DoŠI<
----- , , „ , ujyuLJHHI
'/a-l!i. 1930 poitnin. oieeine v g6>o^ln.lodietO LVIII.
v Uubl'pnl. v torek, dne 18 marca 1930
St 64
1. *z<1aia st. 2 >њ
Naročnina
Dnevno i y. dajo
» kraljevino Jugoilnll* mesečno 2Л Din polletno 130 Din eeloleino 300 Din
za inozemstvo
gne se i n o 40 Din negeitsKa izdala celoletno v Jugo slavili 120 Din, za Ino/.i-mstvo 140 C

S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov sioip. pelli-vrsia
Ituillofllosi pol'50 .1%,! Il.vcčll ot::n&l iirtd 45 mm v.sine po Jln veliki oo i in 4 Din . v ufedniSlto*m delu vrstica po И »li> 13 Pr. večen, o ■ laro-'iiu счзри:,!
Izide ob 4 с|шгц)
razen ponaeljK« ir dneva do prazniki
Creom.šim /e i Kopluirievl ulici il. 6111 Bokoplsl se ne vračalo, nelranUIrana pisma se ne aprelcmafo -- l/reanlilva telefon it. 21 ISO. unrannlitva it. 2328
Upruvu te vKopiiuncvi ui.ši.u ^-«e.'ioini račun: L/ubilano AIvl. lO.tiSO ln iu.34!i sa inseiatc, Saralevaši.7.'iU3, У.ицпи it. 39.0II, !>/<m< 1 In Pu nai št. 2-1.Г97
Križarska vojska
naših dni
Katoličani vsega sveta bodo te dni izpolnili željo sv. očeta Pija XI., ki jo je v znanem pismu na svečnico let. leta izrazil kardinalu Pompiliju, in izvedli križarsko vojsko molitve za strašno preganjane kristjane v Rusiji.
Iz docela verodostojnih poročil o verskem stanju v boljševiški Rusiji jc vedno bolj jasno, da brezbožni boljševiki stoje še nižje, kakor nekdanji pagani, ki kljub sovraštvu do krščanstva venaar niso bili brezbožci. Ruski brezbož-niki pa so z opustošenjem in grozoto napolnili posvečena svetišča božja. Tisoče cerkva in samostanov je porušenih in požganili ali pa spremenjenih v kraje brezboštva. Križ se je moral umakniti sovjetski zvezdi. Zvonove so raztopili, svete posode, slike in kipe svetnikov uničili in požgali. Usta škofov in duhovnikov so obsojena k molčanju. Pastirji Cerkve so v zaporih, pregnani ali umorjeni.
Sovjeti, ki so spočetka proglašali svobodo vesti in prepričanja, so šli tako daleč, da po tovarnah in delavnicah silijo delavce in delavke, da se s formalno pismeno izjavo odpovedo Bogu in veri. Kdor se brani, mu je odvzeta krušna karta in nakazilo za stanovanje in obleko, kar pomeni isto, kakor prepustiti ga smrti za lakoto. Ko čujemo te stvari, se spominjamo apokaliptičnih besed, ki pravijo: Vsem, velikim in malim, revnim in bogatim, svobodnim in sužnjem je ukazala žival, da na svoji desni roki ali na čelu nosijo njeno znamenje: nihče ne more ne kupovati nc prodajati, kdor ne nosi tega znaka živali.«
Najhujše pa je razdejanje boljševikov v srcih mladine. Brezbožni vlastodržci trgajo mladini iz prs verno krščansko srce, da ga zamenjajo s kamenitim srccin, ki nc bo imelo več spoštovanja ne pred Bogom ne pred starši, nc pred zakonom in ne pred družino, srce, v katerem ne bo več občutja za poezijo nedelj in za skrivnosti Gospodovih praznikov. Brezbožniki Rusije, ki gospodujejo šestini naše zemlje, hočejo pogasiti vse nebeške zvezde in popolnoma zatreti vsak dih vere.
Proti temu nečuvenemu razkristjanjevanju novega naroda je nastopil sv. oče Pij XI. Njegov korak nikakor ni političnega značaja, kakor bi ga radi prikazali sovjeti. Pija XI. nc vodijo nobeni politični in gospodarski oziri, ako predpisuje molitve za nesrečno Rusijo. Ko jc pred devetimi leti strašna lakota morila po Rusiji, tedaj ji jc papež prihitel na pomoč in ustanovil širokopotezno pomožno akcijo za prehranjenje stradajočih, čeprav je bila združena z velikimi materijelnimi žrtvami. Danes, ko Rusija strada duhovnega kruha, ko so zaprti tabernaklji njenih cerkva in pregnani njeni duhovniki, ji papež hiti na pomoč z duhovnimi sredstvi molitve in žrtev vsega krščanskega sveta. Nič bi nc bilo bolj obsodbe vrednega, kakor tako plemenito delo Kristusovega namestnika potegniti v metež političnega koristolovstva. Papež Pij XI. se je kakor veliki duhovnik krščanstva postavil med žive in mrtve, da s sredstvi, ki so lastni njegovemu visokemu zvanju, z molitvijo in pokorili deseže pri Bogu usmiljenje za preganjane kakor preganjance. Sv. oče stoji kakor veliki duhovnik med tistimi, ki so po groznih mukah dali svoje življenje za svoje versko prepričanje in onimi, katere z mučenjem in moralnim pritiskom hočejo pripraviti k odpadu in prosi Boga, da bi prikrajšal dneve verske stiske in brezbožne teme, ki grozi zagrniti Rusijo.
»Nespametnik govori v svojem srcu: ni Boga.« Prav v tej nespameti so brezbožniki v Rusiji Bogu samemu napovedali vojno. Predli so ogromno nedolžne krščanske • krvi, ki kliče k Bogu za maščevanje. Nc vemo, kateri čas si jc izbrala božja previdnost, da vmes poseže in z ognjenim prstom napiše krutim preganjalcem na steno usodne besede: Mene, Thc-kel, Phares. Vemo pa, cla Boga ni mogoče premagati in da je tam večina, kjer jc Bog. A ne kličemo maščevanja nad Rusijo, ampak usmiljenje. Naj bi iz ruševin pravoslavne ruske cerkve, ki jc v zgodovini radi cezaropapizma se cesto preveč oddaljila cd ljudstva in prezrla žive du-hovno-verske potrebe ruskega naroda, vstala nova ccrkcv, združena s sveto, katoliško in apo stolsko Cerkvijo. Kri tolikih mučenikov gotovo ne bo prelita zaman!
Kar je v teh dneh posebno razveseljivo, je dejstvo, da se je papeževemu pozivu k molitvi za Rusijo odzval ves krščanski svet. Pravoslavni, angličani in protestanti vseh mogočih ločin so sc spontano pridružili katoličanom in s tem priznali veliko avtoriteto rimskega papeža. V razveseljivi meri se je pokazalo, da se je edino verska internacijonala izkazala, medtem ko so vse druge odpovedale V mnogih parlamentih so narodni zastopniki nastopili proti siozodej-

•O
Za preganjane rasne nnsi$am
Mogočna manifestacija naše prestolice - Velik vtis govora proL dr. Gtrlvca
Hvaležnost ruskih beguncev papežu
Belgrad, 17. marca. Včeraj se je vršilo v veliki dvorani nove univerze veliko manifesta-cijsko zborovanje, na katerem so se izrekle tople simpatije od boljševiške strahovlade preganjanim kristjanom v Rusiji. Zborovanje je priredilo belgrajsko katoliško akademsko društvo sv. Cirila in Metoda. Ta prireditev je zbudila toliko zanimanja v vseh krogih naše prestolice, da je bila velika univerzitetna dvorana polna do zadnjega kotička.
Med odličnjaki je omeniti v prvi vrsti pa-poškega nuncija P e 11 e g r i n e 11 i j a in belgrajskega nadškofa d r. Bodica. Veliko je bilo tudi število pravoslavne duhovščine. Pogled na množico je bil veličasten in imponujoč. Najprej je pozdravil zborovanje odvetniški pripravnik g. Stani nović, ki je nato podelil besedo gospodu ljublj. univ. profesorju dr. Franu Grivcu.
Občinstvo, ki lega odličnega jugoslovanskega učenjaka ter pospeševalca verske edinosti in kulturne vzajemnosti Jugoslovanov in slovanstva sploh dobro pozna in visoko uva-žuje, ga je pozdravilo z viharnim in dolgo trajajočim aplavzom.
Gosp. univ. prof. dr. Grivec je v temeljitem pa obenem ganljivem govoru slikal peklensko borbo sovjelov proti krščanski, veri in cerkvi in delo brezboštva zlasti na demorali-zaciji mladine, opisal mučeništvo ruske duhovščine in pozval navzoče k sočutju in molitvi za nesrečni ruski narod. Nato je pojasnjeval celo vrsto izredno uspelih skioptičnih slik, ki so pokazale občinstvu neprecenljive zaklade ruske cerkvene umetnosti (Vaznecova, Nesle-rova in drugih) in pa brezbožno početje, s katerim boljševiški brezbožniki rušijo najlepše umetnine ruske duše. Vtis tako govora kakor slik na navzočo veliko množico je bil nepopisno globok in ie govornik žel navdušeno in prisrčno priznanje.
Nato se je vzdignil predsednik ruske belgrajske kolonije g. S t r a n d m a n n, ki se je univerzitetnemu profesorju dr. Grivcu v glo-bokoobčutenem govoru zahvalil. Gosp. Strand-mann ui slavil predavatelja sr.mo kot enega prvih znanstvenikov kulturnega sveta sploh na polju vzhodnega cerkvenega vprašanja, ampak tudi kot pravega kristjana, v katerem j so ruski begunci vedno našli dobrega prija-I lelja, ki jim gre v vseh zadevah na roko, bo-
disi z gmotno podporo, bodisi s svetom in moralno tolažbo ter bodriloni. S leni nam kaže najbolj uspešno pot do zbližanja v krščanski ljubezni. Izkazal se je pa tucii kot odličnega slovanskega, jugoslovanskega in slovenskega rodoljuba, ki na ta način deluje za pravo vzajemnost slovanskih narodov.
Nalo je g. Strandmann prosil papeževega nuncija, naj svetemu očetu papežu Piju XI. tolmači globoko hvaležnost ruskih beguncev, ki občudujejo njegovo očetovsko ljubezen do Rusije in veliko skrb, s katero spremlja njena pota.
Ob teh besedah so so mnoge oči zarosile v solzah ginjenosti.
Zbor je nato z viharnim odobravanjem sprejel resolucijo, v kateri ogorčeno protestira proti preganjanju krščanstva v Rusiji in poziva ves katoliški kakor ludi pravoslavni svet, da z iskrenimi molitvami in žrtvami zadošča
/a bogokletne čine sovjetske vlade.
Iniciativa za protestno akcijo proti bolj-ševiškemu bre/.božtvu, ki je izšla od strani Ljubljane, je bila lako močna, da je tudi v pravoslavnih krogih prestolice dala pobudo za manifestacijo, ki jo je priredilo društvo Kne-ginje Ljubice«. Na tem zborovanju so govorili zastopniki pravoslavne cerkve in židovske verske občine, v imenu katoličanov pa je imel krasen govor g. prof. dr. Grivec, Žel je buren aplavz in globoko priznanje. Dobil je ludi mnoge pismene zahvale, med njimi tudi od ruskega škofa milropolita Antonija, ki se mu toplo zahvaljuje za njegove simpatije za nesrečno Rusijo in njen od brezbožnih mogotcev zatirani pravoslavni narod.
Vse belgrajsko časopisje obširno poroča o teh zborovanjih in o govoru prof. dr. Grivca, posebno Politika iu P r a v d a:, ki prinašate njegov govor skoraj v celoti.
Avstrija se pridružuje protestu
Učinkovit govor kardinala PilHa — £500 katoliških duhovnikov
pomoriti boljševiki
Dunaj. I", marcu. n. V zmislu papeževega pisma je imel kardinal ntidškof dr. Pilil včeraj j med službo božjo v cerkvi sv. Štefana pred zbra-I m množico pridigo <i preganjanju kristjanov v I s-.-.vjetski Rusiji. Rekel je. da so boljševiki lia-' povedali Bogu vojno. Njihov boj pu je naperjen tako proti eksistenci in avtoriteti bogu, knkor proti kulturi, ki jo odušcvljn krsčnnski duh. proti veri in proti vršenju vere. Več kakor I^IIO katoliških duhovnikov je pod vlado boljševikov umrlo mučeniške sin r t i radi svojega prepričanja. Toda število onili duhovnikov, ki zdihujejo v temnili kleteh uli v grozovitem pregnanstvu, se niti ne da določiti. Boljševiki so pognali cerkve v zrak uli jih spremenili v kinematografske in koncertne dvorane, ali v propagandne svrho z komunizem. Nedelje in prazniki so odpravljeni.
Zakonsko življenje pa je znsramovnno. Zuto moru vsakdo pokoravati sc papeževemu oklicu proti krutemu zatiranju kristjanov in nečloveškemu zatiranju verske svobode, posebno pn avstrijski katoličani, katerim grozijo slične razmere kakor v ltusiji. Tudi v Avstriji delujejo
radlkatiil elementi ua lo. da načelo: vera jc privutuu stvar, v resnici tako tolmači, da zasleduje iste cilje, kakor jili jc marksizem v Rusiji že dosegel. Tudi v Avstriji se velik del mladine vzgaja brez Boga in brez nrnvnc vzgoje. Tudi v Avstriji se krha zakonska vez med možem in ženo in tudi v Vvstriji hočejo, da preneha bili nedelja iu praznik Gospodov <lnn. kardinal je končal svojo pridigo s svarilom:
Če pustite, da pride marksizem tlidi v Avstriji do neomejene oblasti, bodo tudi pri nas čez neč na dnevnem redu ruske razmere.«
Protesti New Yorka
Newyork, 17. marca. AA. Havas javlja: Včeraj so se vršila v Newyorku velika zborovanja kristjanov in ž.idov proti verskemu preganjanju v Sovjetski Rusiji. Največja množica se je zbrala v katedrali st. Hohndivine. Pred katedralo je pazila policija, da ne bi anarhisti skušali priti v cerkev in motiti verske po-božnosti. Toda policiji ni bilo treba stopiti nikjer v akcijo, ker je vladal povsodi popolen
Živahna posvetovanja v Londonu
Francija zahteva solidarstveno pogodbo petih držav, hi bi onemogočilo vsako sovražnost na morju
zahteva, da bi se varnostna pogodba omejila na Sredozemsko morje, temveč da hoče solidarnostno pogodbo petih držav, zastopanih v Londonu, da se zavaruje mir na vseh morjih, in ki bi .petorico držav samo vezala, da bi se pred začetkom vojaških operacij posvetovala skupaj. Solidarnost petih držav, ki razpolaga z več kot 85% tonaže bojnih ladij na svetu, bi onemogočila vsako sovražnost na morju.
Po tem razgovoru je bil sestanek pri Mac-Donaldu, na katerem je MacDonald pojasnil, da bi se lahko dosegla shema o pariteti z določenimi številkami glede brodovij, če bi se francoski gradbeni program znižal za gotovo mero. Angleški mornariški krogi so imenovali številko 560.000 lon za skupno francosko tonažo.
MacDonald je na podlagi svojih stikov /. zastopniki Italije predlagal Franciji, da bi v Sredozemskem morju sestavila svojo glavno pomorsko silo, ki bi lahko bila močnejša, kakor vsakokratno italijansko brodovje. Tardieu je ta predlog odklonil, češ cla mora Francija biti pripravljena ne samo na to. da uspešno odbije napade, temveč cla mora tudi varovati svojo prekomorsko posesl iu transporte čet iz
London, 17. marca. u. Včeraj je bil pri MacDonaldu v njegovem letnem bivališču sestanek z Tardieujem, Briandom, Dumesnilom, Hendersonom in Alexandrom, ki je trajal štiri ure. Pokazala se je splošna želja, da se sklone varnostna pogodba med petimi državami. Tar- | dieu je prepustil vodstvo teli pogajanj Briandu. j Po tem sestanku je izjavil, da ne gre za to, da bi se delo hitro izvršilo, temveč zato, da bi se dosegli uspehi. Prepričan je o tem, da se i bo dosegel zadovoljiv rezultat. Ti skupni razgovori se bodo nadaljevali.
Tardieu je izjavil ameriškemu zastopniku Mo r r o vv u , da vztraja Francija na svojem popolnem gradbenem programu, če v pogodbi petih držav ne bo nobenih določb o varnosti in če bo Italija vztrajala pri praktični izvedbi svojih zahtev glede paritete. Nato je izjavil Morrovv, da je Amerika zelo proti temu, da bi se udeležila kake pogodbe, ki posega v evropske razmere, kakor n. pr. sredozemskega pakta. Tardieu je nato izjavil, da ne
stvem ruskih boljševikov z najodločnejšimi protesti. Žalostno je le to, da vlade oklevajo radi političnih in materijelnih koristi in si ne upajo tudi oficijelno dati izraza celokupnemu čutenju krščanskih narodov. Skrajni čas jc, cla človečan-ska etika dobi prednost pred materijelnim dobičkom in da se ne pusti ruskega naroda brez opore izvojevati boj za njegovo versko svobodo.
Nam Slovencem jc veliki ruski narod posebno pri srcu, zato se bomo z vnemo udeležili duhovne križarske vojske molitve za nesrečni bratski narod, cla bi bili prikrajšani dnevi njegove verske stiske.
Alžira, Maroka in zapadue Afrike. Francija se v resnem slučaju ne more odreči svojim črnini vojakom. Vendar je Francija slej ko prej pripravljena, bistveno znižati svoj gradbeni program, če so države, zbrane v Londonu, pripravljene, skleniti pogodbo, s katero se obvezujejo, da bodo pri vsakem ogroženjti miru na morju sodelovale in določile skupne smernice svojega nastopa.
Nato se je na sestanku govorilo o pravici blokado in o ustavitvi dobave inunicije in sirovin. MacDonald je izjavil, da se Anglija noče spuščati v dalekosežne zunanjepolitične obveznosti in v vprašanju jamstva noče iti dalje kakor ameriške Združene države. Pripravljena pa je posredovati pri ameriški delegaciji in v Washingtonu, da pripravi Ameriko do tega. da bi odobrila tako mirovno pogodbo na morju.
MacDonald in Tardieu sta potem skupno ugotovila, cla sla za nadaljevanje konferenčnega dela na razpolago samo naslednji alterna, tivi: 1. mirovna pogodba ua morju, katere bi se udeležile Združene države. 2. če se ameriške države ne udeležijo, določitev razmerja moči francoskega in italijanskega brodovja z novo pogodbo v razmerju C, : 4. MacDonald jc Se vprašal Tardicuja. ali prislane Francija na odpravo podmornic, če se uresniči splošno zavarovanje miru. Tardieu je odgovoril, da nili Francija niti Japonska nista pripravljeni, odpovedati se podmornicam
Proces proti Pangalosu se pričel
Bivši grški diktator obtožen goljufije
Atene, 17. marca. n. Danes se je začela t	muzej v Elcvsisu. Na razpravo jc povabljenih
pred državnim sodiščem, spopolnjcnim s 30 !	26 prič, razen onih, ki jih jc zahtevala obram-
scnntorji in narodnimi poslanci, razprava proti	ba. Zagovorniki so izpodbijali zakonitost so-
bivšemu diktatorju, generalu Pangalosu in nje-	dišča, Pangalos sam pa je očital sodnikom,
govemu notranjemu ministru Vogopulosu. Ob-	da se proti njemu obnašaj.) kakor diktatorji,
tožena sta goliufiic nri podelitvi koncesije za |	Temu sodu. procesu bodo sledili še nadaljnji.
Primo de Rivera umrl
Primo de Rivera je umrl za srčno kapjo kot samoten tujec v pariškem hotelu, poteni. ko je sedem let vodil usodo Španije.« 1'ako nam. je v nedeljo sporočil btzojuv trugičen konec moža, o katerem se je skozi vrsto let toliko govorilo po svetu. Tri dni po njegovem padcu, tnko piše dopisnik Journala«, ga je videl, kako je stopil bivši diktator Španije \ eno nujodlične.jšili ku-vuren Madrid.i. Obstal je pri vratih. Nihče gu ni pozdravil. Naredil je nekaj korakov proti mizi, kjer jc sedelo več višjih čnstnikov. Nobene pozornosti, nihče sc ne /meni zanj. ki je še včeraj pomenil vse v deželi. Počasi in kakov zloml jen st jc general obrnil in odšel ven. Čutil je povsod prezir, čutil je. du je od \scli zapuščen. Tega ni prenesel in je nuli tega zapustil domovino ter odšel s celo svojo družino v Pariz, kjer pu j f |m> nekaj tednih notranja bolest strlu njegovo življenje.
To je tragična usodu možu. ki ji' bil osebno izredno ljubezniv iu simpatičen mož. tako. da so mu rekali smehljajoči diktutor. Osebno je bil pošten in izredno delaven, ko je 12. septembra 192? proklainiral nad Španijo diktaturo, ni storil tega. ker bi ua žejalo krvi in nasilju. Primo d Rivera ni preliva) krvi. Ivar je niuneravul s svojo diktaturo, jc bilo objektivno nekaj dobrega. Hotel je, da v Španiji zavlada red in da sc ljudstvo gmotno opomore po dolgi in krvavi maroški vojni. Napovedal je, du se mu bo lo posrečilo po treh mesecih, nakar pa da s(. bo umaknil. \ prišlo je drugače. Iz treh mesecev so nastala tri leta in šest let. Primo de Rivera je vedno obljubljal svoj odstop, čim napravi red. Nazadnje pu je moral iti zato, ker je bilo vedno manj redu v držati.
In vendar sc je tedaj, ko je nastopil diktaturo. zdelo, da ima vso predpogoje za uspeh. /,.. sabo je imel armado, ki je edina organizirana sila % deželi. Na svoji strani je imel. kakor je vse kazalo, tudi kralja. Ljudstvo? Težko jc dobiti politično bolj apatično ljudstvo, kot je špansko. Л Pritno de Rivera je mislil tudi na ljudstvo. On ni hotel vladati kar tako brez naroda. ker je vedel, da to tra jno ni mogoče. Sploh SC je potrudil, vzeti .svoji vladi videz diktature in ju osnoval stranko, nekako patriotično unijo. ki bi delala zanj ugodno javno mnenje in ki lii diktatorski režim polagoma provcdlu v parlamentarizem.
