katerega se že zdaj intenzivno pripravlja. Revija DDV Info, december 1998 Nimamo namena, da bi se opravičevali vsem tistim, ki morda s svojega strankarskega vidika kritično in kot zgrešeno ocenjujejo nastop neodvisne liste in s tem neodvisnih kandidatov na lokalnih volitvah '98. Ne vemo, zakaj toliko prahu in jeze za vsega 113 glasov, kolikor jih je dobila lista neodvisnih kandidatov v 3. volilni enoti Ambrus, Krka, Zagradec. Volilni zakon je legitimno dovoljeval nastop neodvisnih list, zato so kritike na ta račun odraz pomanjkanja demokratične kulture in poznavanja zakonskih predpisov. Ugotavljamo, da nekaterim ni pogodu, da so bile nekatere politične stranke s tem oškodovane. Kako potem razmišljajo tisti, vključno s piscem muhastega članka Volitve '98, da so volivci Slovenije oddali kar 46 % glasov neodvisnim županskim kandidatom. Da nekaj tudi z lokalno samoupravo "ne štima", kaže podatek, da je v Sloveniji kar 6 zaselkov ali naselij, ki imajo le od 400 do 700 prebivalcev, pa vendar svojo občino. Nasprotno pa jc toliko pripomb in kritike, če je hotelo področje KS Krka, v katerem je 13 zaselkov z nekaj manj kot 1000 prebivalcev, od 21 občinskih svetnikov le eno mesto. Pomeni, da si zaselek s 1000 prebivalci BREZ POSILJEVANJA S POLITIKO ne more priboriti stika s svojo občino (en svetnik res ne more v nobenem primeru prodajati lokalnih interesov 21 svetnikom občine). Za "zapeljane in zmanipuli-rane volivce" s Krke bodo torej lokalne volitve 2002 nova priložnost, da skušajo na listi neodvisnih kandidatov podvojili število glasov, s 113 na 226, morda pa tudi dobiti še kakšen glas več (s kandidatno listo v vseh treh volilnih enotah občine). Volivci Krke so kljub premajhni informiranosti, neugodni žrebni številki sedem (zadnji na volilnem lističu in brez simbola) in času, ki je bil na voljo Listi neodvisnih kandidatov, oddali nekaj več kot 26 % glasov. Procent nedvoumno pove tudi to, da bi pri višji udeležbi volivcev lista dobila nekaj več kot 230 glasov, kar bi bilo verjetno dovolj za mesto svetnika v Občinskem svetu Ivančna Gorica. Resnica članka, objavljenega v zadnji številki Klasja, v katerem je nekaj nizkih udarcev, žalitev in tudi zgrešenih ocen, je povsem drugačna. Leta 1995 na zadnjih volitvah KS Krka ni imela svoje liste, temveč so se krajani po svoji presoji odločali na volišču za kandidate na listah političnih strank. Zal nam ta varianta ni prinesla mesta svetnika. Večino glasov so volivci iz Krke namenili kandidatu LDS Janku Rošlju iz Zagradca. Na volitvah '98 pa so vse politične stranke v volilni enoti 3 na prva mesta na volilnem lističu dale svoje najvplivnejše člane in si tako zagotovile izvolitev svojega predstavnika stranke. Zal Krka ni imela nobenega vplivnejšega političnega predstavnika za prvo mesto. Tako nobena od list ni bila dosegljiva za kandidata s področja Krke. ludi nekateri kandidati, ki so že pristali na kandidaturo na listi neodvisnih iz Zagradca in Ambrusa, so se odpovedali kandidaturi, saj bi s tem odnesli nekaj glasov, hkrati pa si nakopali težave v svojem okolju. Najvišje meslo je imel na listi LDS (druga pozicija) krajan ing. K Koželj, ki pa tudi ni bil izvoljen. V tej situaciji je bila edina možna rešitev Lista neodvisnih kandidatov (in ne Lista za Krko, kot to želi prodati pisec članka), preko katere smo želeli dobiti mesto svetnika v občini. Zato ni šlo za "vaško listo" ter namerno razbijanje drugih političnih strank ali celo za uveljavljanje diktatorstva, temveč le za lo, da bi tudi neodvisni svetnik sodeloval pri kreiranju in uresničevanju delovnega programa in s tem razvoja celotne občine Ivančna Gorica. Doslej že tri in šc naslednja štiri leta ne bomo imeli občinskega svetnika; prav gotovo ne mislimo, da je to tragedija za področje doline zelene Krke. Zavedamo se, tla naših problemov ne bo reševal en svetnik, temveč le korektno, prizadevno in strokovno delo novoizvoljenih občinskih svetnikov, na čelu z županom Jernejem Lampretom. Zato s polnim zaupanjem in optimizmom gledamo na prihodnost hitrejšega razvoja naše občine, v katero bodo v veliki meri vključeni s svojim deležem, kar so že doslej dokazali, tudi krajani naše krajevne skupnosti. Za neodvisno listo - Ignac Kamin SVETNIKI OBČINE IVANČNA GORICA AI.OJZ. pi.antarič pot v resje4 viktor pi.ankar Šentvid pri stični s< DUŠAN strnad kri.ška vas 1 1 1295 ivančna gorica 1296 šentvid pri stični 1294 višnja gora stanislav OKORN vir pri stični 89 frančišek grabuevec livarska c. d milan pušuar škrjanči; 4 129.1 ivančna gorica 1295 ivančna gorica 1295 ivančna gorica branko novak velike pece 1') lovrencu lampret šentvid pri stični 161 andrej MIKI k'' pr1mča vas 4 1296 šentvid pri stični i29(> šentvid pri stični 1.1(1.1 zagradec jože adler grintovec 9 franc godeša turnherjeva 3 marija koščak vir pri stični 44 130.1 zagradec 1294 višnja CiORA 1295 ivančna gorica sonja mara vič pristavlja vas SA janko rošELJ marinča vas 1a nikolaj erjavec stična 50a 1296šentvd1 pri stični 13(13 zagradf.c: 1295 ivančna gorica milena vrhovec vir PRI stični 1 1.1 anton čebular dob 2 q ril šinkovec brezovi DOL 21 1295 ivančna gorica 1296 šentvid pri stični 1.103 zagradec pavel orožnik ciglerjeva 12 marta smole bukovu A s francka vidmar amiirus IA 1294 višnja gora I29f> šentvid pri stični 1303 zagradec STRAN PRAZNIČNA PRIREDITEV 11 BOŽIČNI ODMEV" V KRŠKI JAMI Zamisel o organizaciji praznične prireditve v Krški jami je padla na plodna tla. Organizator prireditve Božični odmev. Krajevna skupnost Krka v sodelovanju s turističnim društvom, KI) - Gledališče ter gasilskim društvom je predvideval obisk okoli 150 do 200 gledalcev. Toliko so zagoiovili programov in brezplačnih svečk za zaključno točko programa Sveta noč... Zanimanje za prireditev pa je preseglo vsa pričakovanja, saj je kuhanega vina, čaja, programov in svečk zmanjkalo že 20 minut pred prireditvijo. Kolone udeležencev so se ustavile nekaj po 15. uri, ko seje v jami zbralo nekaj več kot 600 obiskovalcev. Urejen dostop do jame. spluženi parkirni prostori, prometna ureditev v rokah domačih gasilcev, zvočna spremljava in bakle ob poti v jamo, ogrevalna postaja pred vhodom, s toplim napitkom, ledeni kapniki ter z barvnimi žarometi osvetljen prostor za nastopajoče so bili le del vloženega truda v organizacijo prireditve. K prazničnemu vzdušju pa so prispevali vsi izvajalci programa, vključno z moderatorko Anico Kozinc, strokovno svetovalko Marijo Kodre in Dedkom Mrazom. Izredno akustična jama in odlično ozvočenje je prispevalo k temu, da so nežni glasovi otroškega cerkvenega pevskega zbora raznežili kapnike in ogromne skale Krške jame. Stiski kvartet je bil med pobudniki koncerta v Krški jami. Zato je bil njihov kvalitetni nastop še posebej nagrajen. Ubrani zvoki kitar Luke Petriča in Boštjana Uršiča so navdušili občinstvo, Zajčeva glasbena družina pa je za svoj prijeten nastop zaslužila dolg aplavz gledalcev. Simpatična trojka Mateja Jamnik - citre, Boštjan Uršič - kitara in Mojca Slana - klarinet so nas razveselili z venčkont narodnih pesmi. Odlično jc nastop opravil mladi talentirani Boštjan Slana na diatonični har- moniki ob spremljavi sestre Mojce. Nastop Podlipških fantov je bil zaradi bolezni okrnjen, zato pa ga jc uspešno nadomestil s solo nastopom Tomaž Riglcr. Posamezne točke programa so povezovali z literarnimi vložki Darja Podržaj, Edita Glavan, Primož Zaje, člani KD - Gledališče. Za posebno prijetno vzdušje med gledalci pa jc poskrbel znani tenorist in svetovni popotnik Alberto Gregorič. Zato je moral kar štirikrat na oder. Višek je prireditev dosegla, ko je po jami ob 200 prižganih svečkah zadoncla pesem Sveta noč... z Albertom Gregoričem, otroškim pevskim zborom ter z vsemi ostalimi nastopajočimi in gledalci. Prijetno, svečano in lepo je zaživela Krška jama, ki je žal toliko let samevala, bila neopazna in nezanimiva. Tokrat se je prebudila in škoda bi bilo, če ne bi v njej nadaljevali s prireditvijo Božični odmev letOS in vsa prihodnja leta. Vsem, ki ste pomagali ustvarjati in organizirati praznično prireditev, hvala! Hvala tudi sponzorjem Telekomu Slovenija, Trgovskemu podjetju Zmajčkov butik Ljubljana ter podjetju Komunalne gradnje Grosuplje. KRAJEVNA SKUPNOST KRKA SNEŽNA KRALJICA JE PRIŠLA TUDI V NAŠA SRCA Dobrodelna igrica grosupeljskih tabornikov Verjetno seje že vsakdo izmed nas ničkolikokrat spraševal, kaj je njegovo poslanstvo na tem svetu, kako lahko kol posameznik prispeva k boljšemu življenju, kako lahko spremeni svet. Kmalu prerastemo otroška sanjarjenja in marsikdo reče: "Saj ne morem ničesar storili. Premajhen sem in ljudje, ki potrebujejo pomoč, živijo nekje daleč stran". Pa je res tako? Kot je nekdo nekoč rekel, namen taborništva ni le živeli v sožitju z naravo, ampak v veliki meri tudi, živeti v sožitju s sočlovekom, mu pomagali. Vsak sam mogoče res ne more storiti veliko, vendar pa lahko vsi skupaj naredimo vse. Taborniki smo se odločili, da pripravimo dobrodelno božično igrico in / denarjem, dobljenim na predstavah, ponesemo kanček božičnega vzdušja v nekatere domove in k pomoči potrebnim družinam. Zbrali smo kar KIS tisoč tolarjev in otroci so ta denar odnesli družinam. S seboj pa so ponesli veselje in srečo, ki sta prišla kot nepričakovano darilo. Igrico smo pripravili z našimi najmlajšimi člani - z družino medvedkov in čebelic. V njej jc sodelovalo kar 59 otrok ter okrog 20 Starejših članov našega društva, ki so prispevali veliko truda in nesebičnega dela s leni, ko so poskrbeli za gledališke liste, glasbo, sceno. Nastopali so v vrtcih v Grosuplju in Šmarju Sap pa tudi na vseh šolah. /. igneo so razveselili otroke v pediatrični kliniki ter popestrili popoldne v domu starejših občanov. Snežno kraljico sle si lahko krajani ogledali tudi na krajevni proslavi ob državnem prazniku. Naša neizkušenost se je pokazala ob leni, ko smo včasih govorili preveč tiho ali pa smo ob pogledu na veliko množico pred nami pozabili besedilo. Vendar smo se potrudili po naših najboljših močeh. In kol pravi igrica:"Z našim trudom in pogumom nam J L uspelo!" Vsi smo bili nagrajeni z diplomica-mi, najvažnejše pa je bilo osebno zadovoljstvo, ki smo ga občutili vsak posebej. S tem je bil naš trud več kot poplačan. Upamo, da smo ne samo zasadili, ampak tudi utrdili korenine drevesa dobrodelnosti. Morda pa nam jc vseeno uspelo na svojevrsten način spremeniti svet. Ugotovili smo, da je izrek neznanega avtorja več kot resničen:" Sreča je dišava, ki je ne moreš izlili na druge, ne da bi poškropila tudi tebe." Na koncu bi se radi zahvalili tudi ljudem, ki so nam pomagali pri uresničitvi našega načrta. Zahvaljujemo se Daretu Gabrielu, Jožici Kralj. ga. Kaiba, Ireni Zadnikar, Majdi Fajdiga in drugim. Posebna zahvala tudi staršem ter vsem vodnikom mentorjem. Katarina Vincck - Keli PRAZNOVANJE NA SEVERNI STRANI... mi izkopavanji našli možnar vojvode Leopolda III., soproga znamenite gospe Viride. Našel naj bi ga sam urednik Severne strani, vojvodov soimenjak, g. LEOPOLD SEVER. Dragocena najdba je prišla kot naročena. Ker je možnar, v veliko začudenje arheologov, izredno dobro ohranjen (o tem se lahko prepričate na fotografiji), ga ni bilo treba restavrirati in so ga takoj prepustili občini. Z njim bomo na predvečer državnih in občinskih praznikov streljali, kot je bilo v navadi v starih časih. Možnar so baje že preizkusili. Z njim naj bi bili namreč oddali 60 (ŠESTDESET) pozdravnih strelov na sam predvečer JUBILEJA, ki ga v letu 1999 praznuje priljubljeni urednik Severne strani. Slovesnemu praznovanju jubileja se s SVOJIMI ČESTITKAMI pridružuje tudi UREDNIŠTVO KLASJA Tik pred zaključkom redakcije smo dobili namig, da je na Severni strani Klasja prišlo do silno razburljivega dogodka. Po še nepreverjenih podatkih naj bi na Mrzlem Polju med arheološki- DEDEK MRAZ PRI ROMIH Na Centru za socialno delo Grosuplje se že nekaj mesecev enkrat tedensko srečujejo romski otroci s prostovoljkami. Namen teh druženj, ki potekajo večinoma v obliki delavnic, jc povezovanje in sodelovanje med otroki, hkrati pa učenje veščin, ki jih zahteva današnji čas. Eno od teh delavnic sta opisali prostovoljki Janja in Metka: Na Centru za socialno delo smo z romskimi otroki imeli prednovolelno zabavo. Skupaj smo pripravili program, v katerem so otroci pokazali svoje znanje v petju in plesu. Otroci so povabili tudi svoje starše, ki so radi prišli m se veselili z nami. Pridružil pa se nam je tudi učitelj Božo, ki dogajanja ni mogel spremljati sede, zato seje priključil svojim učencem pri rajanju. To prijetno vzdušje pa je privabilo Dedka Mraza, da se jc ustavil pri nas, le preden je obiskal ostale domove. Prostovoljki Junju in Metku POKVARJENO BOŽIČNO RAZPOLOŽENJE Začetek božičnega večera sem z ženo preživel pri sinu m vnukih v Ljubljani. Prijeten večer sva želela zaključiti s polnočnico, zato sva se na poti domov ustavila v Vtinji Gori. lira se je približala polnoči in cerkev je bila že polna, zato sva pač nehote ostala v ozadju cerkve. Razsvetljena cerkev božično bogoslužje, lepo pelje, vse je vabilo k zbranosti in miru. Toda vse to je zmotilo nekaj, česar nisem pričakoval na božični večer. Pred cerkvijo je bilo nekaj mladih fantov, ki so bili hrupni, povrhu vsega pa so še med mašo metali petarde, tako da se je marsikdo zdrznil od poka. Pri tem pa niso bila dosti boljša tudi dekleta, ki so se drenjala ven s kora in jim zunaj s klepetom delala družbo. Nobeno opozorilo ni zaleglo. Nekulturnost in nevzgojenost, kakršne v podeželskem kraju ne bi pričakoval in je še nikjer nisem doživel. Človek se sprašuje, kdo je odgovoren za tuko vedenje mladih. Ali se ni vsak dolžan obnašati tako. da ga drug zraven njega lahko prenaša'.' Ali ni eden od ciljev vzgoje pripravu mludegu člo\eka, da bo sposoben sožitja v neki skupnosti. Kako si more kulturen človek dovoliti, da moti druge, ki so zbrani pri verskem oprtnih/ in si želijo duhovne zbranosti. Tem mladim kristjanom priporočam, da li v bodoče tako početje in nemoralo privoščijo doma. če jim ho kdo to dovolil, ne pa du molijo poštene vernike, ki so prišli k polnočni maši, du počastijo spomin Jezusovega rojstvu. Hajko Drašler LJUDJE VEDNO ZNOVA PRESENETIJO Pred novim letom sta me prav lepo presenetila zakonca Švent iz Trzina. Podarila sta mi namreč zelo zmogljiv računalnik. Kako in zakaj, se boste najbrž vprašali. Gospod Igor Švent, direktor podjetja Impakta, je v začetku decembra praznoval pomemben življenjski jubilej - 50-letnico. Ob tem je svojim poslovnim partnerjem, ki so ga nameravali obdariti, predlagal, naj denar, namenjen darilom, odstopijo kakšnemu uspešnemu dijaku. Tako se jc na pobudo ženinega sodelavca in nekdanjega ravnatelja gimnazije v Stični, profesorja Miha Glavana, odločil, naj bo la dijak s srednje šole Ivančna Gorica. In ta časi je pripadla meni. Res me veseli, da so še ljudje, ki želijo nekomu pomagali, namesto da bi sami uživali v tem, kar imajo, in se imeli za vsemogočne. Lepo je. da spoznajo, da je človek srečen šele, ko začne srečo delili še soljudem. Upam in želim si, da bi se še več takih vplivnih in premožnih ljudi odločilo, da bi podprli dobre dijake. Saj laka nagrada je velika vzpodbuda za nadaljnje prizadevanje, da bi bili čim boljši. Zakoncema Švent in gospodu Glavanu se še enkrat prisrčno zahvaljujem. Matjaž Koželj, dijak .?. letniku gimnazije v Ivanini Gorici DELAVNICA V VRTCU SONČEK V ZAGRADCU Pred približno tremi meseci smo tudi v Zugradcu dobili vrtec. Kljub začetnemu strahu in negotovosti tako Otrok kot staršev, kako se bodo otroci vključili v življenje v vrtcu, smo kmalu ugotovili, da ga zelo radi obiskujejo in se v njem tudi dobro počutijo. V decembru, času prednovoletne-ga praznovanja, so nas otroci skupaj z vzgojiteljicama Natašo in Tatjano povabili na delavnico, kjer naj bi nas čakalo tudi presenečenje. V torek, 22. 12. 