Itn. .[trinajst dni, da bi mogli predložiti svoje izvide konferenci v Npa. Francoski uradnik- trdijo, da je zelo vrjetno. da se bo opustilo načrt, glede katerega mi »klepali v 11 vtke. soglasno s katerim naj bi plavala Nemčija okroglo svoto. Vrjetno je. da bo sprejet prejšnji predlog nedoločenega počasnega odplačevanja, kot bo slednje primerno pličilni spodobnosti Nemčije. (To je oni nesramni predlog, katerega so stavili Francozi iu ki ne poineuja nič drugega kot za-Mižnjenje Nemčije xa nedoločen ea>».) Predlog. da lii s« določilo natančno svoto, katero naj bi plačali Nemci, je bil nadalje omajan vsled i/jave Italjanov. da se n,» mo-l rejo zadovoljiti /. 10 .*Motki odškodnine. katero bi se iztirjalo od Nemčije Toliko od s* ol kov jc priso«lil Italiji najvišji zavezniški j __ svet. (Prisodil ji je veliko preveč, ker jo ni nikdo klieal v voj Rumunski princ v Parizu bo naj no.) Italjanska vlada trdi. da s to odškodnino ne more pokriti svo- brž umrl na posledicah rane ka jih vojnih stroškov. i>»le/ Italije so baje prisodili slednji v od sot-I tero je dobil v neki bcznici. Kosti italjanskih d degatov in brez obzira na žrtve (si«-!) Italije. Te žrtve je doprinesla Italija le v zasledovanju svojih lastnih iin-p- i ijalistienih ciljev Orlando iu Sonuino sta zapustila na naglo Pari/ v času. ko je objavil predsednik "Wilson svojo poslanico glede jadranskega vprašanja in v istem času so zastopniki Anglije. Fran- VOLUME XJLVLLL — LETNIK XXV11L , PRAVICA ŠTRAJKA - NAJVIŠJA PRAVICA JAVNOST NIMA NOBENE PRAVICE. KI BI BILA VIŠJA KOT JE PRAVICA DO ŽIVLJENJA. — IZJAVA PREDSEDNIKA A. F. of LABOR. — ŠTRAJK JE EDINO OROŽJE DELAVCA PROTI ZATIRANJU. Novi španski poslanik v Washington*!, dr. Manuel Rendon s svojo družino RUMUNSKI PRINC ŽRTEV STRELJANJA VOLITVE V NEMČIJI V Nemčiji se splošno boje, da bodo vprizorili monarhisti številne sleparije tekom volifev. Pariz, Francija. ."». junija. — Berlin, Nemčija. 5. junija. — Nemčija bo postavila na preizkušnjo svoj sistem številnih strank Washington, D. C., 6. junija. — Te dni je debatiral predsednik A. F. of Labor z governerjem Alleuom iz Kausasa. V debati je Gompers zmagal in je še potem izdal izjavo, v kateri pravi, da se morajo delavci na vsak način posluževati štrajka kot edinega orožja proti izkoriščanju in zatiranju kapitala. V debati je vprašal govemer Allen delavskega voditelja, č« ima ob času štrajka delavstvo kako pravi~o do varstva, ali je štrajk le privatna vojna med delom in kapitalom. Gompers je odvn.il nato: — Strajk samo vsled tega imenujejo privatni boj med kapitalom in delom, ker hočejo osmešiti borbo človeeanstva za do -ego najvišjega ideala. — Strajk jc ediuo orožje, da se zamore boriti delavec proti zatiranju kapitalistov. Toga konflikta ni mogoče odpraviti z nobeno protištrajkarsko postavo. Zaposlenjc je delodajalcu temelj pmfita. dalavstvu pa pomenja življenje. Obe načeli se bost« toliko časa borili med seboj, dokler bodo industrije vodene izključno le v privatno korist. Delavci nimajo i.obenega veselja, da bi javnosti, kateri sami pripadajo, delali kaLe neprijetnosti-; Javnost nima nolene pravice, ki je višja kot je pravica delavca — pravica do življenja. Liga narodov bo skušala dovesti' "ihC*c "e ™ore de,avtu braniti, boriti se proti zatiranju, do miru med Poljsko in Rusijo._1 Koliko pridejo delavci vpoštev, mora štrajk ostati ne LI6A IN VOJNA MED RUSIJO IN POLJSKO y. I" "I | ----- . ..M.|| '4 1 Ull|\ ,',ov<>k- ° katerem se glasi, pri volitvah, ki se bodo vršile te- dp je prine .Michael Cantanizcnc, jc bil obstreljen v neki nočni ple- kom jutrišnjega dne. Vprašanie nI. če l>o ostala sedanja koalicij ■ ije in Združenih držav določili, koliko odškodnine naj dobi vsaka jsalui hiši v Mon.nartre pred par Jka'vladi ^^l^je"^ krimih!" posamezni zavezniška država. v 'dnevi Tako i., i.l.i^vil , .1,.,... «.. . - - , v -ill i - - 1 . , - , , « i a Ko j# ol(j0 milj in to možnost dokazuje z iznajdbo RatCuiia, ki je sestavil turbino, ki omogoča visoko letanje s tem, da zgostuje najst «lni odmora za odgovor na mirovne pogoje. Carigrad, Turčija, 5. junij«. — M mistrski predsednik in sultanov pa v Kahiri svak Dainir Ferid paša je rekel viti stroje s .">0.000 konjskih sil, tako da bo zrakoplovee kosil v Parizu. južinal v Ncapolju. večerjal Odvedli so ga v najbližjo lekarno. kjer so mil nudili prvo pomoč. Prineezinja Cantacuzene, ki se mudi v New Vorku. je izjavila, da je dobila iz Pariza telefonsko sporočilo. da je l il njen mož ob času tega dogodka doma in da se tiče afera najbrž človeka, ki si je nadel to ime v namenu, da prikrije svojo identiteto. rekemu časnikarskemu poroče-j — Jaz ne bom prav nič pretil. val<*»: toda nikakor ne morem izprevi- — Turčija ne more živeti pet deti. kako bi mogla Turčija spre-let, r-o sprejme pogodbo v seda-,jeti pogodbo. nji obliki. I — Mi imamo nepobitne dokaze, Carigrad bo moral izmreti. kaj- da igra ruski boljševizem važno ti nol>eno mesto ne more živeti ulogo pri nemirih, ki ogrožajo Inez zaledja. Naeijonalisti niso Turčijo in ves bližnji vzhod. Rusi Turki. Njihov voditelj Mustafa so prepričali veliko število neved-paša je Žid iz Soluna. Ali Fuad nih turških kmetov, da je boljie-bej je Nemec, Ahmed Rustam bej.vizem isto kot mohamedanizem. j« pa Poljak z imenom Bilinski. , Nepravičen mir bi dal veliko hra-Na vprašanje, če bo Turčija ' ve boljševiškemu gibanju v Ana-po a . '» • i Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentjo in zakot* bi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežjn. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za« P reke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašan je. Naše denarne pošiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v vEropi dovolj hitro in zanes* Ijivo izplačujejo. 300 kron v.., $330 ' " ' 1,000 kron .... $ 11.00 / 400 kron >r.-.-, $4.40 * ' 5,000 kron ...... $ 55.00 1 500 kron $5.50 10,000 kron____$106.00 nminm mm io veljavne do dna, ko m nadomestijo s drugimi; s dragimi besedami oinafteno cena so podvrženo ispremembi brez Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order, ali pa po Naw York Bank Draft. ' ^ SAKAks ±U (Mtett fe, Itx Xort, B, £ i sgp? "'i'" :!• • - . ' ' - i • ... ■■.» r* - 1 ' GLAS NAHODA Dopis Okrevanje južno-iztocne Evrope. - Številni majhui narodi, iz katerih obstaja južno-iztočna Evropa, so si pričeli sedaj nrcMiu prizadevati, da se izmotajo iz razvalin vojne, n<*katt-ri oj*<" ei>t in okrepljeni od nove svobode, drugi {ta žalostno skneni v*led poraza. Po mnenju posebnega poročevalca lon-uoiakega "Times ki je ravnokar dokotn-al svoje potovanje po teh krajih, ho cijalni in ,m»Iiii«"-nj polom v ih državah, kjer si poraženi i«i vidno hitreje pomagajo na noge kot pa njih zmagoviti so vraž-m ki. — l*o mnenju poročevalca je incd temi državama edinole (jnika toliko sr< < na, tla je bil« prosta razvalin vojne in tla ima na svojem telu državnika veliko rkiišenosti in obširnih zmožnosti. Razvcntega pa je bila (trška v vojni sorazmerno le tnalo časa, izgubila malo svojih ljudi ter dobila od zavarovalnih kompanij nazaj vse. kar je izgubila na ladjah. I* tegi sledi, da je najbolj procvitajoča se dežela v centralni iu južni Evropi. hali »a je mogoče v najslabšem položaju um d vsemi in poročevalec pravi glede aj?. Coniizii ali sov je ti se sestajajo vsaki dau v številnih provin-cijaluih mestih, posebno v Bologna-Ferrara provinci. Revščina