Oo tli je šlo vse dobro. 1'ežuve so se pričele tedaj, ko \ novo stranko ljudje niso hoteli vstopati. Ni bilo vanjo ne prejšnjih strank, ne posameznikov. Druge nezgode so se dale še nekako preboleti. Da so se uprli gojenci oficirske šole v Segoviji, to je bila le epizoda. Vojaška zarota v Cindad-Real je bila sicer žo mnogo resnejša. Pokazalo se je, da vodijo njene niti v yx< garnizijc Španije. A zarota je bila pravočasno odkrita in ni kar nič uspela. Potem so štrajkali študentje, proti katerim je Primo de Rivera menda hotel zelo hudo nastopili, a mu kralj ui dovolil. No, vse to so bile malenkosti, loda ljudstvo! Narod je ostal pasiven, brezbrižen. gluh, nem...
Tako je Primo <lc Rivcru ustanovil nekakšno narodno zbornico in povabil tudi vse nasprotnike k sodelovanju, uverjcu. da jili bo na t.i način še na jlažje razorožil. Vsi so gladko odklonili mestu. Potem je ponudil več sedežev mogočni delavski organizaciji, ki jo je on prav ги prav spravil pokoncu in jo favoriziral uprav / drznimi socialnimi koncesijami. I udi tu ni iiilo hvaležnosti. Odklonili -o sodelovanje.
\ kar je glavno, gospodarski položaj dežele se jo pričel slabšati. Glavni argument zn diktaturo: gospodarski podvig dežele, je bil iz-poilbit. Veliki mednarodni razstavi v Barceloni in Scvilli nista prinesli zužcljouega uspeha. Peseta se jo zamajala in pričela padati.
Bilanca diktature torej ni bila ugodna. Razen tega bi skoraj spravila v resno nevarnost monarhijo, ako sc ne bi pravočasno kralj Alfonz XIII. odločil od Primo de Rivere. Seda j so za monarhijo ni resno bati. ker oni dve sili. ki sta najbolj vplivni v državi, to je vojaštvo in duhovščina, nista za republiko. Pač pa sedanji politični razvoj v Španiji kaže. da je mnogo lažje u postaviti diktaturo, kakor pu jo likvidirati. Že Primo de Rivera je zastonj poizkušal, kako bi izpeljal svojo diktaturo normalni rezini. Isto poizkuša seduj general Berenguer. s kolikim uspehom, to bo pokazala bližnja bodočnost.
Madrid, IT. marca. A A. Bivši ministri iz Jolie diktature iu veliko drugih oseb je včeraj .slo skozi stanovanje Primo de lii vere v Madridu. da na ta način izrazi svoje sožalje. >Utiio Patriotica je zaprosila vlado za dovoljenje, dit sme izložili truplo Priino de Rivere v prostorih Unije. Pogreb Primo de Rivere se bo vršil z največjimi častmi.
Pariz. 17. marca. AA. Vsi listi komentirajo veliko politično delo Primo de Rivpre. Listi sicer pišejo \>ak s svojega stališča, vendar ko \si strinjajo v lem, da jc bil Primo de Uivera
Zakon o uradnikih trg. ministrstva PaPeievo del° za Rus>'°
ef	; Ko ie bil sedanii papež nuncij na Poljskem,
Belgrad, 17. marca, AA. Nj. Vel. kralj je na predlog trgovinskega ministra in po za«li8anju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil
zakon o položajih in zvanju 1er o pogojih za hovo dosego, o postavljanju in rbzporejanju plač in ostalih prejemkov uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo.
Obče odredbe.
§ 1. Za uradnike ministrstva za trgovino in industrijo v ministrstvu in pri kraljevskih banskili upravah veljajo določbe uradniškega zakona, zakona o vrhovni državni upravi ter na njihovi osnovi izdanih uredb, v kolikor niso s lem zakonom izpremenjene.
§ 2. Za uradnike I. kategorije
v ministrstvu za trgovino in industrijo so določena ta-le zvanja in njihove razporeditve:
1.)	pomočnik ministra se imenuje po čl. 13 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave v 2/1. Po 4 letih službe v tej skupini se lahko imenuje oziroma poviša v 2a/I;
2.)	načelniki se postavljajo v 3/1, a po 4 letih službe v 3. skupini se morejo postaviti, oziroma
j povišati v 3a/l., po 4 nadaljnjih letih v 3a skupini lahko napredujejo in se morejo postaviti v 2 1. Ako prihajajo s položajev, ki so višji od položajev, predvidenih v tem zakonu, se imenujejo v oni skupini, ki jo imajo, a zu nadaljnje napredovanje veljajo določbe točke 2:
3.)	inšpektorji se imenujejo v 4a/I, po 4 letih službe v tej skupini se lahko postavijo in povišajo v 3/1, po nadaljnjih 6 letih v 3. skupini pa lahko napredujejo in se morejo postaviti v 3a/I;
4.)	svetniki se imenujejo v 5/1. Pc 4 letih v lej skupini se lahko postavijo in povišajo v 4/1, pc nadaljnjih 4 letih v 4 skupini pa lahko napredujejo in se morejo postaviti v 4a/I;
3.) tajniki se postavljajo v 7/1, po 3 letih v 7. skupini lahko napredujejo v 6. skupino, po na-dalinjiii 4 letih v tej skupini p;> moreio napredo-! vali v 5/1;
6.)	pristavi sc poslavljajo v 8'I, po 2 letih v tej skupini lahko napredujejo v 7/1;
7.)	pripravniki se imenujejo v 9/1.
S tem se ne izpreminjajo določbe § 47 zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929.
§ 3. Čas, ki ga prebije uradnik v skupini, ki je predvidena za višje zvanje. se mu računa za napredovanje v višjo skupino tega zvanja.
Končni rezultat rom. obe. volitev
Bukarešta, 17. marca. AA. 8 noč i so bilo zaključene občinske volitve po mestih. Vlada je skušala dati tem volitvam upravni značaj, toda opozicija, zlasti pa delovanje liberalne stranke je te voiitve pretvorilo v čisto politično akcijo. Od 130 mestnih občin je zmagala vlada v 103 mestih, liberalna stranka ima večino v 18 mestih, narodne manjšine v 6, a ostale meščanske stranke v (5 mestih. Po oddanih glasovih je, vlada prejela 60%, liberalna stranka '20%, socialisti 5, Madjari 5, komunisti 3, 17?« pa so prejele manjše skupine.
Krvav pretep med pariškimi študenti
Pariz. IT. marca. r. Povodom volitev zu novo upravo skupne organizacije študentovskih društev je prišlo med rojulističniini in levičarskimi študenti do težkega spopadu. Rojalistični študentje, ki so imeli dosedaj odbor v svojih lokali, so iineli za volitve slabe zglede. Zato so se oborožili z boksarji in palicami ter napadli socialistične dijake, kateri so jili pa odbili. Prišlo je do velikanskega pretepa, v katerem jc bilo II študentov težko ranjenih. Policija je le s težavo in s pomočjo gasilcev ruzgnalu pretepače. En medicinec je bil smrtno ranjen.
Grški deïavci proti komunistom
Atene, 17. marca. AA. Včeraj se je tu vršilo veliko delavsko zborovanje, ki ga je sklical tajnik organizacije za drugo internacio-nalo Zasepa, ki je imel oster govor proti komunistom.
„Daily Heroïd"
se povečai
London, 17 marca. AA. List >Paily Herald«, ki izhaja že 20 let, je izšel danes v pomnoženi in povečani obliki. List je prešel v roke znane založniške tvrdke Odham in Co., ki iina 51% akcij. Ostali del akcij imajo ravnatelji sveta delavske zveze, ki bodo nadzorovali politično smer lista, dočim bo Odham skrbel za njegovo modernizacijo.
Ministrski predsednik Macdonald je poslal listu čestitko, v kateri pravi, da potrebuje delavska stranka list še bolj ko kedaj poprej. Stranka je sedaj na vladi in je odgovorna za rešitev nujnih problemov.
Dunajska vremenska napoved. Vremenske razmere se ne. bodo dosti spremenile.
velik patriot in obenem velik prijatelj 1'ran-cije.
Pariz, 17. marca. A A. Francoski poslanik v Parizu Quinones De Leon, ki je bil na dopustu, se je vrnil v Pariz, da se pokloni mrtvemu truplu Primo de Rivere. (Juiuoues De Leon lx> prisostvoval pogrebu Primo de Rivere v Madridu.
Bordeaux, I", marcu. AA. Iz Irnna na španski meji poročajo: Semkaj sla prispela dva or-doиаučna častnika pravkar preminulega generala Plimo de Rivere. ki bosta počakala v Bor-<Мш\1! :m truplo pokojnega španske:«,, diktatorja, du ga spremitu do španske meje,
„P f ima f lu"
Belgrad. 17. niurcn.. k. Gostovanje ljubljanskega iPnmorjiK v Belgradu je zapustilo tukaj najlepši il t is. Glavno službeno glasilo jugoslovanske nogometne zveze : Spori ista« prinaša in cd drugim to kritiko o nastopu 'Primer ju«: Primorje je pok i/.nlo, da se goji v Sloveniji odličen nogomet. Dn bi imelo moštvo pri streljanju več sreče, bi lahko zmagalo, posebno drugi dan proti Jugoslaviji. Primorje igra popolnoma moderen nogomet, razvija borbo preko kril in prenaša igro takoj pred nasprotnikova vrata. S še boljšimi krilci bi goli padali kakor de/. Tehnično j< moštvo popolnoma nn višini ter obvlada žogo zelo sigurno. Taktika jo dobra in požrtvovalna ludi elitna je mnogo.« — V islcni zmislu kritizira tudi ostalo belgrajsko časopisje, "	vm
§ 4. Uradniki II. kategorije
v ministrstvu za trgovino in industrijo in pri kraljevskih banskih untavah Imajo zvanja in napredujejo tako-le:
Šolski referenti in bančni revizorji se postavljajo v 1 /II. Po 5 letih v tej skupini se lahko postavijo, oziroma povišajo v la/II;
Pomožni referenti se imenujejo v 3/II pa 5 letih v 3. skup. pa lahko napredujejo v 2. skup., po 3 letih v tej skupini pa se lahko povišajo v 1. skupino a po 5 letih v tej skupini morejo biti Imenovani oziroma povišani v la/II;
pomožni pristavi se imenujejo v 4/11, pripravniki v 5/II.
§ 5. šolski referenti ln bančni revizorji morajo imeli najmanj popolno srednjo strokovno šolo z zaključnim izpilctn, srednjo tehnično šolo, višjo žensko obrtno šolo, strokovno šolo, trgovsko akademijo v tuzemstvu ali inozemstvu.
§ 6. V la/II lahko prispejo samo oni uradniki, ki so absolvirali domačo ali tu|o fakulteto ali pa specljalno visoko šolo nepopolne fakultet- , ske stopnje v tuzemstvu ali inozemstvu, ali pa : šolo, ki je navedena v § 5. in ki so poleg tega ' položili izpit za dvorazredno trgovsko šolo uli za j učitelje meščanskih šol, ali pa imaio namanj dve leti bančne prakse in ako imajo tekom treh službenih let odlično oceno.
§ 7. Uradniki III. kategorije
imajo tale zvanja in razporeditev:
Glavni arhivar se postavlja v 1 /III, arhivarji , se imenujejo v 1. in 2. skupini III. kategorije, ar- ; hivski uradniki v 2. in 3. skupini III. kategorije, 1 arhivski pripravniki v 4. skupini III, kategorije.. Arhivarja sta v vsem lahko samo '2.
Plačo.
S H. Pulolajne plače za 2a. 3n in Ia T. kategorije. ki so predvidene v S 2. znašajo: za 2и 45.00!) Bin letno, za 3a 3!).<l<)!> Din, /,a 4a 18.000 Din letno.
S U. Prejemki la II. kategorije so enaki prejemkom Г). skupine I. kategorije.
S 10. Uradniki ministrstva za trgovino in industrijo v ministrstvu in pri kraljevih banskih upravah prejemajo glede na poseben značaj njihove službe stalne službene dokladc in sicer mesečno v I. kategoriji: v 1. skupini 8600 Din. v 2a 810(1 Din, v 2. 2700 Din, v 8a. 2120 Din, v 8. 1720, v 4n. 1820, v 4.. 5., li. 920. v 7.. 520. v H. skupini lit K ) Din. V II. kategoriji: v L skupini 000 Din. v 2. 450 Din, v 8. 200 Din.	j
Te doklade pripadajo tudi uradnikom na razpoloženju.
Landbund za Schobrovo vlado
Celovec, .1Г. marcu. r. Včeraj je imel javno zborovanje poslanec Laudbunda dr. Winkler. kateri je izjavil. <la bo Lundbuud tudi luululje pomagal vladi dr. Schobra, ki imu v /udlijili šestih mesecih svojega delu pokazati velik uspeli, t govarjul jc glasovom, češ. du stoji Avstrija pred rdeče-zeleno koalicijo. Naglasil je, du se bodo kmetje še nadalje borili proti socialistom in končno poudaril jMitrebo, da so uvede v Avstriji namesto sedanje vojske narodna milica, s čimer bi so lahko ukinile obrambne organizacije. kakor sta lleiinwehr in Schulzbuiid.
Kardinal Mislrangelo — oboleS
Firence, 17. marca. AA. Stanje bolezni kardinala Mistrangela, ki so se mu radi prehlada vnela pljuča, se je poslabšalo.
Ustanovitev polisko-jugosSov. Hge
Belgrad, 17. marcu. k. Danes se je tuka j ustanovila .jiigo.slovunsko-poljsk.a liga. Ta liga in.a isti značaj kakor pred časom ustanovljena češkoslovaško-jugoslovanska liga. Delovala bo za zbližanjein med obema slovanskima narodoma. Ustanovitev te lige je tembolj pozdraviti, ker je pri Poljakih opaziti v poslednjem času zelo veliko zanimanje zu Jugoslavijo in so Se ravno v zadnjih mesecih po Poljskem priredila mnogoštevilna predavanja o naši državi. Doseli,-\ so bili kulturni stiki med obema državama zelo mulo razviti in je upati, da bo v bodočo bol je. V odbor lige so izvoljene najuglednejše osebe tukajšnje družbe. Pozneje se bodo ustanovili pododbori v vseli večjih mestih Jugoslavije.
Veliko tihotapstvo tobaka v Subotici
) Belgrad. 17. marca. k. Poročajo iz Subolice. <l.i so tamkajšnji finančni organi odkrili veliko j tihotapstvo tobaku. Aretiranih jc bilo več oseb j v okolici Bačke in Topole, pri katerih so našli 1130 kg tobaka zelo dobre kvalitete. Zelo zanimivo je. da so vsi tihotapci zelo dobro situiru-ni. škoda, ki jo trpi država radi tihotapljenja tobaka, sc ceni nad dva milijona dinarjev, ki bo pu krila z ozirom na imovitost nrctirunccv.
Ko je bil sedanji papež nuncij na Poljskem, je skušal omilili preganjanje kristjanov v Rusiji in ua njegovo intervencijo je bil spuščen i/. ječe nuiUkol Rop. ko je postal naslednik Benedikta XV., je šc povečal svoje delo zu omil.jc-nje preganjanja ruskih kristjanov. V konsisto-riju due 11. decembru 1922 Je posebno močno pokazal sv o j,i ljubezen do ruskega tian-'n, ko je sklenil, da pošlje v Rusijo posebno misijo, i>i naj zlasli raske otroke reši pred smrtjo od lakote. Delal je v tem čisto v duhu papeža Benedikta XV., ki je že letu 1921 poslal Društvu narodov v pomoč gladni Rusiji en milijon lir.
Dno . .julija lojj se je obrnil papež Pij л i. . posebnim pismom nu vse škofe, du prispevajo /i gladilo Rusijo. Ni liil njegov oklic zaman in že 24. jiii.ja se je zbralo v zasebni papeževi kapi li 12 redovnikov, ki so bili določeni, du vodijo papeževo misijo. Papež sam je obhajal le redovnike in jim nato razložil njih nalogo. Samo za gladile imajo skrbeti, pa naj bodo ti tc ;ili one vere. Člani misije so bili izbrani i/ redil salezijancev. kongrrgacije Božje besede, iz jezu-i.,»\ in iz kongregueije misijonarjev Srca jezu SÇ vogli.
Par dni po svojem prihodu v Rusijo, jc postavila papeževa misija 92 kuhinj, v katerih ji: dobilo liriino vsak dan 13.613 olrok. Žo prihodnji teden jo naraslo število otrok na 23.000 in potem nu 34.31)5. Med tem je prišla znna in vedno več je bilo treba pomagati. Redovniki so si zalo razdelili delo. Redovniki Božje besede so ostali ua Krimu, sulezijanci so odšli v Moskvo. jezuiti v krasnodur in misijonarji Srca jezusovega v Rostov. \ tem čilsu je prejemalo IhO.OOI) ruskih otrok vsak dan zastonj bruno. Pa i|e samo hrano, temveč tudi obleko, obutev in perilo. Na 400 krajih so neprestano kuhale papeževi' kuhinje /a gladilo rusko deco.
kako pu so sc boljševiki zahvalili za to velikansko pomoč? Ker jo Ia velikanska papeževa podporu zelo vplivala na ljudstvo, n pričeli sov jeti preganjati katoliško duhovščino. V dlicli od 21. do 25. marcu 1425 se je pričel v Moskvi proces proti nadškofu IJudkievv iezu iu mnogim duhovnikom. Nadškof in njegov vikar stu bila ohsojenu un smrt. nionsignor Ciepluk pa je bil izgnun. kljub vsem intervencijam pu je bil nadškof Budkiewicz v noči nn 31. maj ustrel jen.
šc vedno pa so delovale papeževe kuhinje in pomagale bednemu ljudstvu. Vedno težje ovire pa so delali boljševiki papeževi misiji in ji na konec sploh onemogočili delo in tako je morala letu 1924 blagodejna papeževa podporna akcija prenehati v Rusiji. Nadaljevala pa se je v Rimu. kjer prejema še sedaj vse polno Rusov papeževo podporo.
/.uto pa ima tudi papež Pij XI. vso pravico, da nastopi zn ruske kristjane, ker je s svojim plemenitim delom dokazal, dn mu je ruski narod res [Hi sic u.
Nov železniški most čez Savo se zgradi
Zagreb, 17. marca. r. Danes dopoldne se je vršil ogled Save na mestu, kjer se bo gradil novi železniški most. Železniška direkcija je vložila prošnjo za gradbeno dovoljenje za novi most. Na današnji ogled so bili pozvani vsi interesenti, posebno banska uprava, zagrebška občina in okrajno glavarstvo. Komisijo je vodi! načelnik gradbenega ministrstva g. Perič. Prisotni so bili tudi zastopniki železniške direkcije, zagrebški župan dr. Sr-kttij z občinskima svetnikoma. Bilarjem in dr. Markulinom. Vsi prisotni so odobrili mesto za gradbo novega mostu, kateri se bo poslavil v neposredni bližini že obstoječega starejšega mostu.
Velika vinska razstara v Zagrebu
Zagreb, 17. marca. r. Od 5. do 7. aprila se vrši v Zagrebu, razstava vin. Pričakuje se, da se bo pri tej priliki vinska trgovina oživela. Na razstavi bo preko 100.000 hI vina. Ker se je dosedaj prijavilo izredno veliko število razstavljalcev, se pričakuje, da bo tudi poset zelo velik. Vojno ministrstvo je obvestilo vse producente preko udeležencev vinogradniškega kongresa v Belgradu, da je odobrilo kredit 12 milijonov Din za nabavo vina za vojsko. Za ta denar bo ministrstvo kupilo približno 300 vagonov ali 3 milijone litrov vina.
Vesti iz Hrvatske
Zagreb. 17. marca. t. V soboto zvečer jo dopotoval iz Sušaka z brzovlakom prevzv. g. nadškof dr. Ante Bauer.
Zagreb, 17. marca. r. Odkar je bila posvečena nova kapelica v Mladinskem domu salezijancev, dokazuje velik poset prebivalstva, kako neobhodno potrebna je bila. Kapela je vsako nedeljo poina.
Zagreb, 17. marca. r. Snoči ob 0 je naslai v vasi Guče, 8 kni daleč od Zagreba, velik požar. Gasilci iz Zagreba so odšli takoj na po-moč, loda prišli so prepozno; zgorelo je deset kmečkih hiš. Skoda je zelo velika.
Zagreb, :l". marca. r. Danes dopoldne se jc vršila seja mestnega odbora za parcelacijo -la-loga sejmišča. Dalje se je vršila tudi seja ekonomskega odseka zagrebške občine,
Split. 17. marca. r. Od 1. do 3. marca je pristalo v splitski Inki 28 parobrodov, ki so ukrcali 7600 ton cementa, drv in premoga. V isteru času je v šibeniški Inki nkrcalo 13 parobrodov 6000 ton premoga in cementa, kateri tovor je bil luimeujeu za Italijo in .Grčijo*
Poglobitev železnic in kolodvorov
v Ljubljani
Ljubljana, 17. marca.
V inženirskem združenju v Kazini je te dni predaval g. ing. Stanko D i m n i k o »Idejnem projektu poglobitve železnic in kolodvora v Ljubljani«. O tem, za razvoj našega mesta zelo važnem vprašanju, priobčujemo nekaj glavnih misli iz predavanja.
V Ljubljani stu glavna železniška proga in kolodvor v isti višini, kakor so ceste, ki jih križajo. Rast mesta ima tendenco širiti se proti severu, zato so nastali že precejšnji zazidani deli severno železniške proge, tako v šiški. za Bežigradom in desno Dunajske ceste. S porastom mestu in z razvojem avtomobilskega prometa pa so postala križišča železnice s cestami prav neprijetne ovire zn promet. To neprijetno stanje se bo činidnlje bolj stopnjevalo, vsaj v istem razmerju, kakor bo rastel promet. Taka neprijetna križišča so na Dunajski. Gosposvet-ski, Šmartinski cesti in drugod. Reševanju tega vprašanja s podvozi in nadvozi so le provizoriji. ki jih bodo morali zanamci čez nekaj desetletij zopet odstranjevati.