1998, smo se tako starši skupaj z našimi "sončki" udeležili našega prvega skupnega srečanja. V prijetnem vzdušju smo skupaj ustvarjali. Cisto sami smo napravili novoletne čestitke ter okraske za našo smrekico, ki smo jo tudi okrasili. In končno šc presenečenje. Otroci so nam izročili voščilnice, ki so jih s pomočjo vzgojiteljic naredili v dopoldanskem času. Čisto na koncu so nas pogostili s toplim čajem in čokoladnimi ježki, ki so bili delo pridnih otroških rok. Popoldne je minilo prehitro. Vsi starši si takih srečanj še želimo. Sonja Miklič in Martina \ 'itlrili Adler V decembru je bilo za otroke iz vrtca Sonček v Zagradcu še mnogo presenečenj. Poleg delavnice, novih zimskih pesmic in deklamaeij. izdelovanja čestitk in okraskov, pred- prazničnega okrase vanj a vrtca in lutkovnih igric, ki sva jih otrokom zaigrali vzgojiteljici, je otroke obiskal tudi Dedek Mraz. Presenečenje je bilo veliko, saj jc imel poln koš daril. Otroci so mu z velikimi očki prepevali pesmice, mu narisali risbice in se z njim fotografirali. Pri odhodu jim jc obljubil, da jih drugo leto zopet obišče. Vzgojiteljici Nataša in Tatjana SODELOVANJE NA 5. MEDNARODNEM DOBRODELNEM BAZARJU IN VESELEM DECEMBRU V IVANČNI GORICI Članice DPŽ Ivančna Gorica smo v minulem letu sodelovale s svojimi sladkimi dobrotami na 5. Mednarodnem dobrodelnem bazarju, ki se je odvijal 28. novembra v preddverju stolpnice na Trgu republike 3 v Ljubljani. Bazar prireja Slovensko mednarodno združenje žensk v sodelovanju z Oddelkom za gospodarske dejavnosti in turizem pri Mestni občini Ljubljana. Prireditev je odprla častna predsednica S.I.L.A; gospa Štefka Kučan. Ves izkupiček od prodaje na letošnji prireditvi je bil namenjen otrokom in odraslim, žrtvam psihičnega in fizičnega nasilja. S sodelovanjem na tej dobrodelni prireditvi smo pokazale, da so naša srca in dlani odprte tudi za pomoči potrebne. Zadnje dni iztekajočega se leta pa smo postavile v Ivančni Gorici pred Kulturnim domom prodajno stojnico v želji, da bi popestrile pred-praznično vzdušje v našem kraju. Mimoidoči so si lahko kupili potice, kruh, drobno pecivo in še nekatere izdelke in pridelke, ki jih članice društva pridelujejo in pripravljajo na svojih domačijah. Ljudje so nas gledali z mešanimi občutki. Nekateri so le posmehljivo odkorakali po svojih opravkih, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so nas pohvalili za pogum in nam zaželeli, da bi v bodoče kaj takega še ponovile. In prav gotovo bomo! Mogoče pa je bil to vendarle začetek nekega Veselega decembra v Ivančni Gorici. Predsednica DPŽ Ivančna Gorica Mari Erjavec IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43, 1295 Ivančna Gorica Objavlja prosta delovna mesta 1. DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA 2. DIPLOMIRANI ELEKTRO INŽENIR 3. VEČ NK IN KV DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: Pot točko 1 in 2: - končana VII. stopnja strokovne izobrazbe - organizacijske sposobnosti - poznavanje osnov dela z računalnikom (Word in Excel) - ustrezne delovne izkušnje na področju vzdrževanja Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in štiri- oz. šestmesečnim poskusnim delom. Pod točko 3 - končana OŠ oz. šole III. in IV. stopnje izobrazbe kovinarske, lesne ali druge ustrezne smeri. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema na zgoraj navedeni naslov, s pripisom, kadrovska služba v roku 8 dni od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku. ALI VESTE, DA ....? je jubilejni vprašalnik najbolje rešil Matej ŠTEH iz Šentvida pri Stični, ki se je samo enkrat zmotil. Zato zasluži nagrado, saj je bil vprašalnik kar zahteven. Svoje znanje si bo lahko dopolnil z dvema knjigama, ki sta izšli ob jubilejih. Deli Oživljena tihota V. T. Arharja in zbornik Ob jubilejih podarja stiski samostan. Čestitamo! Trditve, ki smo jih v novoletno božični številki zapisali, sc vse nanašajo za zgodovino stiškega samostana, ki je v letu 1998 praznoval dvoje velikih jubilejev: devetsto-letnico ustanovitve cistercijanskega reda in stoletnico obnovitve redovnega življenja v stiškem samostanu. Poglejmo torej, katere od trditev so pravilne in katere napačne. PRAVILNE so naslednje trditve: 2. Virida, gospa s Pristave, je bila iz znamenite milanske plemiške družine Visconti. 4. Njen sin, Erncst Železni, se je kot vladar Notranje Avstrije (danes bi rekli Slovenije) šc dal 1414. ustoličiti na knežjem kamnu po starem karantanskem pravu. Po njem je vladar prejel svojo oblast od ljudstva. Tega je predstavljal kmet, kateremu je novi vladar, tudi sam oblečen v kmečka oblačila, moral obljubiti, da bo varoval svobodo in blaginjo dežele, ki mu je zaupana. Ves obred je potekal v slovenskem jeziku, vladar je jezik moral vsaj razumeti in tudi delno govoriti, saj je kmetu moral odgovarjati slovensko. Iz dokumentov pa vemo, da je Ernestove strice in očeta, bodoče vladarje notranjcavstrijskih dežel, na Dunaju vzgajal dvorni kaplan Peter, poznejši stiski opat, ki jc prihajal iz Stične in je gotovo govoril tudi slovensko. 6. Dva od slovenskih prosvetl-jencev sta naredila zaobljube v stiškem samostanu, in sicer A.T. Linhart, z redovnim imenom Kristijan, in Martin Kuralt. Oba sta samostan zapustila oziroma sta bila odstavljena. 7. Cesar Jožef II. jc bil v resnici eden od 16 otrok znamenite cesarice Marije Terezije, ki je kot prva ženska v dinastiji Habsburžanov postala cesarica. Do takrat so imeli pravico do cesarskega prestola le moški potomci dinastije. 9. Med drugo svetovno vojno jc stiski samostan gostoljubno sprejel begunce z nemškega zasedbenega področja, tako duhovnike kot druge. Med njimi naj omenim koroškega pisatelja F.K. Meška, ki so ga Nemci preganjali zaradi njegove ljubezni do slovenstva že v času prve svetoven vojne in še posebej med koroškim plebiscitom leta 1920. Njemu je v Stični delal družbo koroški rojak, tudi begunec, Jakob Soklič, znameniti kasnejši slovcnjegraški župnik, kulturni delavec in zbiratelj, ustanovitelj t.i. Sokličevega muzeja. Oba sem dobro osebno poznala. V pogovorih sta vedno poudarjala, koliko dobrega je v letih druge svetovne vojne za begunec in okoliško prebivalstvo storil stiski samostan, še posebej pa njegov opat Avguštin Kostclec. 6. Ko se je druga svetovna vojna bližala koncu, so zavezniška letala z bombnimi napadi skušala prisiliti Nemčijo h kapitulaciji. Te zavezniške ekskadrilje, katerih cilj so bila nemška mesta, so letele tudi nad Slovenijo. Kdo je zavezniškim letalom signaliziral, da naj bombardirajo stiski samostan, lahko samo ugibamo. Gotovo ga niso vodili strateški, pač pa ideološki razlogi. Med napadom sta bila poškodovana cerkev in del samostana, eden od samostanskih bratov pa je bil smrtno ranjen. NEPRAVILNE trditve: so naslednje 2. V naših prispevkih smo povedali, da sta se sv. Bernard in oglejski patriarh Pcrcgrin osebno poznala. Stiski samostan je bil ustanovljen leta 1135/36, sv. Bernard pa jc umrl leta 1153. Torej je še doživel ustanovitev Stične. 5. V stiškem samostanu niso živeli samo menihi slovenskega rodu - v začetku so prevladovali cistercijani neslovenskega rodu; kasneje so se v teku stoletij pridružili stiski, pretežno slovenski samostanski družini, posamezniki z nemškim, italijanskim, poljskim, češkim, hrvaškim in madžarskim maternim jezikom. Stiski samostan so pred sto leti obnovili izključno cistercijani nemškega rodu, ki pa so se jezika okolja naučili. 5. Stiski menihi upoštevajo vodilo sv. Benedikta iz Nursije: MOLI IN DELAJ. V njihovem življenju se enakomerno izmenjavata delo in molitev. 8. Med prvo svetovno vojno, ko se jc odprla Soška fronta, je bilo treba iz Gorice evakuirati vse prebivalstvo v notranjost Avstrije. Stiski samostan jc v tistih časih gostoljubno odprl vrata in sprejel v svoje okrilje celotno goriško bogoslovje z goriškim škofom Sedejcm na čelu. 10. Pesnica Vida Taufer, sodobni-ca Lilly Novy, je bila po poklicu učiteljica in jc žc pred vojno službovala v Stični. Tu jc tudi napisala zbirko pesmi Križev pot, ki so jo navdihnile postaje križevega pola, kot jih je naslikal znameniti Fortunat Bergant. 11. Nemška in italijanska letala stiškega samostana niso nikoli napadla. Poškodbe, ki so bile vidne še dolgo po vojni, so bile posledica pehotnih spopadov in zavezniških letalskih napadov v zimi 1944/45. Z vrsto člankov o zgodovini in vlogi stiškega samostana smo želeli v jubilejnem letu prikazati bogato kulturno dediščino, ki so jo ustvarili naši predniki. Če so bralci Klasja ob naših zapisih začutili, da Slovenci le nismo kar »tako od muh« in da smo lahko na marsikaj ponosni, potem je bil naš namen dosežen. M.A. Ficko STRAN MATERINSKI DOM TEJE SAMČEVE? Krajani Višnje Gore žc nekaj časa vemo, daje domovanje naše nekdanje učiteljice Teje Samec, ki živi sedaj v Kopru v domu upokojencev, postalo last dobrodelne organizacije Karitas, enote Materinskega doma Škofljica. Opazovali smo obnovo poslopja in zelo domiselno prestavitev vhoda na zadnjo stran hiše. Skoda je le, tla je tu kar velika zadrega, kako bo mimo potekal promet, ki naglo narašča, šc bolj pa bo z otvoritvijo nove šole v bližini. Poslopje, ki so ga domačini vedno imenovali "Suhi maln", ima staro in pestro zgodovino. Vidimo ga žc na raznih slikah iz sredine prejšnjega Stoletja. Tukaj so nekdaj stanovali trije bratje I les, kakor so jih imenovali stari Višnjanjc, in pa Matiček grobokop. To jc bil kasneje tudi dom znanih Crnologarjev, V desetletju pred zadnjo vojno je kupil to hišo svetovno znani kemik prof. dr. ing. Maks Samec za svojo hčer Tej o, ki je nastopila službo učiteljice v Višnji Gori. Pri njej so sc zbirali kulturniki, študentje, planinci - bila jc zelo izobražena in široko razgledana. V tej hiši so se stanovalci kar vrstili: nekdanji finančni uradnik Jožko Badjura z družino, notar Zevnik, takrat jc bilo v Višnji Gori pač še sodišče in davkarija, družina Defar, Minka Zavodnik s hčerjo, Olga Zupančič z materjo (Korlečke), vdova organistka Avguština Fabjana, Majda del Cott-Pavlovič in drugi. Ko sem se leta 1945 stalno naselila v Višnji Gori, sem šele spoznala, kako se je učiteljica Samčeva spojila s krajem, kako jc skrbela za svoje učenec, kako rada jih je poučevala tudi doma. Ves svoj prosti čas pa je venomer pletla, gredoč so "rastle" tople jopice, kapice in šali, rokav-ičke, nogavičke. Kako je lajšala šolarjem tisti trdi, resni in revni čas po vojni! Vodila jih je v naravo in nosila s seboj malico za ves razred. Pekla je izredno lepe sladke izdelke, ob dnevu prvega obhajila je vsem prvoobhajancem priredila slovesen zajtrk kar v svojih hiši, čeprav je bilo to kakšno leto po vojni sicer bolj nerodno. Največje zasluge pa jc gotovo dosegla s svojim dodatnim poučevanjem otrok pri sebi doma. Njene instrukcije so bile vseskozi, dokler ji je šc zdravje dopuščalo, nekaj posebnega. Saj ni poučevala le malih otrok, mnogo dijakov jc spremljala šc preko mature naprej! Nekaj jih je prav ona usmerila v študij. Imela je tudi izreden glasbeni posluh, otroke je poučevala igranja na kakšnem glasbilu, vodila je tudi šolski pevski zbor, ki jc gostoval šc kje drugje. Otroke jc vzgajala tudi za lepopisje, tu jc bila stroga. Svojim učenkam je privzgojila poseben čut za raznovrstna ročna dela, izredno pletenje, s tem sc rade pohvalijo hvaležne krajankc. Vse to opisano jc zmogla poleg obremenjenosti v poklicu, saj jc še danes splošno znano, kako je učiteljstvo po vojni moralo stati v prvi vrsti za obnovo normalnega življenja. Ko je v letu 1943 gorela Codellijeva graščina v Višnji Gori, je iz ognja reševala knjige in o tem obvestila ljubljanski muzej. Njena zasluga je, da je rešila tudi baroničino spominsko knjigo, z njo so bile rešene prelepe pesmi, ki jih je Rozalija Codelli sama napisala in so danes ohranjene v NUK-u. Poleg teh skromnih zapisov moramo omeniti veliko dobrodel- nost Samčeve. Njena dobra dela so bila zelo skrita. O njih bi lahko govorili tudi bolni, nesrečni, revni in trpeči v našem kraju. Nekaj jih še živi. V Tcjincm domu že prebivata sedaj prvi dve mladi materi z otročkoma, gotovo bosta dobili še družbo. Ali bi ne bilo prav, da bi današnji novi Materinski dom v Višnji Gori imenovali Dom Teje Samčeve? Učiteljica ni nikdar videla svoje matere, saj je ta umrla že prvo leto pO svoji poroki, takoj po Tejinem rojstvu, tako tudi ni imela ne brata ne sestre. Naj bodo bolj srečni ti otroci, za katere bo v tem domu poskrbljeno - bi rekla Tcja. Mihaela Zaje ZEMLJA IN MESEC Zemlja in mesec sta mi najbližja. Vsa nižja prijateljstva hvaležno spravljam, kdaj kdaj se katero dvigne do zemlje in meseca. Na pobudo Centra za socialno delo Grosuplje smo imeli 30. oktobra lani srečanje staršev, namenjeno dogovoru o ponovni ustanovitvi Društva za pomoč duševno prizadetim v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Po predstavitvi splošne problematike in podrobni razlagi podpredsednika zveze Sožitje Slovenija, kaj vse je potrebno za registracijo, smo bili navzoči takoj pripravljeni prijeti za delo. Razdelili smo si naloge in z registracijo tudi uspeli. Naš ustanovni dan jc 2. december L998, in to nas obvezuje, pomagati našim 115 osebam z motnjami v duševnem razvoju. Razlog za to naše prvo srečanje je želja pO seznanjanju ljudi s problematiko duševne prizadetosti, po medsebojnem spoznavanju ter izmenjavi življenjskih in praktičnih izkušenj, nenazadnje pa naj bi pripomoglo k tesnejši povezanosti staršev teh oseb. Zato smo 20. decembra 1998 pripravili novoletno srečanje s prikupnim programom učencev OŠ Brinje iz Grosuplja in pogostitev vseh navzočih. A obrazi naših varovancev so zažareli šele ob prihodu Dedka Mraza, ki je vse obdaril in jim zaželel veliko sreče v novem letu. Vse, ki se vabilu niso odzvali, pa bomo člani društva obiskali in jim darila izročili osebno. Ravnateljica šole jc prebrala pozdravno pismo predsednika Zveze društev Sožitje Slovenije, g. Tomaža Jereba, s katerim nam jc kot soustvarjalcem boljšega življenja samih prizadetih in tudi njihovih družin zaželel dovolj poguma in odločnosti, da bi bila naša prepoznavnost v okolju dosežena. Želeli bi tudi Vas prepričati o nujnosti preobrazbe odnosov oz. strpnosti do oseb z duševno prizadetostjo, da bi bili njihovi pošteni in pravični sopotniki. Ob teh sklepnih mislih vam sporočamo, da bo društvo s pristopnimi izjavami včlanjevalo naše otroke in starše, ostale krajane pa obveščamo, da se lahko kot podporni člani pridružite in tako pripomorete k boljšemu delovanju, skrbi in organiziranosti. Da je bil to za nas šc posebno srečen dan, sc moramo zahvaliti vsem donatorjem, in sicer: - Zvezi društev Sožitje za otvoritvena in ustanovitvena sredstva, - Centru za socialno delo Grosuplje za finančno pomoč pri nabavi igrač, - ABC Tabor za izredne ugodnosti pri nakupu daril, - Pekarni Grosuplje za podarjen sveži kruh, - Zelenemu valu za brezplačna sporočila in obvestila, - Slaščičarnama Kovačič, Vir pri Stični, in Brodnik, Grosuplje, za sladke dobrote, - Sirpaku Stična in mesarijam Javornik, Piki, Maver, Blatnik in Klemenčič za slastne mlečne in mesne izdelke, - učenkam in učencem OŠ Brinje za trud in bogato predstavo in - vodstvu šole za pomoč pri organizaciji in najemu prostorov ter Urši in Petri za vesele viže in zabavo. Na predstavitev smo medse povabili vse tri župane omenjenih občin, vodstva šol in VVZ, predstavnike ostalih društev in predstavnike cerkve, a se žal ne moremo pohvaliti, da nas jc s prisotnostjo kdo počastil, zato toliko lepša hvala vsem, ki niste preslišali našega klica. Naš uradni naslov je: DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE, društvo za pomoč duševno prizadetim osebam, s sedežem v Grosupljem, Taborska 13. Telefon: 771-452. Žiro račun: 50100-620-133-05-1022113-7408/29 pri NLB d.d. ekspozitura Grosuplje. Članov izvršnega odbora je 9, predsednik društva je Janez Zelko, tajnica Nevcnka Zrnec in blagajničarka Frančiška Šraj. S poravnavo članarine (otroci 500, starši 1000 tolarjev, enako rejniki in podporni člani) prejmete člansko izkaznico, s katero imate možnost uveljavljanja olajšav. Prispevek pripravila Andreja Ljubic VESELI OBISKA! Ali ste zdravi? Kako živite? Imate morda probleme? To so bila vprašanja, ki so jih ob obisku najstarejše generacije v KS Krka zastavljali predstavniki le-te. Po podatkih je v KS Krka kar 20 krajank in krajanov, ki so dosegli in presegli 85 let starosti, ter 44, ki so starejši od 80 let. Organizatorji nadvse uspešno organizirane praznične prireditve Božični odmevi v Krški jami smo se dogovorili in obiskali vse tiste kra-janke in krajane, ki so presegli 85 let starosti. Prijetni in tudi ganljivi so bili pogovori z vsemi, ki smo jih obiskali. Koliko hvaležnosti je bilo izražene v času, ki smo ga namenili za srečanje. Kaj vse so nam hoteli povedati z razkrivanjem starostnih, zdravstvenih težav, svoje mladosti in spominov. Kako so bili prijetno presenečeni, da smo se spomnili te generacije, ki je z veliko večjimi težavami in v neprimerno težjih časih in materialnih pogojih vzdržala in vzgojila generacijo, ki danes živi na Krki in po svetu. Kako neopazno jc bilo ob tem obisku skromno darilo, ki smo jim ga izročili. Vendar ne zaradi tega, ker bi ga podcenjevali, lemveč zaradi pomembnosti obiska, ki jim je pomenil veliko več. Hvala Vam, ker nas niste pozabili! Pridite, čakali vas bomo tudi letos! P.K. OBISK LIVARNE IMP V petek, 8. 