58. številka. V Trstu, v soboto 20. julija 1389. Tečaj XI „E D I N 0 S T" izhaja dvakrat na reden, vmtko srede in soboto oh 1. uri popoludne „Edinost" stane: za vso loto gl. H.-; izven AY»t. H,— ifl. za polu leta , S.—: „ „ 4.50 . za četrt lota „ 1.50; „ „ 2 25 „ 1'oflaruične številke ne dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstt po S nov., v Gorici in v AjdovSčini pe « "'»v. Na naredbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST < Mfintia št. \ irJ^nkovann, \ je maj o. dopisi «6 pošiljajo uredništvu v C^jintia it. "Js. Vsako pismo mora biti ker nefrankovana ne ne- spre- Koknpini ho ne vračajo. ^^^^^ ___ Ijlasi in oznanila ne račune po 8 nov. vrstica v petitu : za naslove r. debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ija olmpyli» navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. H6 račune po pogodbi, >aročninu, raklumaei je in iiiHorate pre-,erim upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte loklamacijo so proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. \ • v •Utnoit J« iiioA«, Vabilo na naročbo. S 1. juli jem začelo je II. poluletje XIV. tečaja našega lista. Vabiino zatorej naše gg. naročnike, tla svojo naročbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej store. | Cena li§tu je : i za vso leto .... gld. 6,— za pol leta . . . gld. 8.— 1 za četvrt leta . . . gld. 1.50 V drugem poluletju bodemo nastojali,' da list čim bolj popolnimo ter ga storimo zanimivejšega in priljubljenejšega našemu občinstvu. Prinašali bodemo dobrih člankov, j gospodarskih in polit, razprav, natančna tržna in borzna poročila ; imamo tudi pri-; pravljenih raznovrstnih izbornih podlistkov.! Doba v prih. poluletju bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne i volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno 1 poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo.! Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo še kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši so zajedno tudi plačajo. Upravništvo „Edinosti". šenja in rodoljubja plamti v nas, njihovih bratih ; navdušeni so bili i sami, domov vrnivši se pa bodo tolikeri prepriče-vajoči apostoli mej koroškimi Slovenci bodreč in navdušujoč jih k vztrajnemu zmagovalnemu boju za sveto narodno stvar. Zelo podobne so naše razmere onim na j Koroškem. Tudi tu pri nas na obalih sinje Adrije se nam je boriti proti silnemu navalu tujstva. Naši nasprotniki hote iz-tirati nas z rodnih naših tal, potujčiti nas s svojo gnjijočo kulturo. Tudi nam treba duševne zaslombe, ki nam jo le vednti dotika z n.išitni brati dati more, da ne opešamo v svetoj borbi pozabivši, da nas je mnogo, preveč da bi nas sovrag premagati mogel. Porabimo priliko, ter pohitimo zopet tja mej brate v srco lepe Kranjske, s tem bodemo počastili sebe in svojo narodno zavest ter razveselili kranjske brate, ki vedno spoštljivo govoru o nas, kršnih Primorcih bodi-si Hrvatih ali Slovencih. Zadnje čase bil se je v narodu samem na Kranjskem hud političen boj - a prepričani smo, da se poleže vihar in da bodo oni pomirjeni in z edin je ni v enej vrsti nam nasproti stopili, ko jim zakli-čemo bratski „Na zdar" ! —c. Fr. Levstikova slavnost v V e I. Laščah dne 11. a v g. t. 1. V začetku tekočega leta osnoval se je bil v Vel. Laščah pod predsedstvom c. k. notarja N. Lenčeka odbor, ki si jo postavil nalogo, v spomin pok. Fr. Levstika v njegovo rojstno hišo v Dol. Ileti-jah pri V. Laščah vzidati spominsko ploščo. Tamošnje bralno družtvo darovalo jo takoj 70 gl. odbor pa se jo za večjo podporo pismeno obrnil do znanih mu rodoljubov po vsem Slovenskem. V kratkem dobil je odbor^ toliko doneskov, da je mogel svoj' prvotni namen razširiti ter poleg spominske plošče napraviti tudi lep S1/* m. viij(ojf spomenik iz repentaborskega kamena, Ri bode stal na lepem prostoru v velikih