Druga neprijetna okolnost je, da sta tudi poldrug kilometer dolgi glavni kolodvor in en kilometer dolgi gorenjski kolodvor v istem nivoju kakor ceste. To neprijetnost bodo čutile zlasti prihodnje generacije, ko so bo mesto , še bolj razširilo proti severu in bo središče mesta nekako pri sedanjem glavnem kolodvoru.
In še ena neprijetnost je tu, namreč, da je kolodvor za sedanji železniški promet že premajhen. škoda pa bi bilo če bi se vprašanje razširitve kolodvora reševalo le z železniškega stališča, zanemarjeni pa bi ostali interesi mesta. Železniško vprašanje se mora v Ljubljani s|xi-razuinno rešiti.
Rešiti bi se moglo to vprašanje v ugodnem smislu le nu dva načinu: s poglobitvijo proge in-kolodvora v teren ali pa s speljavo železnice po južnem delu Ljubljane, kamor se mesto ne inore več širiti zaradi barju in istočasno s preureditvijo kolodvora v čelni kolodvor.
Rešitev s poglobitvijo bi bilu ugodnejša, že zaradi tegu, ker bi ostal kolodvor v centru mesta in bi se vršil železniški promet brez komplikacij. Križišča bi bila premostenu in speljane bi bile preko kolodvora tudi ostale ceste, ki so danes zaradi kolodvora zaključene. Poglobitev je tudi najcenejša rešitev vsega \ pra.sanja. Železniška proga je namreč, pri vstopu \ mesto in ko ga zopet zapušča, v precešnjih nasipih. Ves teren, ki pride za |>oglobitev v )>o-štev, pa je zdrav, grumoznut in ima precej nizko talno vodo. Poglobitev bi se lahko vršila tudi v etapah. Ne bi bilo tudi treba zgraditi provi-zorne obvozne proge okrog Rožnika, ker bi se med delom lahko vršil promet na dosedanji progi. Teren desno železnice v smeri Zalog— Vič jc žc povsod planiran. Nu ta planuni bi bilo mogoče položiti provizornc tire v vsej dolžini. Prav tako bi sc dal rešiti promet na gorenjski progi. Na kolodvoru pa bo po odstranitvi kurilnic dovol j prostoru, cla bi se na enem delu vršilo nemoteno poglabljanje, ostali del pa bi služil prometu. Izkopa bi bilo okoli 1,435.000 kub. lietrov. Ta izkop bi prav prišel pri planiranju novih postaj in zu ceste.
Poglobljena proga se ne bi na celi dolžini zavarovala z opornimi zidovi, ker to lie bi bilo potrebno, temveč izmenoma. Nevarnost povod-nji na progi bi odstranjevali jarki in bi sc v temelju enega opornih zidov zgradil večji zbiralni kanal.
Premostitve križišč bi bile izvršene kot že-lezobetonske konstrukcije z največjo razpetino 10 metrov. Skupno bi bilo potrebnih 10 talcih premostitev.
Postajno poslopje bi ostalo tako, kukor je sedaj. Pozneje bi se porušilo in zgradilo novo, med llesljevo cesto in Kolodvorsko ulico.
štirje otočni peroni bi se morali zgraditi že sedaj, da bi bili dostopni po mostičkih iz sedanjega peronu. Na kolodvoru bi ostala le manjša rezervna kurilnica in napajalnica. Vse druge
kurilnice bi morale iz sedanjega kolodvoru. Izpopolniti bi bilo tudi treba sedanji postaji v Dravljah in pri D. M. v Polju.
Poglobitev bi se izvršila tako: Pogloblje-vuti bi se pričela glavna proga pri Glinski ulici na Viču. Dosedaj se dviga tam zu 0.945°; »o, nakar prične padati od Dunajske ceste za 2.5°/oo. Po poglobitvi pa bi pričela padati proga od Glinške ulice skoro do Duna jske ceste za 4"/ou, od tam pa do Predovičevegn sel«, kjer bi so vrnila nu višino sedanje proge, pa samo za 0.7°/ou. Največjo razliko med dosndnnjo in bodočo višino bi proga dosegla na Dunajski cesti — skoro 7 metrov. Gorenjska železnica bi se pričela poglobi je vat i ob pričetku Šiške in bi prišla na glavno progo malo prej, kakor sedaj, med Cesto na gor. kolodvor in Dunajsko cesto. Kamniško železnico bi bilo treba le malo poglobiti. Od nove poglobljene proge bi se. ločila še prej. kakor pu sedaj. Dolenjsko železnico hi bilo treba poglobiti tudi prav malo: nekako kmalu po prekoračenju Ljubljanice pu do Kctte-Murnove ceste, kjer bi se sešlu z glavno progo.
Vsi stroški za tu velik« dela bi znašali približno 106 milijonov Din. Z izvedbo tega načrta bi bile rešene vse ovire, ki motijo seda j promet Ljubljane z Gorenjsko, odstranjeno bi bilo vse, kar ovira sedaj razvoj Ljubljane proti severu, Ljubljana bi bila rešena železnega oklepu, ki jo objeniljc, da ne more prosto dihati.
Aretiran trgovec s človeškim blagom
Polzela, 10. marcu.
V okolici Polzele je žc par dni pohajkoval neznan moški srednje starosti, dolno oblečen, govoreč hrvaško ter nemško v sremskem dialektu. Poizvedoval je za dekleti, katere bi bile prapruvljene sprejeti razne službe v južnih krajih. Stopil je v stik / nekaterimi ter jim jc obljuboval dobre službe, zopet drugim pa možitev. češ, da išče ženo, ker ima doma večje posestvo. Za spremembo sc je pogajal z nekim delavcem za službo viničnrju v njegovih vinogradih pri Osjekn. Vsem je obljuboval plačilo polovične vožnje.
Delovanje tega neznanca je prišlo do ušes orožniške postaje v Uruslovčali. Orožnišk« patin I ja je takoj odšla na zasledovanje ter našla moža pri družini nekega železniškega delavca pri Polzeli, kjer je hčerki obljuboval službo. Po kratkem zaslišanju, pii katerem se je zapletel v razna protislovju, so ga aretirali. Pri njem so našli douiovnico in delavsko knjigo na ime: Dragotin Pcrucki, rojen 1895 \ bližini Osjeku. ter 47.50 Din denarju. Medtem ko je proti nekaterim dekletom pravil, da išče nevesto, je pri zaslišanju izjavil, da je oženjen ter du ima bogato ženo, od katere se namerava ločiti.
Vse te tako nasprotujoče si izjave so vzbudile sum, dn možak ni to, za kar se izdaja, oziroma du njegovi posli niso čisti. Mogoče jc postopač, kateri je hotel na lahkovernost žensk z obljubo poroke par dni dobro živeti in čc mogoče iznuuniti šc kuj denarja. Vendar bo to malo verjetno, ker je obiskoval le revnejše družine. Najbolj verjetno je. du je aretirancc eden eksponentov trgovcev z belimi sužnjami ter je hotel z obljubo dobre službe ali ženitve iziliu-miti dekleta v južne kraje, kjer bi jih potem prepuščene sami sebi lahko odvedel v zakotne beznice in javne hiše.
Aretacija je vzbudila med ljudmi precej zanimanja in razburjenju. Orožniška patrulja je odvedla aretiranca z večernim vlakom v Celje ter ga oddala v zapore v nadaljnje postopanje.
K .temu slučaju bi samo pripomnili, d« se zadnji čas klati po naših krajih več sumljivih oseb in to večinoma iz južnih krajev. Eni nastopajo kot agenti, drugi prosjačijo, zopet tretji pobirajo darove za razne ponesrečence. Največkrat sc pa pokaže že pri navadnem izpraševanju. da špekulirajo na nevednost in naivnost. Gotovo pa je, da ima umazana trgovina s človeškim blagom svoje eksponente tudi v Sloveniji. Zato bodite previdni
Proslava 70 letnice J. Gostincarfa
staroste kršč. del. organizacij
Spored:
Danes, 18. marca ob s zvečer: Svečana akademija kršč. soc. delavske mladine. Dvorana Delavske zbornice, Miklošičeva cesta.
Praznik sv. Jožeta, 19. marcu ob 8 zjutraj: Sv. niiišii s skupnim sv, obhajilom v cerkvi oo. frančiškanov;
ob pol 10 dopoldne: Slavnostno zborovanje kršč. soc. delavstva. Govorita tov . France Ter-segltiv in Joža Langus. Pozdravi zastopnikov korporucij. Izročitev darila kršč. soc. delavstva jubilantu.
Delavci, delavke! Udeležite sc proslave v čini večjem številu!
Jubilej v Karme'u na Selu
Pomenljiva štiridesetletnic« v kariiielskem samostanu na Selu pri Ljubljani.
Jutri obluiju knrmelski samostan nu Selu praznik sv. Jožeta, svojega zavetnika, obenem pu štiridesetletiiieo, odkar je sedanja prednica č M. Mihaela Kotnik naredila svete obljube. Gotovo je to pomenljiva obletnica: štirideset let v strogem kurmelskem redu — v neprestanih molitvah za sv. Cerkev, za domovino, zn neumrjoče duše. Jubilantinja je že prisostvovala naročilu tedanjega ljubljanskega kne-zoškofu dr. Jakoba Missin. ki je pri ustanovitvi samostana dne 12. junija I. 1889. govoril novo-došlim redovnicam nu Selu: Molite zu svojega višjega pastirja in njegove naslednike, zu vse duhovnike in za vse zadeve ljubljanske škofije!« Tudi pre jšnja prednica č. M. Jožefa Pogačnik. iz znane ljubljanske Pogačnikove rodbine, je obhajala že lansko leto štiridesetletiiieo svetili samostanskih obljub. Naj bo molitev in življenje obeli čč. j ii h i Ia n t i n j v strogem kariiielskem redu šc mnogo mnogo let v pomoč vsem zadevam ljubljanske škofi je in vso sv. Cerkve.
Jutri mi praznik sv. Jožefu bo \ karmelski cerkvi na Selu zjutraj ob pol osmih slovesna sv. maša, ob štirih popoldne pa pridiga in pete litnnije sv. Jožefa.
Naše žrtve v Franciv
Crusnes v Franciji.
Malo nas je Slovencev tu v Grinu. komaj 20 po številu. Dolgo času smo imeli srečo. Toda sredi januarju, takoj po polurnem delu se jc smrtno ponesrečil v jami na železni rudi Jožef Kovačič, doma iz Gorice pri Rujhcnburgu ob Savi. Siromak je vedno želel, da bo sel za veliko noč domov. Bog je drugače obrnil. Pokriva ga tuja zemlja. Bil je spoštovan in priljubljen. To se je videlo, ko sc je veliko ljudi udeležilo njegovega pogreba. Ruvno tisti dan jc zlomilo desno roko J.Zgoncu. doma od Turjaka na Dolenjskem.
Tatovi zanetili požar
Murska Sobota, 16. marca.
Splošno sočut je vzbuja nesreča, ki je zadela Mariničevo vdovo v Doklcžovju. Pred pur dnevi ji jc požar uničil hišo z gospodarskimi poslopji vred. Goreti je začelo okrog 22 na skednju. Ker jc bilo suho vreme in so bilu vsa poslopja krita s slamo, jc plamen objel vso streho, preden so ga domači zapazili. Kmalu je prihitelo na kraj požara od vseli strnili mnogo ljudi, toda pomoči ni bilo. Plamen se ni dal zatreti in ni odnehal prej, dokler ni vsega uničil in tako spravil ubogo revo, ki je žc prej bila velika sirota, z družino vred v obupen položaj.
Kako je požar izbruhnil, se ne ve z. gotovostjo. Gotovi znaki kažejo, da so gu povzročili tatovi. Neki neznanci so namreč že dva dni pred požarom poskusili srečo pri vdovinih kurah. Imeli so smolo. V hiši so zaslišali ropot in vdova jc šla s svetilko ven. Tatove jc to presenetilo. Ker so sc bali, dn bi jih žena v svetlobi spoznala, je eden izmed njim udaril po svetilki in jo izbil vdovi iz rok. Nato so zbežali, usodno noč so se najbrž spet vrnili in so zanetili požar ali po neprevidnosti ali iz maščevalnosti.
ALI ZE POZNATE
uspešno delovanje
DIANA
francoskega žganja
Proti revmi, bolečinam v mišičevju, trganju v sklepih, utrujenosti, splošni telesni slanosti, pri krčih v želodcu nekoliko kapljic v vodi ali na sladkor iu, za nego grla, zob, las in oči kot primes vodi, pri odraslih in otrocih |C najboljše sredstvo
DIANA FRANCOSKO ŽGANJE
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah m boljših trgovinah. Cena mali steklenici Din 10'—, srednji Din 26-—, veliki Din 52"-.
Pazite na ime DIANA« in varujte se ničvrednih potvorb!
Ako v lekarni ali v drogeriji ne bi dobili »Diana« francoskega žganja, pošljite Din 50'—- in prejeli bodete z obratno pošto poštn ne prosto 5 malih steklenic od
glavne zaloge za Jugoslavijo:
JUGOFARMACIJA D- D. ZAGREB
Pogubonosni tovori
Bilo je v poletju leta 1923., ko so v Sredozemskem morju možje ribiškega čolna potegnili mreže in usmerili kurs v pristanišče Oran na obali Alžira. Naenkrat so se pojavili pred čolnom mali beli valovi, ki so postajali vedno večji. Krmar, ki je poznal lu morje sto milj daleč naokoli, je vedel, da to ni nikaka pečina ter zato takoj zaobrnil krmilo z energičnim sunkom. Čoln je zavozil v stran. In že se je iz penečih valov vzdignil krov, nalo še trup z mahom in algami poraščenega parnika. Ves se je dvignil visoko iz vode, kakor bi se hotel raztegniti, dokler ni s silnim pokom eksplodiral in se, zavit v oblake, zopet pogreznil nazaj v morje. Les in tramovje je vrglo visoko v zrak. Kos spolzkega in mokrega lesa je treščil v čoln, kos železa je preluknjal jadro in padel daleč za čolnom v morje. Z grozo v očeh so se spogledali trije možje in smrtni strah jim je spačil obraz. Peneči valovi so še butali ob čoln in ga premetavali, toda dokler se razburkano morje ni pomirilo, niso možje spregovorili niti besedice med seboj.
V pristanišču Oran se je ribičem vse ro-galo. Toda luknja v jadru je jasno pričala dogodek. Domislil se je neki ribič, da se je pred sedmimi leti, to je leta 1916. na tistem kraju potopil holandski parnik »Hivos«. Morje je vdrugič jwgoltnilo svoj plen.
Strašilo jo bilo torej resnično. Toda kakšna je bila tista sila. ki je vrgla parnik iz mokrega groba nn površino?
Tovor, 2000 ton žita, ki ga je nosila ladja
v trupu, je izvršil to gigantsko delo. Žito je pričelo kipeti in proizvajati pline, ki so dvignili ladjo na površino. Ko pa je prišel zrak v do-tiko s plinom, je nastala eksplozija, ki je izročila morju nazaj, kar je smatralo sedem let za svojo last.
Parnik Agnes« je tovoril premog iz Shiel-da v Valparaiso. Zajel ga je vihar in ga premetaval kol orehovo lupino. Val za valom je pljuskal čez krov. Šele čez par dni se je morje umirilo. Kapitan in moštvo je bilo veselo, da je moglo odpreti line, ki so bile ves čas, ko je trajal vihar, zaprte. Črn dim jim je bušnil nasproti, dušeči smrad je legel čez krov; prihajal je iz skladišča, kjer je ležal premog. Merili so temperaturo in živo srebro se je ustavilo pri 00"C. Sesalke so pričele delovati in melale široke vodne curke v premog. Vso noč so delali mornarji, vso noč so črpale sesalke slano morsko vodo. toda ogenj, ki je tlel globoko v premogu, niso dosegli. Živo srebro je poskočilo na 90"C. Podvojili so svoje napore, polagoma je pričel padali toplomer in se ustavil pri 24" C. Toda dim je bil vsak dan gostejši in vzduh neznosnejši.
Kapitan je sklical moštvo na posvet; i resnimi obrazi so stali možje okrog njega. Enoglasno so sklenili, kakor hitro mogoče doseči suho zemljo, to je Falklandske otoke, ki so bili najbližji.
Šesti dan po odkrilju ognja jo pretresel ostri pok trup ladje. Ognjeni zublji so švigali visoko v zrak. Na žarečem krovu, polnim strupenih plinov, so spuščali mornarji rešilne
čolne. Up, da dosežejo kopno zemljo, jim je dajal pogum. Vsak trenutek bi lahko druga eksplozija uničila ladjo.
Noč je legla na nemirno morje. V rešilnih čolnih, ki so bili še vedno z vrvmi zvezani s parnikom, je prezebalo moštvo. Ladjin trup so pretresale manjše eksplozije druga /.a drugo, gorel je vedno svetlejše. Ob zori je bila Agnes« vsa samo še ena žareča masa. Prežgale so se vrvi; 55 milj je bilo že do rtiča Horn. V snežnem viharju so se porazgubili čolni. Ameriški parnik AryaiK je našel enega izmed njih iu rešil tako kapitana in deset mož posadke. Vse drugo je pogoltnilo morje.
Po dolgi vožnji sc je zasidral parnik Mo-rea<; v Hamburgu. Moštvo je dobilo dovoljenje, da sme na suho. Žalosten je ostal drugi strojnik na ladji, da preizkusi na povelje zrak \ tankih. Skupno s kurjačem sla se podala pod krov. Odprla sta tank, ki že več mesecev ni bil v rabi. Kurjač, orjak, je splezal takoj v odprtino. Ni se zmenil za svarilo strojnika, češ, kaj mi more pokvarjen zrak — njemu, ki stoji v žareči vročini pri kotlu med sikajočo paro.. Ko pa je stopil v tank, se je zgrudil ko snop in obležal. Prestrašen je buljil strojnik v globočino, glasno klical kurjača po imenu — odgovora ni dobil.
Maloštevilno moštvo, ki je še ostalo na ladji, je prihitelo na kraj nesreče. Najpogum-nejši si je opasal vrv. Tovariši so ga spustili v tank. Mala svetiljka je ugasnila, mornar se je onesvestil, še preden je ovil ponesrečencu rešilno vrv okrog pasu. šo drugi je poizkusil:
Za Dom služhini
Že v letih pred svetovno vojno se je v južnih deželah Nemčije po vojni pa ludi v Avstriji začelo živahno motrili poselsko vprašanje.
Začela so se snovali društva za služkinje iu gradili po mestih številni služkinjski domovi.
Tudi pri nas se je po vojni jelo vedno bolj čutiti, kako potrebna je skrb za služkinje. Ljubljana je po prevratu jela rasti. Vedno več novih svežih moči prihaja z dežele vanjo. Poleg tega je vpoštevali resnično bedo, v katero je premnoge slu kinje pahnila dcvalorizacija denarja. S pridnim delom so si bile pritrgale za starost nekaj prihrankov, ki so pa čez noč postali ničvreden papir. Danes s skrbjo gledajo v bodočnost. Kam potem, ko ji odpovedo poslednje moči.
Dalje potrebujejo dekleta gospodinjske izobrazbe. Čas brezposelnosti bi zamoglu koristno porabiti. Zato se je že spočetka, ko se je jela snovati organizacija za služkin.e, že mislilo na to; za čas bolezni bolniško zavarovanje, starostno zavarovanje, poselski red in ludi že na lasten dom.
Posebno šo nu služkinjski doni. Osnovala se je v ta namen posebna zadruga, ki je jela zbirali denarna sredstva. Zadruga je že kupila zemljišče za bodočo zgradbo. Ker pa /. zidavo seveda še ni bilo mogoče začeli, se je pod gostoljubno streho Marijinega doma v Slomškovi ulic' otvorilo začasno zavetišče za revne brezposelne služkinje, lcjer je v teku par let obstoja prenočilo že preko tisoč služkinj. Otvorila se je v hiši kuhinja, v kateri dobi služkinja, ki je v potrebi, hrano za par dinarjev. Tu je krščanska dobrodelnost opravila že marsikatero dobro delo, ki je javnosti ostalo skrito. Tudi sedaj jih ne bi razkrivali ko bi ne hoteli s tem opravičiti svojega nadaljnega koraka. To zavetišče postaja namreč pretesno. Služkinje so na svojem številno obiskanem zborovanju dne 2. marca znova izrazile svojo voljo, da mora tudi v Ljubljani v doglednem času stati njih Dom. Z na mestu donešenimi slolaki so dokazale to voljo na najizrazitejši način. Vendar pa se zavedajo, da brez pomoči širše• javnosti prepotreben Doni ne more zrasli iz tal.
Zalo se zanašamo na gmotno pomoč vseli denarnih zavodov, občin in premožnejših slojev. Zlasti podeželske hranilnice, ki so žc v tolikih slučajih za dobre namene nesebično priskočile na pomoč prosimo, naj lega klica ne preslišijo. Nai tudi Ljubljana slovenski hčeri z dežele nudi vsaj lo, kar ji nudi celo — mačeha tujina!
par metrov globoko je izgubil zavest. Dragoceni čas je potekal brez haska; slednjič so vendarle prišli gasilci. S plinovo masko se jim je posrečilo spraviti kurjača na plan. Prišel je ladijski zdravnik; tudi kisikovi aparati ga niso obudili več k življenju.
Strokovnjaki so preiskali zrak v tanku. Rja je razjedala železne stene in porabila kisik; vrvi, ki so ležale na dnu, so razpadale; tvorila se je ogljikova kislina in ogljikov vodik.
Kurjač se jc zadušil.
*
Mirno je bilo morje, ko sla trčila parnik >Chrysis« in : Varna r«. Strahovit je bil sunek, ko sta se zarili ladji druga v drugo. Pel mož posadke »Varnar« je poskakalo na nepoškodovano »Chrysis«.
In kje je ostalo 27 mož?