1. 1999, smo dijaki tretjega letnika trgovske šole iz Ivančne Gorice obiskali podjetje IMP Livar. Čeprav smo vsak dan hodili v šolo mimo te tovarne, smo poznali predvsem dim iz dimnikov, ne pa notranjosti. Po podjetju sta nas vodila gospoda Medved in Škrbec. Zvedeli smo, da izdelujejo dve vrsti litine - sivo in nodularno. Podjetje izdeluje izdelke, kot so zavorni diski, zavorni bobni, pokrovi za kanalizacijo in podobno. Pridobilo je tudi mednarodni certifikat kakovosti ISO 9002. Deluje zelo uspešno in velik del proizvodnje tudi izvaža. Predstavili so nam surovine, iz katerih izdelujejo litino - grodelj, odpadno jeklo in ostanki litine. Videli smo, kako se izdela kalupe iz peska in v njih vlije tekočo litino. Spoznali smo, da so delovni pogoji v livarni zahtevni in da morajo delavci nositi zaščitne obleke in čelade, ki jih varujejo pred nevarnostmi na delovnem mestu. Delavci opravljajo resnično težko delo, saj so izpostavljeni prepihu, številnim nevarnostim, prahu in drugim težkim delovnim pogojem. Morda bomo po obisku znali bolje ceniti delo v trgovini oziroma na toplem in varnem delovnem mestu. Barbara Slak Brigita Šuštar EMISIJE SNOVI V ZRAKU IZ IMP LIVAR Na osnovi Odločbe inšpektorja za okolje in prostor smo v začetku leta 1998 dobili odločbo, s katero nam je bila naložena izvedba prvih meritev emisij snovi v zrak v skladu z Uredbo o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogojih za njihovo izvajanje (Ur. list RS št. 70/96) ter Uredbo o emisiji snovi iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list KS št. 73/94). Predhodno smo naredili kataster vseh virov onesnaževanja (izpihov), na osnovi katerih smo v juniju začeli z izvajanjem meritev prek pooblaščene institucije - Zavoda RS za varstvo pri delu. Meritve so trajale tja do septembra, končno poročilo pa smo pridobili konec decembra 1998. Iz rezultatov meritev emisij snovi v zrak so podane strokovne ugotovitve na posameznih merilnih mestih, kot jih jc na osnovi analiz ugotovil Zavod RS za varstvo pri delu. Na osnovi rezultatov meritev in analiz le-tch lahko zaključimo, da so emisije posameznih skupin snovi nižje od splošnih zahtev Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Emisije skupnega prahu iz kupolne peči in elektroindukcijske peči skupaj, ocenjene na osnovi posebnih zahtev Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za izdelavo sive litine, ferozlitin in jekla pa so bile prekoračene za faktor 3,2. Tu je treba poudariti, da jc glavni vzrok za onesnaževanje ozračja kupolna peč, katere emisije bistveno presegajo mejne dopustne vrednosti, emisije elektroindukcijske peči pa so v tem primeru daleč poti največjo dopustno vrednostjo. Glede na to, da je v tem letu predvidena sanacija filtra kupolne peči, za kar pričakujemo tudi odobritev ekološkega kredita, predvidevamo, da bomo v drugi polovici leta tudi na tem viru onesnaževanja prišli na zakonsko dopustne vrednosti onesnaževanja, kot je to določeno v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS št. 73/94). Uroš ERJAVEC, var. ing. Vir: EIVAIVEVE NOVICE 8 STRAN KAJ ČAKA DAVČNE ZAVEZANCE V LETOŠNJEM LETU? V letu 1999, ko v Sloveniji uvajamo DDV, bodo potekale intenzivne priprave tako davčnih zavezancev kot davčne uprave. Za boljše razumevanje vseh aktivnosti, ki bodo na začetku leta usmerjene zlasti v priprave na registracijo v sistem DDV, vam podrobneje predstavljamo njihovo časovno sosledje, v katerega bodo neposredno vključeni davčni zavezanci in davčna uprava. DDV je samoobdavčitveni davek. V sistemu pobiranja tega davka so glavni udeleženci davčna uprava ter davčni zavezanci, in prav zaradi slednjih bo za pobiranje DDV vzpostavljen poenostavljen sistem komunikacije med davčno upravo in davčnimi zavezanci. Registracija zavezancev Davčni zavezanci se bodo v sistem DDV vključili po posebni registraciji. Davčna uprava bo vsakemu zavezancu za DDV izdala posebno odločbo. Distribucija prijavnih obrazcev za registracijo Od februarja do aprila 1999 so se v sistem DDV po Zakonu o DDV dolžne vključiti vse pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so v preteklem koledarskem letu imeli več kot 5 milijonov SIT prometa oz. katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč večji kot 1,5 milijona SIT. Davčna uprava bo vsem bodočim zavezancem za davek na dodano vrednost v začetku marca oz. štiri mesece pred uvedbo DDV po pošti posredovala prijavne obrazce za registracijo. Obrazcem bo priloženo navodilo za izpolnitev vloge ter brošura Vse o registraciji. Neobvezni davčni zavezanci se bodo lahko prostovoljno vključili v sistem in prijavne obrazce prevzeli na katerikoli enoti davčne uprave. Vložitev vloge za registracijo Od marca do maja 1999 bodo izpolnjene prijavne obrazce davčni zavezanci po pošti ali osebno vrnili davčni upravi. Na osnovi podatkov iz prijavnih obrazcev ter drugih podatkov, ki so davčni upravi že na voljo, bo vzpostavljen register zavezancev za DDV Izdaja odločb Od maja do junija 1999 bo davčna uprava izdala odločbe vsem, ki bodo dobili status zavezanca za DDV. Odločbe bodo vsi zavezanci za davek na dodano vrednost dobili po pošti. Obračunavanje DDV Davčni zavezanci bodo svoje obračune davčne obveznosti za davek na dodano vrednost izkazovali na obrazcih, ki jih predpiše finančni minister, in bodo objavljeni v januarski številki Uradnega lista. Pri DDV se obdavčeni promet prejšnje faze odšteje od skupnega prometa v fazi obdavčitve. Možnost poračunavanja predhodno plačanega (nakupnega) davka imajo zavezanci na podlagi obračuna prodajnega davka z nakupnim. Pri tem davčni zavezanec nc računa dodane vrednosti, temveč razliko med davkom od prodaje in davkom od nakupa. Dobljena razlika je davčna obveznost, ki jo zavezanec plačuje sam na podlagi obračuna (samoobdavčitev). Plačila nc naloži davčna uprava z odločbo, niti ne gre za plačilo po sistemu odbitkov. Poračun oz. vračilo preveč plačanega davka lahko opravi le registrirani zavezanec za DDV, seveda če gre za obdavčljive posle in za isto obračunsko obdobje. Ministrstvo za finance Davčna uprava R. Slovenije Januar '99 Februar '99 Marec '99 April '99 Maj '99 Junij 99 Julij '99 Distribucija prijavnih obrazcev za registracijo mmm Prejem prijavnih obrazcev in vnos podatkov v register Tiskanje in distribucija odločb o registriranju za DDV Prostovoljna registracija Tiskanje in distribucija dokumentacije za obračun 10 dni pred potekom davčnega obdobja - davčna uprava bo poskrbela, da bo davčne zavezance za DDV spomnila na njihovo obveznost posredovanja DDV obračuna. V ta namen bo 10 dni pred potekom davčnega obdobja poslala po pošti vsakemu zavezancu obrazec za obračun. Obrazcu bo priloženo navodilo ter druge informativne tiskovine. Vzpostavitev davčne obveznosti Prvi dan po poteku davčnega obdobja - po poteku davčnega obdobja nastopi za davčnega zavezanca obveznost predložitve davčnega obračuna in večinoma obveznost plačila davka. Davčni zavezanci so dolžni to obveznost izpolniti v naslednjem koledarskem mesecu. Obdelava zahtev za vračilo Dva tedna po poteku davčnega obdobja - davčni zavezanci bodo izpolnjene obračune poslali po pošti. Tisti zavezanci, ki so v preteklem davčnem obdobju imeli več vstopnega kot izstopnega davka na dodano vrednost, bodo na obračunu izkazovali preplačilo. Preplačani davek za davčno obdobje lahko zavezanci prenesejo kot akontacijo v naslednje davčno obdobje ali pa zahtevajo vračilo. Pričakuje se, da bodo obračune davka na dodano vrednost oddali najprej davčni zavezanci, ki zahtevajo vračilo preveč plačanega DDV. Obdelava obračunov Mesec dni po poteku davčnega obdobja - zavezanec je dolžan izpolnjen obračun vrniti davčni upravi najkasneje do konca naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Tudi v primeru, ko davčni zavezance ni imel prometa v določenem davčnem obdobju, je dolžan davčni upravi vrniti izpolnjen obračun. Do konca meseca, ki sledi davčnemu obdobju, je davčni zavezanec dolžan plačati presežek izstopnega davka nad vstopnim davkom, ki gaje izkazal na obračunu. Tiskanje in distribucija obvestila in obračuna po odmeri 10 dni po poteku roka vložitve obračuna - po poteku enega meseca po davčnem obdobju bo davčna uprava vse davčne zavezance, ki niso vložili obračuna ali pa niso plačali davka, z obvestilom spomnila na njihovo obveznost. Za tiste zavezanec, ki niso vložili obračuna, bo davčna uprava odmerila znesek obveznosti. Opozoriti je potrebno na kazni, ki so predpisane za neizpolnjevanje davčnih obveznosti. Inšpekcija zavezancev po registraciji Od dneva uvedbe DDV oz. registracije - takoj po opravljeni registraciji bodo davčni inšpektorji pregledovali davčne zavezance. Prvi pregledi, ki izhajajo iz registracije, bodo predvsem preventivni, saj bodo temeljili na pregledu pravilnosti zasnove knjigovodskih evidenc. Inšpekcija zavezancev po knjigovodskem statusu Po poteku davčnega obdobja - že takoj po vložitvi prvih obračunov, tj. mesec dni po uvedbi DDV, bodo pregledi davčnih inšpektorjev temeljili na knjigovodskih evidencah ter na predloženih obračunih. Prisilna izterjava Dva meseca po poteku davčnega obdobja - če davčni zavezanec v mesecu po poteku davčnega obdobja ne bo izpolnil davčne obveznosti, tj. ne bo plačal samood-merjenega davka ali pa tistega, katerega višino bo določila davčna uprava z odmero, bo davčna uprava prisiljena poravnavo obveznosti davčnega zavezanca zagotoviti z izterjavo - administrativno ali z rubežem. NA ŠTEFANOVO POHOD PO TREH OBČINAH IN BLAGOSLOVITEV KONJ V ŠENTVIDU Na Liscu smo doživeli zimsko pravljico. Na vabilu /.a tradicionalni pohoti na Lisec sta organizatorja (Liščana) zapisala, da je pohod ob vsakem vremenu in da je zato treba poskrbeti za ustrezno obleko, obutev in dobro voljo. Številni smo tO vzeli zares in je bil avtobus, kije 26. decembra 1998 odpeljal iz Šentvida in navdušene planince pobiral na Viru, v Stični, pod Ivančno Gorico in na Muljavi, nabito poln. To ne bi bilo ni čudnega, ko ne bi bila temperatura nekje pod K) stopinjami, seveda pod ničlo. Že iz toplega avtobusa je bilo čutiti zimo, saj so ledene rože povsem onemogočile razgledovanje po zasneženi pokrajini, vendar smo šele, ko smo se ravno nekako ob sončnem vzhodu izkrcali v Žužemberku, začutili tisti pravi mraz, ko sapa skoraj sproti zmrzujc. Prvi vzpon do cerkve Sv. Mohorja in Fortunata nam je sicer telesa že zagrel; še bolj pa je k visoki notranji toploti pripomogla zasnežena strma gozdna pot do zidanic na zahodnem pobočju Lisca. Čeprav smo bili nekateri zadovoljni, da se ni bilo treba povzpeli prav na 565 metrov visoki vrh, ni bilo nikomur žal sopihanja. Prvi postanek pri gostoljubni zidanici ivanškega župana Jerneja nas je vse nekoliko od taj al. S kroženjem vrča vina je župan dokazal, da ne drži več trditev iz Krajevnega leksikona Slovenije (zvezek je izšel "davnega" leta 1971), da v vinogradih pod goro Lisec "prevladuje samorodna šmarnica". V skoraj treh desetletjih je tudi v teh krajih vinogradništvo napredovalo. ("davna okrcpčevalna postaja je bila locirana v zidanici Karla Bregarja, do koder je iz Žužemberka poldrugo uro hoda. Priprave "keltskega" Lojzeta so stekle že navsezgodaj in dostava hrane in pijače je bila izvrstno organizirana. Konjereja na našem področja ne ho izumrla. Pravi konjski lepotci z lepimi kočijami in ponosnimi gospodarji so se pomikali proti Šentvidu. Pravljično zasnežena pokrajina se je odprla v vsej svoji veličastnosti. Tudi sonce jo je obsijalo in spremenilo v kristalna polja, tako da so sončna očala prišla zelo prav. Žal pa sonce še ni imelo kakšne posebne moči, tako tla je pri bolj poraščenih pohod-nikih ivje povzročilo, da so bili videti kot gozdni možje ali kakšne druge pošasti. Le narava je pokazala zobe in dokazala, da tudi novemu avtu s štirikolesnim pogonom ne pusti speljati po ledenem klancu, če se ji tako zahoče. K sreči je bilo med pohodni-ki tudi nekaj požrtvovalnih mladcev, ki so na dvonožni pogon znosili vse potrebno pred premraženo in ob ognju se grejočo lačno množico. Ni treba opisovati, kako je ta kar planila po slastnem "vojaškem pasulju" s sinkom! Gostitelj Bregar pa jc hkrati poskrbel tudi za to. da jc bilo mogoče hrano dobro zaliti. Kar prehitro so nas "dvignili" od toplih in tekočih užitkov, vendar nas je čakal še daljši del pohoda. Pot seje vila po gozdovih in na videz brezkončnih zasneženih planjavah skozi prijazne zaselke Dolenje in Gorenje Kamenje pri Dobrniču (smo žc v trebanjski občini). Roženpelj, Selce (ki jc s svojo lego okoli cerkve pravo odkritje) in proti Babni Gori. Marsikdo si je rekel, da bi bilo vredno malt) postati in se nastaviti zdaj že bolj občutnim opoldanskim sončnim žarkom. Tudi o lepih smučarskih terenih je bilo veliko govora. Vendar je bil tempo, ki so ga narekovali vodilni (da bi "ujeli" konjski prevoz v Radohovi vasi) hud in sc je kolona na klancu pod Babno Goro začela raztegovati. Med junaki, ki so se po prehojeni poti po občinah Žužemberk. Trebnje in Ivančna Gorica zbrali pri gostilni Johan v Radohovi vasi. so bili poleg številnih prekaljenih planincev, kamor spadajo tudi nekateri "ugledneži" ivanške občine, tudi mnogi razmeroma majhni otroci, ki so dokazali, da jim športnega duha in atletskih sposobnosti ne primanjkuje. Kako smo se nato iz Radohovc vasi v Šentvid popeljali s konjskimi vpregami, kakšno doživetje je bilo to za večino (kljub mrazu, ki se mu tokrat s hojo nismo mogli upreti), kako nas je sredi Šentvida pozdravila zaradi prireditve z blagoslovom konj zbrana tisočglava množica, da so sc nekateri počutili kot olimpijski zmagovalci..., to pa je že druga zgodba, ki jo morda najbolje pričarajo fotografije. Dr. Marko Ilešić Sr Štefan jc zavetnik živali, in še posebej konj. Pod okriljem turističnega društva Šentvid je oživljeni običaj in prireditev lepo uspela. Želja je, da bi ostala tradicionalna. ŠTEVILO PREBIVALCEV PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Leto 1994 Leto 1997 IVANČNA GORICA 2.156 2.243 STIČNA 1.156 1.164 M ETNAJ 364 368 VIŠNJA GORA 1.761 1.860 MULJAVA 706 698 ŠENTVID PRI STIČNI 2.013 2.084 DOB 708 731 TEMENICA 549 551 SOBRACE 159 173 AMBRUS 884 866 ZAGRADEC 1.040 1.059 KRKA 955 976 SKUPAJ 12.451 12.780 Vir: Statistični urad Slovenije IZGRADNJA NOVE OSNOVNE ŠOLE V VIŠNJI GORI JE PRED ZAKLJUČKOM Letos bodo na Lučarjevem Kalu poleg smučarjev tekmovali tudi deskarji. Že kar nekaj jih vadi na smučišču. Vabljeni torej v nedeljo 21.2.1999 ob II. uri na Lučarjev Kal. Gradbeni del izgradnje nove osnovne šole v Višnji Gori je pri kraju. Po pogodbi z izvajalcem GPG Grosuplje naj bi bila gradnja končana do 31. decembra 1998. Izvajalec se jc držal pogodbe in 18. 