in \ i>oke » ene teže narod in agitatorji pridigajo na povsem odkrit način revolucijo. Poprečno se jim je vzbuditi vsaj zelo nesrečno proti vojno reakcijo javnega razpoloženja, ki obsoja sedaj domoljube iu vojake, ki so vzdržali tekom vojne omahujoče duhove potom obljub novega reda stvari, katerega mir ni prinesel. Na ta način so bdi iliskreditirani oni, ki >o se zavzemali za zaveznike in dogajajo se eelo slučaji sovrair.ih manifestiteij na nlieah proti častnikom v uniformah. Kot (irška. kateri vlada njen ministrski predsednik, tako ima tudi Bolgarska svojega vladarja v osebi ministrskega predsednika Stambulivskija. ener«»ienega iu zelo zmožnega kmeta, ki je borilec prve vrste. O odločni sti Stambulivskija nam priča naslednji dogodek : -— Stambuliraki je nenadno razpustil državni zbor v namenu, da izvojnje zmago na«' boljševizmom pri splošnih volitvah. Prpje je obljubil boriti ^e proti boljševizmu v parlamentu potom debate, izven parlamenta pa 1 pomočjo istih metod, katerih se je poslužil T ročki profi svojim »ovražnikom. Ko je razpustil parlament, je od-ndil tako. da je .akaia zunaj policija s povelji, da aretira boljše-vjške prejšnje «"lane parlamenta. Tako je padlo osem ali devet bolgarskih parlamentarcev ki >o imeli ini dan razpusta še zadnji prijateljski razgovor s Stani bol i v*k i jem. v roke postave, kakorhitro so zapustili Sobranje, dn prežive čas do končanih prihodnjih volitvah v celicah ua stroške vlade. — Bolgarski vlada njen ministrski predsednik na slieen način kot (irški njen. Obe deželi sta monarhiji, v katerih pa kralj nič ne >elja. Ta }>ogosto nit", i.e ve. kaj se je storilo v njegovem imenu. Grški kralj Konstantin bil kljub v sem svojim napakam resničen kralj, ki je vzdržal pomp ter odločeval v vseh Važnih zadevah. Kralj Aleksander pa je le f gura. Na (Vho-Slovaškem je vprašanje velepose*!ev eden najbolj nuj-l ih problemov in v t.*ni <»ziru pravi poročevalec: — Rimsko katoliška cerkev it> plemenitaši, ki so se zbirali krog dvora na Dunaju, so li.li lastniki treh petin cele površine Češke, Mo-ia\-ke iu Slovaške. V »t ma teh \ ebposestnikov je obstajala iz ple-menitašev tujih narodov ki so dobili ta posestva v roke po bitki pri Heli Uori leta 1 1. ko jf bilo uničeno domače češko plemstvo. Princ l.ichtenstein je napriiuer preživljal svojo kneževino na meji Švicar- s proizvodi svoji*,, obširnih čeških posestev. Taki tujci kot prej-i kralj Ferdinand Bolgarski in njegov luat so imeli velikanska posestva na Slovaškem Nova republika je seveda zaplenila la ve-leposest v a, a obljubila plačati odškodnino. Isto velja glede Rumuu-ske, Italije in Juj*o*tavije. kjer je najti bosanske Bege kot manj znane veleposestnike. Edinole v gozdnatih pokrajinah Slovaške ter v Karpatih in v močvirjih južne Italije se bo veleposestvo kot tako Se ohranilo. Okrevanje Evropo bo ............ tega poročevalca zakasnjeno, ker so voditelji, ki so bili pozvani, tla rešijo obširne socijalne, ekonomske in politične probleme, "neiskušeni ljudje". Učitelji, doktorji in publicisti so , ostali ministrski predsedniki in vihar revolucije je pognal Števih t visokostoječf cože ua cesto, druge pa na čelo centralne evropske države. Možje politične izkušuosti postopajo ali pa žive v izgnanstvu. Vlada išče zaman ljudi za najbolj navadna diplomati«'na ter druga javna mesta in v tem ozim pravi poročevalec : — To težkočo je predvsem občutiti v novih ali-zelo povečanih drviva h kot napriiuer na Ceho Slovaškem'iu v Jukoslaviji, dočim je najti v drugih deželah, kot napriiuer na Madžarskem ali Bolgarskem. ki so bile skrčene, več uradnikov kot pa jih je potreba. ske šnji Wilsonov načrt gWe Reke sprejele vse velesile, z izjemo TV Annunzija. * * • Sedaj bi bil dober čas za prodajanje Uiš. če bi mogel iti prodajalec kam stanovati. # a • Stavimo kaj, da ne bo hotela nikdar več nobena dežela v vojno proti Združenimi državam. Preveč dolgo namreč traja priti zopet iz ▼ojne s njimi. • • • Vsi publicisti, a katerimi smo se sestali ali katere smo vprašali, SO za ITooverja. Noben med njimi P« ne bo prisostvoval konvenciji kot delegati, Iw^aiibjbsaBLSiK < Lorain, Ohio. Zapisnik redne seje Slovenskega Drž«vijansko-Političnepa Kluba dne 30. maja 1920. Sej« s« je pričela ob 9.30 do p. Mesto predsednika zasede brat F. Justin. Brat lx>uis Prezelj izvoljen zapisnikarjem za dobo seje. Brat predsednik pozdravi vse navzoče člane s primernim govo-roui in poziva brate k redu ter pojavni v pravi luči namen in >xk!o-če delo kluba, naloge vseh državljanov. kakor tudi ncdržavljanov. Na dnevni red pride razprava o šoli za one, ki hočejo postati državljani. Stavljena sta bila dva predloga. Prvi predlog, da se najame oziroma naprosi dva najsposobnejših članov kluba kot učitelja. Prut ipredlog. da ni umestno dveh učiteljev iz vzroka, da bi se potem učitelja zanašala drug na drugega iu ob času šole bi ne bilo nobenega navzočega. ' Po di^jši debati se sprejme z veliko veščino navzočih članov protipredlog in se imenuje g. Anton Migliča za učitelja. Nadaljui nasveti: Ali bo mogoče dobiti dvorano pri g. A. Vi-rantu iu sieer za dvakrat Ua teden. Se vzame na znanje, nakar se dobi potrebne informacije. Prostor se je dobil, ker se pa ne ve. koliko bo zahteval za prostor^ (dvorano), se prepusti do druge seje. | Nadalje predlagano, da naj bi' klub podvzel potrebne korake za' čim večje število učencev, ki na-j nieravajo postati državljani. Se vzame na znanje. Predlagano, naj znaša šolnina in članarina letno en dolar. Dodatek. da naj se predlog v toliko popravi: Vsi učenci naj bi prispevali le v slučaju, da ni mogoče z enim dolarjem letno v za zevati šole, toliko, kolikor bi bilo potrebno. Predlog z dodatkom se sprejme. Priporočilo: Vsi tisti, ki želijo postati državljani Združenih držav, se prosijo, da se prijavijo za prekoristno šolo, kako postati državljan, najkasneje do 26. junija 1920. to je do druge redne seje. Se vzame ua znanje. Nadalje vsi oni. ki še niso člani kluba, imajo sedaj najugodnejšo priliko za vstopiti v klub. Le članom kluba se takozvane prošnje (aplikacije) preskrbi brezplačno. Vsak nedržavljan, ki je član kluba, se naj obrne na br. John Maehutes, 3146 Globe Ave. Razprava, kdaj naj bi se šola dejausko pričela, se preloži do bodoče seje 26. junija. Predlagano, da bi se za vse člane kluba izvolilo štiri ugledne može kot priče pri iskanju državljanskega papirja. Predlog sprejet soglasno.* nakar se začne nominacija prič. Predlagani so: •John Maehutes, John Svet, John Piškur (ki pa ni bil navzoč) in Frank Justin. Nominacijo so sprejeli. Sklenjeno, da se vrši prihodnja seja v ua\'ad*mh .prostorih v soboto dne 26. junija točno ob 7. uri zvečer. Zelja kluba je. da se da zapisnik v slovenske časopise, da tako izve sleherni o klubovem delovanju. To preskrbi zapisnikar. Predsednik zaključi sejo ob 11.45* dopoldne. L»ouis Prezelj, zapisnikar. 