Šele pred kratkim se je ta dogodek razjasnil. Bili so poteptani, zmečkani, nabodeni od rjovečih podivjanih volov, ki jih je tovoril »Varnar«. Pri karambolu se je podrla ograja, za katero se je nahajalo govedo. Smrtni strah je podivjal sicer mirne rogovilarje in onemogočil vsako reševalno delo. Ni bilo mogoče spustiti rešilnih čolnov ali pa preskočili na Chry-sis«. <10 minut je divjala čreda volov in zadržala moštvo pod -krovom; poleni je morje pogoltnilo svoj plen.
*
Tako torej niso le orkani, snežni viharji, ledene gore in drugi elementarni pojavi edinr-silp, ki pogubi,jajo ladje, temveč tovor sam jo velikokrnl pogubonosen zanje.	—a—
Prijeti ponarejevalci bonov
Ljubljana. 17. januarja.
Veliko vznemirjenje s>o povzročile zadnje čase pri ljubljanskih davčnih oblasteh razne afere z •20?,; boni, ki so jih ljudje imeli še izza žigosanja kronskih bankovcev. Pojavili so se namreč ponarejeni boni, oziroma taki boni, nu katerih so bile prvotnim številkam pripisane dve, tri ničle in nominalni znesek povišan za 100 ali 1000 krat. O odkritju ene take afere smo poročali pred kratkim. Trgovcu Franu Khamu je namreč prodal neki neznanec. štiri bone v skupni nominalni vrednosti 45.500 Din. Kham je te bone prodal g. Miru Janko-letu. Finančna uprava je pa ugotovila, da so bili vsi štirje boni ponarejeni. Vse poizvedbo in opis neznanca je kazalo, da je te bone razpečeval po Ljubljani neki bivši gostilničar Viljem Hribar, nazadnje stanujoč v Zagrebu. Policija je pričela poizvedovati za Hribarjem, ki pa je neznano kam izginil. V tej r.adevi je nastala to dni nepričakovana sprememba. V soboto se je oglasil pri preiskovalnem sodniku Radeju — Viljem Hribar sam. Dejal je: .-iz časopisov sem zvedel, da me državno tožilstvo preganja s tiralico. Tukivj sem! Ampak jaz bonov nisem ponaredil! Seveda je dal preiskovalni sodnik Hribarja prijeti in zapreti. Hribar trdi. da on bonov ni ponarejal, temveč jih je kupil od dveh drugih, nu videz znanih mu moških. Ta dva moška sedaj išče policija, da bi ugotovila vso zadevo do kraja, kako je Hribar prišel do ponarejenih bonov.
Tej aferi zelo podobna, vendar neodvisna od i^je. je druga. Dne 8. marca t. t. je finančna direkcija obvestila policijo, da je njej izročil trgovec Ivan Lassan 20% bonske priznanice, ki pa so ponarejene. Te priznanice so se glasile na ime Kornelije škerbic, ki jc pri žigosanju dobila za 3900 kron priznanico za 780 kron. Ta priznanica pa se je sedaj glasila — na 78.000 kron. Pripisani sla bili nam- j
Predavanja bogoslovne akademi je zn mieliger c i
Predavanju, ki jili jc priredila -Bogoslovuu Akademija« pred božičem, so bila zelo dobro obiskana. Radi tega priredi Bogoslovna Akademija": tudi pred veliko nočjo novi cyclus predavanj, ki -o dostopna vsem izobražencem.
Predavali bodo:
Dne JO. marca: Prol. Matiju Slu v i č: Veselje v svetem pismu.
One 27. marcu: Prof. Jane/ Fnbijan: Dogma in življenje.
Dne 3. aprilu: Prol. Lambert I, h r I i c h : rude/, in njegove potvorbe.
Dne 10. up-ila: Prol. Frane L u k m u n : Cvetna ncdcljn zdaj in nekdaj (zgodovini! procesije).
Predavanjn bodo \ prostorih bogoslovne fakultete v Alojzi jevišču«. I.. 26, Pol janska c. 4. _Pričetek točno ob 20 (brc/ tuko zvane akademske četrti). — Vstop prost.
Koledttr
lorek, IS marca: Ciril Jeruzalemski, cerkveni učenik. Edvard.
Vovi grobovi
-f V deželni bolnišnici je umrla 17. t. m. gospa Helena P eter ca. Pogreb 19. t. m. ob 2 popoldne.
•f V Kamniku je umrla po dolgotrajni bolezni dne 15. t. m- gospa Marija Tramté, roj Exler, nad-učiteljeva vdova in poscstiiica, v 07. letu svoje starosti. Pokojna gospa je bila doma iz znane Exlerjeve rodbine v Kamniku. Pokopali jo bodo na pokopališču na Žalah v torek, dno IS. t. m. ob t popoldne.
•f Umri je v Kočevju trgovec gosp. Alojzij Schleimer. Pokojni je bil radi svojega blagega in tihega značaja obče s poslovati in priljubljen.
-f- V Celju — škofja vas je umrla gospa Marija Žluus. Pogreb bo danes dopoldne nn vojniško pokopališči-.
N. p. v m.! Mala kronika
fr Zdravstveno stanje presvitlega gosp. kuezoškola. Zdravje Presvitlega se stalno boljša. Posledice kapi so docela izginile. Pač pa jc v isoki bolnik precej oslabel in mora slejkoprej imeti mir. Zdravnik je dovolil, da sine ostati vsak dan nekaj časa izven postelje.
fr Nenavaden rekord. M. Soboto. 15. marcu: Da strežejo pri eni hiši naenkrat dvema paroma liovoporočeueev ni nič nenavadnega. Dn bi sc naenkrat poročili trije člani ene družine, je /c večja redkost. Da pa bi kak oče tckoiu desetih tednov kar petini otrokom mornl skrbeti za doto, je pu že precej nenavadna stvar. Vse to je dočakal Somi Štefan v lUidmožancih. Dne 24. novembra preteklega leta so se poročili trije sinovi, pretekli mesec pa dve hčeri. Nn tu nu-čiu je |Mistiil Somi .Štefan, za katerega svet prej ni vedel, naenkrat slu ven.
fr N'ovosndski občinski svet razpuščen?
Duts dies Volksblatt iz Novega Sada poroča, da je ministrski predsednik in notranji minister, general Živkovič odredi), da naj se število novosadskih občinskih svetnikov zniža od 80 na 30, in je tn odredba že izšla v Službenih Novinah ter je že polno-niočnu. Kakor poročajo sedaj, pa .-e to število ne bo znižalo lako, da bi bilo j/, dosedanjega občinskega svela izključenih 44 svelnikov, temveč bo
so nailažji pot, po katerem prihaiaio bolezenske ka'i v naše telo Zato nudiio NAJBOLJŠE VARSTVO proti prenosu nalezljivih bolezni dihalnih Omanov okusne ANACOT-pastilie dr. Wanderja Dobivajo sc v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov ki v zadnjem času iiniiirujo ANACO j -pnsliijc,
reč dve ničli in beseda : Osem in sedemdeset tisoč . Preiskava je ugotovila tole pol te priznanice: šker-biČin oče jo je prodal dopisu Egru, Josip Eger — do tu se je priznanica še vedno glasila na 780 kron — trgovskemu potniku Leopoldu Pirnatu, In jo je izročil brivcu Antonu Turku, ta pa jo je za posojilo 2000 Din zastavil trgovskemu potniku Valentinu Tušku, ki jo je končno prodal za znesek 13.050 Din trgovcu Ivanu Lassanu, ker mu Ttirk ni hotel vrniti posojila. Aretirani so bili Turk, Tušek in Pirnat ter neki Franjo lirezec, bivši gostilničar, ki se jo v Turkovi družbi Tušku izdajal za pravega lastnika priznanice in zahteval od n ega ves denar, kar ga je še ostalo od prodajne vsote za priznanico, potem, ko si je Tušek odtrgal znesek 2000 Din za posojilo.
Tušek je na policiji kmalu dokazal svojo nedolžnost in da je šc sam bil oslepurjen pri tem. Zato so bili sodišču izročeni Pirnat, Turk in Brezec. Pirnat je osumljen, da je on ponaredil priznanico. Mož je inteligenten in zna angleški, francoski, italijanski in nemški jezik. Dokazano je, du jc Eger prodal Pirnatu več bonov, Pirnat sam pa trdi, da teh bonov ni prenaredil v vrednejše, temveč, da jili je le prodal z majhnim dobičkom dalje. Vse vedenje Turka in Brezca, ko sta tirjal.a Tušku za povrnitev kupnine za bon, pa kaže, dn sla vedela o nepristnosti bona. To je tudi v Tušku zbudilo sum, da je bon najbrže ponarejen.
Sedaj so vsi štirje, Hribar, Pirnat, Turk in Brezec zaprti. Ce bo komu dokazano, da je sokriv ponarejanja bonov, gotovo ne uide težki kazni. Glavni krivec — razbrzdana in divja špekulacija, ki se je vršila z boni — pa seveda ne bo mogel bili kaznovan. Hpekulantje z boni se bodo mirno veselili mastnega dobičku, ki so ga naredili, in jim paragraf zaenkrat šc ne more do živega. Zaslužili bi tudi.
najbrže razpuščen in bodo imenovani vanj novi svelniki. Dosedanji odbori in odseki občinskega svelti se ne sestanejo več.
fr 19 letim detoniorilkn. I/. Ormožu, 16. I. m.: Zveduvo so se včeraj ljudje oziruli zu dvema orožnikoma, ko stn gnala v zapor mlado dekle, »kuj neki se je pregrešila?«, so se križem vpraševali. Kmalu je povedul neki človek <hI Sv. Tomažu, kar je slišal od zanesljivih oseh. Detomorilku. Osumljenka je dekla nekje od Sv. Tomuža, staro komaj nekaj nad 19 let. nu prvi pogled je videti še mlajša. Pred približno pol letom je V stranišču povila tlele, šele če/, pur dni je ugotovilu, du jc bil fantek, ko ga je izvlekla iz bluta iu zukopalu ob zidu. Pu se je nazadnje tuko spletlo, du je stvur prišla nu dan. komisija je žrtev surovega ravnanju izkopala mati pa pričakuje pravične sodbe.
fr Kolik» Sarajevčani pokade. Meseca februarja so Sarajevčani pokadili 7369 kg križanskegu tobaka. 7,023160 cigaret, 45.092 cigar, 122.100 komadov cigaretnega papirja — vse vredno 3,276.714 dinarjev 50 par. leta 1929. meseca februarja pa se lic pokadilo le za 2,980.472 Din.
fr Tihotapstvo tobaka v Hački. ile dalj časa se vrši v zgornji Bački tihotapljenje tobaka na veliko. Finančne oblasli so sedaj prišle leinu tihotapstvu na sietl. Tihotapci so najprej tihotapili /. žganjem, ki je bilo skrivaj žgano. Sedaj pa so finančne oblasli odkrile v Bački Topoli tihotapstvo tobaka na debelo. Finančni stražniki so zasledovali neke ljudi in so pri lej priliki napravili v nekaterih hišah veliko preiskave in uosli 80 kg finega tobaka. Tobak je bil ves zaplenjen, aretiranih pa je bilo 16 oseb. Vsi bodo kaznovani z globami, potem pa še izročeni sodišču.
fr Velikodušen dar Narodni galeriji v Ljubljani. Ob priliki osemdesetletnice svoje matere gospo Jerice' Oblak je daroval njen sin gospod dr. Josip C. Oblak, odvetnik in priznani naš pisatelj, Narodni galeriji vsoto 10.000 Hin Narodna galerija izreka velikodušnemu darovalcu svojo najlepšo zahvalo in je želja Narodne galerije, da ta kulturni čin, vreden javnega udejstvovanja gospoda darovalca, vzbudi živahno posnemanje v naši slovenski javnosti v prid prelepe in prepotrebne naprave Narodne galerije v Ljubljani.
fr Kmetijska Solu nu Grmu sprejme - I. majem 1030 20 učencev v pripravljalni gospodarski tečaj. Ti učenci imajo dnevno po dve uri pouka v šoli, ostali eus se uporabljajo pri vseli delili na šolskem posestvu, dobivajo vso oskrbo mi /uvodu brezplačno In so pod stalnim nadzorstvom kot redni učenci, ločuj je priprava /a vstop v redno šolo predvsem zu one kmečke sinove, ki imajo slabo predizobruz-bo i/ osnovne šole. i/, tega razlogu se opozarjajo vsi kmečki gospodarji, ki žele poslati svoje sinove v kmetijsko šolo na Grm. du v redno šolo, ki se prične v začetku novembra 1030. ne bo sprejet noben prosilec, ki ni dovršil / d o b i i in u s p e h o m vsaj š t i -r i r a z r e <1 e osnovne šole. če ni prej obiskoval pripravljalnega tečaju. Učenci pripravljalnega tečaja imajo po dovršenem tečaju tudi prednost pri sprejemu v redno šolo v šolskem letu 103001 pred vsemi drugimi prosilci in sicer brezplačno mesto v celoletni šoli, ker se v šolskem letu 1930-31 vrši pouk \ celoletni šoli in v II. tečaju zimske šole. Pogoji sprejema v tečaj so: t. starost ne manj kot 16 in ne več kot 10 let: 2. dovršena osnovna šolu (če tudi le enoruzretlliu): 3. telesna in duševna sposobnost. Prošnjam, kolkovnnini z 3 + 20 Din, je priložiti krstni li-t. domovnico in ziulnjc šolsko izpričevalo 1er jili poslati najpozneje do 13. aprilu 1030 ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. — O sprejemu se obvesti- prosilci takoj po 13. aprilu pismeno. Vsa še potrebna pojasnila daje ravnateljstvo.
fr Xt na luje! Rodoljub s štajerskega nam piše: Z žalostjo v srcu čitamo in gledamo dan na dan, kako so drobci našega itak malega slovenskega naroda izseljujejo v Nemčijo, Francijo, llo-landsko, Ameriko itd., da tam v rovih premogovnikov ginevàjo, ozir. na ameriških farmah tujim narodom robijo. Naše najboljše delavne moči nas zapuščajo, ker doma ne najdejo dovolj kruha. Kakor se je čilalo, nameravata rudnika v Trbovljah in Kočevju v kratkem zopet odpustili veliko delavcev, ravnotako tovarna v Vevčah. Te čaka potem neznana usoda v tujini. In vsega tega ni treba! Naša država ima pogojev za življenje svojih državljanov dovolj! — Banat, okolica mesta Vršac, posebno proli romunski in madžarski meji, ima šo velikanske komplekse najboljše zemlje, kar si jo moremo predstavljati, — neobdelane. Kruh, — bel kruli Inka j spil črna, rodovitna zemlja čaka samo znano pridnih slovenskih roki Kolonizacija lilo-
Moj mož ne more na delo, hripav je in močno kašlja —--— — —---—
Kašelj, hripavost? Na vsak način naj vzame Kresival.
KRESIVAL vedno si priprav če Kašljaš al pa si hripav
vencev v Ieli krajih hi imela brezdeamno krasen uspeh. Islotako čaka Slavonija in Srem kolonizacije Slovencev. Tudi tistim, ki imajo nekaj premoženja, se nudi lepa eksistenčna prilika v teh krajih. Oral zemlje, ki nosi do 15 meterskih stotov žita, stane tukaj okroglo 5000 Din. — Za 50.000 Din se dobi, kdkor ini je neki tamošnji prijatelj zatrjeval, že precej lepo posestvo, ki pri umnem gospodarstvu preživi lahko večjo družino. Zakaj torej v tujino? Naša ljubljena država ima samu kruha dovolj!
fr Opozorilo lastnikom motornih vozil v okraju Laško. Laško okrajno uačelstvo razglaša: Pregled vseh motornih vozil, osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles so bo vršil letos dne 24. marca 1930 od 8—13 v Trbovljah-kolodvor za lastnike motornih vozil iz občine Trbovlje in Dol in isli dan od 14 dalje v Laškem-kolodvor za motorna vozila iz občine Laško, Sv. Krištof, Marija gradeč, Sv. Lenart, Jurklošter in Loka pri Zidanem mostu. Lastniki motornih vozil se v lastnem interesu opozarjajo, da pravočasno pripeljejo svoja motorna vozila na pregled.
fr Strašni fantovski uboj v pijanosti se ni zgodil pri Sv. Lovrencu ua Dravskem polju, ampak nekje v Slov. goricah. S tem popravljamo svoje poročilo v čl. številki.
fr Narodne. Zbirka slovenskih narodnih pesmi za moški, mešani in ženski zbor, priredil prof. Marko Bajuk. založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 14 Din. — Pesmarica nudi 10 narodnih pesmi v preprostem prav narodnem slogu, kakršen je lasten skoraj samo Bajuku. Zalo pa naš narod njegove narodne pesmi tako rad poje. Svedok temu je, da so njegove narodne pesmi doživelo še več izdaj. Zbori, ki si želijo nabavili večje število njegovih narodnih pesmi, naj stopijo v dogovor z založništvom. Pričujoče Bajukove narodne pesmi vsem našim zborom prav toplo priporočamo.
fr Original posnetke vseh ruskih pesmi, ki
jih poje zbor Donskih kozakov v krasnem zvočnem iilinu Kozaška pesem dobite samo pri Gramofon -A. Rasberger, Ljubljana- Miklošičeva c. 34.
fr Vedno sveže pražena kava pri tvrdki B. Motoh. Ljubljana, Vodnikov trg 5.
fr Jožicam in Joškom najtrajtiejša darila pri Slavko Rus, Dunajska cesta.
fr Pri hripi (influenci), sploh vselej, kadar se čutite nerazpoložene. nadrgnite še isti večer svoje telo z Algo. Občutili boste takoj svežost, temperatura bo popustila, spanje pa bo lahko in zdravo. V lekarnah in drogerijah I steklenica 16 Din.
fr Na velesejmti v Lipskem je razstavil Mercedes-Benz krasne, Diesel-ove motorje in vlačilce, ki se obratujejo s cenenim surovini oijem iu delujejo 75% ceneje, kot navadni Benzin-Bencol motorji. Eden vlačilcev je imel vitelj za vrv za 000 kg na-lezne sile. Primeren je za stavbarstvo, lesne transporte itd. Mercedes je razstavil stroje s Confinen-ial-obroči, ki jih je bilo tudi sicer zelo pogosto opaziti na velesejmti. — Krasno je razstavila tovarna za porcelan Pli. Kosenthal et Co. iz Selba na Bavarskem svoje svetovno znane porcelanske izdelke. Mnogo se je govorilo o novi ladji »Etiropa«, seve-ro-neinškega Lloyda, kakor tudi o ladji posestrimi >Bremen<', ki sla opremljeni z Rosenthai slonokoščenim porcelanom. Podoben je angleškemu kostnemu porcelanu, pa je trpežnejši. Krasi ga zlati rob. kar zelo učinkuje. Rosenthal-porcelan prištevajo med uajodličuejše porcclane in je povsod ponos goapocîinj.
fr Pri motenjih v želodcu iti črevili, bolcči-i.uli v trebuhu, ruzdružcnosti. nervoznosti, omotici. težkem snu, splošnem sltibopočutju. zman jšani moči zn tlelo se doseže olajšanj«1 /. dnevno čnšo naravne Fran/. - Josef« gretlčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborilo lekovitost. ki jo nudi :Fronz-Josef'< vodu v svoji lastnosti kol milo odvajajoče sredstvo posebno poluokrvnim. korpu-1 .itniin ljudem, trpečim na protinu in hemoroidih. Fmitz-Josef« grenčica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijnh in spec. trgovinah.
Nesreča ne počiva
-- Srečtl v nesreči! Od Sv. Lovrencu na Pohorju: V petek zvečer hi bila skoro doletela večja nesreča g. Lojza Viniorja. Okrog sedmih /večer so se vnele saje v dimniku, ko je pihal /clo močan južni veter, ki je rnznnšul iskre i/ gorečega dimnika po domači in sosednih lesenih strehah. Ker pn so ogenj takoj zapazili ter je prišln hitro pomoč, se je posrečilo ogenj lo-kalizirati. sicer bi bile strašne posledice. V nevarnosti bi bil ves spodnji trg. Prihitela je tudi požarnu bruinho. ki pu ni stopila v akcijo, škodil jc malenkostmi. Ravnotako se jim je godilo tudi lin Celebrantovi lutbi v Rdečem hregu. kjer je bila ravno taka nevarnost, ter se jim je v tem hudem vetru tudi posrečilo pogusiti. Bog nas varuj ognja!
Ljubljana
Kat bo danes?
Drama: Glavni dobitek, E. Opera: Glutnači B.
Delavska zbornica: Svečana akademija krst soc. delavstva v čast Jožetu Gostinčarju. Ob 8. z v.
Lekarne: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr Ramor, Miklošičeva c. 20.
ГТ
XAVE S	L	O	Ш
Molitve za rešitev Rusije
N« prn/nik sv. Jožefa 10. marcu, so v stolnici molitve zu rešitev Rusije v teni-le redu: zjutraj spravno sv.obhajilo: oh pol III pridiga presvetlega g. škofu-kond-jutorju.
oh 1(1 slovesna pontilikalna sv. maša. Po|H)ldnc je oli pol 4 skupna ura molitve; oh štirih kratka pridiga, nato slovesne pete litimi je sv. Jožefu. Verniki uljiidno vabljeni k spravnim in prošnji m pobožiiostiin !
Materinska proslavo
Krščansko žensko društvo v Ljubljani vai vabi nu svojo V. materinsko proslavo, ki se bo vršila v ponedeljek 24. muren ob pol 8 zvečer v opernem gledališču.
Spored: 1. Godbenti točka. Svira Radio-orkc-ster.
2.	P. K r i/.os to i n : Materinski dnn. Dcklama-ciju muli kov.
3.	Govor prev/v . školn koudjutorja dr. G. Rozmana,
4.	Mati ili otrok. Mike i/, zbirke »Tngore«. 3. Pavčič: Ciciban — ( iciluj. Uspuvunkn —
Mtissorski j : Iz otroške sobe: V kotu. Poje gospa Pavla Lovšctovu.
6.	P. Krizostom: Mati vseh muter. Deklami-ru Marjan Brecelj.
7.	Bralnns: Zvesta ljubezen. — Adamič: Jezdec. Uspavanka. Poje operni pevec g. Gostič.
n. P. Krizostom: Boj zu mamico, otroški pri-/orček v dveh dejanjih. Pevske točke jc uglus-bil dr. A. Doli mir.