12. 1998 je bil že opravljen tehnični pregled objekta. Na tehničnem pregledu jc bilo ugotovljenih nekaj pomanjkljivosti, ki jih izvajalec sedaj odpravlja. Investitor, to je Občina Ivančna Gorica, jc prepričan, da bodo tc pomanjkljivosti zadovoljivo odpravljene v čim krajšem času in bo objekt pripravljen za vgradnjo in namestitev opreme. Za opremo kuhinje je investitor z razpisom žc pridobil izvajalca oz. dobavitelja ter z njim tudi že sklenil pogodbo (rok za vgradnjo te opreme je konec aprila 1999), pripravlja pa se na izvedbo razpisa za pridobitev dobavitelja še druge opreme. Načrtujejo, da bi šola bila pripravljena do konca julija tega leta, učenci šolskega okoliša podružnične šole Višnja Gora pa naj bi se vanjo zares vselili 1. septembra 1999. Sredstva za gradnjo nove osnovne šole v Višnji Gori zagotavlja Občina Ivančna Gorica iz svojega proračuna, določen del pa Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije iz državnega proračuna. Vrednost celotne investicije (brez zemljišča, ki ga je kupila še nekdanja Občina Grosuplje) bo znašala okrog 480 milijonov tolarjev, pri čemer je vrednost še manjkajoče opreme le ocenjena. Po normativih vlaganja v osnovnošolski prostor naj bi Ministrstvi) za šolstvo in šport skupaj prispevalo 170.790.000 tolarjev, ostalo pa bo zagotovila Občina Ivančna Gorica. Do konca leta 1998 je za to investicijo že bilo zagotovljenih 374.775.838 tolarjev, zagotovili pa sta jih Ministrstvo za šolstvo in šport 80.700.000 tolarjev Občina Ivančna Gorica 294.075.838 tolarjev V letu 1999 bo za pokritje vseh obveznosti treba zagotoviti še okrog 106 milijonov tolarjev, glede na deleže za to investicijo pa naj bi sredstva zagotovili Ministrstvo za šolstvo in šport 90.090.000 tolarjev Občina Ivančna Gorica 16.000.000 tolarjev OBČINA IVANČNA GORICA Referat za družbene dejavnosti Posamezni deli investicije so bili: - soglasja in drugi stroški priprav 7.273.258 SIT - projekti 9.319.834 SIT - sanacija terena in temeljenje 52.786.166 SIT - gradbena, obrtniška in inštalacijska dela (brez temeljenja) 346.134.177 SIT - inženiring in nadzor 6.197.868 SIT - oprema kuhinje 8.815.515 SIT - ostala oprema (ocena) 50.000.000 SIT 10 STRAN NAJVEČ SVETA OTROKOM SLIŠI SLAVE Pisalo se je davnega leta 1942. Bila je huda zima in snega je bilo čez kolena. Italijanski okupatorje uvajal vse hujše nasilje nad slovenskim narodom, predvsem v ljubljanski pokrajini. Bližal se je 8. februar, obletnica smrti pesnika Franceta Prešerna, največji slovenski praznik. Osvobodilna fronta slovenskega naroda jc pripravljala v okupirani Ljubljani veliko akcijo trošenja letakov, na katerih je bilo na eni strani natiskano "Največ sveta otrokom sliši Slave" in na drugi sirani "Živela OF". Terenski odbor OF Ivančna Gorica je bil tudi vključen v to akcijo, ki sva jo izvršila takrat še mladinca Slavko Medved in Stane Rus na sam Prešernov dan, 8. februarja 1942. Akcijo sva začela v središču Šentvida pri Stični in nadaljeval po cesti Šentvid - Ivančna Gorica - Vir - Stična - Griže - Studenec. Potekala je v dopoldanskih urah in jc bila zelo uspešna, saj je bila nedelja in se je mnogo ljudi po teh cestah vračalo od maše. Z velikim zanimanjem so pobirali lističe, katerih vsebina jih je bodrila v boju proti okupatorju. Akcija je bila zelo tvegana, saj je prav v tem času po cesti Šentvid -Ivančna Gorica - Stična vsak dan patruljirala italijanska patrulja. Med akcijo sva naletela tudi na zloglasnega izdajalca Rakajca iz vasi Podbukovnje pri Krki, ki je decembra 1941 italijanskemu okupatorju izdal Grosupeljsko partizansko celo v kraju Laze nad Krko. Bil je pod italijansko zaščito v postojanki Stična. Na srečo naju ni opazil. V tistem času je bila to pogumna in pomembna akcija na sam Prešernov dan, ki je spodbujala slovenski narod k uporu proti okupatorju. Ni naključje, daje dobila 5. aprila 1942 Prva slovenska brigada - II. grupa odredov na Krcmcnjcku bojni prapor, na katerem jc pisalo na eni strani "Največ sveta otrokom sliši Slave" in na drugi "V boj za svobodo". Prapor jc brigadi podarila mladina iz okupirane Ljubljane. Ta bojni prapor jc bil na čelu brigade od Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Štajerske do Kozjanskega, kjer jc bila II. grupa odredov v začetku 1943 razformirana in so bili njeni borci vključeni v novonastale brigade. Sedaj je ta prapor v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Zapisala Slavko Medved in Stane Rus KAJ DELAJO NASE GLEDALIŠKE SKUPINE Ivančna Gorica - Gledališka skupina Pet do pol: Gledališka skupina pod vodstvom Uroša Hočevarja je, tako kot lani. že pred novim letom pripravila igrico za otroke. Uprizoritev Kokos Pokos Ferija Lainšeka je lahko našla pol do malih srčec že v nekaj ponovitvah. Eno od ponovitev so hoteli podariti tudi otrokom v krajevni skupnosti, pa je prišel le en gledalec! Ivančani! Kokos Pokos si boste lahko sedaj ogledali le v kakšnem drugem kraju. KD Gledališče Krka: Programska vodja gospa Kodrctova in predsednik društva Iztok Zrimšek obljubljata, da se kultura na Krki zopet prebuja. Ob novem letu so obilno sodelovali pri organizaciji in izvedbi programa v Krški jami, pripravili so program ob 8. februarju, sedaj pa pripravljajo premieri) igre Pavla Gobe Jurček. Gre za mladinsko predstavo. Premiero načrtujejo za konec februarja oz. začetek marca. Stična - Drzne in lepi: Drzne in lepe smo podrobneje predstavili že v prejšnji številki Klasja. Ne kaže nam drugega kot počakati na premiero njihove igre Kaj pa Leonardo? Ambrus: Spomnimo se, da je nedavno tega stiska gledališka skupina predstavila igro Sumljiva oseba. Z istim tekstom se sedaj spopadajo Ambrušani. Zanimivo bo videti njihovo izvedbo. Imajo tudi novega režiserja. Staneta Zupančiča. • Zagradec: Gledališka skupina pripravlja krajšo igrico za otroke Do tiste stezice. Igrica je za otroke in igralci so osnovnošolci. Njihova mentorica je Katja Šuštcršič. Svoje varovance je pohvalila. Pravi, da računa na premiero v marcu. • Višnja Gora: Višnjegorci ne bi bili Višnjcgorci, če ne bi do zadnjega diha zabavali občestva s kozlovsko sodbo. Nazadnje so jo uprizorili pred enim mesecem v Kranjski Gori. Vzporedni) začenjajo s študijem Kishonovc parodije na Romea in Julijo Bil jc škr-janček . Zadeva poteka pod vodstvom režiserke Melite Garvas. • Šentvid pri Stični: V Šentvidu pri Stični so, kot že veste, po 22 letih z drugo režiserko Marjano Hočevar, obudili igro Habakuk. Ponovili so jo še šestkrat, sedaj vadijo za gostovanja. V februarju gostujejo v Loki, v Zagradcu, v Šmartnem pri Litiji, Šmarju-Sapu, na Izlakah. KM ZAKAJ RAVNO HABAKUK Pred 22 leti je gospod Albert Zupane v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani našel zapis, ki je govoril o tem, kako je leta 1920 veseloigra s petjem Habakuk zabavala ves Maribor. Odločil se je, da igro poišče in postavi na šentviški oder. In tako se je tudi zgodilo. Uprizoritev jc bila prava uspešnica. Šentvidčani sojo trumoma hodili gledat, celo po večkrat. Kar šestkrat sojo ponovili, in ko so ob zaključku kulturnega tedna bili na višku slave, so s ponavljanjem končali. Eden takratnih igralcev, Karel Hribar, se spominja, kakšno ogorčenje je to izzvalo pri sokrajanih. "Še v kinu ponavljajo film toliko časa. kot je aktualen, vi pa nočete igrati!" jim je oporekala znanka. Toda, zaključek kulturnega tedna je bil zaključek kulturnega tedna. Velikokrat se je še potem po Šentvidu in okolici govorilo, da take igre nikoli ni bilo in je nikoli več ne bo v tej dolini. Tudi sedanji igralci so si večkrat želeli takega obiska, kot jc bil takrat. Tisti, ki pa so v igri igrali, so z nostalgijo pripovedovali o "tistih časih". Tako so nekega večera po takem klepetu sklenili, da poskusijo še enkrat. Malo za hec in malo zares. Trije igralci so tekst že poznali. Vseeno bi bilo drugače, saj bi bili drugi, novi igralci. Tudi režiserka bi bila nova in bolj "stroga", kakor sojo označili varovanci. Marjana Hočevar se je strinjala s tem, da režira Habakuka, toda pod pogojem, da po svoje izzivi svoj režiserski potencial. Posebej sem spraševala Franja Čučka, Karla Hribarja in Janeza Kastclica, ki so igrali v obeh igrah, kakšna je razlika med prvo in drugo. Vsi v en glas so ugotovili, da so bili takrat mlajši. Potem so ugotovili, da so se prvič greli s kuhanim vinom, sedaj pa imajo v dvorani radiatorje. Tudi kulise in obleke so sedaj naredili lepše in menijo, da harmonika bolj sodi v hribovsko prizorišče kot klavir. Hvaležni so tudi Tanji Tomažič, ki je pesmi priredila v naše, narodne, in Vojtehu Hočevarju, ki je bil zadolžen za luči in zvočne efekte. Čutili so tudi, da je režiserka Marjana nekako bolj imela niti v svojih rokah kot Zupane. Ampak, se potem spomnijo, takrat smo bili še mladi. Kaj smo pa vedeli! Kakorkoli že, če velja primerjati, pravijo, smo tudi tokrat doživeli že šest ponovitev, tj. več kot 700 obiskovalcev, le da sc tokrat ne bomo ustavili pred to številko. Če jim bo kdo sledil na gostovanjih, pa še igralska zasedba: Habakuk je Jane/, Kastclic, njegova hči Slavica jc Nataša Dcžman, Nečakinjo igra Marija Struna, gospodinji) Vali Krištof, kapetana Branka Igor Kastclic, njegovega slugo Boštjan Gorišek, narednik Goršek je Tadej Erjavec, mesar iz Zagreba Franjo Čučck, njegova mati Anica Čeh, Vogrinov Janez tudi tokrat Karel Hribar, kmeta pa sta Aleš Ilijaš in Gregor Perpar. Planšarice so Vlasta Kovačič, Katja Struna, Tanja Zupančič in Urška Krištof. Harmonikarje Simon Nose, šcpctalki pa Nuša Čučck in Angelca I Iribar. KM Habakuk s svojo hčerko in gospodinjo. PREDLOG PROGRAMA POMEMBNEJŠIH PRIREDITEV V OBČINI IVANČNA GORICA ZA LETO 1999 8. februar - Kulturni praznik, svečanost s podelitvijo Jurčičevih priznanj, nosilec: Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica in Sklad 6. marec - 6.pohod po Jurčičevi poti - nosilci: Zveza športnih organizacij, Občinska turistična zveza, Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica -Gledališka predstava učencev Srednje šole Ivančna Gorica: I.Rob: Deseti brat, Kulturna dvorana na Muljavi I6.april - Mcdobmočna revija mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine, OŠ Šentvid, nosilec: Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti 25, april - Jurijev sejem na Muljavi, nosilca: Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica, Občinska turistična zveza 21. april - Proslava ob spomeniku talcev v Radohovi vasi (odbor ZZB, osnovna šola Šentvid) 1Q, maj - Kolesarska dirka po Sloveniji, start dirke v Ivančni Gorici, nosilec: Zveza športnih organizacij 20. maj - Spust po reki Krki, nosilec: Zveza športnih organizacij 29. maj -Občinski praznik (podelitev priznanj), nosilec: občina, program pripravi Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica - Extempore Muljava 1999 - svečanost ob 10-letnici delovanja, razstava, nosilec: Sklad (>• junij - Tekmovanje koscev na Lučarjcvem Kalu, nosilce: TI) Lučarjev Kal 14.-19.junij - kulturni teden v Šentvidu, nosilec: Pevsko društvo in društvo likovnikov Šentvid 19.-20.iunii - Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, nosilec: UO Tabora 24, junij - Dan državnosti, kresovanje na Gradišču, nosilec: PD in TD Šentvid, Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica 25, junij - Poletne prireditve - premierna predstava: J.Jurčič: Deseti brati, nosilec: KD Mu Ijava AVGUST - Regijsko tekmovanje harmonikarjev na Krki, nosilec: Društvo harmonikarjev Krka 31, oktober - Dan reformacije, zaključek aktivne sezone na kulturnem področju, nosilce: Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica in Knjižnica Ivančna Gorica 26, december - Božični odmev - krška jama, nosilec: Krajevna skupnost. Turistično društvo. Kulturno društvo Krka - Dan samostojnosti, nosilec: Zveza kulturnih društev Ivančna Gorica - Razglasitev najboljših športnikov in podelitev priznanj, nosilec: Zveza športnih organizacij Program prireditev za leto 1999 je nastal v sodelovanju z Zvezo športnih organizacij, Turistično zvezo in Zvezo kulturnih društev Ivančna Gorica, ki ima sedež v naši občini. Program predstavlja le okvirne in najpomembnejše prireditve. Seveda pa je prireditev naših društev, organizacij in zvez še mnogo več. V programu navajamo le tiste, ki pomenijo obeležja pomembnejših datumov in imajo širši pomen. -C. Otroci so sc snega razveselili zaradi igre in ker ni bilo šole. loto: L. Sever STRAN 11 KAJ DELAJO NASI LIKOVNIKI VABILO NA OGLED DVEH ZANIMIVIH LIKOVNIH RAZSTAV Platno, svila in panjske končnice V knjižnici v Ivančni Gorici so S. februar v sodelovanju s Kulturnim društvom likovnikov Fcrda Vesela počastili Z otvoritvijo zanimive likovne razstave domačinke Marije -Mirni 'Fratar. Hkrati so v knjižnici predstavili tudi razstavo panjskih končnic Marije Oberstar, ki jo jc likovno društvo istočasno postavilo v prostorih LB v Ivančni Gorici. Obe razstavi lahko občudujete še do marca. Za nekaj zanimivih podatkov o dveh prijetnih razstavljalkah smo poprosili predsednico šentviškega društva Antonijo Novak. MARIJA - MIMI TRATAH se jc rodila v Stični in je po poklicu inženirka prometa. S slikanjem je pričela pod vodstvom slikarja Gabrijela Ilumcka, ki je vseskozi tudi njen vzornik. Rada slika z oljnimi barvami na platno, pa tudi v drugih tehnikah. Veliko pozornost je vseskozi posvečala izpopolnjevanju in je zato obiskovala tečaje pri Akademiji za likovno umetnost, pri društvih likovnih samorastnikov in Likovni šoli Novo mesto. V zadnjem času se precej posveča posli kavi svilenih izdelkov, kot so rute, šali, kravate in tudi cela oblačila. V veliko veselje ji je tudi oblikovanje dekorativnega nakita. Razstava v knjižnici Ivančna Gorica je njena prva pregledna razstava v domačem kraju. Jedro postavitve so olja in slike v drugih tehnikah. MARIJA OBERSTAR, roj. Arko, je mladost preživela v Stični, kjer jc končala gimnazijo in sc prav tam tudi srečala s slikarstvom. Pod vod- stvom patra Gabrijela Humeka je slikala od rane mladosti. Sedaj živi in dela v Novem mestu in si med težkim delom višje medicinske sestre še vedno utrga nekaj časa za delo na likovnem področju. Rada se vrača v domači kraj in tudi zato seje odločila za svojo prvo pregledno razstavo v Ivančni Gorici. Zadnja leta sc posveča predvsem ljudskemu izročilu, natančneje pan-jskim končnicam, ki so posebnost njenega likovnega ustvarjanja. LJUBITELJ LIKOVNE UMETNOSTI IZ KOČEVJA V decembru 1998 in januarju 1999 so sc v hotelu Valentin v Kočevju predstavili likovniki Kulturnega društva likovnikov Fcrda Vesela iz Šentvida pri Stični. Razstava jc bila odmevna in lepo obiskana. Enemu od obiskovalcev pa je slika mlade umetnice Ksenije Drab tako ugajala, da si jo je "sposodil". Neznanemu novemu lastniku sporočamo, da ni izbral slabo, saj jc mlada umetnica, trenutno še dijakinja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, na začetku svoje umetniške poti, je pa namenjena na tej poti ostati še naprej, kar ji omogočata talent in šolanje na šoli z likovno usmeritvijo. Kaj sc ve, morda bo odtujena slika nekoč le začetek uspešne rasti gospodične Ksenije Drab. Neznanemu občudovalcu še sporočamo, da so možne tudi druge poti, da postaneš lastnik tistega, kar ti zelo ugaja. Šc lep pozdrav in hvala za svojevrstno reklamo. A. Novak OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE IZZVENELA KOT LIKOVNO-LITERARNA PRIREDITEV Tudi zgodba o prijateljstvu Marija - Mirni Tratar je torej svoje likovno delo na ogled postavila v knjižnici v Ivančni Gorici. Posebej zanimivo jc izzvenela otvoritev te razstave. Priča smo bili namreč povezavi besednega in likovnega izražanja. Mirni svojo svilo zelo rada poslika z ilustracijami iz otroških knjig, te