1718 E. 29. St. Slovenske novice. Calumet, Mich. Na oklicih sta v tukajšnji slovenski cerkvi Miss Theresa Gaz-voda iz Yellow Jacketa in Mr. Fr. Sterbentz iz San Bernardino, Cal. V pondeljek 24 maja zjutraj je preminul na svoji farmi na Gross Point blizu Dollar Bay, Mich., rojak Mike Sehneller. Bolehal je že več let na zlatenici. Bil je previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokopan je bil 26. maja iz katoliške cerkve na Dollar Bay na pokopališču na Houghtonu. Pokojni je bil član tukajšnjega dru-Atva sv. Petra št. 30 KSKJ. Zapušča vdovo in obilno družino. Naj počiva v miru! Mrs. Jos. Vertin iz 8. ee.ste je od potovala v Milwaukee, Wis., kjer bo ostala nekaj časa v zdravilišču Na j s v. Srca (Sacred Heart Sanitarium), da si opomore od operacije, katero je pred par tedni prestala v Laurium bolnišnici. George Mamin iu Mike Ruppe sta odpotovala v New York, kjer so bosta vkrcala ua parni k, ki ju bo odpeljal v Trst. odkoder se bosta podala na svoje domove v Poljane. Želimo jima srečno potovanje in veselo snidenje z domačimi ua rojstnem domu. Miss Marv Simonič iz Raym-baultoyrna je odšla v Flint, Mich., Ujer je dobila dobro službo knji-govodkinje. Mrs. Deržaj in družina so odpotovali v Milwaukee. Wis., kjer je Mr. Peter Deržaj uposlen že nekaj časa. Mrs. Margaret h Sterk iz Tama-raeka je odpotovala v Detroit, Mich., kjer se l»o pridružila svojemu soprogu, ki biva tam že nekaj mesecev. Mr. Johu Stariha je dospel na Calumet iz Ke-noslie. Wis., na obisk svojih sorodnikov in znancev. Tu namerava ostati par tednov, nakar se bo vrnil v Kenosho. Chicago, IU. Dne ">. junija se je vršila poroka Mr. John Korenčana z Miss Marv K reek. Oba sta splošno znana in priljubljena v naselbini. Mr. Frank Banič je imenovan podiuaršaloni za slovenski oddelek pri paradi 10. junija ob priliki praznovanja "-»letnice obstanka nadškofije. (Sv. birma iu blagoslov preslikane cerkve bo v nedeljo 27. junija. Mr. John Turner, prekmurski rojak, je kupil od Mr. Anton Bali iča hišo, kamor se bo preselil v kratkem. Mrs. R. Stupica je prodala svinjo hišo na 22. Place Mr. Lautarju. -Mr. Vrašič. prekmurski Slovenec, j*" te dni dobil iz starega kraja svojo ljubljeno soprogo. Novice iz Slovenije. Smrtna kosa. Dne 8. maja je umrl v Jaršah ob Savi v svoji rojstni hiei vpo-k o jen i župnik Frančišek Dimnik star šele 5:1 let. Bolehal je čez leto dni. Rajnik je bil v maanika posvečen leta 1893; kot kapelan jc služboval v Les k o ve u pri Krškem ter na Trebelnem; leta 1901. je prišel v Begunje na Notranjskem, kjer se je ustanovila župnija in je on postal prvi župnik. Treba je bilo župno cerkev razširiti in pre-zidati. Raznik je delo z veliko vnemo in z velikim uspehom dovršil. Po 1 kletnem službovanju na Notranjskem je zaprosil za župnijo Motnik. kjer je deloval «tiri leta: tu je opeial in zbolel. Rajnik je bil vzoren duhovnik. V Radgoni je 9. maja v ondotni bolnišnici umrl civilni komisar za Prekuiurje Bogomil Berbuč. Pokojnika so prepeljali v Ljubljano. kjer so ga položili pri Svetem Križu k večnemu počitku. 0*n*re ali IjnfcamT V Ljubljani ae je doj j^idu-čaj, ki baje ni edin te vrste. mož iz zasedenega ozemlja je stopil v eno izmed odličnih ljubljanskih knjigareu in zahteval 10 izvodov **Krivoprisežnika^, ter 4 izvode 44 Verige", gotovo ne v ve-rižniške namene, ampak za izobraževalno druistvo v domačem kraju, kjer prirejajo igre in delajo s tem gotovo delo večje kulturne važnosti kot omenjena knjigarna, ki je zahtevala za omenjene knjige krog 400 kron ali 84 lir. ko je zvedela, od kje mož prihaja. Jasno je, da omenjeni človek knjig ni vzel. ker jih je dobil v drugi knjigarni za 64 K 80 vin. V samotno kočo Marije Obuh-nar na Vrhu pri Višnjigori se je ponoči prikradel 501eten. bradat postopač. Poiskal si je dobro, toplo obleko Marijine ga brata Jožefa. Takoj na mestu je izmenjal svoje cunje. Siegel je svojo raztrgano obleko in umazano, ušivo perilo. Lepo je zložil na kup — za spomin. Preoblekel pa se .je v Jo-|c$ovo obleko. £a daljno potovanje so potrebni denar«i. Mariji je Peter_Zgaga Draginja bo ostala, — pravi Federal Reserve Board. Glejte, glejte, vendar imamo še eno oblast, ki govori resnico. • * • V Ameriki imamo tri uradne ju-«?cslovanske institucije: jugoslovansko poslaništvo v Washington u. jugoslovanski časnikarski u-rad istotam ter jugoslovanski konzulat v New Yorku. Precej uradnikov je treba, da se zamore vse to troje dobro in dostojno voditi. Dobro in dostojno se pa ne more- viditi, če ni med vsemi temi lira dni ki — od poslanika pa do po-mctaea — nobenega Slovenca. Srba vzamejo v službo, samo da zna cirilico. Od Slovenca pa zahtevajo perfektno znanje slovenščine, srbo hrvaščine in angleščine. — To je približno ravno tako kot jc bilo za časa avstrijske vlade v našem Primorju. Službe, ua davkariji naprimer, nisi mogel dobiti, če nisi pred profesorjem položil izpita v slovenščini, nemščini in italjaničini. Ita-ljanu je bilo treba znati pa samo italjansko, pa je dobil davkarsko službo v pristni slovenski vasi. In navsezadnje je v Ameriki skoraj dvesto tisoč Slovencev, dočim je Srbov nekaj nad petsto. Ali res igra veliko ulogo znani Pašieev rek: — Bogatite se, sinci moji! * * * Priprost človek edinole tedaj u-živa, če vidi profiiirja, ki je prisiljen kaj kupiti od profitirja. * * * Najvišje sodišče je čuden stvor, ker ue pozna žeje. * * * — Gospod ravnatelj, noki človek je v predsobi. —* Kaj pa hoče! — Pretepsti vas hoče. — No. in kaj si mu rekel? — Škoda, gospoda ravnatelja ui doma. # * * Petletna Ančka jc dobila sestrico. Toda sestrica ni taka kot so drugi otroci. Kriči iu se dere nu vse pretege. Vsa ogorčena gre Ančka k materi rekoč: — Ti pa res nisi izbirčna. Vse vzameš, kar ii da štorklja. 6. junija: državno-zborske volitve v Nemčiji. 8, junija: republikanska konferenca v Čikagi. 21. junija: konferenca v Spa. Potem bo dan.... • * • Delavcem bodo zvišali plačo za petnajst procentov in jim skrajšali delavni čas za triintrideset procentov. Izračunajte, za koliko bo delavec na boljšem. * * • Predsedniški termin naj bo samo za dve leti. Za dobrega predsednika je to premalo, za slabega preveč.... .....* * • Najboljše je označil jugoslovanske politike dr Ivan Tavčar, ki je z-ipisal: — Mi smo soštarčki, ki uiti starega škrpeta zalikati ne znamo. * » * Prej je bilo treba posebnega procesa, da je izprerueuil človek dobro pivo v gnojnico. Sedaj tega nt več potreba. To je eden izmed mnogoštevilnih blagrov prohibicije....... * a • Cimkrajše je žensko krilo, teni-daljši je račun. JugnBlmmttBk* Ustanovljena 1. 1898 ® KatoL Iriimrta Inkorporirana t 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. 2U. MTTTABi, BOVAN9MK.GBSGOB J. POBERTA, Box 176» Bi« n, Diamond, Wash. LEONARD 8 LABOD NIK, Box 480» Ely, Minnesota. JOHN BUPNIK, 8. B. Box 24. Export, Pa. . . LOUIS BALANT, Box Areone, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PI8HLEB, Ely, Blagajnik: GEO. L BBOZIGH, Ely, Blagajnik nelzplačanin amrtntn: LOUIS OOSTELLO, Salltfe, Oola. JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue M. So. Chicago, HL IVAN VABOGA, 6126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa. JOHN PLAUTZ Jr.. 432-7UI Arfc. Oft< lnmet, Mick. JOHN MOVEBN, 624-2nfi At®., DnlVtS, Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madison Bt„ Dr. JOS. Y. GRAHEK, 843 B. Ohio Chicago, I1L Street, N. £L. Pittsburgh, Pa. _ BUDOLF PEBDAN, 6026 St. OUU Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, 4164 Washington St., Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 8th Av4* Johnstown, Pa. Jednotino glasilo: "GLAS NARODA* Tsa rtvari tikajoče as uradnih sadev kakor tudi denarne poBlJatev naj ss pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsed-Bika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov in sploh vsa sdrav« nUka^spričevala ss naj pošiljajo na vrhovnega sdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jngoslovanon sa obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima okrog $300,000. (tristotisoč dolarjev). Bolnlfiklh podpor, od-ftodnln, in posmrtrin Je izplačala le nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota •tej« okrog 8 tisoč rednih članov (ice) in okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelkn. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah^ Tam, kjer Jih Ae nI, priporočamo VBtanovitev novih. Kdor 2ell postati član naj se zglasl pri tajniku blttaega draStva JSKJ. Za vstanovltev novih druStev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drufitvo se lahko vsanoTl s 8 člani ali Gankaal dopoldne po 10 kruu komad, po- oken neki Ljubljančan. Med vož-poldne ga je podražil pa kar na njo zre v sponiladno pokrajino. 3S kron. Ta slueaj jasno kaže, ka- K oknu pristopita dva elegantna ko vsi liiali iu veliki branjevci gospodiea, govorita hrvatsko na-l>odpirajo našo akatlenusko mladi- rečje. Ivdeu je zelo zgovoren. Veno, ki noče odirati ljudstva. Siomer gostoli: 44Gosi>odine! Ka- I krasno. Lepa je Jugoslavija!" Poročil se je [Govori tudi o politiki, najnovejši Franjo Kaučič, delovodja-aspirant vladni krizi. Njegov tovariš je v delavnici južne železnice v Ma 'zelo rezerviran, skrajno molčeč, r i boru z gdč. Valeriji! Kastelic fas'toda v^lno pritiska /. roko pod znane narodne rodbine Kastelčc-jvesto. Gospod ga s komolcem od-ve iz Mirne na Dolenjskem. 'vrača. Ko pride gospod na svoj I ljubljanski stan, veliko začude-Pismo iz Sibirije. I nje. Zapazi. rekratka za žep-poročniku Bogdanu Pogačniku n<» tih<> operacijo, pismo iz Sibirije, v katerem. poši-J lja vsem svojim znancem pozdra- Na 1000 K globe, oriroma na en ve in upa, da se kmalu povrne. I mesec zapora I je obil obsojen pri okrajnem so-Prepoved točenja alkoholnih pi-:dišču v Ljubljani Anton Mihclič jač je nkinjena, iz Bresta, ker je z zelo originalni- Dovoljuje se točenje vina in pi-.mi žalivkaiui na pepeluično sredo va. Prepoveduje se pa tudi nada-|l8. februarja t. 1. žalil sosetlova ljc točenje žganja. Mladini i »pod j deklet a, katerim so fantje posta-18. leta se sploh ne sine dajati pi-jvili slamnatega moža. Vpitje je jača, tudi če pride v gostilno v.bilo takrat tako, da bi 14 dni mo- spremstvu staršev. Kdor bi se pregrešil proti tej odredl)i, se mu za pre gostilna. rala pripovedovati, če bi hotela vse povedati, pravi neka priča. Originalne žalivke: ' Žleht ste, kakor tisti trn robida, afna. šepa-S konjem je prijezdil v kavarno.!vee. Svedra", so vredne, tla se za- Milan Prcpeluh, mesarski po- beležijo, močnik, stanuje na Poljanah v ti- torej vzel 250 kron. Tudi slanina je dobra za daljšo popotnico. Ko je bilo vse izvršeno, je mož izginil brez sledu. Objava. Uradno ime poštnega urada Vodice pri Kamniku se spremeni v Vodice nad Ljubljano. Ponesrečil Ji 2. maja na Dunaja pri trčenju dveh voz cestne železnice pravnik Ljudevit Vidic iz Kamnika. Havijaaje een. Kako nepošteni trgovci navijajo eene, nam jaano priča slučaj trgovca Bahovea na Sv. Jakoba tifu t Ljubljani. Ta go^»od je pred dnevi prodajal riaaraki papir, katerega ae rabi na tebniki, sti baraki za klavnico, v kateri stanuje 14 družin: 7 strank ima skupne kuhinje. Marija Pribil ter Ker Talkina. je ukradel raznega blaga I v vrednosti r»< M M > kron posestnici Frančiška in Jožefa Ban so tožilejFranČ»šlii Koširjevi v Zgornji Re-Prepeluha. da jih je ozmerjal iu.eici. zasledujejo oblasti Jožefa pretepel; Prepeluhov zastopnik Vidmarja. Čevljarja, n.jenega IS. dr. Svigclj pove, da *o ženske pričele Prt-pelulia froelatit?, da no ga žalile iu no: Prept*luh ni molčal, posebno ker ga je ena od t«>-žiteljic udarila. Po zanimivem prerekanju med Prepelnhom in damami so se tako pog«Mli!i, da nc žaljivke spravijo s sveta; pač *«■ pa ne morejo spraviti s sveta lahke telesne poškodbe, če se tudi ženske odpovejo plačilu za bolečine. Nato pa pove sodnik Avsec: '*I)ošla je ovadba policije, po kateri je prijahal I'repeluh na konju v kavarno k Zalazniku in zahteval: 4imiki ,,arriIiko- ,la j'il ratii nesklepčnosti takoj zopet odslovi, — Za demokratično kou venci-| ures >ain je prevzel tozadevne po- lh,lko lla izplačanih dijetah z računu me, koliko nas stane edini ta JO sme vsaka država izvoliti pojile, katere pa je opustil leta 1824.!**konček! Tako izgleda državna legislatura. Podobna je njivi, ki dva delegata za vsak clcktoralni Od leta 1^4 pa do leta 1S40 so se ^ bila Pr«*d zimo narahlo zorana, na spomlad se pa ni več obdelala, glas. Elektoralni gla* odgovarjaj vršile nominacije od strani držav- Na ti njivi torej Še Osata ne pridelaš, zastopstvu doti. ne države na re , „jh zakonodaj ter ljudskih zboro" preze»taiu-ne zbornice ima vided! Vanj. Tendenca se je gibala v sme-tega nadaljna dva delegata. RcJ ,*j proti moderni politični konven-publikanei izvolijo svoje de lega' t.jji. te po istem prineipiju, vendar pa dovoljujejo le po enega delegata za kongresne okraje, kjer je manj kot 7."i.000 volilccv. V državi New Vorku sta dva taka okraja, v Mas" saehusetts pa eden. Republikanci pošljejo le delegatov na svojo kon veru-ijo iz te države, do,"-1 m jih pošljejo dernokratje devetdeset Preiskušnja konvencije. Osebna ambicij« je v veliki meri odgovorna za sedanjo organi, zacijo konvencije. — pravi Mr. Lam on t. ki izjavlja v uadaljnem, 4*«lu je to shajališče ambicij mož, . l»ojno pozor išče njih upanj ter po-1 o I oz a j prevladuje tudi v ostaluih ZOnšče številnih zmag in številnih porazov." delih dežele iu radi tega je opaziti lahno ra/.liko v obsežnosti ooeh ko« venci j. Navodila delegatov. Delegati ua narodno konvenci- jo dobijo lahko navodila ali ]»a gredo na konveneijo brez navodil ter lahko glasujejo kot .skupina ali pa kot posamezniki. Praksa se v tem pogledu razlikuje in pritnar-ne volitve v kaki državi lahko dajo celi delegaciji skupno naročilo, naj glasuje za tega ali onega kandidata iu v »lučaju, da tega kandidata ni mogoče uoiuinirati, drugo ime. za katero mora delegacija glasovati. PoaiiMiezni dcle- Priporeduje nam nadalje, da pridejo na političnih konvencijah in v dnevih pred konvencijo ljudje pred stranko in da si skušajo zagotoviti osebne ambicije kandi Ce je v Bel grad ti suša, je pri pokrajinskih vladah mogočna povoden j. Deželne vlade nam polje zakonodaje zasipajo * debelo točo Neprestano tičiino pod črno ploho naredb, ena manj premišljena od drage, vsaka zločinsko površna. S temi naredbami je zastavljeno vse, povsod je nastavljena zobata past — in že tiščiš v nji, če z nia-zinceiu se niti gaHil nisi, če si saiuo mislil, ganiti žujim. In ssed i.i se vpraša: Kaj je boljše, ali suša v Belgradu, ali pa nalivi pri po j tiskih vladah? Oboje ni nič prida, eno kot drugo dokazuje. iu. imo k zakoiiodajstvu nikakega poklica in da smo vsi skupaj zal lajski čevljarčki, ki niti starega Škrpeta za silo zakrpati lie Ul-.i -o! in vse Ij je naša lastna krivda. V Belgradu ne izdajamo koristnih zakonov — ker ničesar ne mislimo; v Ljubljani pa izdajamo celo jerbase nekoristnih naredb — ker zopet ničesar ne mislimo. Moje mnenje je, da bi pri takih prilikah tudi zadnji jugoslovanski samouk — iu koliko tiči takih sunkov po naših pove rje ništ vili!