Laščah, v središči Levstikovega rojstnega kraja, kjer so jo bil začel šolati. Nabrana svota je narasla na 1800 gl. in k.temu so izdatno pripomogli i tržaški in sploh primorski Slovenci, kar je vse-kako častno za nje. DmS 11. uvg. t. 1. vršila se bode v Vel. Laščah, 33km, od Ljubljane, v enemu najlepših slovenskih krajev slavnost odkritja Levstikovega spomenika in spominske plošče. Ne more ne tajiti, da bi bilo enake slavnosti brez po-nrena in brez dobrih učinkov za našo narodno stvar. Čo prav slavnost ne velja politikarju vendar bodo imela tudi v političnem obziru dobrih nasledkov, kajti kolikor bolj raste število našemu ljudstvu znanih slavnih rojakov, tem ponosnejši bode vsak, da jo Slovenec in rojak toliko slavljenih mož. Dnč 28., 29. in 80. m. m. se jo obhajal v Ljubljani narodni praznik, kakoršnih smo do sedaj še malo videli tudi pri večjih narodih — in kakoršnih si še mnogo želimo. Navdušenje, ki je vladalo tam, so težko opiše, ter nam je porok, da ue ostane brez dobrih posledic. Koroški bratje, dosli k tej slavnosti, bili so do solz ganjeni, videč, kak svet ogenj navdu- Po volitva ,hr> H listih s Javkanje po italijanskih listih zaradi izgub v istrskih deželnozborskih volitvah še ni potihnilo. Cim dalje imamo to znamenito dobo za sabo, tem besnejši bivajo naši nasprotniki, ker jim jasnejše in jasnejši stopa pred oči pomen prizadetega jim udarca. S vsemi mogočimi frazami skušajo potolažiti razburjenost svojo in pregnati si strah, ki so ga v njih vrstah vzbudile naše zmage, nas pa obsipljejo s psovkami, gnjusnim obrekovanjem in blatom, katero zajemljejo iz „kulturne" svoje duše. Onemoglost in sprijenost svojo obdali bi radi s sijajem prosvetnih borileov. podleglih v boju za dobro stvar ter ovili si pusto glavo z vencem mučenidtva. „Narod brez zgodovine", stokajo „navalil je na pleme s sijajno prožlostjo, barbarstvo slovansko napalo je našo starodavno kulturo, katero hoče s surovo silo uničiti". Potom pa s pravo, tega „kulturnega" naroda vredno nesramnostjo blatijo našo stranko, naše vodjo in naša prizadevanja ter se silijo prepričati svet, da bode znjimi vred konec vsej omiki in vsemu napredku v naših krajih. Vbogi ljudje, le tolažite se, besnite in penite se od jeze, morda vam bode potem kaj bolje. Ko vam odleže nam pa lepo povejte, kakošna je in kje jo ta vaša kultura, kako so javlja na Primorskem, kakosni so njeni učinki ? Kako sto vi širili omiko mej narodom priča nam to, da ne poznamo dežele, ki bi štela razinerno več čitanja in pisanja neveščih prebivalcev nego Trst, Istra in vaš del Goriškega. Kmetje so uže davno po vsej Evropi svobodni ljudje, samostalni gospodarji, lo v vaši blaženi Furlaniji in v italijanskih delih Istro živ« še nesrečni „koloni" brez imovine in pravic, s katerimi vasi pleuienitasi in nosci vašo kulturo gospodarijo po svoji neomejeni volji. Hvala lepa na takej kulturi, mi smo prav veseli, da se nas prijela in če ste nam jo kje urinili, prizadevati si hočemo, da vam jo čini prejo vrnemo vso, hranite jo zase, mi si bodemo znali brez nje pomagati. Ali jo morda vaša kultura v neurejenem gospodarstvu onih istrskih občin, katere so še v vaših rokah ? Tudi tu nam je ni treba, saj vidite, da se jo pridno otresamo in hočemo se jo do dobrega otresti. Će pa mislite d a tiči vaša prosveta v onih poslopjih, katere nazivljete „palačo" in ki ne-sijo slabe sledove beneškega zloga, to vam z veselo dušo prepuščamo, saj se ti spomeniki vaše „kulture" drobe in razpadajo, kakor vaša moč in slava. Vaše plemstvo in meščanstvo udalo ho je lenobi in to je začetek propada, tega ne morete utajiti če še bolj kričite in psujete. Sklicujete se tudi na to, da jo vaš jezik uže od davna uveden v urade in v javno življenje. Tudi to ni zasluga Primorskih Lahov. Avstrijska vlada dala je vašim prednikom to koncesijo in da so jo na tem mestu ohranil