pa zelo doživeto oživijo ob pripovedovanju pravljic njene prijateljice TTIkc Jamnik. lako je bila otvoritev razstave združena s pripovedovanjem zgodbice Paza Rodena -Prijatelja. Mirni sem postavila nekaj kratkih vprašanj na to temo. Gospa Mirni, kako sta se spoznali s Tilko? Razstavljala sem v Delavski knjižnici, kjer dela moj bral in takrat je prišla Tilka, ki je sicer vodja Pionirske knjižnice, in si ogledovala mojo razstavo. Ker so ji bile slike zelo všeč, je prišla k meni domov. Še posebej zato, ker se je v tistem času tudi sama ukvarjala s poslikava svile. Tilka je torej že poskusila vaš svet. Kaj pa vi, vas kaj mika, da hi napisali kakšno knjigo ali pripovedovali /.godbe drugim, tako kot to počne vaša prijateljica? To, tla bi pisala, me ne mika, saj bi še toliko ruda naredila na področju likovnega izraza, pa mi že za to venomer zmanjkuje časa. lieseda pa mi kljub temu veliko pomeni. Tudi zato rada delam s Tilko, saj zna z besedo. Tudi sinu Juriju zaradi nje z večjim veseljem pripovedujem in berem pravljice. Sicer pa sem od nje pridobila tudi ljubezen do izdelovanja nakita. Skratka, slediva si in bogativa druga drugo kot junaka v knjigi Prijatelja. Vsi se spomnimo vajinega prvega nastopa pri vas pred umetniškim ateljejem v lepem pomladnem dnevu. Imata še kakšno podobno idejo? Še kdaj bi radi oživljali zgodbe, Tilka z besedo in jaz s čopičem. Razmišljali sva tudi o tem, da vključiva v program še golobe pismonoše, ki jih vzgaja Tilkin mož. Naj bo šc veliko rož, kot prvič, peciva in sonca, in to bi bila zopet zgodba o prijateljstvu in sporočilo miru, pa tudi sporočilo o kulturi oz. kulturnih odnosih, ki bi jih morali gojiti. Zgodba, ki jo sicer živi skromna, a prijazna in vedrega, širokega duha tudi Mirni sama. Vabljeni na njeno razstavo. KM P u S T ---- GLEJ JO MASKO, KI PRIHAJA, ČUTIM, ZIMA Z NJO ODHAJA. VSAKO LETO NA TA DAN ZELODČEK MOJ S KROFI JE OBDAN. ZA SOSEDOVO HIŠO SE NEKAJ ZBISTRI, OKO ZAGLEDA GA:"HEJ, SAJ TO SI TI!" V PUSTNI OPRAVI Ml JE PRAV VŠEČ, AH, KAJ, KO BO JUTRI, IN PUSTA NE VEČ. A LE ZA DANES SE VESELIMO, RAJAJMO, SE V KOSTUM KLOVNA, PRINCESE ALI PA INDIJANCA POTOPIMO. IZ DOLINE ZASLIŠI HARMONIKE GLAS, ZRAVEN ZAPOJE ŠE SAM PUST NA GLAS: "ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO IN JEJMO ZA TRI, NAJ OPROSTIJO, SAJ PUSTNI SMO VSI!" VALENTINOVO RADA TE IMAM RADA IjAAH SOJtCE. MOPJE, sA SI CIST.. jO. KAKO 81 I?£KL>1? PCEPOOSTO, RADA TE IfAAfA. PA ĆECVEŠ.AU/E. RAV> LCATŠ BlBE, ZABADAŠ SE, PA CVEi/D^PTE IMAJO ZA SLABEGA. SI 0ESTAK9M.MSI TlSIVRUGAĆZM, W0GAČ£M ODDPUGRJ. SFDOBEI?, PRUAZSJi, ZMAš Z ljudmi". OAD JT*J IRAŠ. RAD IMAŠ MEA/E. ć£Pey|cysrcVELiK. £A2UM£S mae UUDt OAZvmš sMA^iiKo. batumeš pi?osTm/rko. ADMUIISTOAJOOKO. PA TUDI PI?£DS£DjWcA K.AIA/E9 SAJ SI MI SAM PCWtDAl. RADA TE IM^M. VLADO CENCEL RAZSTAVLJA V NOVI GORICI Na povabilo kulturnih delavcev pri župnijski cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici razstavlja Vlado Cencel. Razstavo so postavili v razstavišču pri župnijski cerkvi in bo na ogled v januarju in februarju. Vlado Cencel, sicer član Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični, jc pripravil samostojno, pregledno razstavo. Na ogled je 28 del v različnih tehnikah in nekaj male plastike. Umetnik se na Goriškem predstavlja prvič, upamo pa, da ne zadnjič in da bo pozneje prišlo tudi do izmenjav in tako do večjega sodelovanja in spoznavanja upodabljajočih umetnikov iz različnih koncev Slovenije. A. Novak REVIJA GLASBE IN PISANE BESEDE V IVANČNI GORICI V petek. 5. februarja je bila v dvorani kulturnega doma v Ivančni Gorici velika slovesnost na kateri so sodelovali šolarji Osnovne šole Stična in njihovi mentorji. V počastitev slovenskega kulturnega praznika je v programu nastopilo pet otroških in dva mladinska pevska zbora, glasbena in instrumentalna skupina. Pester glasbeni program so dopolnjevali še mladi povezovalci in recitatorji s predstavitvijo izbranih del domačih pesnikov: Andreja Kančnika, Mihe Kastclica, Antona Hribarja - Korinjskega, Vide Taufer in Mihaele Zaje - Jarc. Prireditev je bila lepo obiskana in postaja tradicionalna. L.S. KNJIŽNICA V IVANČNI GORICI Knjižnica Grosuplje - enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 IVANČNA GORICA (v bivših prostorih Traiga) Tel.: 061/778-121 e-mail:ksenija&gro.sik.si http://www.gro.sik.si ODPRTA: ponedeljek in sreda torek in četrtek v petek BIBLIOTEKARKI: Ana Pulko in Petra Boljka DODATNE DEJAVNOSTI od 13. do 18. ure, od 12. do 17. ure in od I I. do 16. ure. • ure pravljic, igralne ure s knjigo: vsako prvo sredo v mesecu ob 17. uri • likovne razstave: domarca: likovna razstava Marije - Mirni Tratar • knjižni kviz za osnovnošolec: novi knjižni kviz na temo Prešeren in Gorenjska: reševalne pole so že na voljo. _ • medbibliotečna izposoja • poizvedbe po Internetu • zbirke podatkov na CD-romih • poučni CD-romi Knjižnično gradivo v Ivančni Gorici si lahko izposojate z grosupeljsko člansko izkaznico in obratno. 12 STRAN "DELAJTE, DOKLER JE DAN!" Ivan Strmole: INTERVJU S PROFESORJEM JOŽETOM KASTELCEM - ARHEOLOGOM IN PESNIKOM Profesor dr. Jože Kastclic. lani ste prejeli nagrado Arheološkega društ-\a Slovenije za življenjsko delo. letos praznujete častitljivi jubilej, 85-let-nico življenja. Ali se lahko Klasje z objavo pogovora z Vami pridruži praznovanju vaših življenjskih jubilejev? Praznovanja so vedno prijetna, čeprav jim človek ne sme pridajati prevelike pomembnosti. Seveda pa mi je zares zelo ljubo, da se lahko z vami. profesor Strmole, pogovarjam prav za Klasje, ki ga redno prejemam in prebiram. Doma ste iz Šentvida pri Stični in zdaj se večkrat vračate v ta kraj. Doma sem iz Starega trga v Šentvidu pri Stični. Pri hiši se je reklo Pri Višnjakovih, ker so naši prišli v Šentvid s Pristave nad Višnjo Goro. Sicer nisem več lastnik hiše, sem pa vesel, da živi v njej mlada družina in se sliši smeh in vrisk otrok. Zdaj sva si na Dobravi nad Stično z ženo Evo uredila skromno bajtico, kamor rada in pogosto zaha- java. Ledinsko ime najinega "grunta" je pravzaprav Loka, ker je bila tu nekoč mlaka za napajanje živine, ki je danes ni več. Od tod jc lep razgled na Gradišče s cerkvijo sv. Jurija. Šentvida samega ne vidimo, zato pa se sliši šentviški zvon. Na dnu doline, za pobočjem, kraljujejo beli zidovi stiškega cistercijanskega samostana. Na severu, nad Loko, se za borovci skriva Pristava s cerkvijo sv. Lamberta, in tako živiva tudi v varstvu Viride, gospe s Pristave. Razgled sega vse od Gorjancev mimo Šumberka tlo Snežnika in Polževega. Dobro sc počutiva na Loki tudi zaradi prijaznih sosedov in prijaznih vaščanov Dobrave. Najin "angel varuh" je Škufčev Tone, od katerega sva pred leti kupila parcelo in sva neštetokrat deležna dobrot njegove kmetije. Najina hčerka Gaja živi z družino daleč pod Skalnimi gorami v Ameriki. Sin Jurij jc trener atletinje Brigite Bukovec, hči Metka pa je umetnostna zgodovinarka v Mestnem muzeju v Ljubljani. Po poklicu ste arheolog, zakaj ste se odločili za to stroko? Med Šentvidom in Stično jc nad Virom staro "virsko mesto", ki ga omenja že Jurčič. Po gozdu in po dolini pa je polno velikih gomil, grobov nekdanjih protozgodovinskih prebivalcev, blizu Ilirom, Venetom in Keltom, ki so tu živeli v tisočletju pred Kristusom, pred prihodom Rimljanov v naše kraje. Na samem virskem naselju je imela hišo moja teta Micka Čehovin - nešteto ur in dni sem preživel tam in prelazil vse tiste starinske okope in terase davno pozabljenih rodov. Tudi rimska cesta teče po dolini od Višnje Gore proti Trebnjem in arheologi Narodnega muzeja Slovenije sojo prav zdaj našli in raziskali.Tako je razumljivo, da me je že kot gimnazijca vse to zanimalo. Poznal sem zaslužnega amaterskega kopača Albina Hrasta z Vira, umrlega v internaciji v Gonarsu, ki je tu našel zelo pomembne najdbe, čeprav seveda ne bi bil smel kopati teh gomil brez strokovnega nadzora. Bili so še drugi, ki so jih te starine mikale in sem jih poznal - med njimi jc bil ing. Ludvik Fcdran, ustreljen v Ljubljani med okupacijo kot talec, pa Rojčcv Tone, trgovec v Ivančni Gorici. Tako sem po maturi 1932 začel študirati arheologijo in klasično filologijo -grščino in latinščino. Študij teh jezikov se je izkazal za zelo koristno pomoč pri arheologiji , ki je za rimsko dobo brez branja napisov in starih pisateljev v izvirniku ni mogoče dobro proučevati. Leta 1940 sem prišel kot kustos za arheologijo v Narodni muzej Slovenije, po osvoboditvi sem bil imenovan za ravnatelja Narodnega muzeja, takoj leta 1946 pa sem začel z izkopavanjem velike gomile na travniku med staro cesto in Gomilarjcm pod Studencem. Tam smo našli znameniti grob ilirske kraljične z zlatim diademom. Kasneje jc to delo nadaljeval moj mlajši sodelavce in prijatelj, akademik dr. Stane Gabrovcc - bolje in z večjo strokovno ekipo. Moje glavno delo v arheologiji pa je bilo izkopavanje staroslovanskega grobišča na Bledu, ki jc dalo nekaj novih izhodišč za splošno kasnejše raziskovanje tega časa v Sloveniji. Po odhodu iz muzeja 1967 sem postal profesor arheologije na ljubljanski Univerzi in učil do upokojitve 1983. Veliko ste se bavili tudi s književnostjo in pisali pesmi. S poezijo je tako: v življenju skoraj vsak človek zagreši kdaj to ali ono pesmico. Nekatere ta sila bolj pritegne in je bolj ukazujoča. In tako sc človek bolj posveti pisanju. Kot gimnazijec sem bil gojenec Marjanišča na Poljanski cesti v Ljubljani. Tudi Vi, gospod Strmole, ste po vojni v taisti hiši - v Domu Ivana Cankarja -stanovali kot dijak! Vodja Marjanišča je bil prelat Andrej Kalan, ki je zelo vzpodbujal literarne prvenec in bil vesel vseh novih talentov. V nižji gimnaziji smo izdajali z roko pisani list Izvir, v višji pa resnejši Plamen. To so bili začetki. Na koncu gimnazijskih let smo na klasični gimnaziji izdajali list Žar, ki je vzbujal dokaj pozornosti. Francetu Šaleškemu Finžgarju sem nesel prvo pesem za Mladiko in takoj jo jc objavil. To je bila vzpodbuda! Nekakšen pravi sprejem med književnike pa jc pomenilo to, da mi je Rajko Ložar objavil pesmi v Domu in svetu 1932. Zelo velik vpliv je imel name seveda pisatelj Juš Kozak, ki jc bil poročen z domačinko Vlasto Mandelj s Farškega Kala in ki je veliko počitnic preživljal v Šentvidu. To so bile lepe počitnice -prišel jc na obisk Oton Zupančič, pa iz Beograda Dcsanka Maksimovič, pa Miško Kranjec in še drugi. Leta 1939 se je združilo nekaj mlajših pisateljev in pesnikov. Ustanovili smo "Literarni klub" z namenom, da bi izdajali knjige. V okviru tega kluba je izšla leta 1940 kot prva knjiga moja zbirka pesmi Prve podobe. (Izdal sem šc eno zbirko pesmi -Barve, to pa šelc leta 1991). Od vseh desetih članov Kluba sva živa samo še Jože Dular - Metliški, znani pisatelj romana Krka umira, in jaz. Z Jožctom sc večkrat vidiva in ob spominih sc tudi šc vpletajo morebitni načrti. V svojem predvojnem šentviškem življenju ste se gotovo srečevali z mnogimi zanimivimi domačini. Če bi pričel iz foklorc in iz tistega okolja, ki ga jc Jurčič tako imenitno ovekovečil, bi prav gotovo na prvem mestu omenil Matevžka iz Lcctovcga grada pri Šcntpavlu - to je bil nepozaben človek s svojo leseno bajto in češnjami okoli nje ob gozdu - res nekakšen drugi Krjavelj! Na drugi strani istega gozda je živel prav tako nekakšno življenje "divjega moža" veliki slikar, učitelj impresionistov Fcrdo Vesel. Kako bi ga bilo mogoče kdaj pozabiti - njegov ukleti grad Grumlof, kamor smo tolikokrat zahajali z. .lušem Kozakom, pozabiti na njegovo šahiranje, njegovo čakanje v gozdu ponoči na jurčka, ki bo zrasel iz zemlje pred njegovimi očmi, pozabiti na njegov kakor trobenta vse preglašujoči široko nasmejani glas... V Stični jc bila dolgo let učiteljica Vida Taufcr, pesnica intimne lirike, s katero sva se veliko srečevala in skupaj prebirala in tudi zlagala svoje pesmi. Posebne in globoke spomine imam na stiski samostan z njegovo veliko knjižnico, ki mi jc bila vedno odprta, in na dobrohotnega, kar očetovskega, toda arisotkratskega opata dr. Avguština Kostclca. V Višnji Gori pa smo literati večkrat zavili k učiteljici Tcji Samčevi in k Mihaeli Jarčevi, NOC Studenec sanj odpira usta, globoko vanj se zvezda ozira, posluša glas globin, otira s čela zlato luč utrinkov in jih meče v noč. Premeri kakor blisk vsemir, primakne se nad ta nemir in vidi mi v srce -bled cvet spomina v njem dehti in vonji stari spet bole. A zvesta zvezda jih osuje, zasnuje numih sanj mi luč in odpotuje v noč. (Iz prvih podob) kasneje Zajčcvi, ki je takrat pisala pesmi in jih piše in objavlja še danes. Pravkar je izšla vaša knjiga 0 rimskih nagrobnikih. Res je. Slovenska matica je knjigo Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih letos uvrstila med svoj knjižni dar. Glavni predmet te dokaj obširne knjige so znani rimski spomeniki - grobne kapele v Šempetru v Savinjski dolini. Opisal sem jih in skušal razložiti prizore iz grške mitologije, vklesane na njihovih reliefih. To so simboli groze pred smrtjo in upanja v boljše in trajnejše posmrtno življenje. S tem pa ti spomeniki že napovedujejo krščanske ideje in verovanje, ki takrat, v 2. stoletju, še ni bilo javno priznano, a se jc žc napovedovala njegova zmaga. Umetnost šem-petrskih najdb, teh najpomembnejših rimskih umetnin v Sloveniji, sem tudi skušal uvrstiti v splošno umetnost rimskega cesarstva in še bolj uveljaviti njihov mednarodni pomen. Upam, da mi je to vsaj deloma uspelo. Vaši načrti? V mojih letih je morda bolj umestno delati obračune in sc ozirali nazaj po spominih. Toda človekova narava je že taka, da ne dovoli mirovanja. In prav je tako! Ob knjigah, ki sem jih toliko prebral, imam namen prebrati šc nekaj novih in se tudi vračati k tistim najljubšim, že prebranim. Morda bi napisal še kaj bolj splošnega, bolj esejističnega o rimski umetnosti, če bo usoda še kaj upočasnila kazalce na odmerjeni uri časa. V tem primeru se bom ravnal po zapovedi:"Dclajte, dokler je dan!" V Kulturno-inlormaeijskem centru Mestnega muzeja Ljubljana so 28. januarja predstavili knjigo Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih: Šempeter v Savinjski dolini, ki jo je napisal naš rojak prof. dr. Jože Kastclic. Avtorja in knjigo je predstavil prof. dr. Nace Šumi. II. VENDSYSSEL - SEVER DANSKE (nadaljevanje iz novembrske številke) Morje in sipine določajo obliko dežele Končno Skagcn, najsevernejša točka Danske, kjer sc stikata Severno morje in Baltik. Iz Frcdcrikshavna do Skagcna vozi privatna železnica po neokrnjenih borovih gozdičkih z reso in visoko rumeno travo, v katero se ves čas zaganja vedno močnejši veter. Rcsavo za kratek čas spet zamenja živo zelena barva pašnikov s konji in značilno rumenobelo barvo lesenih hišic. Celotno področje je zaščiteno in razen kolesarjev in jezdecev spet ne srečam drugih ljudi. Do samega rta je še nekaj kilometrov čudovite hoje ob obali Baltika, ki naplavlja ogromno morskih zvezd in meduz. Ker veter postaja vse močnejši, sc ustaviva ob svetilniku, kjer sc z dvesto stopnicami do vrha ravno prav ogrejeva. Z vrha jc čudovit pogled na temno morje levo in desno in svetilnike, ki kažejo pot ladjam v nočeh. Na rtu jc toliko ljudi, da skoraj zakrijejo morje, a vanj vseeno nihče ne stopi. Očitno so vsi vzeli zares opozorilo, da je kopanje tu smrtno nevarno. Tokovi in valovi, ki nastajajo ob stiku dveh morij, so premočni za še tako dobrega plavalca. Čez čas posije sonce in tedaj se šelc pokaže vsa barvitost obale s sipinami in kolonijami ptic, ki stalno vzletajo in pristajajo. Ker se veter ne poleže, zavijeva v notranjost, po ozkih stezicah mimo borov in med borovnicami. Če ne bi bilo velikanskih komarjev, ki so napadli v rojih, bi zaspal na mehki preprogi in sanjal najlepše sanje. Zasuta cerkev Stalni veter, ki ves čas ustvarja tudi večmetrske sipine, je v dolgem času skoraj zasul nekoč največjo tukajšnjo cerkev. Cerkev naj bi bila zgrajena