__ lahko preril se do dcbrc in pametne mislih So namreč načeia, na katera bi morali naši politiki in poverje niki vsikdar misliti, in predvsem tedaj, kadar kljujejo na kaki na-datov. Izkušnja je pokazala, da ne, redbi ali naredbici. Bogu pa bodi potoženo, da se znašajo dandanes pride nominacija k ljudem, če je take naredbice nekako tako skupaj, kakor znosi miš skupaj svoje zimsko gnezdo. Slama pri slami, drugega pa nič! Načela, ki bi morala naše takoimenovane zakonodajalce voditi, so zasedaj tale. Predvsem bi naši legislatorji ne smeli pozabiti, da smo monar akti vno ne iščejo. Konvencija pa je najbolj ostra preiskušnja usposobljenosti tega ali onega kandidata. Posameznosti kot napriiuer vera ali kraj. iz katerega prihaja. . . ... . . _ . . so igrale vodno veliko in skoro *na drzava- miamo svojo dinastijo, za katero moramo Bogu odločilno ulogo. Če prihaja kan- l,va,° dajati. Samo premislimo, kam bi bili zajahali, da smo živeli v didat iz "dvomljive" države, se r,1ln,l>liki! Svoje življenje zastavim, da bi diines, po preteku poldru- vsi delegati ozirajo nanj z večjimi"^8 ,eta- republika še ne imela svojega predsednika. Vsaka frakcija zaupanjem kot če prihaja iz drža* v žalostnem narodnem predstavništvu silila bi kako svojo osebieo ve. ki je ali solidno republikan mesto predsednika. Večine pa bi vzlic vsem konferencam ne bilo. kakor jc danes ni v ti onemogli korporaciji, katero je Bog v svoji Ohio, Indiana in Illinois soijezi ali pa v spanju ustvaril. Veseli smo svoje dinastije iu veselil bi .... , dvomljive države in visoko te je, najsi je ne obdaja blesk neu nI dmgaee, Iu i/.vrsil politi.-m sa-...-»»iii*. mo** L-; -i . - - . - ■ , . . - . . uvhzuj« moze. Ki so v stanu rla v svetovni vojaki in katera momor. \ aka država izbere tudi privesti te države s svojim veli-1 načelnika delegacije, kojega nalo-j kim številom volilcev v ta ali oni Cat ni absolutno vezan slediti na-|ska a]i so|i(lno demokratična. New vodilom, vendar pa to v skore vsa jyork. Ohi kem »lučaju stori, kajti če bi sto-j^^p Seven*! Kidney and Liver Remedy u linlmcut, |h>-vs*1 znan imhI imenom Severa'« Rheumatic Remedy (Severov o zdravrto zoper rev-^natlsem) priporočajo kot lrbor-no zdravilo ta zdravljenje hude-ka aH kronUnesra revmatizma. iilneca ali muskularneg-a revmatizma. nevralglje. ki je p sledica revmatizma in bolezni. 0 katerih ae sodi. da jih pov-sroča revmatizem. Cena $1.23 in 1 centov takse. Gothard Oil Seven's Regulator * Severov Regulator) je priljubljeno zdravilo za žene in dekleta. ki trpe vsled nerednoeti in bolečin, lasnih njihovemu spolu. Da novo moč in živahnost ter odstrani lMiie<"ine. Resničen prijatelj trpeče ionske in re-Kulator sistema. C»-na 11.23 in Z centov takse. fSeverovo Gotbanlsko Olje.) Izkazsilo lin, pri (*l|»nivi ln.lcčin !n krčev t«*i pri takih lM>lfzni. pri katerih se iM>na-vaili rabi liiiiment. Njegovi usjiehi so hitri in trajni. 1'oskušajte steklenico t»'ga ztlravila pri prvi priliki. Cena I!0 iu »ai erntov ter '2 ali " «-rnt.- takse. S»-verova družinska zdravila prodajajo v vs«»-h lekarnah. «'e jih ne morete dobili, jx'sljite potrebno s\oto in Jih naročite na-mvn'wi <»d m«v. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, la. Seven's Nervoton • Severov Xer»"oton). K-> te ime kaže. je to izborita tonika z.i ve« živčni s«i»«tern. To j»* z«lra-Vilo 7..I on>alsestnikoin v uporabo. Tmla. najsi bi se nam i iitli posrečilo naseliti naše ljudi iu jugu. kiij la se bodo v Ljubljani nove hiše zidale, odpovedal jc stanovanjski uratl stanovanje uslužbencem denarnih zavodov. In sicer takoj, če zavodi v hipu ne prično zidati. (':• se pa prične zidati takoj — kjer naj se dobi materijah kje naj se dobe delavci, kje go-^ tovina za take mnoguStevilne nove zgradbe, to jc slavnemu Mano-ji»t vanjskeuiu uradu ali pravzaprav vladi deveta briya. botlo pa usluž- prazne roke. Če l»i hoteli doseči benci denaruili zavodov na zimo stanovali z ženami in otroci v siic-.svoj cilj. tla »e na t«• j zemlji ilsta-gu in blatu! Do zime namreč ne dozidaš hiše. in če vzameš Aladiuo- 4; novo samostojno gospodarstvo, vo lampo v roko! Ali na zimo bodo uslužbenci na cesti. ii;ij bodo bi morala država zgraditi nase* hiše v surovi gradbi pml streho! £tavhiuski zakon zapoveduje, da ljcncii hišo. mu jurskrbeti živino, se imajo take gradbe presušiti. ker drugače ni dobiti prebivalnega poljsko orotlje in mu posoditi o-dovoljcnja. Setlaj pa vprašam: kje je tukaj kaka ratio legis.' (ire-' bralni kapital za prvo leto. Stvar Šile botlo banke, kaznovani botlo pa uslužbenci. Kaj takega mora ni tako lahkotna. kot si mislijo skuhati samo kaka olroeja glava! Ali živimo zopet v časih, ko so mnogi, ki tlele v imenu svoje imeli princi svoje dečake. da so jih s palico namajali. kadar so bili,strankc zemljo in obljube po po-prinei razposajeni ' Ali pa smo bol j še vik i: če je oče sov jet u ušel. po litičnih .shodili. Izpeljiva je. če bo bili so 16-letnega sina. ker je bil sin kapitalista! V tem slučaju je pa država krepko zgrabila celo zase hujše: ker ue morejo obesiti gospodarja, obesili bodo — uradni- devo in — če bo imela dovolj de-štvo naj mi ne zaui-'ti te primere — hlapce! Kakšiia lcgislatoričiia na rja ua razpolago. pamet tiči v teni? Nobena! (Konec prihodnjič.) Meje bogastva. •izmerile slave, katero si j» upravičil je tako dinastijo ga je pazit i. da ne pride do uika' K eg.i razkola med delegati na konvenciji. O t*-m či ta mo nadalje: — Vprašanje, če uaj kaka de" legaeija glasuje posamič ali kot skupina, je OIIO. ki je v/budilo že iloMti ostrdi sporov. Ciliasovauje potom skupin se imenuje skupin" ski nastop. Republikanska stran* ka je naročila delegatom, naj glasujejo posamič tudi kakor s«) do~ bili orge R. T.unn je stavil resolueijo na *e-Mtanku delegatov v Albany, ki jc Idi pora/ena s bi proti H glasovom. Nato je objavil, tla bo glasoval za MeAdoo ja v Sail Kranei*»eo. brez ozira na izbiro ostalih delegatov. Sestanek konvencij. gram. katerega predloži konvenciji v odobrenje- Ta jwogratn |)ostaue nato evangelij stranke tekom volilne kampanje. Trkom tekočega leta se l»o republikanska narodna konvencija sestala v 4'hieagu dne 7. junija in demokratična uarotiua konvencija v Kan Franciwo tine *>. junija. Kovencija socijali«tične Mranke se je se«tala v New Yorku tine 7- maja ter nominirala Kvgene V. I>eb>a za svojega kandidata za predsedniško mesto. Ob konveneiji večin' skih strank sta si »lični glede organizacije in ustroja, čeprav se razlikujeta glede onega bistvenega dejstva. Na republikanski konveti. eiji je treb® le enoatavno večino glaaov delegatov, a na demokrati' Čui konvenciji mora kandidat do. biti dve tretini glasov delegatov. f*e bi ne bilo naprimer tega pravila, bi bil na demokratični konveneiji leta 1912 nominiran mesto Wood row Wilaona, Champ Clark Slednji je imel «i»to večino, vendar pa ni mogel dobiti dvetretinska svojih ixvajanbh: f— Konvencije strank spadajo K Kedaj je človek najmočnejši? Koliko jih je. ki bi na tako v praaanje bre/. premišljevanja otl' govorili zjutraj! I*o navadi se misli. da je človek zjutraj najved" rej.ši. in tla so njegove fizične moči ua jkrepkejše. Jahta Hiromdelle bivše francoske cesarice Evgeni" je. ki je bila svoj čas uajelegant. tiejšii ladja na svetu, je bila tc dni prodana v fienevi za 135,000 frankov. Na ti ladji se je peljala eesariea. ko je proslavila prvi po* IkmI skozi novi Sueški prekop. lastne sile zgradile mogočno poli-J bogastva, pristriči neomejeno in tično, prosvetno in gospodarsko družbi nevarno naraščanje kapi- orgauizacijo krščanskega ljudstva. Mož s ceste ne posveti poli- ja pri vseh takih navodilih, kate. ler dovoIji vsakemu delegatu polL,avllo življenje ti dni.vi. Ali naj se prične še ta steber majati, ali r.i da |e delegacijam tiT za znam u .._ ,.., 1 i i • i.. lV L iitiiiil itu ' .