V odmorih igra lludio-orkester. Režijo vodi g. prof. šest.
Vstopnico se dobe otl srede dalje v trafiki Unioiiu in sicer po običa jnih dramskih cenah, e
■0 Rusko odlikovanje župana dr. Puca. V ponedeljek 17. marca I30O dopoldne ie izročila ilepu-lacija ruskega Rdečega križa v Ljubljani, obstoječa iz g. Jenkove ter univ. profesorjev ing. Trosta Dimitrija 1er ing Kopilova Aleksandra v Ljubljani, ljubljanskemu županu dr. Pucu častni znak Ruskega rdečega križa, ki mu ga jc podelila glavna uprava te humanitarne organizacije v Parizu kot priznanje za njegovo pomoč ruskim emigrantom.
v0 V. Vtaieiinski dan priredi Kršč. žensko društvo 21. t. in. ob pol 8 zvečer v opernem gledališču. Spored bo zelo pester. Slavnostni govor bo imel prevzv. škof koadjulor dr. G. Rožmari. Naša priljubljena pevka ga. Pavla l.ovšelova nam bo zapela nekaj pesmi. Sodeluje ludi operni pevec g. .1. Gostič, g. Marjan lirecelj Naši malčki pa bodo igrali I'. Kri/.ostoma: Hoj za našo mamico , katero je uglasbil g. dr. A. Dolinar. Na programu so tudi slike iz zbirke -Tagore«. Pričakujemo, da se cenjeno občinstvo udeleži tega večera, da dostojno proslavimo spomin naših mater. — Odbor.
0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj oblačno, včasih jasno, včasih ie tudi silil dež. Vendar je bil dan lep. Najvišja temperatura 13.4'-' C. Barometer 755.8.
0 Mali vlomi se v Ljubljani silno množe. Največ vlomov, prijavljenih zadnje čase, sc jc dogodilo na robu mesta, v male hiše ali barake. To bi se dalo razložiti s tem, tla so ljudje sedaj spomladi, večinoma pri poljskem delu, kar izrabljajo nepošle-njakoviči. Veliko seveda ne najdejo v leh hišicah. Zadnja dva dneva je bilo policiji prijavljenih kar pet takih vlomov, od katerih pa noben ne dosega vrednosti 200 Din.
© Drva premog, koks kupujte pri družbi »Kurivo« na Balkanu, tei. 3434.
Klanec pri dolenjskem kolodvoru. Pišejo nam: Kos ceste od dolenjskega kolodvora do Dolenjske ceste v daljavi 50 do 60 m ima skoraj cele 4 m vzpona oziroma padca, to pa je za živino s težko naloženimi vozovi ie prehudo in skrajni čas je, da bi se merodajni faktorji za to malo pobrigali, da bi živina v tem hudem klancu ne bila vsak dan tepena in mučena. Kot posant sem si ogledal ves teren okoli dol. kolodvora, kic bi se dobil pripraven prostor za izvoz iz skladišča tega. kolodvora. Izvozna cesta bi se dala napraviti prav z malimi stroški, in sicer naravnost od skladišča Dol. kolodvora proti državni cesti, ki ne bi imela niti lOcm vzpona ali padca. Podeželske občine se v novejšem času zelo trudijo, da klance odprav-Ijajo. Merodajni fakto-ii naj bi si bln#ovp|;,: 'o izvozno ccsto ozir. klanec ogledati in potrebno ukreniti, da bo živina tovor ? kolodvora vnzil.n nn lavnem in ne v klanec.
w w w
mms
UÀJ*
Nc morete sc jim načuditi! Znamka G. B. L. je kvalitetni pojem! Lc ona, ki jih nosi. ve^ kako čudovito se te nogavice nosijo in pero. G. B. L. nogavice drže . . . drže . . . drže ... so enostavno neraztrgljive! Kupite C B. L nogavice v 36 novih francoskih barvah, od najnežnejše blond rose do do najnoveiše creole - v vsaki boljši trgovini, i irilfc. шТћ A A	dfc А
Maribor
□	Mariborski okrajni ccstui odbor ima svojo prihodnjo sejo v petek dne 21. marca ob S zjutraj v posredovalnici na Koroški cesti 26. Na dnevnem redu so sledeče točke: poročilo načelnika; poročilo o spremembah okrajnega cestnega proračuna za 1. 1430; pravilnik za poslovanje okrajnih cestnih odborov v območju Dravske banovine; izvolitev blagajnika; zgradba mostu čez Dravo pri Zg. Dupleku in druge zgradbe, sklepanje o razpisu gramoza za 1. 1030; porazdelitev poslov in delokroga posameznim članom okrajnega cestnega odbora; predlogi za likvidacijo okrajnega zastopa; rešitev raznih prošenj in vlog; posojilo in slučajnosti
□	jožefove seiuiarje v Studencih pri Mariboru opozarja gremij trgovccv za mariborsko okolico, da prinesejo svoje obrtne liste seboj, ker se bo jutri vršila na licu mesta stroga kontrola. Vsakemu sej-marju, ki nima obrtnega lista, se bo obratovanje za-branilo.
□	Mariborski vojni invalidi so na svojem nedeljskem občnem zboru, o čemer ie poročal že včerajšnji Slovenski list«, izvolili sledeči odbor: Franjo Geč. predsednik; Anton Oolež, Martin Pravdič, Drago iratnik; Franjo Belle, Josip Kolarič, Ludo-vik Strohmajcr 1er Jožet Veršič odborniki. V uad-zvrni odbor: Jakob Sitter, Ignacij Opeka, Alojz Ko-inelj. Leopold Tovornik in Štefan Baumkirchner. Za delegata pa Franjo Geč in Anton Oolež. K poročilu v včerajšnjem »Slovenskem listu« dodajano, da je Združenje vojnih invalidov izplačalo y pretekli poslovni dobi podpor v znesku 7005 Diu.
("Ï Mariborski šport. Jutri gostuje v Mariboru SK Olimp iz Celja, ki se s 1. SSK Mariborom spoprime na igrišču v Ljudskem vrtu. Pričetek tekme ob pol 15. uri
□	Trgovskega greinija za mariborsko okolico redni letni občni zbor bo dne 23. t. ni. ob 13. uri v Oainbrinovi dvorani. Na dnevnem redu ie poleg običajnih točk tudi volitev načelstva.
□	Deiu slava, delu čast. Na nedeljskem občnem zboru tukajšnje krojaške zadruge, ki se ga je udeležilo članstvo polnoštevilno, so prejeli v znak posebnega priznanja ob redkem jubileju dela spominske diplome Anton Košar, ki obhaja 40 letnico mojstrstva iu obenem 10 letnico, odkar jesebieno ter požrtvovalno načeluje zadrugi, nadalje Marija Koler, ki je že 43 let šiviljska mojstrica, ter Franc Lepe j, ki tudi obhaja 40 letnico mojstrstva. Načelnik zadruge Košar jc prejel ob tej priliki krasno spominsko darilo, ki mu ga je ob jubileju pokloni! odbor. Slavljenci so prejeli od svojih tovarišev, oziroma tovarišic številne čestitke, katerim se tudi mi v imenu javnosti pridružujemo.
,~j Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 10 sezonskih delavcev, 10 inajarskih in viničarskih družin, 10 hlapcev, 3 pastirji, 1 opekarski mojster, 4 avtogenski varilci, 2 cirkularista, 1 mizar, I sedlar, I tapetnik, 2 kurjača, 3 čevljarji, I pleskar, I tesar, I fotograf, 1 slaščičar, več vajencev (kleparske, kovaške, sodarske, čevljarske, krojaške, pekovske in slikarske stroke),, 2 kuharici, 15 služkinj, 2 postrežnici, 2 varuški, 1 bolniška postrežnica in I plačilna natakarica.
□	Velike važnosti za mariborske gospodinje bodo predavanja o kuhi s plinom, ki jih priredi mestna plinarna v dneh od 20. do 22 1. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke; pričelek predavanj, ki jih bo imela učiteljica tvrdke Prometeus iz Nemčije, v omenjenih dneh ob 15. uri. Predavanja so združena z razstavo plinskih aparatov.
□	Iz društva hišnih posestnikov. Društveno tajništvo je prevzel g. A. Novak. Tajništvo zopet redno posluje ter se istotam dobe najemninske knjižice.
□	Knjigovodski tečaj za mariborsko okolico. Prvi knjigovodski lečaj za trgovske podjetnike in pomočnike skupno z gostilničarji in gostilničarskim naraščajem, se je otvoril dne 13. februarja v prostorih tukajšnje trgovske akademije ter se bo v kratkem zaključil, tako da se bo drugi trgovsko-goslil-ničarski tečaj za mariborsko okolico vršil lahko takoj po velikonočnih praznikih. Prijave je vložiti takoj v zadružni pisarni gostilničarske obrtne zadruge za mariborsko okolico ali pa pri trgovskem greiniju. Učnina znaša za mojstre 100 dinarjev, za pomočnike pa 50 dinarjev.
□	Brezposelnost na mariborskem delovnem trgu: Dela je iskalo v času od 9. do 15. I. m. pri tukajšnji posredovalnici dela 178 oseb; prostih službenih mest je bilo 152: delo je dobilo 109 oseb, odjjotovalo jih je 21, odpadlo 150. V evidenci je bilo koncem tedna 845 oseb.
□	Delavsko prosvetni večer je drevi ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Večer prireja na predvečer delavskega praznika mariborska ekspozitura Jugoslovanske strokovne zveze.
□	Sprememba repertoarja v mariborskem gledališču. Prvotno je bilo predvideno gostovanje gdč. Marice Lubejeve v četrtek, 20. I. m. za ab. C., ker pa gdč. Lubejeva pride samo lahko v torek, zunanji abouenti reda C pa žele izključno v četrtek, se bo uprava mariborskega gledališča obrnila na zagrebško upravo, da bo gostovanje gdč. Lubejeve vsaj drugI četrtek, 27. I. m. Gostovanje Marije Lubejeve v »Takrat v starih časih« v torek 18. t. m. velja za ab. B. Abonma A pa dobi v četrtek, 20. t. m. »Našega gospoda župnika«.
□	Poučno potovanje v sveto deželo. Društvo »Pulnik« v Belgradu priredi v času od 9. do 20. «prila t. I. poučno potovanje v orijent! Obiskali se bodo Carigrad. Damask. Ilaila, Nazaret, Jeruzalem," Betlehem, Jordan, Kairo, Aleksandrija in Atene. Potni stroški bodo znašali za linnji razred Din 14.100. za tretji razred Din 10.500. Prospekti
in priglasi v potovalni pisarni »Pulnik« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
□	Podružnica Slovenčeve uprave cenjene naročnike, trafike in odjemalce II. okraja, magdalen-skega predmestja in Studencev pri Mariboru vljudno prosi, da za kratek čas nekoliko polrpijo v slučaju, da ne bi dobili list redno dostavljen, ker so raznašalci novi, oziroma iz poslovnih razlogov zamenjani.
□	Črni plakati, ki oznanjajo koncert znamenitih Negro Revellers« (The Utica Jubilee Singers), vzbujajo v Mariboru splošno pozornost. Koncert bo kot znano dne 24. t. m. 1er so na sporedu izključno zamorske pesmi, ki jih bodo črnci odpeli deloma v svojih originalnih nošah. Pestrost programa bo povzdignil še solo na znanem instrumentu črncev »banjo« in pa dejstvo, da bode tudi za klavirjem sedela črnka miss Marguerite Hall. Za vstopnico se je Ireba požuriti.
Likvidacija kronskih priznanic
Celic
er Sprememba v prosvetnem programu. Iz
važnih tehničnih razlogov se za nedeljo dne 23. marca napovedana materinska proslava vrši šeie v nedejlo dne 30. marca popoldne. Poleg govora pisatelja Silvina Sardcnka ter petja bo na sporedu proslave uprizoritev francoskega mirakla »Trosila bom rože...«, ki jc doživel prošlo nedeljo z njim mariborski Ljudski oder v Mariboru sijajen uspeh. V nedeljo dne 23. marca bodo Krekovci na odru Narodnega doma ponovili Freudenreichove »Gra-ničarje«. —• V ponedeljek dne 24. marca ob 8 zvečer pa se bo vršilo v veliki dvorani celjskega Narodnega dema protestno zborovanje zoper preganjanje kristjanov v Rusiji. Predaval bo s pomočjo skioptičnih slik protesor g. Jan Sedivy iz Maribora. Govorili bodo še drugi, pel pa bo pevski zbor Katol. prosv. društva v Celju. Vstopnine ne bo.
0 Občinske dajatve po spremenjenem mestnem proračunu. Prošlo nedeljo smo poročali o poteku občinske seje z dne 14, t. in., na kateri so razpravljali na zahtevo finančnega ministrstva ponovno o mestnem proračunu. Končni primanjkljaj spremenjenega proračuna znaša 2,835.182 Din, ki bo deloma krit s sledečimi občinskimi dajatvami: 1. s 30% obč. doklado na drž. zemljarino, t. j. na podlago 13.400 Din, kar bo neslo 4020 Din; 2. s 30% doklado na drž, zgradarino, t. j. na podlago 493.800 Din, kar bo dalo 148.140 Din; 3. s 30% ubč. doklado na občo pridobnino, t. j. na podlago 849.900 Din, kar da 254.970 Din. — Te doklade so odmerjene z ozirom na zahtevo lin. ministrstva, ki hoče imeti na vse drž direktne davke nanašajoče se doklade odmerjene z enako odstotno stopnjo, — 4 S 150% obč. doklado na družbeni davek, t. j. na podlago 80.000 Din, kar nosi 120.000 Din. Ta odmera je pravična z ozirom na to, da družbe povzročajo znatno večje izdatke mestni občini kot pa posamezniki, tako zlasti glede šol, prometa in higijene. — 5. Z obč. doklado na vino, ki bo znašala 1.25 Din od litra. Spilo se bo predvidoma 4800 hI, od česar bo mesto tedaj prejelo G00.000 Din. — 6 Z 8% najemninskim vinarjem, ki bo vrgel predvidoma 510.0C0 Din. — 7. S samostojnimi občinskimi dokladami. Na pivo je bil določen 1 Din od' litra, kar bo dalo 300.000 Din. Od 800 steklenic šampanjca in finih vin, za katere znaša doklada 25 Din na liter, bo občina kasirala 20.000 Din. Od 1950 steklenic (buteljk) navadnega vina, za buteljko znaša doklada 4.13 Din, bo steklo v mestno blagajno 28.050 Din. Od žganja in podobnih pijač dobi mestna občina 40.000 Din. Užitnina na meso bo vrgla 76.000 Din. 9. Občinske takse morajo nesti 40.000 Din. 10. Iz naslova občinske cestne naklade pričakuje mesto 320.000 Din. 'I, Kartopirci bodo morali plačati 10.000 Din. 12. Na tržnih pristojbinah se bo inkasiralo 115.000 Din. Tako bo končni primanjkljaj znašal še vedno 133.C02 Din, o kritju katerega pa smo že poročali.
Pîui
Masarykova proslava. V soboto zvečer je Jugosl.-češkoslovaška liga priredila v Glasbeni Matici proslavo 80 letnice Masaryka. Proslave se je udeležil tudi čehoslovaški konzul iz Ljubljane g. dr. Resi. Na kolodvoru je gospoda konzula pričakovala množica občinstva in predstavniki vseh tuk. oblasti z gosp, okrajnim glavarjem vladnim svetnikom dr. Vaupotičem na čelu. Mestno občino je zastopal g. župan Brenčič in pozdravil gospoda konzula v imenu mesta.
Pri dobro obiskani proslavile je najprej odpela češkoslovaška in naša himna. Nato je g. dr.
Šalamun pozdravil oficijelnega zastopnika nam bratske države. O Masarykovem življenju ter o njegovem delovanju na znanstvenem, kulturnem, gospodarskem in političnem polju, jc predaval g. dr. Reisman iz Maribora, zatem se je pod vodstvom g. prof. Šedlbauerja odpelo par slovaških pesmi. Moški zbor je zaključil proslavo s »Hej Slovani«. Še prej pa se je gospod konzul zahvalil na počaščenju predsednika Masaryka.
Smrtna kosa. Pred dnevi se je obstrelil v glavo g. Ivan Leber, posestnik in lovski paznik iz Placarskega vrba obč. Janežovci. Obstrelil se je v glavo in šibre so mu strahovito popačile obraz. Prepeljan je bil v tukajšnjo bolnico, vendar pa ni bilo več rešitve in je v soboto ob 7 zvečer podlegel ranam. Zapušča ženo in sedem nepreskrbljenih otročičev.
TrbovVe
Čebelarji! V nedeljo, 30. marca, se vrši v Hrastniku pri uljnaku g. Jenkota celodnevni čebelarski tečaj o kuhi voska in izdelavi umetnih satnic. Vsak čebelar naj prinese voščine seboj, da se mu bodo pretopile vosek, in če hoče, se mu napravijo tam iz voska tudi umetne satnice. K tečaju se vabijo vsi čebelarji.
Vsak posestnik in delavec ima rad svoj vrt lepo obdelan, ne pomisli pa, da imamo radi tudi lepe ceste in pota. Zato nikar ne metajte kamenja in raznih odpadkov z vrtov na cesto.
Podbrezie
V naši lari se nahaja prijazen griček Tabor z mično božjepotno cerkvico na njem, podobno kot Homec pri Kamniku. — Ime je ostalo še iz turških časov in je cerkev še danes obdana od treh strani s starim močnim obzidjem iz tedanjega časa.
Vsako leto na dan sv, Jožeta sc zbere na tem gričku mnogo ljudstva ob 10 k sv. maši od blizu in daleč (iz Dupelj, Križev, Tržiča, Kovorja, Ljubna, Dobrave, Krope itd.). Pogled na lo množico je zelo zanimiv. Enako je krasen razgled z griča po lepi Gorenjski.
Ne mučite svoliti otroh i ribjim ol|em.
ampak dajajte jim
Jemali sc more dajati v vseh slučajih, kadar ic potrebno icmati ribje olje.
'	Dobiva se v vseh lekarnah.
Ljubljana, 17. marcu 1030.
Danes je potekel zadnji dan za likvidacijo ! tkzv. bonov, t. j. priznanic za odtegljaj 20% ob pri-I liki zamenjave kron v dinarje. Po novem zakonu o likvidaciji so jih sjirejemale davčne uprave za plačilo davčnih zaostankov do leta 1928. Kakor smo že svoječasno jiisali, jih jo bilo na slovenskem ozemlju za ca. 50 milijonov kron. istočasno pa so znašali davčni zaostanki do konca leta 1928. mul 44 milij. Din. /«ato je bilo pričakovati, da se bo največji del teh bonov dal vnovčiti v Sloveniji, zlasli še zaradi tega, ker jo velik del, katerega cenijo na 10 milijonov kron, prišel že zdavnaj iz rok lastnikov (izguba, plačilo davkov prej itd.), tako da jo ostalo ob razglasitvi zakona bonov za vnovčenje še za kakih 10 milijonov Din
Naše elektrotehnično gospodarstvo
Zveza industrijcev v Ljubljani je prevzela nalogo, da izdela zakonski projekt o elektrotehničnem gospodarstvu 1er o izkoriščanju vodnih sil. Zveza je že dalj časa delala na teli predlogih in se je tudi 11. t. in. vršila pri njej tudi konferenca vseli zainteresiranih faktorjev glede končne redakcije teh zakonskih načrtov. Zborovanje, kateremu so prisostvovali ludi zastopniki interesentov iz. cele države, je vodil g. dr. M. Vidmar, glavni referat pa je podal dr. E. Eberl, navajajoč smernice j in najvažnejše določbe novega zakonskega načrta. 1 Izmed modernih zakonov je našim razmeram še najbližji avstrijski zakon, katerega bi se bilo treba v prvi vrsti držati. V debati se jc zlasti obravna-! vaio vprašanje, ali se naj elektrarnam daje privilegij za oskrbo krajevno omejenega Ozemlja. Zastopniki Zveze električnih podjetij bodo v iielgra-du poročali ministrstvu o delu Odseka elektraren pri Zvezi industrijcev v Ljubljani, kakor tudi o osnovah zakonskih projektov, katere je konferenca soglasno odobrila. Čini bo besedilo zakonskega projekta dovršeno, se bo vršila tozadevna redakcijska konferenca v Zagrebu.
Obrtna banka, Ljubljiiuu. izkazuje v I. 1929. povišanje vlog na knjižice od 4 na 4.07 milj., dočim so tekoči računi nazadovali od 5.9 na 5.7 milj. Din, nadalje se je zavod manj posluževal bančnih kreditov, kar se vidi iz zmanjšanja upnikov od 2.5 na 1.27 milj. in si je nasprotno ceio ustvaril znatno do-broimetje pri bankah (0.857 milj.). Med krediti se opaža izločitev onih, ki so bili bolj osebnega značaja in ne obrtno-trgovskega. Pri skoro nespremenjenem donosu je ostal tudi čisti dobiček na lanski višini 110.000 Din (107.000) in dividenda ostane 5% (glavnica 2 milj. Din ).
Življensko zavarovanje. Po podatkih i/, leta 1927. je bilo pri 19 zavarovalnicah v naši državi izdanih 99.231 polic z zavarovano vsoto nad 2 in jiol miljarde Din; od tega odpade na tuje zavarovalnico 38.251 polic z glavnico 1167 milj. in na mešane I zavarovalnico 26.217 polic in 644 milj. iu na čisto j domače družbe 34.763 polic z glavnico 630 milj. di-! narjev. Na 1 prebivalca odpade torej 190 Din, v i Švici pa 5700. Din, v Bolgariji 213 Din, v Avstriji 1500 Din, v Romuniji 183 Din, v Španiji 590 Din. v i Italiji 859, na Madjarskem 550 Din, v Uniji 46.700 i Din, v Švici n. pr. je žo zavarovan vsak peti prebi-I valeč, pri nas pa pride na 120 prebivalcev 1 znva-I rovanec.