v 14. stoletju, zasipali pa naj bi se začela v 17. stoletju in konec stoletja so župljani že morali skopati prehod, da so lahko opravili božjo službo. Boj s sipinami je trajal do leta 1795, koje bila cerkev s kraljevim dekretom zaprta. Danes ven gleda le šc pol zvonika. Nenaseljena in idilična pokrajina jc v prejšnjem stoletju sem privabila ogromno slikarjev impresionistov, ki so svoj navdih iskali v takrat še bolj neokrnjeni naravi, z. motivi ribiških čolnov med sipinami, svetilniki, rdeče-rožnatim šipkom ter neskončnimi planjavami rese. Poleg bogate zgodovine in neokrnjene narave pa dežela ponuja ogromne količine jantarja, okamencle smole, v kateri so pogostokrat ujete razne žuželke. V mestu je kar nekaj brusilnic in prodajaln nakita iz. jantarja, oil povsem neobrušenih in motnih kosov do velikih solz s številnimi žuželkami. Andrej Ficko STRAN 13 PRVI OBRISI NOVE AVTOMOBILSKE CESTE Začelo seje prej, kot smo pričakovali. Brnenje težkih gradbenih strojev so najprej zaslišali Dražani, zgornji in spodnji. Slednji so že tudi skusili prve težave na poti v svojo vas in iz nje. Vsekakor ho treba veliko razumevanja in strpnosti na obeh straneh (ampak res na obeh), da bo šla gradbena vihra čim prej mimo. Potem bo pa, upajmo, spet nekaj časa mir. Tole našo dolino so namreč razkopavali že številni rodovi prednamcev. Najprej so se je lotili Rimljani, za njimi furmani, pred sto leti železničarji in potem še dvakrat novodobni cestarji. Pri gradnji je najbolj prizadeta voda Višnjicu. Tokrat so ji spet odredili novo strugo. Saj revna kmalu ne bo vedela, kje sploh še lahko teče. čeprav je bila piva v dolini. Brez težav in pritožb seveda ne gre, zalo se predstavniki graditeljev in občine redno sestajajo. Tako poskušajo sproti zgladili spore domačinov z izvajalci, ki naslajajo predvsem zaradi blatnih stranskih cest in gostega prometa težkih tovornjakov in gradbenih strojev. Tako vodstva izvajalcev kol občine svetujejo občanom, ki imajo upravičene pritožbe, naj se obrnejo na Županstvo, ki bo lako lahko uspešneje ukrepalo koi posameznik, neposredno z izvajalcem. Tudi kozolec ob Višnjici bo moral proč. Delno seje že odselil. ASFALT IMAMO! Lahko rečem, da je bil naš življenjski cilj asfaltiranje ceste. To ni nobena kaprica, ampak nuja, da imaš lepo cesto, da lahko pošteno stopiš, da se ne bojiš vsakega dežja, ki bo cesto odnesel v dolino. Končno so se nam z velikim odpovedovanjem in s pomočjo občine in krajevne skupnosti želje uresničile Čudovito je. Po končanih delih smo od veselja pripravili pogostitev, na katero smo povabili tudi svetnike in predsednika krajevne skupnosti ter nekaj sosedov. Dolgo v noč smo prepevali. Toda to ni bilo pijansko, ampak lepo zborovsko petje, saj nas je veliko navzočih nekoč hodilo k višenjske-mu pevskemu zboru, ki ga je vodil Milan Jevnikar. Škoda, da je on odšel žc prej domov. Vesel bi bil, če bi slišal, da znamo zapeti prenekatero pesem, ki nas jo je on naučil. Takšnega petja Dedni Dol še ni doživel. Ni nam žal denarja ne za cesto ne za "fešto". Ponovno se zahvaljujemo krajevni skupnosti in občini za sodelovanje ter vsem, ki ste z nami preživeli čudoviti zaključek. MEDVEDOVI KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA. VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA V skladu s 17. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/95) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. S/96) objavljamo: JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica v letu 1999 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi. Priznanja in nagrade Občine so: • Častni občan • Zlati grb Občine, kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine. • Nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini. • Plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 1999. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine, ter posamezniki in organizacije z območja Občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku: • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela; • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 30. marca 1999 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8. Ivančna Gorica - s pripisom "nagrade in priznanja". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. PREDSEDNIK Dušan Strnad, l.r. • Svet KS Šentvid pri Stični razpisuje prosto stanovanje v izmeri cca 60 m2, ki se nahaja v stavbi KS Šentvid 65. Prednost imajo prosilci, ki so pripravljeni opravljati dela hišnika. Interesenti naj pošljejo prošnje 10 dni po objavi v Klasju na naslov Krajevna skupnost Šentvid pri Stični, Šentvid 65, 1296 Šentvid pri Stični. • Svet KS Šentvid pri Stični vabi k sodelovanju kandidata za opravljanje funkcije tajnika KS (plačilo po pogodbi). Kandidati naj pošljejo svoje vloge na gornji naslov 10 dni po objavi v Klasju. • Svet KS razpisuje naslednje na I one: urejanje novega in starega pokopališča, kopanje jam. upravljanje z mrliško vežico ter urejanje okolice. Ponudbe, posamično ali v paketu, pošljite na gornji naslov, s pripisom NE ODPIRAJ - PONUDBA 10 dni po objavi v Klasju. Vse navedene razpise bomo obravnavali I. 3. 1999. O izbiri kandidatov in ponudb vas bomo pisno obvestili. Svet KS Šentvid pri Stični SPOŠTOVANI! Velikonočni potres naju je izselil iz najinega doma v Bovcu. Po več selitvah sva se 1.9. 1998 vselila v Vaš apartma, tukaj v Kaninski vasi, za kar sva Vam zelo hvaležna. Upava pa, da je to najino prvo in zadnje novo leto v Kaninski vasi. Vsi naši napori so trenutno usmerjeni v izgradnjo nove hiše, žal pa to ni odvisno le od nas, ki bi se radi čimprej vrnili v naše hiše in prepustili apartmaje v uporabo za oddih Vam. Vsem Vam, Vašim družinam in občanom želiva srečno '99. Matjaž, Sežana ROKOMETNI A R AT O Rokometni klub SVIŠ jc v soboto. 23. 1. 1999, organiziral prireditev pod naslovom Dan rokometa RK SVIŠ. Letošnja prireditev je bila že šesta po vrsti. Smoter letošnje prireditve je bil pritegniti k rokometu vse tiste, ki so bili na kakršen koli način ali pa so še povezani z rokometom v naši okolici. Torej na področju, ki ga sedaj pokriva SVIŠ (Stična - Višnja Gora - Ivančna Gorica - Šentvid pri Stični). Od samega začetka delovanja klubov v občini Ivančna Gorica, to pa je od začetka 60. let, pa do danes je bilo igralcev, trenerjev, amaterskih delavcev, navijačev, sponzorjev in drugih privržencev ogromno. Prireditev je bila zamišljena tako, da so bile nastopajoče ekipe razdeljene v dve skupini. V vijoličasto, kije tudi barva SVIŠ-a. in zeleno. Prireditelj je še v lanskem letu izdal razpis, v katerem je vabil na prireditev. Vabljene so bile predvsem ekipe iz naše okolice. Tako se je na tekmovanje prijavilo kar 31 ekip iz 10 krajev - Ivančnc Gorice, Višnje Gore, Stične, Šentvida pri Stični. Muljave. Grosuplja, Smartne-ga. Dobrepolja. Ponikev in Trebnjega. Med njimi tudi dve ženski ekipi. Tekmovanje se je pričelo ob S. uri zjutraj. Najprej so na prizorišče stopile mlajše selekcije. Domače ekipe so se z izvrstnimi nastopi še posebej izkazale. Za bodočnost tako ni bojazni. S prihodom prvih ekip so počasi odhajali prvi dvomi. Dvomi o tem, ali se je organizator prav odločil, da izvede "rokometni dan" v takšni obliki. S prihodom veteranskih ekip, nekatere so se zbrale po mnogih letih, so se dokončno razblinili. Veselje jih jc bilo videti. Še večje pa, ko so pričeli igrati. Odigranih je bilo 16 tekem. Torej 16 ur rokometa. Rezultat maratona je bil 271 : 286 za zelene. Skupno je rokomet igralo kar 271 igralcev in igralk. Prireditev se je končala ob 24. uri. Nc pa tudi slavje posameznih ekip, ki so sc še dolgo v noč veselile. Predvsem so se veselili dejstva, da so se po tolikih letih zopet srečali. Vsi po vrsti so izrekali priznanja organizatorju, RK SVIŠ. Obenem so si želeli, da bi do podobnih srečanj še prihajalo. Med mnogimi prisotnimi moram omeniti župana Jerneja Lamprcta, ki je tudi nastopil in bil soudeležen pri marsikaterem zadetku, potem prvega predsednika kluba Petra Podobnika, pa člana skupine Čuki Marka Vozlja in še mnoge druge. Da je bilo srečanje res lahko super, jc potrebno pohvaliti tudi sponzorje: Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Avtoprodaja Zclko, Ljubljana; Kmetijska zadruga Stična; Studio Markclj, Ivančna Gorica; Gostilna Krjavelj, Ivančna Gorica; Pizzcrija Podobnik, Ivančna Gorica; Bife pri Frcnku, Ivančna Gorica, Bife NK Ivančna Gorica - Zoran Iliškovič; Markct Maver, Stična; Sir-Pak, Stična; Rampek d.o.o., Ljubljana; Pivovarna Union, Zavarovalnica Triglav; Kolinska Ljubljana, Viridin hram Stična; Pekarna Stična; Kiosk Smrckar, Ivančna Gorica; Društvo rokometnih sodnikov, ► Ribnica; nekaj pa jc obljubila tudi Občina Ivančna Gorica. Marjan Potokar Rezultati tekem: MLAJŠI DEČKI SVIŠ OŠ ŠENTVID 19 : 17 MLAJŠI DEČKI MULJAVA VIŠNJA GORA 3 : 16 MLAJŠI DEČKI (B) SVIŠ AKRIPOL TREBNJE 28 : 22 MLAJŠI DEČKI (A) SVIŠ AKRIPOL TREBNJE 23 : 21 MLAJŠI DEČKI SVIŠ DOBREPOUE 26 : 28 STAREJŠI DEČKI SVIŠ GROSUPLJE 12 : 12 KADETI SVIŠ GROSUPLJE 17 : 24 MLADINCI SVIŠ ŠMARTNO 20 : 23 SREDNJA ŠOLA IVANČNA GORICA VIŠNJA GORA 26 : 24 ČLANI SVIŠ A B 24 : 20 MLAJŠI VETERANI STIČNA VIŠNJA GORA (ekipa, ki je nastopala v II. slov. ligi) 17 : 18 VETERANKE STIČNE ŽENSKA EKIPA SR. ŠOLE IVANČNA GORICA 7 : 11 NAJSTAREJŠI VETERANI VIŠNJA GORA DOBREPOUE 6: 9 VETERANI SVIŠ PONIKVE (ekipa, kije nastopala v 1. slovenski hgi)9 : 24 VETERANI NAD 40 LET DOBREPOUE VIŠNJA GORA 18 : 14 MLAJŠI VETERANI TREBNJE PONIKVE 16 : 23 Smučarski skoki v Šentvidu pri Stični Za božič, 25. 12. 1998, so zagnani člani ponovno obujenega Mladinskega kluba Šentvid organizirali nočne smučarske skoke v "Ščetinki", dolini med Malimi in Velikimi Češnjicami. Tekmovanje jc bilo lepo organizirano, saj ni manjkalo ne pijače ne hrane, pa tudi gledalcev je bilo kljub hudemu mrazu prav veliko. Svoje so dodali se skakalci, ki se jih jc zbralo kar 40, kar je za naše razmere lepo število. Tekmovalci, ki so prišli tudi iz širše okolice (npr. iz Mekinj, iz Zagorice ...) so se dobro držali predvsem v zraku - škoda, da se ni ocenjeval slog, pa tudi ob stiku s trdo materjo zemljo so le redki začasno izgubili ravnotežje. A hujšega ni bilo. vsaj pokazal tega ni nihče. Kot se je izkazalo na koncu treh tekmovalnih serij, so trenutno najboljši skakalci teh krajev vzhodnjaki, a ne Japonci, temveč fantje iz Podboršta in Zagorice, kar je razumljivo, saj so bili edini klubski tekmovalci - iz Skakalnega kluba Bife Štefan iz Doba. Končna lestvica najboljših : 1. Rok Trnov šek iz Podboršta 2. Boštjan Fortuna iz Zagorice 3. Bojan Travnik iz Zagorice 4. Mitja Verbič iz Podboršta. Simon Bregar Nogometaši OŠ Šentvid pri Stični področni prvaki Na področnem prvenstvu osnovnih šol za starejše dečke, ki jc bilo 12. 12. 1998 v Ribnici, sta se odlično odrezali obe naši osnovni šoli, ki sta bili prvi na medobčinskem prvenstvu. To sta OŠ Fcrda Vesela iz Šentvida pri Stični, ki je bila prva, in OŠ Stična Ivančna Gorica, ki jc bila druga. Šentviški osnovnošolci so si s tem rezultatom zagotovili tudi udeležbo na čctrfinalnem državnem turnirju konec januarja. Za zmagovalno ekipo iz Šentvida pri Stični so igrali: David Kastclic, Sašo Clcmentc, Miha Zorcc, Žiga Zaje, Primož Duša, Danijel Kastclic, Andrej Kološa in Mitja Stopar. Ekipo je vodil mentor Tomaž Kogovšck. Za ekipo Stične, ki se je tudi odlično odrezala, pa so nastopili: Klemen Zalctclj, Borut Dimic, Niko Jcfim, Jure Ceglar, Dario Biščan, Gregor Jager, Miha Pušlar, Uroš Hrovat in Rok Zupančič. Ekipo je vodil mentor Silvo Podobnik. Rezultati naših ekip na področnem prvenstvu v Ribnici : Ribnica Kočevje Ribnica Kočevje Šentvid : Stična Stična : Šentvid Šentvid : Stična 2 : 7 2:9 3:11 2 : 4 6 : 1 2. OŠ F. Vesela Šentvid pri Stični 3. OŠ Stična Ivančna Gorica Simon Bregar NEIZKORIŠČENA PRILOŽNOST Pravijo, da je princ Charles na Gorenjskem stopil v kravjak. Škoda, da ga ni bilo k nam - pri nas bi lahko celo prespal na Kravjeku. PRIHRANEK Nestrpno čakamo nove občinske svetnike, da bi videli, koliko je plešastih. Saj veste, radi bi kaj prihranili pri razsvetljavi. ZAPOZNELO SPOZNANJE Z zadnje seje uredniškega odbora nikakor nismo mogli narazen in smo sejali pozno v noč - šele po štirih letih smo namreč spoznali, kako zelo sc razumemo. Uueceecc, oh, oh, smrk, smrk, smrk (Sedaj doma sušimo solzne robec). Leopold Sever NAMIZNOTENISKO MEDOBČINSKO PRVENSTVO Decembra so sc igralci namiznega tenisa iz občin Dobrepoljc, Grosuplje in Ivančna Gorica pomerili na medobčinskem prvenstvu, ki je bilo na Krki v organizaciji domačega športnega društva oz. sekcije za namizni tenis. Zaradi velikega števila prijavljenih je tekmovanje potekalo dve soboti, najprej za mlajše kategorije, nato pa še za starejše. Največ uspeha so imeli igralci iz Dobrepolja in Šmarja, kolajno pa si je priboril tudi domači veteran Slavko Globokar. Rezultati po kategorijah : Dečki do 15 let: 1. Sandi Matjašič, 2. Darko Matjašič, 3. Marko Hočevar-vsi Dobrepoljc Mladinci do 18 let: 2. Boštjan Kmet, 2. Andrej Antolič, 3. Bojan Polajžar - vsi Šmarje-Sap Člani: 2. Damjan Erčulj - Dobrepoljc, 2. Tone Kralj - Dobrepoljc 3. Franci Polajžar - Šmarje-Sap Veterani nad 45 let: 2. Iztok Turna - Šmarje-Sap, 2. Slavko Globokar - Krka-Luče, 3. Iranci Polajžar - Šmarje-Sap Ženske - absolutna kategorija : 2. Maja Marolt - Lučc, 2. Veronika Škrabec - VIZ Višnja Gora, 3. Lili Hladnik-VIZ Višnja Gora. Simon Bregar Konec lanskega leta končani tudi odbojkarski medobčinski ligi Letos sta v obeh konkurencah ( tako moški kot ženski ) našo občino zastopali samo ekipi Šolskega centra Josipa Jurčiča iz Ivančnc Gorice. Obe sta se zgledno borili, rezultatsko pa je še posebne pohvale vredna uvrstitev deklet, ki so bila druga. Končni lestvici za leto 1998 : Ženske : 1. ŠD FLIP FLOP 2. ŠC JOSIPA JURČIČA 3. ŠD GROSUPLJE 4. ŽABE 5. DOBREPOUE Moški : 1. ALI BABA 2. ŠDGROSUPUE 3. ŠD ŠMARJE SAP 4. ŠD DOBREPOUE 5. ŠC JOSIPA JURČIČA 6. BANANE 8 tek. 8 8 8 8 7 zrn., 6 4 3 1 1 por., 2 4 5 7 10 tek., 9 zrn., 10 8 K) 6 10 5 10 1 10 1 1 por., 2 4 5 9 9 4 točk, 14 : 4 sel razlika, + 10 12 14 6 +8 8 9 9 0 6 8 11 -3 2 3 : 15 - 12 18 točk, 19 3 set razlika + 16 16 17 : 7 +10 12 14 :9 +5 10 1 1 : 11 0 2 4 : 18 - 14 2 2 : 19 - 17 Simon Bregar Teniški turnir v Ivančni Gorici 16. in 17. januarja je v telovadnici ŠC Ivančna Gorica potekal odprli teniski turnir za moške v absolutni konkurenci. Tekmovanja, ki ga je organiziral ŠŠD Josipa Jurčiča iz Ivančnc Gorice, sc je udeležilo 15 igralcev. Igrali so po turnirskem sistemu na izpadanje, zmagovalec pa jc bil tisti, ki je prvi dobil devet iger. Tekme so bile zanimive, od domačih tekmovalcev pa je največ dosegel rutinirani Gregor Jakoš, ki je klonil šele v finalu proti močnemu Ljubljančanu Urošu Tanku. Rezultati polfinalov Finale Gregor Jakoš Uroš Tanko Robert Mulh 9 : 5 Alojz Kolesa 9 : 2 Uroš Tanko : Gregor Jakoš 9 : 2 Simon Bregar -V Kljub hudemu mrazu, je mačja ljubezen še vedno gorela. STRAN 15 Svečana podelitev priznanj najboljšim športnikom tokrat skupaj z občinsko proslavo ob Dnevu samostojnosti Torek, 22. 12. 