* ...... !,?UJ pn« "c to prebivals tvo — katero tepete z naredbami kakor z «b h gilte «ir/a\ K.lMdlM.I . a. I ).M.|rn I.iio.lni L-I.nutoi in' ... . !»o. I,M se narodni komitej in „n-.avlIllI |MiM.altli __ ,,„1, ohnpaTaU! Ali naj se to zvesto, državi zvesto prebivalstvo, vpraša: Kako naj živimo v državi, v kateri ni pravieoljubja. v kateri njene najzvetejše služabnike mečejo na gnojišče ter jih obajajo z zohovimi ranami iu oteklinami? Tukaj so naše stanovanjske naredbe prava nesreča. po«l katero zdihuje že leto Ljubljana. Najslabšo stran slabe te zakonodaje pa opažam v tem. da ji njeni nezakonski roditelji navadno pritisnejo pečat nezmotljivosti. izključivši vsako pritožbo. Ce ti poverjenik za socijalno skrb malo s črnilom omitž? obraz, ti je nekaka pritožbica morda dovoljena. — a če ti potegue kožo s telesa, prepovedana ti je vsaka pritožba. Iu sv. Lovrencu si podoben, če so te položili ua ražnje naših stanovanjskih naredb. Tiiko se pri nas utrjuje ljubezen do skupne in mogočne Jugoslavije! Tretje, kar bi moral ijrospodje. in sieer gospodje vseli strank, kadar imajo krmilo v rokah, prevdariti, je kruta okoliščina, da naša doba ni čas za puhle legislatorične poskuse; zakonodaja nam mora prinašati dozorelih sadov, ne pa seutjavega klasja. Naša glavna skrb je gospodarska .skrb. Naše gospodarstvo se mora dvigniti, našo produkcij') je treba pomnožiti, — z eno besedo: naši zakonodajalci, če jih imamo kaj, nit rajo tukaj pokazati svojo moč in nikjer dni-god! Deset let bodo gospodarska vprašanja še zanesljivo pretresala i-aše javno življenje, za druge politične igračanje pa ne bo prostora! Ves ta čas mogla bo Jugoslavijo vladati zgolj le kaka koalicijska ali koncentracijska ali sploh kaka druga pametna vlada: strogo strankarske vlade pa bodo izključene, ker bi bile v vsakem slučaju neplodovite, kakor so dandanes. Tudi si ne napravljamo liika-kih iluzij; kakor v čcbosTovaaki republiki, tako ne bodo tudi y Jugoslaviji nove volitve rodile mogočne parlamentarne večine iu tudi po volitvah moralo sc bo nadaljevati skupno in miroljubno delo vseh strank, če naj živi sknpna in edina država! Takrat pa se bo tudi najvsakdanjejši lajik, če ga bo slepota stranke zanesla v kako poverjeništvo. desetkrrt premislil, izdati naredbo, s katero se bo bolni in zapuščeni vdovi vzela zadnja omara, vdovo samo pa vrglo na ulico, da naj živi, kakor živi črv v prahu! Za vse zakone *»n predvsem za vsako najneznatnejšo naredbieo tiki ne časa iu ne resnobnega raz- gospodarstva. Z eno besedo: Ka-1 reba je preosiiovat i' i. - form. larski sistem, ki ro- . . . Določiti meje bogastvu bi bil eden izmed temeljnih kamnov nove soeijalne organizacije gospodarstva. Ali bomo to zmogli? Za tc mirno revolucijo v gospodarstvu se bo moralo boriti ljudstvo samo, v prvi vrsti tisto ljudstvo. talizina, ki dan za dnem uničuje, slabi in požira samostojna mala tnišljanja. Nič ni bolj nevarno, kor naj ima vsak delavci človek kot če se kaka stranka da obvla-.zajamčen eksistenčni minimum, dati od strasti površnih opazoval-' ti.ko naj bo zakonito določena cev, medtem ko ostanejo tisoči j najvišja meja bogastva, ki ga sine . !k: koplje, žaga, streže strojem iu (množi s svojimi rokami bogastvo sveta. V tem ljudstvu je inoč iu !zmaga soeijalne Rad bi izvedel za mojega prijatelja SKBASTIJANA M l LOV NIK. Doma j«- iz Mojstrane na i »oren jskem. Pred dvemi leti je bival na Trotamaldn. Minn., sedaj pa ne vem za njegovo bivališče. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, da mi sporoči, za kar mu bom zelo hvaležen. Sporočiti mu imam več važnih stvari iz starega kraja. Ako bo aam čital te vrstice, naj se javi na slfdtči^ katerim «e ničesar doseglo ne bo naalov 1, Sartell, Minn, aaaiiiHfcJ. i samoniklih, delavnih mož. ki so vzeli nase vse pezo podrobnega dela. nemi opazovalci. To dejstvo bomo morali imeti preti očmi. ko bomo začeli oblikovati ogromne ustavne, gospodarske iu soeijalne probleme, ki kličejo po brzi rešitvi. Ločiti bo treba z vso ostrino hrup hujskaških demagogov, kot smo ga culi zadnje tedne, od resničnih in perečih potreb ljudstva, ki živi od dela. Kakšen je danes položaj našega ljudstva? Mirno moremo reči, da živi precejšen del mestnega prebivalstva v bedi. Še več jih je, ki sloje na pragu revščine; dokler so mladi iu sami, žive od upov, ko si ustvarijo lastno ognjišče, uvidijo. tla jim ni mogoče pošteno živeti od dela lastnih rok. Nič bolje ni ua deželi. Med mestnim prebivalstvom globoko ukoreninjeno mnenje, da je kmetski stan med vojno obogatel, je čisto napačno. Res se jc kmetu mestoma posrečilo. priti med vojno do gotovine in izkopati posestvo iz dolgov, a tc je moral drago plačati. Ko je končala vojna, so bili hlevi napol prazni, kmetsko orodje obrabljeno. obleka obnošena. In če je hotel kmetski posestnik dvigniti pa velja -še končno načelo, da se naredbodajalec, če ima kaj prosa svoje gospodarstvo na predvojno v svoji glavi, ogibaj vsakega izrezka, ki ne bo drugega, nego pra-'višino, je moral odšteti vse pri-zen udarec po vodi, in ki bo ostal le smešen in zasmeltovan poskus, | liranke in še kaj več. Gotovina, ki jo je bil prislužil, predstavlja Proti vsem doeedaj razvitim načelopi grešijo vse — naj jih je'cesto le drobec vrednosti inven- misli. ("Slovenec.") iineti posameznik. Kar presega to n.cjo.v naj pripade v obliki odda-] - je premoženja in progresivnih' ^^ davkov družbi. To načelo ni tie- j Država s 55 prebivalci, magogija. ampak beda delavnih severovzhodu Sardinije je stanov kliče z zapovedtijočim *jla- otoček Tavolara. Dolg jc deset ki" som po tej koreniti operaciji. lometrov. dva kilometra pa širok. Morda se bo kdo nasmehnil in Leta 1!)10. je bilo na otoku Ijud-navedel sto strokovnjaških ugo- >ko štetje, našteli so .',.'> prebival-' v o rov. Tn vendar smo. vsaj v teo-! cev. Leta 1S36. je podaril sardin, vsi pristali na analogno re-1*'*« kralj Karol Albert prebival- cem otoka samostojnost- Volil so riji. šitev agrarnega vprašanja. V vseh ii • « i: « .1... ..../» kralja, ki je kot Pavel I. kralje- straukali se je, tako alt tako. tive- < ... m , . . . -, , i - - 1 val do leta lbbli. Tedaj je umrl. 1 javil klic: Zemlja onemu, ki jo „ . ... .... - - I Najbrze pa njegovo kraljevanje obdeluje Pri izvedbi agrarne re-1.. , .... .. •1:1: , ... „ , I ljudem ni prijalo ali pa so mislili, forme bo veljalo načelo, naj ^ da ne m0rejo dobiti vrednega na' vsakemu, ki obdeluje zemljo, za- jamčen eksistenčni minimum ze- slednika. zato niso izvolili nobenega več za kralja. Volijo pa pred" svetovne vojne, nismo čitali nikjer. Gotovo se bodo tudi ti republikanci v Parizu potegovali za kako pridobitev ozemlja! John Burgstaler, Box (7-8—6) izdal B7 naj Jih je izdal G — stanovanjske naredbe naše deželne ta rja, ki je šel is hiše. Zopet se gozdovi7 te bo mlje, postavno naj bo pa tudi do-j.