se do danes, zahvaliti se imato v pivi vrsti birokratski koščeni konservativnosti, ki se povsod, posebno pa še pri nas brani z vsemi silami novih, zdravih idej ter iz same lagodnosti in straha pred delom tera voz državne uprave po davno izvoženem tiru. No tudi tukaj se stvar obrača na bolje. Tudi uradništvo se no more več tako vstavljati naširn opravičenim zahtevam, tudi tu pridobivamo čedalje več mož, ki bodo znnli izvesti nase ideje in izpolniti naše zahteve. Kar imamo do sedaj, priborili smo si sami iz svoje moči, kljubu italjanskemu tiasilstvu in proti volji domačo vlade. Naš narod se prebuja in vstaja. Uspehi zadnje dobe nam glasno pričajo o tem. Ćaka nas še mnogo, mnogo dela. Poprimimo se ga čvrsto, razdelimo si ga, deluj ran sistema-tičmo, vsak v svojem krogu, vsak v svoje j stroki, težimo pa vsi za eno s v r h o : osvoboditi narod tujstva ter mu priboriti ona prava, ki mu gredo po naravnih in božjih zakonih. Zaupajmo sami v svojo moč, ne zanašajmo se na podporo z nobene strani iur delajmo, delajmo vstrajno in dosledno in ni je silo na sveti, ki bi mogla vstaviti našo idejo na zmagonosnej njenoj poti! Italijani trobijo v rog ter zbirajo oplašeno in demoralizirano svoje krdelo ter se uže danes pripravljajo na bodoče volitve, nadjajoč so, da zopet pridobe onih pet sedežev, katere so letos zgubili. To storimo tudi mi, pripravljajmo j se, napnimo svoje moči, da si pri prihod-' njih volitvah priborimo čo ne pet vsaj še 1 štiri nove sedeže v deželnem zboru istr-; skom. Ako vstrajno delamo, dosežemo tudi j to in to bodo najboljši odgovor na italjan* i ske psovke, potem bodo prepričani, da si j hočemo in znamo priboriti svoje pravice ! To jim zaveže jezike! Politični pregled. Notranje dežele. MladoČehi in njih sijajna zmaga v kmetskih občinah so še vedno na dnevnem redu v vseh klerikalnih listih, ki se pri- zadevajo, kar največ slabega raztrositi o njih. Pripovedovali so celo, da se je cesar na nekem dvornem obedu, h kateremu jo bil povabil tudi delegate jako nepovoljno izrekel o mladočeškoj stranki. Ker so nekateri listi to najvišjo izjavo, ki pa ni oficjelno potrjena na prav strasten način vporabljali v svoje strankarske svrhe in hujskanje proti Mladočehom, poslali so ti deputacijo k češkemu namestniku baronu Ivrausu, da izvejo, ali so je cesar res tako izrazil kakor se piše. Namestnik jim odgovori, da mu ni oficjelno prav nič z n a n o o b izjavi, kar se pa na-mostništva tiče je to popolnoma nepristransko poročalo o volilnem gibanju na me-rodavoo mesto. Deputacija, jo namestniku izjavila da češki kmetski stan tli še nikdar grešil proti lojalnosti, in da so izvoljeni poslanci večinoma iz kmetskih krogov ter da so ».vojo politično zrelost večkrat pokazali s tem, da so bili uže doloma poslanci, deloma pa občinski starešine in kot taki potrjeni po Njeg. Veličanstvu. Odstop barona De Pretisa, dajo gradiva no samo našim Nemcem in Lahonči-čem, ampak celo novinarjom na Nemškem. „Kreuz Ztg." jo dobro posvetila dunajski Novi Preši, ki je javkala, da vlada Italijane preveč zatira in podpira nie.4o njih Slovane. Omenjeni nemški list pravi, da je dunajska Preša popolnoma v židovski službi, ako Lahe zagovarjajo kajti židovstvo in irredetitizem sta eno in isto oba sta pa državi sovražna! Pametna vlada ne moro podpirati tako Btranko. Mi želimo, da bi slavna vlada na Dunaji vzela malo k srcu to besedo ter se ravnala po modrem svetu nemškega lista pri imenovanji novega namestnika. Kako razvit je irredentizem priča nam to, da so to dni zaprli na južnem Tirolskem nekega novoizvoljenega deželnega poslanca, ki je bil vpleten v irredentarska podjetja. To jo menda dovolj in vendar so nekateri ljudje v Trstu, ki s čudovito brezobraz-nostjo trde, da ni no irredentovske stranke no posamičnih irredentarjov ! Vsi italijanski listi so, ko gladni psi kost, pograbili nek