Dobave. Strojni odd. ljublj. žel. ravn. spre-i joina do 20. I. m. ponudbe glede dobave 4.00 kg I barve; do 21. t. m. pa glede dobave I pisalnega stroja in 1 računskega stroja. — Gradbeni odd. sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg oljnatega niinija in raznega krovskega materijala, 700 nr' d rabljenega gramoza, raznega lesa. 32.000 komadov zidne opeke. — Prometno-komercijalni odd. sprejema do 24. I. m. ponudbo glede dobave slolov.
—	Delavnica drž. žel. v Mariboru sprejema do
22.	t. m. ponudbe glede dobave 15 000 kg okroglega železa; do 28. I. ni. pa glede dobave brusnih plošč.
—	Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema «lo 26. t. ni. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina. — liavn. drž. rudnika Breza sprejema do 27. I. m. ponudbe ponudbe glede dobavo 30 kg usnja in 900 kg pocinkane pločevine. — Ravn. drž. rudnika Zabukovea pri Celju sprejema do 3. aprila ponudbe glede do-i>ave 11.00 komadov hrastovih pragov. — Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave 500.000 komadov kapsul. — Dne 5. aprila se bo vršila pri komandi mornarico v Ze-munu ofert. licitacija glede dobavo večje količine različnih olj, bencina, petroleja, konsistentne masti ter glede dobave bombaža za čiščenje; dne 8. aprila pa glede dobave 111.900 metrov različnega platna. — Dne 20. I. m. se bo vršila pri Ekonomskem oddelku ministrstva v Belgradu ustmena licitacija glede dobave 50.000 novih vreč iz jute; dne 28. I. m. pa glede dobave 1 milijon kg ovsa. — Dne 29. I. ni. se bo vršila "pri gradbenem oddelku saraj. žel. ravn. otertalna licitacija glede dobave raznih barv v prahu in firneža.
Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 275 kg bakrene žice in 730 kg matic. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 24. I. m. ponudbe glede dobave 400 m pocinkanih vodovodnih cevi. 1500 komadov zveznih kosov za cevi in 1000 kg kotnega železa. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do
23.	t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg mila; do 25. t. m. pa glede dobave 500 zavitkov čaja, 1200 kg namiznega olja. 2000 kg kave. — Dne 19. I. m.
I se bo vršila pri intendanturi komande savske div. I obl. v Zagreiiu licitacija glede dobave 15.918 'nr' drv. — Dne 22. t. m. se bo vršila pri delavnici drž. žel. v Zagrebu licitacija glede dobave 100 komadov i mazalic; dne 24. I. m. pa glede dobave materijala j za izdelovanje karbidnih svetiljk.
• Dobava mesa. Dne 20. marca se bo vršila pri j intendanturi kde drav. div. obl. v Ljubljani licitacija i glede dnevne dobavo mesa za čas od 1. aprila 1930
do 31. marca 1931. i Oddaia krovskih in kleparskih del. Grad-I boni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 21. I. m. ponudbe glede oddaje krovskih in kleparskih del pri popravilu streh v območju prog. sekcij Ljubljana gl. pr., Ljubljana gor. kol. in Zidani most.
Oddaja betonskih del. Gradbeni odd. ljublj. I žel. ravn. sprejema do 21. I. ni. ponudbe glede oddaje del za napravo betonskega rezervoarja za olje pri postajnem poslopju postaje škofja Loka.
Borza
Dne 17. marca 1930.
DENAR
Napram preteklemu tednu so danes devizni tečaji ponovno nazadovali razen Curiha. ki je kakor običajno ostal neizpremenjen. Promet jo bil srednji iu jo Narodna banka intervenirala v vseh zaključenih devizah z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago.
nominalno vrednosti. Povpraševanje za te bone jo stalno naraščalo iu je v soboto njih tečaj presegel že 92% (o gibanju tečajev smo naše čitatelje stalno informirali).
Skupno je bilo v celi državi za ca. 230 milij. kron 20% bonov. Uprava Merkurja pa je imela v teh bonih prometa nad 15 milj. Din, torej nad četrtino vsote in je bila gotovo nujjačji interesent na trgu.
Zaenkrat še nimamo podatkov o tem, koliko bonov se je vnovčilo v mesecu marcu, pač |>u za januar in februar, 'lako so je v januarju vnovčilo /.a 1,323.446.41 Din 20% bonov ter za 750 Din priznanic vojne škodo, v februarju pa za 2,795.555.92 Din bonov iu za 182.696.35 Din priznanic vojno škode. Ti podatki obsegajo teritorij ljubljanskega finančnega ravnateljstva.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Am< sterd. 2270.50 bi., Berlin 1348.75-1351.75 (1350.25). Bruselj 789.37 bL, Budimpešta 990.03 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.04—799.04 (797.54), London 275.87—276.67 (276.27), Newyork 56.505 bi., Pariz 221.54 bi.. Praga 167.39-168.19 (167.79), Trst 295.35—297.35 (296.35).
Zagreli. Amsterdam 2267.50—2273.50, Berlin 1348.75—1351.75, Bruselj 789.37—792.37, Budimpešta 988.16—991.16, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.04—799.04. London 274.87—275.67, Newyork 66.405—56.605, Pariz 220.84—222.34, Praga 107.39 —168.19, Trst 295.383—297.383. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal danes na zagrebški» borzi 6.130.000 Din.
lielgrud. Amsterdam 2267.50—2273.50. Berlin 1348.75—1351.75, Bruselj 787.87—797.87, Budimpešta 988.53—991.53. Curih 1094 40—1097.40, Dunaj 796.04—799.04, London 274.87-275.07, New ork 50.4050—50.6050, Pariz, 220.54—222.54, Pragi 167.39—168.19. Milan 295.50—297.50.
Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 207.20. Atene 6.70, Berlin 123.19, Bruselj 72, Budimpešta 90.30, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.225, Dunaj 72.76, London 25.115, Madrid 64.50, Newyork 516.58625 Pariz 20.21. Praga 15.31. Sofija 3.745, Trst 27.055, Varšava 58.075, Kopenhagen 138.30. Stockholm 138.70, Oslo 138.30, Helsingfors 13.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.53625 (valuta) 12.3725.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca zu vojno škodo in dolarske papirje je bila čvrstejša in so se tečaji vojno škode učvrstili, dočim je v lekti sestanka postalo 7% Blerovo posojilo slabejše. Tržišče bančnih papirjev je živahno, med industrijskimi papirji jo bil zuključeu Slnveks 1er Trboveljska, nadalje je bila čvrstejša Jadr. plovidba.
Ljubljana. S% Bler. pos. 96 bi., 7% lilcr. pos. 84.50 bi., Celjska 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160 den., Strojne 75 don., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., Stavbna 50 den., Šešir 105 den.. Ruše 250 -260.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. posojilo 84—85, agrari 51 den., vojna škoda ar. 417.25—417.50 (418), kaša 417.25-417.50 (417. 418, 417.25), IV. 418— 419.50 (418). V. 418—421, VI. 420.50-521, XII 423—425 (425, 424.75. 423.75), 8% Bler. pos. 94.25 —95 (94.25), 7% Belr. pos. 83.625—83.875 (84.50. 83.75). Bančne delnice: Hrvatska 50—52 (50), Potjo 65.12—60. Kreditna 101—105 (101), Union 189 —100 (190). J ligo 88 -89 (88—88.50), Lj. kreditni-125 den., Narodna 8300—8370, Obrtna 3(i'den., Praštediona 850, Srbska 165 den., Zemaljska 137—138 (138). Industrijske delnice: Nar. šum. 39 bi., Gut-limnn 185—190. Slaveks 75—70 (75), Slavonija 200 (len., Danica 108—115, Pivara Sar. 180 den.. Drava 267—315, Šečerann Osjek 385 hI.. Nar. ml 20 den.. Osj. Ijev. 190 bi., Brod. vag. 105—110, Union 140 bi.. Vevče 125 den., [sis 21—25, llagusea -130 -len Jadr. p lov. 489—490 (485. 490). Trboveljska 464— 468 (465, 470).
Belgrad. Narodna banka 8336 (8), 7% invest pos. 84.50 (79.000), agrari 52, vojna škoda 417— 418.50, lil. 418-419. IV. 422 (100). 4!i% renta h 1909 510 (10), Rdeči križ 42.50.
Dunaj. Pod on. savska-jad ran. 88.25, Wiener Bankverein 20.95, Creditanstalt 51, Escomptées 169.75, Union 2575, Aussiger Cheinische 208°70. Ruše 33.25, Shivox 9.50, Mundus 167.10, Alpine 34.75, Trboveljska 57.10, Leykam 5.50. Rima Mu-ranv 109.25.
Les
Povpraševanje je za 2 vag. oglja, več vagonov oglja canello, 5 vag. drogov sinreka-jelku-bor 8— 10 cm jirem. 4—8 m, 2-100 kom. rez. remeljnov 8— 8 cm od 2.53 m. hrast., buk.
Ponuja se: 100 m:l hrast, neobroblj. ploho\ 90, 110, 130 mm, od 2.50 ni in 25 cm dalje, nadalje borovimi raznih dimenzij in mehki les (smreko), stavbni les (trumi), hraslovina, boules od 35 cm dalje, 3 ni, 70. 80, 100 in 12(1 mm, hrastove podniee 2.6.), 2.85 m, 41, 41, 51 mm 18—30 cm frize 25—Of cm, 25 mili, 5, 0. 7, 8, 10 cm.
Žito
Prijaznejša tendenca na svetovnem žituen trgu je zapustila tudi pri nas doma ugodnejše posledice. — Povpraševanje po blagu so jo povečalo in kupčija je precej živahna, vkljub temu, da so mnogi kupci dobro založeni z blagom. — Cene so stalne, vendar s tendenco navzgor zlasti pri boljši bački pšenici.
Ljubljana. Vse samo ponudbe slov. post. plač 30 dni, dob. prompt, ml. tar. Pšenica bč. 0 kg 2% 252—255 50, 78 kg 247 50-250, 77 kg 242.50—04,". rž 72-73 kg 2% 195-197.50, koruza um. suš. 1G2.5( —165, litiv. vozn. 170—172.50, času prim. suha kval gar. 145—147.50, ječmen bač. oz. 66—67 kg 172.iti —175.50, 03—6-1 kg 167.50—170, oves bač nnv. voz. 195—197.50, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana, plač po prejemu 405—410.
Novi Sad. Pšenica bnnaška Bega slep 78 кд 187.50—192.50, gornjebač. 78 kg 187.50—192.50. ; ostalo neizpreineiijeno. Koruza bač.. srem.. gar. 80 1 —85, ban. ladja Dunav, lleg.i 80—85, bač.," srem april 82.50—87.50, april, maj 85—90, ban. 75- 80. Promet: 3 vagone pšenice, 79!J vag. koruze, 1 vag. ovsa. I vag. moke. Tendenca stalna.
Budimpešta. Tendenca Irdna. Promet živahen Pšenica maj 19.44—19.82, zaklj. 19.80- III 8'> okl 19.56-19.82. zaklj. 19.82-10,83, rž maji i 10 11.30. zaklj. 11.30-11.32, okt. 12.20—12.50 zaklj 12.50—12.52, koruza maj 11.04—11.32, julij Vi 40 11.78, zaklj. 11 .TO—11.75. tranzit maj 10.15—10 40 zaklj. 10.40—10.45, julij 10.37—10.00 '
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo Ivrdko Edv Saborsky & Co., Dunaj.) Na prosti trg ie bilo pripeljanih 1509 goved, iz Jugoslavije 196. Na kontu-močnem trgu je bilo 924 romunskih goved. Ceno-! voli najboljši 1.95—2.05, I. 1.50-1.70, II. 1.30 , 1.40. III. 1.10—1.20; krave I. 1.10-1.30, II. 1-1.10. biki 1.20—1.50, klavrni živina 0.00—0.90. Tendon-ca: Cene so se slabotno obdržale in so v posamez-1 nih primerih padle za 5 grošev
Odkritje devetega planeta
v-k^v4 'v* -^-v
K : ,S
jj ^ iS ^
г	-—ипмлм
; ' ^
Zvoïdarnu levi zvezdo
a Lowell * Arizoni, kjer se je posrečilo odkriti novi transiicptunski planet. V krogu ua doslovec Percival Lowell, ki je ta planetže pred leti napovedoval, pa ga radi nedostatnosti takratnih sredstev ni mogel ugotoviti.
Brzojavka iz Newyorka poroča, dit so v observatoriju Lowell v Flagstaffu (Arizona) odkrili nov, deveti planet našega osolnčja. Ta kratka brzojavka nam prinaša vest, ki je prava astronomska senzacija. Odkar sta Francoz Leverrier in Nemec Galle odkrila planet Neptun, ni bilo na ozvezdju nobenega odkritja, ki bi prišlo tako iznenada, kakor sedaj posrečeno odkritje devetega velikega planeta našega osolnčja. Uprav zato, ker to odkritje vpliva tako presenetljivo, bodo znanstveni krogi to vest sprejeli precej skeptično. Od konca svetovne vojne se je že trikrat poročalo, da so odkrili ta transneptunski planet, in velika senzacija se je vedno razkrila kot pomota. Ker pa gre topot za komunike zvezdarne v Flagstaffu, ki je skoro najboljše opremljen observatorij sveta, je to poročilo gotovo bolj verjetno, kakor so bila dosedanja.
Odkritja novih zvezd niso redki dogodki. Vsako leto najdejo zvezdoslovci v našem osolnčju nove potujoče zvezde. Ta nova odkritja pa se nanašajo vedno le na mala telesa vsemirja, na planetoide. ki jih je ua stotine v pasu med Marsom in Jupitrom. Od 1. januarja 1908 — ta dan je Italijan Piazzi našel prvi mali planet, Ceres — so odkrili nič manj kakor 1200 takih malih potujočih zvezd. Odkritje v Flagstaffu pa je čisto druge vrste. Američani so našli na nebesju doslej neznan veleplanet, čigar obstoj ne razširi samo meje našega osolnčja še bolj v vse mir je, marveč tudi izpreminja doslej veljavno sliko osolnčja. Solnce potemtakem nima osem, marveč devet velikih otrok in skrajna, zemlji sorodna potujoča zvezda ni več Neptun, marveč svet, ki onstran Neptunovega teka riše svojo neizmerno elipso okrog solnca. Obstoj takega planeta so že dolgo časa slutili. Na to je kazalo že tudi odkritje Neptuna samega.
Posebnost okoliščin, pod katerimi so odkrili Neptun, je dala slutiti, da obstoji še bolj oddaljen planet. Francoz Leverrier je odkril Neptun tako rekoč s konico svojega svinčnika in ne*s pomočjo teleskopa. Hotel je namreč rešiti zagonetko, zakaj Uran, ki so ga takrat imeli za planet, ki je najbolj oddaljen od solnca, ne gre natančno po tisti poti, ki bi jo moral napraviti v smislu vseoblastnega zakona privlačnosti. Prišel je do rezultata, da moti Uranovo pot neki Se neznan planet. Iz nepravilnosti Uranove poti je mogel natančno izračunati oddaljenost, maso in mesto te zvezde, katero še ni zagledalo nobeno človeško oko. Rezultat svojega računanja je poslal berlinskemu zvezdoslovcu Galletu, ki je takrat razpolagal z najbolj natančno karto ozvezdja. Oseminštirideset ur po prejemu Leverrierje-vega pisma je Galle res našel novi planet: Vil je Neptun, ki se je nahajal na prav tisti
točki nebesja, kamor ga je zarisal Leverrier-jev svinčnik. Leverrier je postal namah svetovno slaven in od tistih dni je ostal Neptun planet, ki je od solnca najbolj oddaljen. Kmalu so pa ugotovili, da tudi Neptunovo kroženje ni čisto pravilno in prišli so na misel, da povzroča to neznan, še bolj oddaljen planet. Vendar so bili vsi napori zvezdoslovci med katerimi sta se v lovu za planeti posebno odlikovala Newcomb in See, zaman, tako da so nekateri odlični zvezdoslovci že bili mnenja, da transneptunski planet sploh ne obstoji. Ameriško odkritje je ta dvom razpršilo. Glede oddaljenosti novood k ritega planeta še ni točnih poročil. Najbrže kroži še enkrat tako daleč kakor Neptuu, torej približno devet milijard kilometrov daleč od nas. Po najnovejših poročilih rabi svetloba od solnca 110 novega planeta 8 ur, medtem ko rabi svetloba od solnca do zemlje samo 8 minut.
Švedski kmetski sin -
papežev komornih
Malo pred kardinalom Mery de Valom je umrl še drugi papežev dostojanstvenik, ki je bil v Vatikanu zelo ugleden in je služil štirim papežem. Bil je to markiz Claes Lagergren, Šved. ki r* v mladih letih prestopil v katoliško vero, postal papežev komornik in kasneje dobil papeževo plemstvo. Umrl je pred nekaj dnevi v svoji lepi, z umetninami napolnjeni palači Brancaccio.
Lagergrena, kmetskega sina, je gnala želja po dogodivščinah iz domovine. Prišel je v Bordeaux, kjer je bil švedski dopisovalec pri neki vinski tvrdki. Kmalu nato jo nekaj podedoval in sklenil je zopet potovati, šel je na špansko, kjer je prišel v stik s cerkvenimi krogi in je prestopil v katoliško vero. S priporočili cerkvenih dostojanstvenikov je šel nato v Rim, kjer ga je protežiral barcelonski nadškof, ki je medtem postal kardinal. 38 let star je bil od papeža Leona XIII. imenovan za komornika in nekaj let kasneje povzdig-njen v pleinski stan. Oženil se je z bogato Američanko Karolino Russel. Nakupil je na Švedskem velika posestva, med drugim grad Tyresô pri Stockholmu, eno najstarejših zgradb na švedskem. Svojo službo kot komornik je opravljal pod papeži: Leonom XIII., Pijem X.. Benediktom XV. in Pijent XI.
Prvi in zadnji
vojvoda Kolašinski
V New-Yorku je, kakor smo že kratko poročali, umrl Frits Wilhelm Holm, vojvoda in knez Kolašinski, komornik grofa Caserte itd., star šele 48 let.
Holm, ki je živel večinoma v Parizu in na svojem gradu blizu Pariza, je leta 1928 zgubil svojo ženo Margareto Mac Donough Green, hčerko predsednika neke velike ameriške banke. Pred par tedni je prejel brzojavko, ki ga je klicala v New York, kjer je ležal na smrtni postelji njegov tast. Med potjo se je Holm prehladil in je dospel s hudo hripo v New York. Dobil je še pljučnico in ležal že v agoniji, ko je dospela vest, da je umrl njegov tast, ki mu je zapustil 10 milijonov dolarjev.
Frits Wilhelm Holm se je rodil v Kopen-liagenu kot sin enega najbogatejših danskih lastnikov ladij ter je že v svoji mladosti razpolagal z mnogimi milijoni danskih kron. Podal se je na raziskovalpo potovanje in prepotoval ves svet. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je za Holma nastopil veliki čas. Njegove prsi so že krasili avstrijski, srbski, španski in perzijski redovi. Kot zastopnik kubanskega Rdečega križa v činu brigadnega generala se je Holm podal na bojišče in se je tam seznanil s črnogorskim kraljem Nikito, ki se je vedno trudil, da bi izboljšal svoje finance. Holm je bil zanj pravi mož in kmalu nato je že postal generalni poročnik črnogorskega topništva, ne dolgo potem je dobil naslov kneza in še kasneje je postal vojvoda Kolašinski, tako imenovan po mali črnogorski vasici. Na mirovni konferenci v Versaillesu je Holm zastopal koristi svojega novega suverena kot izredni poslanik.
Zahrbtna hripa je položila v grob moža, ki si je tekom svojega življenja pridobil 57 redov in 48 različnih naslovov, in vojvodska hiša Kolašinska je osirotela in ugasnila.
un	3	■ II i II 1 Pffi T.' v»	M	jI
čokolada za odpiranje				
Edison je postaj le dni častni doktor vseučilišča v Rollinsu.
Ubijalca očeta umoril sin
V Veliki Kaniži se je, kakor poročajo, dogodila strašna rodbinska drama. Kmet Franc Csondor, ki je zelo surovo postopal s svojo družino, ni hotel dovoliti, da bi se njegova hčerka poročila s svojim* izvoljencem. V prepiru, ki je nastal radi tega, sta ga njegova sinova, 20 letni Franc in 13 letni Ivan, s cepcem pobila na tla. 13 letni Franc je nato vzel nož in ga zasadil v srce očetu, ki je na mestu izdihnil. Tekom preiskave se je ugotovilo, da je umorjeni v svojih mladih letih ludi ubil svojega lastnega očeta.
Zaklad v kačhm gnezdu
Dva mesarja sta dospela, trudna od celodnevne hoje, do kamnite koče v bližini Oat-nmna v Severni Ameriki. Že sta hotela prenočiti v zapuščeni koči, ko sta zapazila, da gnezdi v njej družina klopotač. Nadaljevala sta svojo pot do Oatmana, kjer sta prenočila, drugo jutro sta se pa vrnila li koči. Z dinamitno patrono sta razstrelila kačje gnezdo, kjer se je po strelu pokazal vhod v klet. Stopila sta previdno v klet in našla tam okostnjak mule, ki je imela še sedlo na sebi. Na sedlu je bila pritrjena v nepremočljivo blago zavita poštna vreča. V njej je bilo kakih dve sto pisem izleta 1849. Po izjavah starih ljudi iz Oatmana je bil pred državljansko vojno prav v bližini koče umorjen neki poštni sel. Ista usoda je zadela njegovo živinče in morilci so vrgli mulo z vso pošto v klet. Znamke na teli najdenih pismih pa predstavljajo velikansko vrednost, ker so dobro ohranjeno in nekatere zelo redke. NewyorSki strokovnjaki cenijo njihovo vrednost na tri milijone dolarjev. Tako sta prišla mesarja po čudnem naključju do lepega premoženja.
Radio
Žwalska predavanja
Poljedelsko ministrstvo v Združenih državah se trudi zadnje čase, da povzdigne v državi živinorejo. Po državi potuje strokovnjak za živinorejo, ki ga spremljajo krava, svinja in dva mlada prešička. Vse te štiri živali govore lepo angleško, toda manjka jim edino to, da niso žive. Živali so izdelane v naravni velikosti z vsemi posameznostmi, z notranjimi deli itd., tako, da predavatelj lahko pokaže notranjost živali. Razentega imajo živali v notranjosti gramofonsko ploščo in ko predavatelj kaže poslušalcem dele živalskega telesa, lahko slišijo iz ust krave ali prešička predavanje, kako se mora z njimi postopati.