^nika za dobo desetih let. Peča-ločena najvišja izmera zemlje, ki j0 se z ovčjerejo. Ali je bila ta jo sme kdo posedovati. Ce se je republika tudi zamotana v mrežo ti: uvejavil princip, da odloča o gospodarskem blagostanju v prvi vrsti delo, produktivno in socijalno koristno delo, — ali jc krivica, če to načelo razširimo tudi na drujra polja gospodarstva? Res je, da bi mogla agrarna reforma prinesti svežega radostnega duha v naše narodno gospodarstvo. Marsikdo je tudi mislil, da bo s tem v bistvu rešen pretežen del socijalnega vprašanja. Ne va-rajmo še. V Sloveniji n. pr. nimamo dovolj plodne zemlje, polj. travnikov in vrtov, da bi mogli v velikem slogu ustanavljati nove, male kmetije. V pretežni večini so prevzela deloma VABILO NA PIKNIK, katerega priredi Slovensko Delavsko Podporno društvo" v New Vorku v nedeljo 4. julija v Walter Emerald Parku v (»lendale. L. I. Pričetek ob 2. uri popoldne. Vesel ičn i odbor je že poskrbel za vsestransko zabavo, zatorej tem potom Ijuduo vabimo rojake in rojakinje iz Greater New Yorka, da nas v obilnem štovilu posetijo. Na veselo svidenje 4. julija! Odbor, ' .. »-i. * >. ANZE i=>inrov AU ipcai v* ^. L* «1 ... 69 (Nadaljevanje.) Diana de Polignac pa je ^»rirela jecati: — Veličanstvo golovo ne razume, kaj imava east naznaniti, da odvrnemo udarce, ki prete prestolu radi prijateljstva do nas. To je bolestno sredstvo ter velika žrtev za naše srce, vendar pa se ga moramo poslužiti, ker je potrebno. Pri teb besedah pa jc bila kraljica na vrsti, da obledi. Grofica .Fules je obrnila oei proti kraljiei. Mesto da Čita v njih udauosti prijateljiee. je eitala kraljica le slabost ženske. — Vojvod i ti ja. — je rekla Marija Antouijeta, — vi ste torej sklenili odpotovati? H IV1 sedico "vi* j«* prav posebno povdarila. — Da, veličanstvo. — Hrez dvoma na » no vasili posestev... Na zelo odaljeno, kaj ne? — Madama. če človek odpotuje, da zapusti vas, je petdeset milj prav tako bolestno ko' pet sto milj. — Vi greste lore j v inozemstvo I ^ >* / — Da. madama. Vzdih je raztrgs;'. srce kraljice, a ni prišel preko njenih ust. — In kuni grest"? — Na Ren. niadiiiiia. — l>obro. Vi govorite ii»-mški. vojvotlinja. — je rekla kraljic« r nepopisno žalostnem nsmevom. — in jaz s«'ni vas naučila nemški Prijateljstvo vaše kratjiee vatn l»o v^aj nekaj koristilo in to mc de la srečno. Nato j«' obrti:!* proti grofici Jules ter govorila: — Ja/ vaju nočem ločiti, moja ljuba grofi.-a. Vi želite ostati in jaz cenim to željo. An/ pa. ki s»* bojim za vas, hočem, da potujete lei a a m ukazujem. od|»otovati. I stavila st- j«- na t«-in li»»"stu, kajti prevzeli so jo občutki, ka t«*rih bi n«- mogla na.1 vladati. bi s«- v onem trenutku ne oglasi kralj, ki ni ničesar ••ul. kar se je govorilo. Njegovo veličanstvo je bilo pri dezertu. — Madama. — j« rekel kralj. — nekdo j«- pri vas. Opozarjaj« vas na to. — Iios|hhI. — je «> I vrnila kraljica, ki je popolnoma pozabila m svoje kraljevsko dostojanstvo. — predvsem ste vi oni. ki imate u kazovati. Vi vidite, dri so »»stale tukaj le tri osebe, a to so take. s ka terimi imate opravka vi• gospod de Lamhese<|. gospod de Beženva iu go%p«M| »It* Itroglie 1'kazujte, go^potl. ukazujt«. Z zamišljenim p.»gladom se je ozrl kralj na skupino mož. o izročili kraljici listek z naslednjo vse bino: — Za t »ožjo voljo rikakega prenagljenja! Jaz pričakujem avd jenee od vašega veličanstva. — Njegov rokopis, — j«» za mrmrala kraljica. Nato pa se je obtnila ter vprašala: — Ali je gosp«wl de ("hamy pri meni? — kavno je dosprl ves zaprašen ter mislim, da tudi krvav, — je rekla zaupnica. — Trenutek potrpljenja, gospod r moja. — je rekla kraljica pro t» gospodom de Bežen val iu Broglie. — Pričakujte me tukaj, kmali se vrnem. Pri tem je odšla z največjo naglico proti sAojemu buduarju. Osmo poglavje. • TT s OLIVIER DE CHARITY. Ko je dospela kraljica v svoj buduar% je našla tam onega, ki je p-sal pis#»tnee. katero je kraljici izročila njena zaupnica. 1» i jc to ni««/ str nekako p«-t int ri«icset let. visoke postave t**r ohra/a. ki jc pr><'-«! o nun i in o<1lo*-no*>ti. Njegovo sivo-modro in /i Aahnn oko. tako presunljivo kot ono orla. njegov ravni nos in izra >iti pdbradek. v s** to je še povečevalo tili*. katerega je že delala 1'jegova sijajna uuiforaia poročnika pri gardi. Njegovi roki sta s- še tresli iu njegov meč je bil skrivi jen ter ni mogel vre naravnost v uoznieo. Ko je štciio napil. Vsled tega mu je v vlaku zrastel greben, da se je ••pravil nad duhovnika dr. Am-šchla ter začel zmerjati nemško nem govoru ob grobu spominjal rajnega kot vestnega organista. vzgled ne ga kristjana in iskrenega narodnjaka. Iz Galicije poročajo: Dne 13. aprila smo spremili na tukajšnje pokopališče k zadnjemu počitku posestnikovo ženo Barbaro Plan-tev z Vilštanja. Pogreba se je vde-ležila velika množica ljudi. Is cone B. Iz Skočidola poročajo: Na velikonočni pondeljek so v gostilni pri Sibcrju ubili Italjani dva mladeniča. I^emiš in Sumy sta zato klicala polentarje sem. da so jima rešil i mastne službe, zdaj pa pobijajo naše ljudi. Ubogo ljudstvo, nad katerim kraljujejo izdajalci svoje lastne matere! Črna maša sa padle Vojake. Dne 17. aprila se je vršila v Ve-likovcu v mestni župni cerkvi slovesna črna sv. maša za "vse vojake. ki so žrtvovali svoje življenje za Jugoslavijo. Po božji službi se je pomikal veličasten sprevod na pokopališče, kjer je kanonik Stili z asistenco »»pravil na grobovih vojakov, ki so tam {»okopaui, slovesen ''libera"'. Moški pevski zbor je zapel na pokopališču "Blagor um" in "Nad zvezdami". Slavnost je bila lepa in veli častna. Vdeležilo se je vse urad ništvo. učiteljstvo s šolsko mladi no in nekaj drugega občinstva. Požar, 52,000 K škode. Peter Coils. John Germ. Frank Janesh ln A. Kocbevar. Louis Costdlo. Caia.: Math. Kernelj. Alois Lambert J. Vertilč, 633 Aurora A resne. DL: Joseph Bo^tlč, Joseph BUah la Joseph BevčUL DL Frank Bambleh, Frank Laurlcb to John ZaletcL _ DL: Frank Augvadt. La 8aUe, DL Matija K amp. Narth Chirac*. DL: Anton Kuba I In Math. Osrta. A DL: Frank ferne. Matija BarborK. Frank FttkorM. Franklin, liniii Frank I^eskovlc. Rok Firm. Mike Pencil. KltzmiUer. Md.: Frank Vodoptree. Frank Ciovžt la Jakob Pet rich. Calumet, Meh,: M. F. Kube in Pavel Scbalts. Aurora, Mma.: L IV ru.sek. Eveleth. Mina.: Lwuis Uorie. Gilert. Mina.: L. VeseL Hlbbing. Mina.: Iran PorSe. Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA .. PRES. WILSON BELVEDERE .. 1». JUNIJA a JULIJA 15. JULIJA Potom listkov. Izdanih za vu kraje v Jugoslaviji In Srbiji RazkoAne usodnosti prvega, 4ru-(em ln tretjega razreda Potniki tretje o* razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Paaoanasr Deoartment « Weal Street New York French Line MMPAMIE GENERALE TRAMSATLANTIQUE V JU60SLAVUG PREKO HAVRE touraine rochambeau. france leopoldina . 10. junija 12. junij« 21. junija 22. junija Rad bi izvedel za JOHNA STt'RM. Doma je iz Gradišča pri Novem gradil na Prinior-skem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi pa blagovoli naznaniti, ali če sani čita te vrstice, naj se mi pa sam oglasi, ker ima pri meni 2 pismi iz starega kraja. — .loe Sturm, llox 102, Akron. Mich. (5-7—G) Hitri paralkl a fttlrlml In dvoma vijakoma. fcoeebnl zastopnik Juooslovansks vlado bo oelčakal potnika ob prihodu neftlh par-nlkov v Havru tor jih točno odpromll. kamor mo namen Jani. Parnih I Francoeka črt« so transportleall tekom vojne na tljoie CehoalovaAklh vojakov brez vsa noprlllka. Za tlfkarta In cene vprstsjta v DRU2BINI PISARNI. 19 State St.. Y. C aH pa pel lokalnih apen tih. POZOR, ROJAKINJE! Kad bi sc spoznal s kakšno pošteno Slovenko. .1;iz sem samec srednje starosti. C'c katero veseli ta ponudba, prosim, naj se pismeno oglasi na: Jack Toiuee. (ieu. Del., Indiana Harbor. Ind. Začimbo, ieliiča In najr&znovrst. Mjfla domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi Pilite po brezplačni cenik. 