1998, je bil pomemben dan za športnike iz naše občine, saj so jim bila v Kulturnem domu v Ivančni Gorici podeljena zaslužena priznanja za dosežke v letu 1998. Prireditev je bila še toliko bolj svečana, ker so bili prisotni tudi "najvišji" možje naše občine na čelu z županom, ki je vsem zbranim tudi slavnostno spregovoril. Da pa tudi širši krog ljudi spozna, da dosežki naših športnikov niso od muh, na tem mestu objavljam nagrajence z njihovimi največjimi dosežki v letu 1998 po kategorijah : Dečki : Najboljši športnik v tej kategoriji je Jože Petek iz Ivančne Gorice, ki je bil tretji na državnem prvenstvu v teku na 300 m za starejše dečke v osnovnih šolah, kot igralce SVIŠ-a pa je bil izbran v slovensko pionirsko reprezentanco v rokometu. Deklice : Najboljša športnica v tej kategoriji je Simona Okorn, tudi iz Ivančne Gorice. Kot članica AK Olimpija je bila druga na državnem prvenstvu v metu kopja tako pri pionirkah kot pri mlajših mladinkah, tretja pa celo pri starejših mladinkah. Mladinci Najboljši športnik občine Ivančna Gorica v tej kategoriji je Bogdan Vrbovec. Kot član AK Olimpija je postal državni prvak v metu kopja pri mladincih, šc bolj pomembno pa je, da je s svojim metanjem dosegel normo za mladinsko svetovno prvenstvo, ki se ga je tudi udeležil. Tam pa se mu žalni vse izšlo po načrtih. Mladinke : Najboljša športnica v kategoriji mladink je Vesna Kralj, članica Karate kluba Ivančna Gorica. Pretežni del leta 1998 je bila poškodovana, kljub temu pa je dosegla odlično drugo mesto na državnem sankukai tekmovanju v disciplini katc. Člani : Najboljši športnik v tej kategoriji je šahist Marko Tratar z Vira pri Stični. V letu 1998 jc postal državni prvak v hitropoteznem šahu, s svojo ekipo Piramida Maribor pa je postal tudi državni prvak. Z državno reprezentanco sc jc udeležil šahovske olimpijade v Rusiji, kjer jc z ekipo dosegel zelo dobro dvajseto mesto. Najboljša šolska ekipa : Atletska ekipa OS Stična iz Ivančne Gorice, ki je v letu 1998 dosegla deseto mesto na državnem ekipnem prvenstvu v Postojni. Najboljša klubska ekipa : Članska ekipa Strelskega društva Sonja Vesel iz Ivančne Gorice, ki je v letu 1998 v streljanju z vojaško puško osvojila naslov državnega prvaka. Priznanja jc osvojilo še nekaj posameznikov in ekip v omenjenih kategorijah, ki sicer niso bili najboljši, so si pa s svojimi rezultati prislužili priznanje. Imena in ekipe sem omenil že v prejšnji številki Klasja. Priznanja so bila podeljena tudi ekipam in posameznikom v občinskih in medobčinskih rekreativnih ligah. Posebni priznanji za svoje tlelo in dosežke pa sta dobila še Danijel Kastclic za izjemno delo na področju invalidskega športa in Strelska družina Sonja Vesel za 50 let dela. Po svečanosti, ki ji je prisostvovalo veliko število ljudi, so bili športniki in gostje povabljeni še na narezek v restavracijo Mini, ki so si ga po vsem delu in treningih gotovo zaslužili. Simon Brcgar MALO ZA SALO, MALO ZA RES Občinski svetniki uprejo oči le v fotografa. Zakaj? Videli jc, da jih čaka resno delo. Zakaj naša občina nima meščanov? Povozile bi jih krajevne poli. Novoletno obdarovanje Pod novoletnim drevesom čakajo otroke novoletna darila - vsaka pentlja druge barve. Radoveden Janezek se domisli: "Vsak otrok ima svoj okus". Kakšen problem bi nastal, če bi v Ivančni Gorici vozil mestni avtobus? Gužva in preveč postaj. Pozor, pomlad prihaja Prelepa bližajoča se pomlad prinaša med nas veselo razpoloženje. Prvi sončni Žarki kukajo na mokro, še neogreto zemljo. Sam Valentin naznani pomlad ter razgreje zaljubljena srca. Vrtnice, ki jih boste podarili ljubljenim, ponazarjajo ljubezen in spoštovanje. Kajti zaslužijo si, saj je njihova skrb vsem v veliko veselja Brž ko ne pribiti navihani pust. Zakrije obraze ter v veselem razpoloženju popestri dan. Saj je naša norost pomemben del našega vsakdana. Odžene vsako slabo voljo ter razveseli najbolj nestrpne in osamljene ljudi. Vsem bralcem želim obilo iskrene ljubezni ter prelepih pustnih norčij. Jože Fajdiga Kratka mitel: Šola prava vsem zabava itosi nosi imen zahvala, razpoloženje družbo okrepi, smejemo tako in tako te radi vsi. k nekaj verzov: Za otroke Sonce kuka, travica se smehlja, trobento zapoje tra-la-la-la-la, marjetica blesti, v soncu se smeji, otroci, igrajte se na vrtu vsi. Zaljubljene: Travica poganja, Valentin se smeji, fedrčki močnejii zablestijo vsi. V naravo zdaj pojdite, grelo sonce z vseh strani. PREDSEDNIKI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE IVANČNA GORICA ii. KRAJEVNA SKUPNOST PREDSEDNIK : SVETA. NASLOV - POŠTA TEL. i. AMBRUS JOŽE HROVAT Brezovi dol 9. 1303 Zagradec Si 131 30 33 (prodaja) 041-694-000 0609-616-199 2. DOB ANTON ČEBULAR Dob 2. 61296 Šentvid pri Stični 774-700 3, ' IVANČNA GORICA MILAN PUŠLJAR Škrjanče 4, 1295 Ivančna Gorica 0609-629-465 778-630-sl. 777-828-d. 4, KRKA JOŽE SMOLIČ Krika vas 27a. 1301 Krka 786-013 5, METNAJ ALOJZ JANEŽIČ Poljane pri Stični 2, 1295 Ivančna Gorica 779-601 6, MULJAVA TATJANA LAMPRET Muljava 3a. 1295 Ivančna Gorica 776-414 7. STIČNA LOJZE UUBIČ Stična 111, 1295 Ivančna Gorica 777-049 777-234 342-012 8, ŠENTVID PRI STIČNI DRAGO BOŽIČ Solo 7a, 1296 Šentvid pri Stični 785-422-d. 785-555-sl. TEMENICA IGNAC KASTELIC Pungert 7. 1296 Šentvid pri Stični 774-287 tO VIŠNJA GORA SLAVKO KASTELIC Pcsčenlk 1a, 1294 Višnja Gora 7B4-289-d. 11. ZAGRADEC STANISLAV KRALJ Fužina 13, 1303 Zagradec 786-021-d 274-218-sl. 12 SOBRAĆE JOŽE ADAMI.IF Sobrače 7, 1296 Šentvid pri Stični 875-083 -d. 176-21-01 ■ si. I I Družina zelo bogatih intelektualcev jc po pošti dobila dve vstopnici za zelo znano opero s pripisom: "Uganite, kdo pošilja". Ob vsem tuhtanju in ugibanju nikakor da uganejo, kdo jim je podaril vstopnice, in to za najboljša mesta. Vseeno odidejo v opero in se imajo čudovito. Po vrnitvi domov najdejo hišo vso razmetano in večino stvari pokradenih. A na tleh listek. Zdaj veste, kdo je darovalec kart. ****** »Gospod doktor, moj mož jc zelo nervozen in si grize nohte. Zaradi tega ga boli tudi hrbtenica.« »Ne vidim nobene zveze med grizenjem nohtov in bolečinami v hrbtu.« »O ja, je, on namreč grize nohte na nogah.« ****** »Kaj. toliko denarja za eno navadno tesnilo pri pipi? Vi ste dražji kakor zdravniški pregled.« »Vem. vem, gospa, saj sem nekoč bil zdravnik.« ODPRTO PRVENSTVO OBČINE IVANČNA GORICA V TAROKU lestvica rezultaiov 1'kmmf.k in ime razlika i. 2. 3. 4. kolo holo kolo koi-o 1. bojan pleteršić-Šentjur 2614 3 6 9 12 2. stane višček - trebnje 1993 3 6 8 II 3. jože oven - ivančna gorica ]653 3 5 k II 4. dušan gregorin - laško 1359 2 5 8 II 5. nikolaj erjavec - ivančna gorica 730 3 6 9 II f). roman lesar - ribnica 1391 3 5 7 10 7. touaorač- celje 1272 3 5 8 k) 8. dušan kump - mokronog 1214 3 6 8 10 9. cvetko tauzes - sl. konjice 806 3 6 10 10. tone janič - celje 638 2 5 7 10 7AHVAIA Organizator drugega odprtega prvenstva občine Ivančna Gorica v taroku, društvo ljubiteljev družbanih iger Figura (v ustanavljanju) sc najlepše zahvaljuje za izkazano pomoč gospodu županu Jerneju Lampretu in sponzorjem, ki so prispevali lepe praktične nagrade. To so: ABC TABOR, BOMAX - KLUB CASUCCI. BLACK&DECKER. AVTOPRAI.NIČA ŠIPCA, GOSTILNA OBRŠČAK. FOTO MARKELJ. IZPUŠNI SISTEMI LAUŠ. KELTSKI HRAM, SIT d.o.o., OKVIRJI TRATAR, SIRPAK d.o.o., TRGOVINA SAMANTA, MARKET MARINKA. LABOD d.o.o.. LAGUNA d.o.o., DIXI d.o.o.. VIDEOTEKA PRAZNIK d.o.o. S OBVESTILO Obveščamo vas, da bo Janez Janša, poslance v Državnem zboru Republike Slovenije, za Vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Ivančni Gorici v • ponedeljek, 8. marca 1999, • ponedeljek, 12. aprila 1999, • ponedeljek, 10. maja 1999 in • ponedeljek 14. junija 1999. V poslanski pisarni ga lahko obiščete od 14.30 do 10. ure v prostorih občine Ivančna Gorica, Sokolska 8. Vljudno vabljeni. S TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Policija - nujni primeri Policijska postaja Grosuplje Policijska postaja Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica Krajevni urad Ivančna Gorica Zdravstveni dom n.c. Zdravniška dežurna služba 0609/624-071, Otroški in šolski dispanzer Krajevna skupnost Ivančna Gorica Lekarna Nova Ljubljanska banka Pošta Železniška postaja Veterinarski zavod Vrtec Marjetica Zavod za gozdove (Ljubljana) Upravna enota Grosuplje n.c. Dežurna veterinarska služba Javljanje za osemenjevanje krav Grosuplje (7n-8.30nJ Ivančna Gorica (7n-8n) (razen sobote in nedelje) 113 763- 122 778-402 777- 697 778- 385 778-384 777- 052 778- 769 777-039 777-079 777-367 777-153 777- 101 778- 411 777-038 777-111 777-156 777-371 764- 311 764-238 764-561 268-543 763-170 777-111 16 STRAN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Tiho je odšla od nas draga žena. mami in sestra AMALIJA ČOŽ iz Šentvida pri Stični. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali Ob strani, darovali cvetje, sveče in v dobre namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. I hala gospodoma za lep obred in pevcem za zapete žalostinkc. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta in pradedka FRANCETA STEKLAČIČA s Studenca pri Ivančni Gorici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom. prijateljem in znancem ter vsem sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami. podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo GD Hudo in ostalim gasilski društvom, Stiškemu kvartetu in gospodu župniku Jožetu Kastelcu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi. Vse življenje si garala, vse za dom. družino dala. Kraljica Miru je želela, da bi pri sebi te imela. Težko in prerano bilo je slovo, naše mamice nič več med nami ne bo. ZAHVALA V letu starosti je nenadoma zaspala v večno življenje naša ljuba žena. zlata mamica, babica in tašča MARIJA KASTELIC po domače Ljubičeva Mari iz Stične. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje, darove za cerkev in sv. maše ter vsem, ki ste jo prišli pokropit in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Samostanu Stična, g. opatu. g. župniku in vsej samostanski družini, g. župniku iz Ivančne Gorice, cerkvenemu pevskemu zboru, br. Bernardu, organ istu Janku Kastelcu, g. Milošu Genoriju, kvartetu Stična, stiškim godbenikom, družini Perpar in gasilskemu društvu Stična. Iskrena hvala vsem. ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa. Vsi njeni domači Imela težko si življenje. a zdaj nič Več ne ruka te trpljenje. V naših sirili ti naprej živiš. zalo pol nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama. stara mama in prababica V Angela KOZLEVCAR, roj. Kolčne, po domače Praznikova mama iz Stranj pri Velikem Gabru. Nazadnje je živela v Dobu pri Šentvidu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja^vetjc, sveče in darove za cerkev ter sv. maše, pa tudi vsem, ki ste jo prišli pokropit in jo V tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. Posebna zahvala je namenjena zdravstvenemu osebju iz Ivančne Gorice, dr. Janezu Zupančiču za dolgoletno zdravljenje ter patronažnima sestrama Marinki Karlinger in Marti Praznik. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Koželju iz Šentvida pri Stični za lepo opravljen cerkveni obred, šentviškim pevcem za lepo odpete pesmi in pripravljaleem pogrebnih storitev. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Globoko žalujoči njeni domači. ZAHVALA V dvainšestdesetem letu starosti nas je zaradi bolezni prezgodaj za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, tast in stric FRANC SADAR iz Velikega Kala. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v dober namen, ter ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Janezu Zupančiču, ki se je dolga leta soočal z njegovimi številnimi boleznimi. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Koželju za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinkc. Hvala vsem. ki vam bo ostal v lepem spominu in vas je njegova prehitra smrt prizadela. Žalujoči: vsi njegovi. ZAHVALA Tiho, utrujena od krute in neizprosne bolezni, je v 54. letu za vedno odšla od nas naša draga JOŽEFA URBAS iz Zgornje Drage 21 pri Višnji Gori. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter tako številno spremstvi) na njeni zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo dr. Janezu Zupančiču ter patronažnim sestram iz ZD Ivančna Gorica za nesebično nego in pomoč, gospodoma župnikoma iz Višnje Gore in Stične za lepo opravljen pogrebni obred, Stiškemu kvartetu za zapete žalostinkc in trobentarju za zaigrano Tišino. Hvala tudi predstavnici upokojencev za lep poslovilni govor in Pcrparjcvim za vse pogrebne storitve. Pogrešamo jo na vsakem koraku. Mož Tone ter sinova Vojko in Tone z družinama. ZAHVALA V 92 letu starosti nas jc za vedno zapustila naša draga mama Jožefa Retar iz Šentvida pri Stični 144/A. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem, sosedom, krajanom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, za vse tolažilne besede. Posebna zahvala tir. Janezu Zupančiču in patronažnemu osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Za vsa dobra dela naj Bog poplača g. župniku Jožetu Koželju ob njegovih obiskih na domu ter za tople besede ob pogrebni svečanosti. Zahvala tudi pevskemu zboru, pogrebnini sodelavcem ter Stanetu Lampretu. Žalujoči: njeni domači. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame in stare mame ALOJZIJE ZAJC iz. Višnje Gore sc od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za množično spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem tistim, ki so ji v času njene težke bolezni tako nesebično pomagali in nam stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Simonu Onušiču za opravljen obred in za vse izrečene tolažilne besede. Vsi njeni Imela težko si življenje, a zdaj nič več ne čaka te trpljenje. V naših srcih ti naprej živiš, I zato pol nas vodi tja, i kjer v tišini spiš. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila naša draga mama, soproga in babica ANA KEPA po domače Andrcjkatova mama iz Zgornje Drage pri Višnji Gori. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej še Šimanovim iz Podsmreke, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in maše ter vsem ki ste jo prišli pokropit in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Simonu Onušiču iz cerkve v Višnji Ciori za lepo opravljen cerkveni obred, višnjcgorskini cerkvenim pevcem, stiškim pevcem za lepo odpele pesmi, trobentaču Davorinu, g. Pavlu Grozniku za lepo izrečene besede ob grobu in pripravljaleem pogrebnih storitev. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Globoko žalujoči njeni domači. CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.300 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Izdatek za oglas se Stcje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000, polovica strani 60.200, četrtina strani 30.600, osmina strani 23.100, šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50%. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cea 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 1998. V cene ni vračunano oblikovanje in 0,5% prometni davek P.S. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. MAMI V SLOVO Prve me novega leta se vse veseli, a V naši družini se žalost rodi. Ljubljeni ženi, mamici in babici zlati prenehali) bili je zlati) srce, za vedno njene oči zaprle so se. /. možem V ljubezni topel dom sta zgradila in sedmim otrokom življenje podarila. Čeprav bogastva v denarju nista poznala, s starševsko ljubeznijo sta se nam razdajala in v verne ter poštene ljudi vzgajala. Kol ptički iz gnezda odšli smo od doma, vendar vrača/i radi smo vsi se nazaj. kjer na pragu domačem sta nas starša objela, z odprtimi rokami otroke in vnuke sprejeta, s kruhom domačim nas vedno razveselila. Pri Kraljici Miru mami je vedno uteho iskala, vse bolečine svoje ji v molitvi predala. Na praznik miru je Marija k sebi jo vzela, v nebesih naprej za nas bo skrbela in nad nami skrbno bo bedela. Na pragu domačem sedaj le ali stoji, SVoje otroke sprejema z žalostnimi očmi. Nikjer, mami, koraka tvojega se ne sliši, nikjer le ni, da v naročje svoje nas vzameš, na svoje dobro srce nas pritegneš, objameš. Marla Omejec STRAN 17 I I MICKA STRUNA - CILNA MICKA Mi. ki potujemo po cesti na levem bregu Krke, povečini ne Opazimo, koliko vasi je tudi na desnem bregu. V enem takih skritih naselij. Veliko Globoko mu pravijo, že od prvega dne svojega dolgega življenja prebiva Micka Struna. Začelo sc je, koje oče Franc prišel i/, Amerike, postavil v Velikem Globokem hišo, sc oženil v žuženiberski fari in si osnoval družino. Sedmega avgusta 1908. leta se je družina prvič povečala - na svet je prišla hči Micka, to je ta, o kateri danes beremo. Za njo sta prišli še sestri Karolina in Pavlina In zaključili družinsko množenje. Oče, ki so se v Ameriki zganili, so namreč zgodaj umrli in pustili štiri ženske same na domačiji. Mickina mati je morala tako že zgodaj prevzeti vso skrb za dom in vzgojo svojih hčera. Na srečo je ovdoveli materi žc od vsega začetka stala ob strani najstarejša hči Micka. Taje postopoma prevzemala tudi moška opravila pri košnji, sečnji, mlačvi in kjerkoli je bilo treba, saj ni bilo denarja za najem moških rok. Kajpak, v takih razmerah je Micka UŽila šc manj otroških in dekliških radosti kot drugi otroci v tistem času. Če je bilo kaj sprostitve in veselja, jc bilo to ob večjih praznikih, ob žegnanju in po končanem delu. Dobro se spominja, kako so v poletni vročini odložili srpe, kose ali cepce in vsi znojni in zaprašeni stekli h Krki. A začuda, skoraj nihče ni skočil v vodo, ker otroci povečini tiste čase niso znali plavati. Kar z vedrico so zajemali vodo in se polivali, pa so se ohladili in očedili. Medtem pa so sc z visokega brega ponavljali zalegli glasovi staršcv:"Mcrkajte, da vas voda ne odnese!!!" V Mickinih mladih letih so otroci hodili manj v šolo kot dandanašnji: štiri leta in šc nekaj ponavljalne, marsikdo pa šc toliko ne. Micko so krški "šolmašter" večkrat "Trajali", Niti zbogom nisi rekel, niti nam roke podal, smrt le vzela je prerano, a v srcih naših boš ostal ZAHVALA Ob tragični smrti nas jc v tridesetem letu starosti zapustil naš dragi sin in brat PETER PAPEŽ, Gramnarjev Peter iz Visenj. Iz srca sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nas tolažili, nam pomagali in izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebna zahvala velja gospodu župniku 1'rancitu Mikliču, moškemu pevskemu zboru iz Ambrusa in ostalim pevcem ter pogrebnemu zavodu Perpar. VSI NJEGOVI ■ Klasje zopet zamuja. Ni čudno, saj urednik dela le z levo roko. Da o električnem mrku in raznih virusih niti ne govorimo... ker so vedeli, koliko zaleže pri delu na domačiji. Pri dvaindvajsetih jc Micka poskrbela, da je prišla spet moška moč k hiši. Iz Klcčet v šmihclski fari sc je k Cilnim prizetil Jože Struna in vse se jc začelo znova, kot v prejšnji generaciji: otroci, trdo delo, večkrat tudi pomanjkanje in zgodnja smrt očeta in gospodarja. Razlika jc bila le ta, da je bila tokrat smrt nasilna; ob koncu zadnje vojne so dobrega moža in očeta Jožeta odpeljali nekam proti Žužemberku in ni ga bilo več nazaj. Tedaj je morala Micka žc drugič v svojem življenju podvojiti moči in povečati trpljenje, da je sama spravila pokonci štiri otroke: tri sinove in hčer, najmlajša hči pa ji je umrla šc mlada v hudem vojsk-inem času. Kljub trpljenju, ki jo je spremljalo vse življenje, je Micka do nedavna šc vztrajala pokonci in v marsičem poskrbela zase. Zadnje čase pa dela drsajoče korake le še ob opori skrbnega sina Mira in prav tako skrbne snahe Marjete. Tudi ostala še živeča otroka, sin Tone iz Ljubljane in hči Marija iz daljne Amerike, seje pogosto spomnita in ji poskušata olajšati življenje, obteženo z devetimi križi. Tudi mi od Klasja ji iskreno čestitamo ob devetdesetletnici in ji kličemo - le pogumno naprej, mama Micka. Leopold Sever zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - Zagotavljanje varnega nakupa, prodaje in oddaje nepremičnin - Celovita ponudba nepremičnin za nakup, prodaje in najem - Sklepanje kupoprodajnih pogodb in zemljiškoknjižni prepis - Cenitev nepremičnin - Pomoč pri pridobivanju dokumentacije za gradbeno dovoljenje - Projektiramo stanovanjske, poslovne in gospodarske objekte telefon: (061) 763-078, 762-246 POLICIJSKA KRONIKA Neznanec, ki jc tri dni pred silve-strovim v Višnji Gori v jutranjih urah vlomil v trgovino, si je za praznovanje » nabavil« oblačil za vrednost kar okoli enega milijona tolarjev. Napisana jc bila ovadba. Konec decembra so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki sc je zgodila na lokalni cesti v naselju Dedni Dol pri Višnji Gori, kjer je voznik kombiniranega vozila zdrsnil s ceste in je tako na vozilu nastala manjša materialna škoda. Se v starem letu jc bila opravljena intervencija v Ivančni Gorici, kjer so policisti posredovali v prepiru med bivšima zakoncema in oba predlagali za obravnavo pri sodniku za prekrške. 29.decembra so policisti obravnavali prometno nesrečo z manjšo materialno škodo, ko je na Ljubljanski cesti v Ivančni Gorici prišlo do izsiljevanja prednosti. Voznik tovornega vozila je sicer odpeljal s kraja nesreče, vendar so ga policisti izsledili in seveda predlagali za uvedbo postopka. 29. decembra je prav tako znana oseba (pa ne tista iz Starega trga), grozila strežnemu osebju lokala v Ivančni Gorici. S strani policije je bil vljudno napoten iz lokala . podan pa je bil predlog. 2.januarja 1999 sta v Ivančni Gorici neznanca napadla dva domačina, in jima »zasegla« denar, telovnik in GSM. Nato sta s plenom izginila neznano kam, vendar ne za dolgo. 4. januarja Tega dne so policisti PP Grosuplje prijeli roparja pošte v Višnji Gori in ga takoj izročili v postopek okrožnemu sodišču v Ljubljano. 4. januarja V Temenici sta sc sprla soseda. Eden je drugega s palico tako močno udaril po glavi, da je slednji moral iskati pomoč v ZD Ivančna Gorica in kasneje v KC Ljubljana. 5. januar Na Muljavi je zaradi tesnega zbližanja dveh avtomobilov prišlo do manjše materialne škode. Ker pa nobeden od voznikov ni vozil tako. kot je treba, sta bila oba na kraju nasreče denarno kaznovana. 6. januar Pri bencinski črpalki v Zagradcu je skupina mladcev napadla in pretepla kupca. Ob posredovanju občanov je bilo preprečeno najhujše. Zoper skupino so podali prijavi. 9. januar V gostinskem lokalu v Ivančni Gorici je znanec, razgret od alkohola, vpil na goste v lokalu. Znanec bo, kdo ve katerič, spet v postopku, inšpekcija pa sc bo pogovorila z lastnikom lokala, ki bi moral biti ob tisti uri že zdavnaj zaprt. 9. januar Na hitri cesti Ljubljana - Novo mesto pri Ivančni Gorici so policisti intervenirali, zaradi manjše materialne škode, ki je nastala na osebnem vozilu, ko je voznik povozil večjega psa, ki je pritekel na cesto. 10. januar Prometna nesreča na Muljavi, kjer je voznik zapeljal s ceste, bo stala voznika uvedbo postopka, saj je vozil prehitro in ni upošteval stanja in prevoznosti ceste. lO.januar V Marinči vasi je voznik osebnega avtomobila povozil pešca, ki ni hodil po pravi strani in je ob udarcu utrpel hude poškodbe. 12. januarja V naselju Zaboršt je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo in - ničesar odnesel. Zakaj ne, bodo pokazala zbrana obvestila. Vseeno bo kaznovan, ko ga najdejo. 13. januarja Na bencinskem servisu v Ivančni Gorici se je malo po polnoči vozniku osebnega avtomobila tako mudilo, da je pozabil plačati gorivo, ki si ga je malo prej natočil. Pozabljivost ne DO zastonj. 15. januarja Nesreča, se je zgodila v kraju Podsmreka, na regionalni cesti Ivančna Gorica - Višnja Gora. kjer je voznik osebnega vozila malo pred 7. uro zjutraj povozil peško, ki je na kraju nesreče umrla. Na kraj nesreče sta prispela tudi preiskovalni sodnik in državni tožilec. Zoper voznika so napisali kazensko ovadbo. 19. januar Policisti so odšli na ogled dveh vikendov v Bojanjem Vrhu, v katera je nekdo vlomil in ničesar odnesel. Nastala je manjša materialna škoda. 19. januarja V Brezovem Dolu je izbruhnil požar na stanovanjski hiši. Gasilci so požar omejili in ga pogasili. Nastala je materialna škoda. 24. januar Tudi v Zagradcu na bencinski črpalki je nekdo v popoldanskem času natočil bencin v svoj avto in nato odpeljal proti Ivančni Gorici. Nastala je manjša škoda, zoper neznanega voznika so napisali ovadbo. 25. januarja Vlomilec je udaril drugič. Iz trgovine v Višnji Gori je odnesel večjo količino oblačil in s tem oškodoval trgovca za okoli 500.000 SIT. NASA TEHNIČNA DEDIŠČINA Pri Okljukarjevih z Brega pri Zagradcu imajo več tehničnih zanimivosti iz prejšnjega in novejšega časa. Ena od teh jc tudi ročni vitel, s katerim so na daljavo skoraj sto metrov zajemali vodo iz reke Krke. Naprava je stara celih osemdeset let in je še vedno uporabna. Ni pa več uporabna voda iz Krke. Na sliki je nekdanji mlinar Anton Žnidaršič, Okljukarjev gospodar. 18 STRAN N "SEVERNA77 NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN ff STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + Kako sta Vagrinca lisico lovila Vagrinčeva dva, mož Lojz in žena Reza, sta se otepala z revščino. Lojz je bil tovarniški delavec. Neža pa je na krpi zemlje redila kravo in kokoši. Kravica je bila hasna. kokoši pa ne - je lisica grdo mesarila med njimi, da je šlo Rezi kar na jok. Tatica je bila tako predrzna, da je za slastno kuretino zašla celo v hlev, ravno ko je bila Neža pri molži. Plitke so zavreščale, lonec se je prevrnil, Neža pa urno zapre hlevska vrata in vzame vile v roke. Začel se je srdit boj za življenje in smrt. opremljen s kravjim nutkanjem, kurjim vriščem in Nežinim vpitjem. Le lisica je bila tiho. Med begom je zvitorepka odkrila še ena vrata, ki so iz hlevca vodila v kuhinjo. Tja se je pognala in od tam v krušno peč, ki tedaj ni bila zakurjena. Neža pa "rump" zastre kurilno odprtino in lisica je bila ujeta. Vsaj tako je mislila Reza, lisica pa o tem najbrž ni bila čisto prepričana. Tedaj je od nekod privihral še Lojz in takoj prevzel poveljstvo. "Ne z vilami, ji boš kožuh ferderbala, veš, koliko je vreden, s štokavnikom jo bom," je kričal. Potem se je začel splošen napad. Neža jc bliskovito odmaknila zaslon, Lojz pa je s štokavnikom butnil proti zverini. Ta se je urno odmaknila in Lojz je s polnim udarcem zbil eno izmed pečnic na sredo izbe. Lisica pa skozi odprtino v sobo, z glavo razbije okno in žc jc bila v gozdu. Namesto dragega kožuha so Vagrincema ostali le prevrn-jena golida, votla peč in razbito okno. Nekaj pa je le bilo koristnega: lisici sc je negostoljuben sprejem pri Vogrinčcvih tako zameril, da posihmal ni nikoli več obiskala njihovih putk. LS PRIPOROČILO OBČANOM Dragi občani! Dobro si še zadnjič oglejmo svojo občino. Kajti potem, ko bo uresničeno vse. kar je bilo obljubljeno pred volitvami, je ne bomo več prepoznali. RAZOČARANJE Slišim, da je bilo Višnjanom v Klasju najbolj všeč tisto o Severju na gavgah. Škoda, pa tako rad sem vas imel doslej. ZANIMIVA KRAJEVNA AMBRUS IN LEDINSKA IMENA (OMBRUS) Zc v zgodnjih otroških letih sem rad listal po zemljevidu in pogosto se mi je ustavil prst na Suhi krajini. Pozornost so mi vzbudila nenavadna, nekoliko drugače zveneča imena, ki sem jih zasledil ondi. Naj jih samo nekaj naštejem: Hinjc, Žvirče, Korinj, Ratje, .lavhc, Pleš in še posebej Ambrus. Šele mnogo pozneje sem ugotovil, da je bila moja pozornost do teh imen povsem umestna. Čim več sem vedel o naši zgodovini in jeziku, toliko trdnejše je bilo moje prepričanje, da so to zelo stara imena, izhajajoča še iz predrim-skih in rimskih časov. Po razpadu rimskega imperija so se "pravi" Rimljani umaknili v Italijo, staro, delno romanizirano prebivalstvo ilirsko-keltskcga porekla iz, odročnih krajev, pa je ostalo in sc postopoma zlilo s prihajajočimi Slovenci v enotno ljudstvo. V predelih, kjer so bili staroselci gosteje naseljeni in v večini, so se do današnjih dni ohranila tudi stara imena. Marsikje je ta domneva potrjena tudi s starorimskimi zemljevidi. Natančneje sc bomo o tem pogovorili v našem zgodovinskem podlistku. Kaj je v romaniziranem ilirsko-keltskem jeziku pomenila beseda ambrus, najbrž ne bomo nikoli zanesljivo vedeli, lahko pa o tem domnevamo. Morda je beseda pomenila ra/.potcgnjcno dolino - dol, še verjetneje pa se je nanašala na kako rastlino iz skupine stročnic. Botaniki še danes poznajo več rastlin iz, rodu AMBRUS - sorodne so fižolu, grahu, bobu, pa tudi detelji. Zanimivo bi bilo pozvedeti o morebitni povezavi z madžarskim priimkom Ambrus. Najbolj znan izmed madžarskih Ambrusov je bil pisatelj Zoltan. Umrl je pred kakimi petdesetimi leti. Zelo malo verjetna, a kljub temu vredna pozornosti, je povezava Ambrusa z, brusi. Razlago skoraj izključujejo prevladujoče ambruške kamnine, ki so mladojurski in kredni apnenci. Brusno trdoto dosegajo kvečjemu roženei in delno krinoidni apnenci. Ti pa so ondi tako redki, da kraju niso mogli dati imena. Tudi med brusnimi relikti ni primerkov, ki bi bili podobni ambruškim hribinam. L.S. XV. REKORD • VISOKA LESTEV Že nekaj časa sem razmišljal, ali naj dam tudi kak svoj dosežek v Klasjevo bero rekordov. Pa sem se spomnil pregovora, kako je bog najprej sebi brado ustvaril, in se odločil "za". Pred dobrega četrt stoletja sem naredil leseno lestev, ki ji po višini tod naokoli najbrž ni para. A je nisem kaj prida uporabljal, ker se jc moji dolgi lojtri primerilo nekaj podobnega kot znamenitemu babilonskemu stolpu - v najboljših letih sem jo s težavo zmogel sam. Lani, na dan svetega Janeza, sta jo po dolgem času spet postavila pokonci moja dva fanta, jaz pa sem pogumno zlezel na vrh (veste, saj čisto na vrhu nisem bil, ker sem se hal, a naj (o ostane med nami). Ko sem torej priplezal do vrha, sem bil za celih osem metrov bliže nebesom. Pobožno sem se ozrl navzgor in zaklical "hej", in še močneje "heecj", a ni bilo nobenega znamenja od tam gori. Klic jc bil namenjen mojemu zavetniku, svetemu Leopoldu. "Najbrž je preveč zaposlen z reševanjem grešnih duš mojih soimenjakov, pa ne utegne," sem pomislil in zlezel z rekorderke. "Bo pa takrat kakšno rekel zame, ko ho treba, saj kaj posebno hudega menda nisem storil nikomur, vsaj nalašč ne, pokore pa je bilo že tudi dosti. Ko sem spet stal na varnih tleh, sem si v imenu bralk in bralcev čestital k tako visokemu rekordu. Saj bi se strinjali, če bi vas vprašal za dovoljenje, kajne, da bi se? I Ivala. PODLISTEK V VRETEKiom LtoPau> SEvea. RIMLJANI IN STAROSELCI Ze v prejšnjih poglavjih smo zvedeli, da so Rimljani dobili naše kraje že naseljene z različnimi ljudstvi ilirsko - keltskega porekla. Mi jih bomo imenovali kar staroselci. Ti so imeli že pred rimsko osvojitvijo sorazmerno pogoste stike s sever-noitalskimi deželami. To je povzročilo, da so sc žc stoletja prej širili k nam civilizacijski vplivi zahoda in posredno tudi Sredozemlja. Postopno prilagajanje na romansko omiko je močno olajšalo vključevanje naših krajev v Rimski imperij. Nekaj podobnega se dogaja tudi dandanašnji, ko se zaradi bližine vendarle lažje približujemo zahodnim povezavam kot narodi v naši soseščini na jugovzhodu. Močna roman- izacija je tedaj preplavila zlasti nižinske in prometne kraje, medtem ko so odročni predeli še dolgo ohranjali svoje verske in kulturne običaje, pa tudi svojo govorico in z njo osebna, zemljepisna in krajevna imena. Zlasti slednja so bila najbolj trdoživa in so sc v nekoliko spremenjeni obliki ohranila do današnjih dni. Med zemljepisnimi imeni bo za nas najbolj zanimiva reka Krka, ki so jo staroselci imenovali KORKORAS, Kolpi so rekli KOLAPIS, Savi pa SAVUS. Še bogatejši smo po ohranjenih starosclskih krajevnih imenih. Ta so sc še posebej dobro ohranila v Suhi krajini, kjer seje predrimski živelj še najbolj ohranil. Mednje smemo šteti naprimer Javhe, Ratje, Hinje, Pleš, Lašče, Žvirče, pa tudi Ambrus in Korinj. Toliko staroizvornih imen nimajo nikjer v Sloveniji na tako majhnem prostoru. Kaj so ta imena nekdaj pomenila, ne vemo. Zagotovo so posnemala neko krajevno značilnost. Korinj naprimer so ponekod starejši rodovi imenovali Kanje, kar močno spominja na latinsko ime za oreškarje - torej Orehova vas. V notranjosti občine pa na staroizvornost najbolj spominjajo imena Muljava, Artiž.a vas in Mctnaj. Imena naših večjih rek so povzeta po starorimskih pisanih dokumentih. Kako neki so davni prednamci pred dvema tisočletjema imenovali naše večje potoke, kot so Stičnica, Višnjica in Temenica. Kaj pravite? L.S. Na predrimske staroselec nas še prav posebej v naših krajih spominjajo mnoga imena krajev.