Programi Radio-Ljubliana t
Torek, 18 marca: 12 30 Reproducirana glasb»
—	13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Prof Franc Pengov: Iz socialne lizike. — 19.00 Dr. Valter Bohinec: Promet po rekah in jezerih. — 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina. — 20.(KI Prenos iz Zagreba: Tanhauser, opera (Wagner). — 22.00 Cas. nap. in poročila.
Sreda, 19. marca: 10.00 Jože Jagodic: Versko predavanje. — 10.20 Fr. Erjavec: Pota iz krize našega kinetovalstva. — 11.00 Koncert Radio-orkestra.
—	15.00 Prenos iz Jesenic, centruma železne industrije. — 20.00 Nadaljevanje prenosa iz Jesenic.
—	22.00 časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Sreda, li). marca.
Belgrad: 12.40 Koncert radio - kvarteta. — 18.00 Duct na harmonike.. — 20.00 Sonatni večer
—	21.1.1 Večerni koncerl radio-kvarteta. — 22.00 Šlagerji. — 22.30 Koncert zabavne glasbe. — Varšava: 10.40 Reproducirana glasba. — 17.45: Koncert zabavne glasbe. — 20.30 Koncert solistov. — 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 9.15 Reproducirana glasba. — 12.05 Koncert orkestra. — 17.10 Koncerl ciganskega orkestra. — 19.35 Zamorske in indijanske narodne pesmi. — 20.15 Beethovenn večer. — 21.45 Večerni koncert zabavne glasbe. — Dunaj: 11.00 Koncert orkestra. — 15.30 Koncert orkestra. — 17.15 Mladinska ura. — 17.45 Ptice pevke na našem vrtu. — 20.00 Prenos iz Prage. — 21.50 Večerni koncert orkestra. — Milan: 12.00 Koncert radio orkestra. — 16.30 Mladinska ura. — 17.00 Koncert radio orkestra. — 19.15 Večerni koncert.
I — 20.30 Večerni koncert orkestra. — 21.15 Kon-k cert zabavne glasbo. — Praga: 20.00 Simfonični koncert praške filharmonije. — 22.15 Zabavna glasba. — Langcnbcrg: Popoldanski koncert orkestra. — 20.00 Večerni koncert. — 21.00 Zabavni večer, nato zabavna glasba. — Rim: 13.00 Koncert ratlio kvinteta. — 17.30 Koncert orkestra. — 21.02 Prenos iz opere ali koncert. — Berlin: 19.35 E. Krenekov koncert. — 21.10 Arije in dueti. — Kato-vicc: 16.20 Reproducirana glasba. 17.45 Koncert orkestra. — 19.05 Malo glasbe. — 20.30 Večerni koncert. — 23.00 Literaturna ura v francoščini. — Stuttgart: 13.00 Reproducirana glasba. — 1G.0O Koncert orkestra. — 20.10 Koncert koračnic. — 21.25 1'fitznerjev koncert. — M. Ostrava: 11.00 Reproducirana glasba. — 12.30 Koncert orkestra. — 15.30 Reproducirana glasba. — 19.05 Kabaretna glasba. — 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije. — 22.15 Koncert zabavne glasbe.
Ouutii. voditelj gibanja za neodvisnost Indije, v krogu svojih prijateljev. — Slika na desni: Gandijev shod mod njegovim pohodom v Jalalpur. Do prve postelje ga jo spremljala tudi njegova anglo-tka učenka Sfi letna miss Madeleine Slade (na levi zeoraj). hčprk.n ndmiraln, ki je nekoč poveljeval angleškemu indijskemu brodovju. Slade je pod Imenom Mira Ruj prestopila v bramansko vero in
•Zïvi žć več fet v neposredni okolici svojega učitelja.
Osorgin: Sivcev Vraze k
Med povojnimi ruskimi pisulolji (marsikaterega smatramo za povojnega<r, Čeprav je bil tudi »predvojni), ki so zasloveli večji del, po zaslugi nemških založb tudi pri nas, je Osorgin eden najmanj znanih, šole Sivcev Vražek» (ki je izšel v nemškem prevodu pod naslovom »Der Wolf kreisl ), je zbudil iui za padu večje zanimanje za tega pisatelja. Je pa Osorgin gotovo eden najbolj svojstvenih in umetniško dovršenih novejših ruskih pisateljev, poleg katerega smemo po pravici postaviti morda le še Ilijo Enrenburga.
Dejstvo, da obravnava Osorgin v imenovanem romanu natančno isto snov kukor Ehrenburg v svojem romanu Miliajl Lykov;:, naravnost vabi k pri luerjavi obeh pisateljev na podlagi navedenih tlel.
Predmet je obema pisateljema ruska revolucija, kakor so jo doživeli ljudje v Moskvi. Res je, da sla si izbruhi različna okolja, a zunanji dogodki, ki bolj narekujejo in vodijo nego spremljajo dogajanje v posameznih osebah, so prilicno isli: zgodovinska dejstva, ki se sučejo nekako okoli osrednje točke, kateri je ime: oktoberska revolucija... in se natančneje: oktoberska revolucija v Moskvi.
Dočim je Ehrenburg postavil v Lykovti na po-zoriščo iz. najrevnejših razmer v prevrat rastočega mladenič«, ki gu nosi čas kakor na krilih, ki ne razume marsičesa, a po nekem prirodnent nagonu marsikaj dobro pogodi, človeka, ki je nevede igrača časa iu svojih večjih ter manjših sposobnosti, nas postavlja Osorgin v povsem drugačno okolje: dobro siluirana družina, na solidnem temelju: stari oče učenjak-ornitolog, univerzitetni profesor, žena mu in šo vnukinja, a okoli poslednje kopica mladine, sevé, mešane in priljudne. Solidnost hišice, solidnost življenja v hišici ne trpi ntkake motnjave — in vendar je motujava prišla. — Od zunaj? Odkod neki, če ne
Maksom Gorki: Otroška leta
(Poslovenil dr. Ivan Durnik. — Samozaložba. — Maribor, 1(120.)
Gorkega pri nas žo precej poznamo. Mimo nmogih drugih krajših de! je zbudil veliko pozornost njegov roman »Mali«, ki je že davno izšel, a ga ljudje še zdaj radi Eitajo. Ni dvoma, da bodo prav tako radi posegali ludi po »Otroških letih«, saj jo la knjiga gotovo ena najboljših, kar jili je Gorki napisal. Njegov čudoviti dar, prikazati v vsej preprostosti, brez uinetuičenja, dogodke, ljudi — ogromno vrsto ljudi, ki li ostanejo kakor vklesani v spominu — je edinstven; in prav zato, ker je njegovo pi'i[k)vedovanje preželo s človečnostjo brez primere. 1i postane ljub, domač, tovariševski. : Otroška leta
—	koliko je lakih spisov v svetovnem slovstvu! — a če rečeš Otroška lela - vendar takoj pomisliš na Gorkega: lako kakor on jih nihče ni opisal, tako kakor on, nihče ni neprisiljeno in točno hkrati prikazal razmerje odraslega do otrdka. Od družine do družbe, do svela vodi tenka pot otroka; od spoznanja do spoznanja, od odkritja do odkritja. Vkljub mračnemu miljeju, v katerem se odigravajo dogodki, ki jih opisuje Gorki v Otroških lotili , sije neko liho solnce skozi vso knjigo: solnce ljubezni, dobrote in
—	poguma. Zdrava jo ta knjiga kakor malo katera in življenje spoznaš iz nje tako, kakršno je zares, pa vendar dragoceno, lepo, vseh težav in bridkosti, ki jih nosi s seboj, stokrat, tisočkrat vrednot
To knjigo je poslovenil d v. Iva u i) o r n i k. I'o dolgem času se je spel pojavilo njegovo ime v javnosti in lo priliko porabim, da izrazim svoje obžalovanje. da ga tako dolgo ni bilo slišati. Med vojno in še po vojni je bil izvrsten sotrudnik Doma in svetac in kdor je čital njegove črtice, si je od njega obetat še veliko dobrega. Potem je začel izdajali Gregorčičeve Poezije , prvemu zvezku je napisal obširen uvod — drugega zvezka še danes ni iu popolno izdajo Gregorčičevih pesmi zaman iščeš po naših knjigarnah. — Zdaj se je pn pojavil kol prevajalec. Dasi prevod nikakor ni slab v celoti — čeprav ga tu pa tam kazijo stilistične nerodnosti — mu vendar zamerim, da ni nikjer povedal, kaj in zakaj je izpustil iz besedila in zakaj je nešteto stavkov okrajšal, tako da jc celotni obseg dela v prevodu precej manjši kot v originalu.
V bistvu pa je navzlic temu Gorki oslal Gorld in upajmo, da bo tudi tak našel svojo pot do mnogih src.	S. š.
„Samorodnost"
Ilustrovana revija za življenje, umetnost in kritiko.
Velecenjeni gospod urednik!
Pod tem naslovom je bil v ..Slovencu dne 11. marca t. I. priobčen članek o reviji »Samorodnost . Kot urednik in izdajatelj te revije, 1er kot globoko religijozeu, slovenstva prevzet kritik Vas prosim za objavo Sledečih tlejslev:
1. Kdor začne »oceno- s stavkom: »Ko sem površno (!!) prelistal (I!) prvi zvezek davno napovedane Severjeve revije Saniorodhost — sem s« napotil k Jakopiču...« — mesto da bi revijo naj-preje pošteno prelistal in ludi — prečital, 1er povedal, kako so objavljeni Jakopičevi spomini nanj
od zunaj- — saj je notri vse tako skladno in lopo uglašeno? Evo, ne od zunaj, temveč od znotri prihaja, kar tvori bridkejši del zgodbe, in to skuša Osorgin čim jasneje dopovedati. V to svrho vpleta poglavja, ki na videz nimajo nobenega stika z razvojem dejanja, v resnici so mu pa nnjbistvenejši del. Tako pripoveduje o madežu na steni v kleti solidne profesorjeve —■ tako rekoč še čisto nove liišiee: koliko generacij glivic je snovalo listi madež — koliko katastrof, koliko dogodkov in koliko zgodovine se je odigralo, da jo nastal od nikogar zapaženi madež v kleti! V podobnem namenu opisuje Osorgin strahotna dogajanja v strešnem brunu, v katerem snuje neko življenje dogodke, ki se izražajo v tenkih, inikroskopičnih rovih, luknjah, jamah . .. Mislim, da je po teh primerih čilatelju žo dovolj jasno, kako si Osorgin tolmači nastanek revolucije in kako nam ga prikazuje v svojem romanu, mojstrskem delu o človeški zavesti, ki se odlikuje tudi po izredni pesniški in oblikovni dovršenosti.
Ehrenburg nima takega pogleda na dogodke — jemlje jih vse bol j kot same po sebi umevne — pri njeni ti ni nič kaj premišljevati zraven. A na drugi strani je Ehrenburg veliko spretnejši v nazornem opisovanju dogodkov, kakor jih vidi oko — to se pravi gole, brez vsakih priveskov, iz kakršnekoli tradicije, ne kakor Osorgin, ki se skuša zavedati vsega, — to se pravi, v profilu, en face, ali kakorkoli, le mistično-filozofsko ne.
Če hi skušali sestaviti v mislih iz obeh romanov enega samega, iz Osorgina in Ehrenburga enega samega — bi se nam posrečilo ujeti čudno simbolično enotnost, ki daje svoj pečat uvodoma omenjenim zunanjim dogodkom in prišli bi jim lako blizu, da bi nam postali tako jasni, kakor so kljub svoji zdlobliivosti, niansiranosti iu subtiluostl kol detajli jasni ljudje, ki v njih nastopajo. — r—
delovali, kako so delovali nanj ostali članki, reprodukcije iu karikature, ta si je, gospod urednik, z vzklikom: Odločno jo odklanjani! sam pisni svojo sodbo iu mi res ni potreba da tako dejanje še posebej krstim z nazivom, ki ga zasluži.
2.	Kakšno je bilo stališče Jakopiča tlo revije do nedavna, o tem jasno in neizpodbitno priča Razgovor z Jakopičem v Slovencu z dne H), (januarja I. I., kjer govori Jakopič o Hrvaškem Zagorju in o Spominih, za katere pravi: Izšli pn ne bodo v knjigi, ampak bodo izhajali peri joti ično v reviji Samorodnost... Revija ima podnaslov: ilustrovana revija za življenje, umetnost in kritiko, lz naslova, podnaslova in redosledja teh besed upam. da si bosle že mogli ustvarili približno sodbo. Tako gospod Jakopič — takrat. Medtem pa se je zgodilo marsikaj, kar omenjam na drugem mestu in kar bom v svojih, čez 2(111 tiskanih strani obsegajo-Člli Razgovorih z. R. Jakopičem objavil kot važen kulturno-kritičeli material in dokument: semkaj s j) a d a ludi mati č ni ko n cepi ,.S p o m i -n o v . Izrecno poudarjam pri vsem, kar mi je na svetu svetega da se je Jakopič za le Spomine, ki mi jih je narekoval v pero . vsa j u I r a in vse večere — It o ga je zagrabilo in m u n i dalo spati — temeljito pripravljal, d a je 1) 11 v es I a čas žid a ne, božje v o I ij e , d n j e govoril spon'uno i n močno — brez kakršnekoli tendence, ki je mimogrede bodi omenjeno, njegova slaba slran. Ril je ves ta čas v svojem elementu — enako, kol je bil v svoji slikarski mladostni dobi v svojem — dočim hoče sedaj v slikarstvu v figuralno, v, kompozicijo in velike dimenzije, ki ubijajo vso. kar je v njem lirično - rtastrojenega, z, ares slikarskega s a in o njemu lastnega; enako, kol sili sedaj s peresom v kritično, njemu absolutno neležeče polje, mesto da se poglobi — brez misli ua osebno in posvetno — v svoje Spomine, kjer edino ima svoj štil. Prav radi tega je naravnost smešno ono ■očetovstvo . ki veje iz — tendenčiiega razgovora v na prvem mestu omenjenem članku.
3.	Kar pn se citata z s, š podpisanega članka o Karli Uulovčevi tiče, naj povem, tla sem ponosen nanj — tako zelo in globoko se zavedam njegove resničnosti. Čc hoče g. ocenjevalec pošteno proti meni in reviji, naj se spusti z menoj v odprl, literarno-krlličen dvoboj: in če mi objektivno-kriticuo ovrže en sam članek — potem kapi t u 1 i r a m.
Zagreb, 13. marca 1930. Ivo Sever.
* Napram publikaciji Samorodnost je naš lisi že zavzel svoje stališče. Stojimo pa na stališču, da ima Iutli izdajatelj pravico obrazložiti svoje vidike, zalo priobčujento naslednji članek. (Uredništvo.)
Georgesa Sorela glavno delo »Refléxion sur la violence« je izšlo v nemškem prevodu (»Ober dic Gewall«) v Universilatsverlagu v Innsbrucku na 380 straneh (cena 0 M). Originalni mislec zagovarja nasproti demokraciji silo. Mnogi vidijo v njem duhovnega očeta ljeninizma in fašizma.
Nedeljski sport
Medlem ko ie Primorje zadnji termin pred prlčetkom prvenstvene sezone izrabilo za gostovanje v Belgradu, sta priredila Ilirija v Ljubljani in Rapid v Mariboru mednarodne tekme. Klub, ki je gotoval v soboto in nedeljo proti Iliriji ni podal posebne igre. Zato tudi Ilirija ni imela težkega stališča in je dosegla lahke zmage s 7 : 3 in 4 : 1. Urfahr ni klub, da bi se naši igralci kaj naučili. V Mariboru je pa gostoval star znanec tudi našega občinstva Vilacher Sp. C. in premagal Rapid s 2 : 1. Rapid ni bil v posebni formi in rezultat odgovarja peteku igre. Poleg teh dveh mednarodnih tekem sta se vršili v Mariboru in Celju prvi prvenstveni tekmi. Železničarji so v precej raztrgani, mestoma tudi ostri igri premagali Svobodo s 5 : 2. Celjski Atletiki so pa novoustanovljeni Olimp premagali po lepi borbi s 3 : 2.
Lepe uspehe ie dosegel v Belgradu naš prvak Primorje. Proti B. S. K. in Jugoslaviji je po enakovredni, mestoma je bi! celo v premoči, dosegel neodločene rezultate. Z B. S, K. je igral 3 : 3, z Jugoslavijo pa 2 : 2.
Najvažnejši dogodek nedelje bilo pa ponovno zborovanje J. N. Z. Zborovanje se je vršilo po nalogu policijske uprave, kot nadaljevanje onega, ki je bilo v jeseni razpuščeno. To je prekrižalo račune onim, ki so hoteli za vsako ceno obdržati sedež zveze v Zagrebu. Kajti masa novoprijavl enih klubov v zagrebški okolici ni imela pravice glasovanja. S lem že je bilo vprašanje sedeža rešeno. Velika večina je izglasovala, da bo za naprej sedež J. N. Z. v Belgradu. Za naše razmere je pravzaprav to vprašanje postranskega pomena. Važnejši ie bil predlog o spremembi načina tekmovanj za drîavno prvenstvo. Kot izgleda je pa ostalo vse pri starem in se bodo še naprej igrale izločilne tekme. Vršila se je tudi medmestna tekma Zagreb : Belgrad, v kateri je Belgrad podlegel s 3 : t.
V	Mariboru se je vršilo tudi težkoatletsko tekmovanje za prvenstvo banovine. Zmagal je zagrebški Herkules. V dviganju uteži so pa odnesli vsa prva mesta člani Ilirije.
V	Planici je pa priredil vkljub slabim snežnim razmeram smuški klub Ljubljana štafetni tek na 20 km. Zmagala je sigurno s precejšnjim nask"kim štafeta S. K. Mojstrane. S to zmago so vnovič dokazali agilni domačini, da bodo v najkrajšem času v lej panogi športa pri nas brez. konkurence. Za drugo mesto se je vršila ostra borba med štafetama Ljubljane in Ilirije. Ljubljani je prinesel pičlo zmago domačin Jakopič, pri zadnji predaji.
V	zimskem kopališču Ilirije se je pa vršila klubska plavalna lekma, ki je pokazala zelo velik napredek. Tekmovali so povečini sami juniorii. Rezultat tekme je najlepše izpričevalo sekcljskemu Irenerju g Deutzu.
PRED TEKMO JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA
Sofijski listi se mnogo liavijo z mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija : Bolgarija, ki lin b. aprila odigrana \ Sofiji zu balkanski pokal, l isti poudarjajo potrebo čini večjega treninga, češ. <lu jugoslovansko moštvo najbrže ue bo dobro sestavljeno in tla potemtakem ni izključena zmaga bolgarskega moštva, ki igra iui domučom terenu.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer Torek, 1,4. marca: GLAVNI DOBITEK. Red E. Sreda, 10. marca: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer.
'torek, 18. marca: GLUMAČI, Giauni hcliicclii. Gostovanje tenorista Htibnerja iz Bratislave. Red B.
Sreda, 19. marca ob 15: NETOPIR. Na korist Udru-ženja gledaliških igralcev Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20:
Mariborsko gledališče
lorek. 18. muren ob 20: Tukrul \ stal ili časih -. Ai). 15. Kuponi. Gostovanje gtlčne Marije Lunejeve.
Sreda, 19. uiarca ob 13: Radikalna kura- Kmečka predstava. Pri znižanih cenah. Ob 20: Netopir«. Kuponi. Gostovanje gospe Matilde Kraljeve. Četrtek, 20. marca ob 20: Naš gospod župnik-. Ab. A. Kuponi.
Poizvedovanja
Zatekel se je majhen pes btak-jazbečar, rjave dlake. Na ovratniku ima št. 210 ali 212. Sliši na ime Peter. Prosim sporočilo: Karel čeč, Jugoslovanska tiskarna.
Najden. V trgovini Karel Prolog, Ljubljana, žitlovsku ulica se je našla meseca januarja zlatu verižica z obeskom. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi istotani.
Cerkveni vestnih
Cerkev v Križankah. Na praznik sv. Jožeta
ob pol 11 slovesna sv. inušu (pridiga odpade). Missu doinluicalis 11., zl. Jos. Gruber; graduai: Domine praevenisti, zl. P. Griesbacher, oferl veritas iuca, zl. L It. Jung, lantum ergo, zl. St. Premrl, sv. Jožef, zl. Al. Mav.
Cerkev sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika sv. Jožeta. Ob 8 slovesna pontiflkalnn sv. maša. izvaja se: missu iu lion. SI. Josephi z orkestrom, zl. Št. Premrl; graduai: Domine praevenisti, zl. M. Brosig; po olert.; lubilale Deo, zl. Rud. Wagner; tnntuni ergo in pesem sv. Jožeta, zl. tir. Khnovec. Preti mašo: Sv. Jožef, zl. St. Premrl.
Duhovne vaje za mladeniče bodo v Doniu ludi šo otl tlo 9. aprila, ker so \si tečaji dotlej že popolnoma zasedeni. — Priglasi zn duhovne vaje v Domu nrilutjujo zadnji čas otl vseli strani in v vodno večjem številu. Prosimo pravočasnega obvestila. Vodstvo Domu.
Iz društvenega iivlienia
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov liti imelo jutri, nu praznik s\. Jožefa si. maša iu skupno sv. obhajilo v križanski cerkv i. Pri s\ maši bo pol društveni pevski zbor. Piičetek je ■ ob sedmih.
V šinilrtneni pri Litiji jo iki dan sv. Jožefu ob pol ' v Društvenem domu protestno zborovanje proti verskim preganjanjem \ sovjetski Rusiji, /.borovimje jo združeno s skioptičnimi slikami, posnetimi iz dobe tega preganjanja. — Pridite vsi!
Vojnik. V nedeljo 23. in torek 25. marcu 1931 bo vprizorjena v dvorani ob 3 popoldne prekrasna igra v treh dejanjih »Golgata . Za predstavo, ki b., prva le vrste v Vojniku, vlada veliko zanimanje. — Obeta se, tla bo dvorana obakrat popolnoma zasedena.