1 MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall 8tation HEW YORK CITY. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Virginia, Mina.: hihovšeino. zlasti pa krškega IKiri«otaaa. xi je pozdravil zl»orovalce. Dr. Math Urih Hefter. ki je izvedel za to znier-ianje. j«- Okorna tožil ter navaja obrambo svojega nemško naci-i kne/o-j škofijski ordinarijat p»i zasedbi! Dolenje Kor*»ške s strani jngosl^»-1 v-anskih čet ustanovil v Sinči A-e.si 'ksi|M»zituro. ki je morda poslala) •vojega zastopnika na ta shod.] tkorn je bil obsojen na 200 kron ^lobe in 2 dneva zapora. Amerikanci in Koroška. I*it poročilu MittagszcitungT* o se ]»eljali 12. maja član atne-iške komisije Dul»ois. ameriški rgovinski ataše in zastopnik Associated Press z avtomobilom v >t. Vid. da se inf«»rniirajo v koroškem glasovalnem okrožju o ta-nošnjih razmerah. Iz Koroške se :x»dajo v Ljubljano in Zagreb. Dekan v ftmohoru »* Ziljski dolini je postal Nenie«-Hubert Piets«-linig. *'Kartner 1'agblatt" ga slavi ter |»o«idarja. la je le to. da zna slovensko, ga IsjHjsobilo. da je postal dekan ve-• i noma slovenske dekanije. I>e-ian Držati i«' je stopil v pokoj in »ostal koiisistorijalni »vt-tnik. Kjt Klein, M< je JOSin rRBAXC.'irr Pred Greffor vojno je imel naslov 702 C»iiaaiB. N. ¥.: St.. Leadville. Colo. V Ameriki) Kari SternLša. se >ialia.;a že ir» let. Njegova' Ll«le FaBa. N. If.: mati in jaz njegov brat želiva BaAerten! OMir izvede!i za njega, zato prosiva Frank Poje 'in Alb. Poljanee. tla se oglasi, ali pa če kdo kaj Collinwaad. Ohio: ve o njem. da poro?a Josipu I"r-: Math. Klasik, bančič. KrN-evje št. 84. Slove- Cleveland. Ohio: nija. Jugoslavia. -6)! Frank Sakser. Charles Karlinger, In Jakob Besaik. Lmiii, Ohie: Rada bi izvedela za mojega bra-j i^uU Balant, J. trama RT?AXKA ROJIXA, do-| Ostanek. ma iz Sniartncga pri Kranju. ■ Nlle«. Ohia: Nahaja se nekje «»koli Cleve- „ Prank K<*oriek. ImkrIiku Ohia* l^nda Ohio. Ako kdo izmed ro- " * „ , . Anton KikeU. jakov ve za njegov naslov, naj Orvgee City, mi ga ldasovoli naznaniti, ali m. Justin, če sain čita te vrstice, naj se mi j zglasi. ker mu imam poročati i važne stvari. — Fariv Mežan. I Hanjnloka št. 34. pošta Nova-| sela pri Kočevju, Slovenija, Ju-J goslavia. (7-8—6) Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio naš rojak Suho Grozdje importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 61 53 Cbsrry Street New York, N. Y. Z naročilom pošljite v naprej. In 11. ?9VT M. Klarteh. Pa.: . Frank JaUe. I/Mila Hribar. Pa.: Anion Ipavee. OGLASI NAJ SB FT?ANK RAClC. Zanj je pri nas c, pismo iz starega kraja od Antona Račič iz vasi Vihre, potita Krška vas. l"pravni*tvo Glas Naroda. (7-8-43) John Hemflar. ra.: Iraa Pajk la VM Pa.: Anton Jertna le Blor. Pa.: Aotoo Oshabcn. Rad bi izvedel, kje se uahaja ro Fwpart. Pa.: j jak JOHN PKTRIN (K'isnia«'-).j Loaia Satmmoe. ro«bu« iz Rečice ob Savinji na j Štajerskem, finam mu poročati važne stvari iz ^lare^a kraja Anton ValenčM. Prosim cenjene r« jake po Al"" fnis^iij. Pa.: Frank Norak. GEORGE WALETICH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam že vnaprej zahvaljujemo. Upravniatvo Glas Naroda. Doctor Moy --- je uspe>no zdravit naduho. bož jast. krajev -no otrpnost, padavico j ter srrne. jetrne, ledi-| ene ali pljučne bole-L zni. bolečine v želodcu. bolečine v prsih, vnete oči, noge, roke ali križ, otekljaje. revmatizem, kožne bolezni, izpuščaje, ogree. oslabelost. možke in ženske bolezni, slabo kri. brez operacije v najkrajšem čaan po najnižji rcni. Poskušajte in se prepričajte. IKK "TOR JIN Fl'KY MOY :t0l» (irant Street Pittsburgh. r». Uradne ure: «>l> rtHsvnih. r. rtnf do I. [wpoMn*. Anton Koeo- Smrtna kosa. Iz MeiI»• »rja p<»ročajo: Due 2!».j narca je niurl Pdaž Kordaa«. daleč laokrn^ znani kmet. orjranist in! :"sTiliii.'ar. ]»<>d<>mače Martine v| labru. Kaki« KfMršt«»van in pri-jnbljen j,- rajni bil. je pokazal ijey.iv veličastni pojrreb. katerega se ie vdele/.ita velika množica judstva. Vinlil «r;, j,, dekan Št. 'layer i z <>ral»štanja i»b asistenci Hifwiikov i* Ra«lU. š*. P»-tra in V|eiljf.»rij. Pri hiši in ob ;?robu soj _________ 'apeli domači m* ve i vkuono s r»ev- i r» , > - - , , , . . ... 1 .Kad Iu izvedel za naslov svoje*ra •i iz hadw ganljivi žalontinki j l>i»mari župnik se je v poslovil-j Mat. Kazala. riki. če kdo ve. kje se tiabaia.j na.j uii nnxnani njegov naslov.! za kar s«* mu že vnai»r«-i zaliv«-; ljujeni a'i naj se pa sam jari-na naslov: Anthony Terčak. 71»"» Ave.. West Allis Si a.. M i I m a u k e» . AV i s. 7-1»—C*» Kj*- j*- FRANK CJKRfiOVir? Doma je \/. ol»čine št. Jernej, okraj Krško Itiva nekje v Clevelan-du. Oiiio. Za njegov naslov bi rad izvedel njegov j»rijatelj Franc (!crjj»VK*, usnjarski p«»-itutčnik v tovarni Polak. Vrhnika. Slovenija. Jugoslavia, f 7-8—6) ! Tukaj v Kentucky sem kupil 40 tisoč dreves, pripravnih za izdelovanje dog. Potrebujem 100 na~ daljnih prvovrstnih dogarjev, da se takoj lotijo dela. Potrebujem tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer ni boljšega podnebja kot je tukaj Kentucky. Lahko delate vsak dan ter zaslužite lep denar. Ne bo vas nadlegoval dež; tukaj ni ne mraza, ne mrzlice, ne moskitov. Pridite takoj, pripravljeni sa delo. — H. Kramer, Box 104, Hazard, Kentuekj. _ _ _ prijatelja MATIJO PEKLAJ. doma iz ljubljanske okolice, slanujoč v Pittsburghu, Pa Prosim j»a. da se mi javi, oziroma prosim čitatelje (ilasa Na-riwla. ako kateri ve za njegov naslov, da mi «;a blagovoli naznaniti. za kar se vnaprej zahvaljujem. — Martin Sinister. 1172 Russell St., Detroit, Mich. (5-7—6) Valentine FetemeL pa.: Frank (iarenja la John Puisne. Anton Osolalk. Pa.: Frank Demlar. Ran. Pa.: Frank llaček In Frank Podmll fiek. Zastopniki "Glas Naroda" kateri so pooblaščeni pobirati naročnino ca dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo sa aroto, katero je prejel ln jih rojakom pri po robna Naročnina sa "Glas Naroda" je: Za celo leto $5.00; sa pol leta $3.00; m Štiri mesece 92.00; za četrt leta ruso. CaL: Jacob Lorttn. Lo«ds Andoliek la Praak Skrabee. I*. Jakol.lch. Z. Jaksbe, Mat. Kla rich in L Magister. ra.: Martin Kuroacheta. Pa.: J. Pezdirc. Stodtaa. Pa.: Antim Hren. Tartle Creek. Pa.: Frank Sebi/rer. West Neartaa, Pa. s Joseph J oran. While VaUey, Pa.: Jnrij Prerlt WiOack, Pa.: J. Peternell. G. J. Porenta. Coketoa. W. Va.: Frank Kociaa. tlisn, W. Va.: A. Korenchaa. MUwakoee, Wis : Adolf Mantel la Josip Tratnik. John Stampfel la H. Svetila. AUs. Wis.: Frank Skok. yiprlags, Wf«.: Louis Taocher Is A. J Kako je Avstrija intrigfirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. S town DROP. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvifi v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši smeriški poslanik na Danskem, je podal v "New Yoi-k Times" svojo occno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New Tork City STANE $3.00 nsttn, *LI STE BOLNI? Jas vam bom ozdravil. Ž« v*C kot trideset 1st sam sdrsvn vsa bolezni. Koine, krvne, živčne, telod£ne In revmatizem ter veakovretne druge bolezni, l-ahko vam pokažem ve£ dokazil naftlh rojakov, katere eem osdrsvll. Jas sam ozdravil, ko drugI niso mogli. Ns čakajte. Pridite k mani pred no Je prepozno. Cene eo taka, da Jih lahko Prelekava brezplačne. nt Dr.EO.BAIB ip ECU ALI s T aSHTHFICLD STMSET PlTTSMJVtaH, PA 1 iii i d ifa i n" ii ~ • " n