Seminarski sestanek akademskega kluba za »Društvo narodov« se bo vršil danes v torek ob pol 18 na univerzi v sobi štev. 00. Predava vodja seminurja tov. Branko Alujevič o temi: Važnejši nioinenii v skupnem nastopu skupščine in Sveta Društva narodov. Vabljeni vsi člani in prijatelji druStvu.
Vabilo na redni občni zbor
I L slovenske tovarne mineralnih voda, soda-vice in brezalkoholnih pijač, registrovane zadruge z omejenim poroštvom v Ljubljani,
ki bo v sredo dne 26. marca 1930 ob pol 3 pop. ! v gostil, prostorih g. Kavčiča, Ljubljana, Privoz 4.
Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo o poslovanju. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka in razdelitev čistega dobička 5. Volitev načelstva, odbora, namestnikov, nadzorsiva in razsodišča. 6. Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR.
Opomba: Drugi odstavek § 23. zadružnih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri lolikc. navzočih, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa brez oziia na število udele-I žencev. — Računski zaključek je na vpogled v • zadružni pisarni med uradnimi urami.
Naznanjam tužno vest, da ie naša mati in žena, gospa
MARIJA ŽLAUS
ROJ. KOMPAN
posestnica
v nedeljo 16. marca ob 6 zvečer, pre-videna s sv. zakramenti, po težki črevesni bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek 18. marca ob 10 dopoldne iz hiše žalosti Školja vas 17 na vojniško pokopališče.
Celje-Škofja vas, 17.111.1030.
KARL ŽLAUS, soprog.
FRANC KOMPOLŠEK. sin.
-•y J^V4 'ir^:'. ■■■Ч-f "
I
Nf- j «f- 2
-o Si
m1-;
'S . »
te -T3
Sto -D л «
3 aQ
•ec
►J M o
* .
iJUl « «U
»s. n — , u
■so
IBj
4>СЛ N
>4
NO •<
nN
C
™ ^ rv JS гм Q
Л '2
•S . ni
S d-
■g™«
g m c
w„>
«š a.S
o »
Š-gS
» 5сл
. 41 c > <
m C! -
S n
.	i T
ui	I «
>	iT)
<	o
5ÎS.
i/) dS.S
-3
o «>
D. »O
c.s za
N
i <D
K>>C) N
CJ
•g S N
O
.s z.
.OoSt.
figsJ" Ïï
.-z
z
• Л. —
•3 »f
з Mû N-J
v O ►J - «on
Léo Gerville-Réache:	ч
S Zeppelmom okrog sveta
Lady Hay mora povsem drugače hoditi, kot hodi sicer, če hoče sploh biti v teh velikanskih kožuhastih obuvalih, v kojih vsako bi lahko tlal najman j dvanajst njenih navadnih čeveljčkov. Za elegantno bi ta njena hoja veljala najbrže samo pri pingvinih.
Kadar se licčejo naši trije Japonci ogreti, ležejo nu tla in začno prav zamotano telovaditi in spremljajo to telovadbo z nekakim bojnim napevom.
Najhujše je pa tole: čim bolj jo mraz, tem manj obleke ima na sebi na? tovariš von Perkhammer. Resnično se bojimo, tla naš Tirolee drevi, ko bomo na 62" severne širine in 110'' vzhodne dolžine — to se pravi, na najbolj mrzli točki sibirske pokrajine, — kjer je po zimi temperatura 60" pod ničlo>, prišel k mizi v sami srajci.
Četudi sta rensko vino in whisky močno krožila, jo bila nocoj na tej zemljepisni širini večerja mrzla. Da se ogrejemo,'skačemo od mize do mize in si nabiramo podpise sopotnikov na starih jedilnih listih. Vsak hoče imeti vsaj dva ali tri podpise od vsakega sopotnika.
Tudi dr. Eckener nikomur no odreče svojega slavnega podpisa, ki ga začne z novoljnim godrnjanjem, pa konča z dobrovoljnim nasmehom. —
Kaj pn je lo? Ali je lo poslodica sibirskega mačka ? Obednica se je izpraznila mnogo prej kot druge dni. Samo nočna luč razliva svojo žalostno svetlobo po sobi, v kateri sem ostal sam.
Brnenje motorjev, na katero sem se že uuvadil,
mogočno spremlja otožni glas vetra, ki se razvirame vëasili ob steni zrakoplova v brzi triler.
Odidem v poveljniško kabino. Službo ima kapi tan Flemming. Vzravnan sloji proti širokim oknom z roko na vodilnem volanu in take tira pošastni balon v črno noč.
Nedoločen svit začrta mejo med nebom in zemljo. Pred nami se razvije v skoro pravokotnih oblikah srebrn tok reke Lene, edina svetla stvar v noči.
Kakor kak stroj tako se zdi, da podvija zrakoplov poti seboj brezkončno nit reko, ki ga bo odslej vodila.
Šum motorjev, ki nam je že domač, 110 more nič več motiti silno tiliote spečega sveta in mogoče sem ravno v tej minuti najbolje doumel vso negotovost in zalo tudi vso veličino našega drznega polota.
Preden odidem v kabino, še dolgo motrim nebo, sicer polno zvezd, toda zato nič manj temno.
Ali proti večeru, kjer se stikata nebo in zemlja, sc vztrajno prikazuje bledordeca črta, ki jo še podčrtava temnordoč trak.'
To je v noči oslabljen in skoro zadušen odsev solnca, ki na severnem tečaju sploh ni zašlo.
Svetla zvezda, ki ravno zahaja na obzorju, so nam zdi v lem trenutku kot svetilnik, ki izgubljen nekje daleč v morju razširja svojo rdečo svetlobo.
Nad modrimi valovi morja na daljnem vzhodu.
No, ta je'pa dobra I
Še na pol zaspan, pade von Eschwegen z zadnjih klinov svojo aluminijaste lestvice na mojo posteljo...
Sirena Grofa Zeppelina tuli.
V hodniku čujemo divje tekanje.
Moja dobra tovariša Geisenheymer in dr. Kauder galcpiraita k oknom obednice. V eni roki držita svoje
fotografsko aparate, z drugo pa zapenjata svoje jutranje obleke.
Obrnem se v postelji in se še trdneje zavijem v odeje. Jezen sem. Predobro poznam to vsakdanje ga-lopiranje, čini se pokaže jutranja zarja.
To je obred, da, vraža naše ladje s: solnčni vzhod.
Ali do sedaj je bil \zid lo zvezde precej sramežljiv in se jo navadno izvršil za težkimi meglami, ki sc ga skrivale.
Odkar pa smo bili nad sibirskimi stepami slučajno enkrat poplačani s sijajnim prizorom, skačemo vsako jutro s svojih ležišč ob uri, ob kateri bi se moral po naših računih prikazati slavni Daždbog.
Toda danes mi zu to ni mar, zato se rajši z zadovoljstvom obrnem v steno in hočem zaspati.
Naenkrat pa se prikaže v moji kabini" von Perkhammer in maha v. rokami in vpije:
Jakutsk! Jakutsk!
O sedaj pa že! Niti copat nisem imel časa natakniti: Uprav v trenutku, ko pridem do okna, spusti Grof Zeppelin ob trikratnem žalostnem piskanju svojih siren, v mestu na pokopališče vence, s katerimi hoče počastiti neštevilne grobove nemških ujetnikov, ki počivajo tu v daljni sibirski zemlji.
Po tej poklonitvi obleti trikrat vse mesto.
Ne vem, tla-li uči geografija, da je Irkutsk vole mesto. Namo je napravil s svojo lego sredi žalostne stepe vtis kvečjemu velike vasi, ki je radi svojij) geometrično ravnih cest in ulic naravnost dolgočasen,
Od tu dalje se menjajo na obzorju zopet sa m t jezera in nedosežni gozdi.
Vseeno pa to ne ho več slrušna in uničujoča sa-mota prejšnjih dni.

MALI OGLASI
Vsaka drobno vrstico 1-50 Din alt vaaka besedo CIO par Na|man|il oQ'as - 5 Din. Oglasi naii «evel vrallc >e računalo vIK. Za odgovor znamtio! Na vpraian|a brez znamke ne odgovarlamol
ilužbe iičejo
Službo inkasanta
ali sluge iščem za takoj. Naslov se izve v upravi S'.ovenca« pod št. 3073.
Kuharica
dobro izvežbana v gospodinjstvu, živinoreji in poljedelstvu želi službe v župnišču, kot ie že prej bila zaposlena več let. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3083.
Starejša gospodična
zmožna šivanja, gospodinjstva ter nemščine, išče primerno službo. Gre tudi k otrokom. Dopise upravi »Slov.« pod šifro »Zanesljiva« št. 3173
Pošteno dekle
išče službe v dobri hiši, najraje v okolici Jesenic na Gorenjskem. - Naslov se nahaja v upravi »Slovenca« pod št. 3175.
Organist-cerkovnik
oženjen, ceciljanec, z večletno prakso in dobrimi spričevali — želi službo spremeniti. - Naslov v upravi »Slov.« št. 3180.
Izurjena gospodinja
išče mesto na deželi. Naslov v upravi pod 3194.
Učenka
pridna in poštena — se sprejme v trgovino mešanega blaga na Jesenicah. (Nastop takoj.) Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2969.
Pekarski vajenec
16 let star, zdrav, pošten in pismen, hrana in stanovanje v hiši, se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 3051.
•ипша
Več dobrih mizarjev
»prejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič.
Vrtnar
samostojen, zmožen vsega vrtnarstva in sadjarstva, dobi stalno službo s prostim stanovanjem; eventualno se mu da vrt v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vrtnarija na Gorenjskem« št. 3097.
Kontoristinjo
samostojno, z znanjem knjigovodstva, korespondence in nemščine, sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanj. službovanj, plačilnih zahtevkov na upravo lista pod »-Trgovina v mestu na deželi« št. 3005.
Gradbeni tehnik
mlajša moč, s prakso v gradbenih poslih, izvrsten risar, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, se išče. Oferte
• dokazili na: Friedriger fc Czeike, Maribor, Ko-
roščeva ulica št. 37.
Učenko
s primerno srednješolsko izobrazbo se takoj sprejme za trgovino meš. blaga. Biti mora zdrava, močna in poštena. Ponudbe pod: Jos Rappl, trgovka, Sv. Križ p Litiji.
Fotograf, pomočnika
(pomočnico) — sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe poslati z navedbo plače na Jevšenak, Foto, Dravo-_grad._
Trgovsko učenko
pridno, pošteno sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca* pod »Poštenost« št. 2989.
Krojašk. pomočnika
iščem v takojšnje delo. Plača po dogovoru. Brce Anton, krojaški mojster, Kamna gorica št. 68.
Hotelsko sobarico
pertektno, z dobrimi spričevali, veščo nemščine in zmožno kavcije, sprejme hotel Štrukelj.
Šoferska šola
I. oblast konc Čamernik, Ljubljana. Dunajska c 36 (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie
Priniarij dr. Rihard Jug
zopet
redno ordinira
Čudežni
balzam!
Zahvaljujem se Vam za Vaš Radio-Balzam, kateri je res pomagal, da so kurja očesa zginila v treh dneh. Priporočam tudi drugim. Z odličnim spoštovanjem Vaš hvaležni: M. Svetec v Žerjavi, pošta Černa pri Prevaljah. Rešite se tudi Vi kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 na povzetje, pošlje:
R. C o t i č , Ljubljana VII, Kamniška ccsta 10a.
Razpis službenega mesto
Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje mesto volonterja.
Po zadovoljivi poskusni praksi more prosilec postati praktikant in pragmatični uradnik.
Namestitveni pogoji:
a)	jugoslovansko državljanstvo,
b)	neoporečno življenje,
c)	starost od 20—25 let,
d)	dovršena kadrska služba,
e)	dokazilo o zdravstvenem stanju,
f)	uspešno dovršena srednja šola ali trgovska akademija. Prošnje je vlagati pri hranilničnem ravnateljstvu do dne 2. aprila 1930. Ljubljana, dne 17. marca 1930.
Ravnateljstvo
Mestne hranilnice ljubljanske
Soba
nemeblovana, z balkanom in posebnim vhodom, se odda takoj na Kodelje-vem, Ob Mladinskem domu št. 3.
Snažna in svetla soba
z dvema posteljama, se odda s t. aprilom. Bližina realke. - Naslov v upravi »Slov.« št. 3174.
Prepričajte se o
naiuecii izberi
vseli novosti v oblačilih tvrdke
I. maček
LJUBLJANA — Aleksandrova 12
Enonadstropna hiša
nova, z več poslovnimi prostori ter vrtom — se proda ob prometni cesti in bližini železnice v Ljubljani za 360.000 Din. Vprašati v Rcalitetni pisarni društva hišnih posestnikov, Salendrova 6.
Visokopritlična hiša
nova, dvostanovanjska, z lepim vrtom, se proda v Ljubljani za 200.000 Din. Vprašati v Rcaliletni pisarni društva hišnih posestnikov, Ljubljana, Salendrova 6.
Posojilo!
30.000 Din posojila proti garanciji in visokim obre-stim iščem, drugo osebno. Ponudbe na upravo
tega lista pod štev. 3095.
%
'kïîSLl ШЗ
'Mi** ч» I»1
Gostilno
oddam takoj v podnaiem na prometnem kraju s celim inventarjem in velikimi prostori. Potreben kapital 25.000 Din. Na-	.
slov v upravi »Slovenca« Gothe 9. — Ponudbe na ' -■	Ivan Kos. Slov. Bistrica.
»
Kupim
večjo množino cepljenih trt, na Rip Portalis in
Motor
na surovo olje, 10 KS, jako ugodno naprodaj. — Naslov se izve v upravi Slovenca« pod št. 3162.
pod št. 3143.
Mlin oddam
takoj s prvim aprilom v najem. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3189.
Mlin
se da v najem. Istotam se sprejme priden in pošten mlinarski pomočnik.
Naslov v podružnici »Slovenca^ v Celju.
ВВДЈИН||М|(1 |Ц Ki I *11|| I
Vi hočete zidati?
Načrti, proračuni in nasveti najceneje. Ponudbe pod »Inženjer arhitekt» Stev. 1118 upravi »Slov.«
Vsakovrstno
Hotel naprodaj
z 8 gostilniškimi sobami v Vel. Bečkereku, v zelo prometni ulici, z navadno obednico in pivnico, s hišo ali brez hiše, masivna zgradba, primerna za pisarne, velika klet. Pripravna tudi za vsako veliko trgovino. PIKING, posredovalec.
ttiifpjie
po naivišjih cenah ĆERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
ЕШШ
la'tiiwi1 1'i n 11 ii i	p
Pianino
skoraj nov, ameriški fa-brikat, ceno naprodaj. -Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 3178.
Pianino
ameriški sistem, lep glas, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« št. 3179.
Prodamo
Otroški voziček
športni, skoraj nov, in otroška gajbica naprodaj. Naslov v upravi št. 3176.
Danshe. sreihe in obfinshe uprave
za pleskanje železnih konstrukcij, mostov in ograj se blagovolite obrnili na
MILOŠ ROZIN IN DRUG - TRBOVLJE
ki uporablja izključno najboljšo, najtrajne jšo, najcenejšo zaščitno barvo proti rji
A. N T O X Y D
popolnoma jugoslov. izvora
Potrti najgloblje žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina dobra in iskrenoljubljcna mama, gospa
Marija Tramte roj. Exlen
nadučiteljeva vdova in posestnica v Kamniku
danes v 67. letu starosti, večkrat previdena s tolažili sv. vere, po dolgi, trpljenja polni bolezni, vdano v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v torek, dne 18. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Maistrovi ulici št. 3, na pokopališče na 2alah.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Šutni in v frančiškanski cerkvi. — Preblago rajnico priporočava v pobožno molitev in blag spomin.
V Kamniku, dne 15. marca 1930.
MINKA, učiteljica, in OLGA, hčerki.
Seno in otavo
domačih travnikov prodaja Janko Predovič — Ljubljana, Poljanska c. 73.
Semenski krompir
beli (oncida) in ludi zgod-, nji, raznih vrst, nudim v vsaki množini. Ivan Au-guštin, Škofja Loka.
Puhasto perje
kg po 38 dinarjev raz-j pošiljam po povzetju naj-I manj 5 kg. Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, j Zagreb, Ilica štev. 82. ■ Kemička čistilnica perja.
Prodam radi bolezni
z inventarjem vred mlekarno, izkuh za mrzla in gorka jedila, kava, gorek čaj, gorko inleko, brezalkoholne pijače za sedeče goste, najbolj prometna točka, sredina Ljubljane. Ponudbe: Oglasni oddelek Slovenca« pod: 15.000 Din.
Češki semenski oves
francosko lucerno, Goliat peso, grahorico in vsa druga semena nudi najceneje v najboljši kvaliteti Sever & Kom p., Ljubljana.
Vinskega kisa
dobrega, imam 10 hI. Na zahtevo pošljem vzorec in ceno. F. P., Bišče 20, p. Domžale.
Mecesnov portai
kompleten — inkluzivno steklo in rolo, proda tvrdka A. E. Skabernc, Ljubljana.
Vino
zajamčeno pristno: Blati-na, Burgundec, Ružica, Rizling in Muškat silva-nec se toči v gostilni T Mencinger, Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 43.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, naiceneiše in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubhana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranje, predtiskanie takoi
iiHiuuiiuuumuuiiiiiuuiuuuuiiui!
Dobro ohranjena
Registr. National
blagajna
malo rabljena, se proda.
Vprašati in ogledati: Maribor, Koroška c. 46. llllllllllllllllilllllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllll
Dve starinski uri
nad 200 let stari, ena še idoča, ena za popravilo, in en vrč s sv. Družino, nad 100 let star, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3191.
Obrt
Ženinom in nevestam
se priporoča fotograf Hu-gon H i b š e r, Liubljana, Sv. Petra cesta 25.
Županstvom
Plošče 170 X 55 cm-, z napisom in državnim grbom, po predpisu ministrstva za notranje posle (obrazec 2 in 3), pocinkana pločevina, lesen okvir, dobavlja najceneje z zabojem vred:
ING. G U ZEL J
LJUBLJANA VII, Sv. Jerneja cesta št. 5.
Telefon: 3252.
Gozdna semena
Saša Stare
Mengeš
SadjarsbašoMihtorija,
v LOVREČINI, zadnja pošta VRBOVEC
nudi iz svojega razstlinjakn po najnižji ceni plemenito sadje, lepotično grinjčevje in grmiče zu parke, drevorede, pokopališča itd. Sadike za žive meje in pogozdovanje, špargljeve sadike itd. — Cenik na zahtevo zustonj!
OD ALKOHOLA
morete popolnoma odvaditi pijance tako, da sami ne vedo, z »AVINALOM«, zdravju neškodljivim preparatom ber inskega lekarnarja '"rancka. Mnogo za-nvalnic od ozdrav-Ijencev. Cena dinarjev 220.
Razpošilia generalni zastopnik za Jugoslavijo
A. POPOVIČ, Beograd, Kolarčeva 7
Semenski 0V€S
Mlin
(LIGOVO) dobile najceneje pri Josipu Rosenberg
veletrgovina žita — MARIBOR.
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo sc tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TRn.UNA e* B V. tovarna dvokoles in otrnških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št. 4
"8 m o
C
>
r1 •z
z
JRjdoua moka
Polenta, zdrob . . , , Koruzna činkv moka .
Din 4-—
Din 3-— Din 2-75
Razpošiljam vsako množino od 25 kg naprej. PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko.
ZA IZDELAVO AJDOVIH IN KORUZNIH
MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI
IO.-- 23. marca 1930
Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države
Znilana volira
za brzovlake in navadne vlake Jugoslavija 2570, v^ehoslovaška 33%, Avstrija 25%
Pojasnila in legitimacije daje:
ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT - LJUBLJ NA
ALOMA COMPANY - LJUBLJANA - ALEKSANDROVA 2
Fotoatelje Holynski
Ljubljana, Dunajska cesta št, 6. Solidno delo! Zmer- !
ne cene!	j
Vino
zajamčeno pristno, štajersko, dolenjsko in dalmatinsko, se toči v gostilni T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev 43. Nizke cene!
RRjyiS
Čez 7000 redkih
Rforuzo ia Krmo
oddaja najceneje
veletrgovina žita in moke
A. VOLK, LJUBLJANA
rtcsljevn ccslti 24.
Krajevni šolski odbor na O v s i fa h pri Podnartu razpisuje dela za
nadzidavo šolskega poslopja na Ovsišah
Oddala se bodo zidarska in težaška, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, steklarska, pleskarska, slikarska, pečarska in inštalacijska dela. — Dela se oddajo skupno ali posamezno. — Natančnejši pogoji pri kraj. šol. odboru na Ovsišah.
Ponudbe je staviti do 6. aprila 1930. Krajevni šolski odbor si pridrži pravico oddati dela ne glede na višino ponudbe.
Krajevni šolski odbor na Ovsišah,
dne 16. marca 1930. Tajniki	Blagajnik:	Predsednik.
Blažič Drago.	Bešter Franc.	štular Franc.
»Ines«
vsebuie snovi, Iti pospešujejo rast las. odpravi priiljai, mozolje, izpuščaie in lišai v lasišču En lonček stane 38 Din. Razpo. šilja po povzetju: Zastopstvo »Ines« . Ljubljana, Merosodna ul 1 'I — 24
Velika izbira oblek lastnega izdelka za moške ....... , , in dečke Vam nudi po
in vec tisoč knjig drugih ze|0 solid. cenah tvrdka lezikov proda ugodno	i
največja antikvariat-knji-l Ivail MOIIORIČ
garna Hinko ševar-ja vi	• . -,
Ljubljani, nasproti šent- }	krojastvo
jakobske šole. I Sv. Jakoba trg št. 13.
V globoki žalosti naznanjam, da je moja ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa
aPOLOMa MGER
zasebnica
danes 17. marca 1930, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 80. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb ljubljene pokojnice se bo vršil v sredo 19. marca 1930 iz mrtvašnice Hiralnice sv. Jožefa ob 3 popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 17. marca 1930.
Toni Še me in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega naznanila.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani. Karel ček
izdajatelj, Iran Baker ec.
Uredniki Franc Kremiar»