članek iz rSlov, Naroda" v katerem jo bilo povedano, od kod nam preti nevarnost. Rečeno je bilo v imenovanem članku, da sta se dva državna poslanca nedavno pritožila pri pravosodnem ministru grofu Schonbomu. da imajo v slovenskih krajih tako malo slovenskih sodnikov. Minister jim jo ironično odgovoril: „Kaj hočeta s svojim slovenskim narodom, saj še slovenskega jezika nemate." Povedal jima je, da je bil baš pred njimi ljubljanski škof Missia pred njim, ki mu je dopovedal, da narod ne razume novo-slovenskega jezika in da ne umeje duhovnikov, ki pridigujejo v književnem jeziku. I)a je to jezik katerega na vsake dve uri drugače govore. Minister je na to pridjal, da je torej pač vse eno ali imenuje nemške ali slovenske sodnike po slovenskih krajih, književni jezik slovenski in nemščina, sta oba enako nerazumljiva narodu! — To jo za Nemce in Lahe masten zalogaj; komaj je to bilo v „Narodu" tiskano, raznesla so jo vest po vseh krajeh in nemški in laški novinarji so napisali o „jeziku gove aktivne službo. Boulanger je kakor minister prejemal od trgovcev, ki po dodavali armadi kavo in drugo blago, velike darove. Prisvojal si je denar iz raznih fondov vojnega ministerstva ter ga vpo-rabljal v svoje osebne avrhe. Se na dan, ko jo moral odstopiti od ministeratva prisvojil ai je iJO tisoč frankov. Zarotil se je proti sedanjemu sistemu ter izdelal uže načrt vojnega pohoda proti Eliseju bivališču predsednika republike. Pridobil je mnogo višjih častnikov na svojo stran, ki so mu obljubili svojo pomoč in njegovi pristaši so agitovali tudi mej prostimi vojaki. Mej svojimi somišljeniki se je javno bahal, da on odpre svetovno razstavo, da prej strmoglavi republiko in da bode on dosmrtni konzul. Visokim častnikom, njegovim pristašem, pošiljal je poslanice pisane s tajnim pismom, za katero so še le prod nekimi dnevi našli ključ. Z Boulan-gerom vred obdolžena sta tudi njegova prijatelja Rochefort in Dillon. DOPISi. Iz Križa [Izv. dop.] Redkokedaj pride kaka novica iz naše lepe, a skoro pozabljene vasi v svet. Po tolikem času, Vam imam pa nekaj prav veselega poročati. V nedeljo je bilo v naši rasi posebno živahno. PriSli so namreč pevci izBarkovelj in Prošeka k nam. Ko so začeli prepevati mile slovenske pesni, zbrala so je okolo njih velika množica Križanov, ki redkokedaj slišijo lepo ubrano petje. Tu pri nas je slišati včasih italijansko tulenje in rjujovenje, a petja nikdar. Komaj so odpeli vrli pevci nekoliko zborov, vlije so dež in vso je moralo pod streho. No kmalo so je spreletelo, nebo se je vjasnilo in vsi pevci in drugi so prišli zopet na svoje mesto. Križanov se je sedaj se već zbralo okolo došlih gostov. Tu vstane predsednik „Adrije* iz Barkovelj ter nam začne z lepo besedo razlagati, kako težek je naš ribiški stan, kako trdo moramo delati in mnogokrat tvegati celo življenje, da si prislužimo skorijco kruha. A hoteli so nam to siromašno življenje še bolj otežiti in naložiti davek na ribji lov. To bi nas bilo popolnoma uničilo. Tega nas je obvaroval naš drž. poslanec gospod Ivan N a b e r g o j, on je na Dunaji za nas govoril, potegoval se je za našo pravice in bil je vslišan! Tu se je pokazalo, kako je bilo prav, da smo njega volili v državni zbor, ki je sam okoličan, naš človek, ki živi kakor mi živimo, dela kakor mi delamo zatorej tudi dobro pozna naše potrebe in zna naše pravice bolje braniti nego vsak mestni gospod. Taki mostni gospodje gledajo zmerom z visokega na nas. pitajo nas s „ščavi" in nas vedno zaničujejo, ko so pa približajo volitve začnejo se nam lizati in uklanjati, da bi nas ujeli na limanice in nas premamili, da izvolimo Laha za našega poslanca, mesto našega človeka. A naj delajo kar hočejo, naj nam obečejo tudi zlato gradove, mi no smemo voliti Laha, ker on bi no delal za nas, ampak proti nam. Mi volimo Slovenca, okoličana, našega vrlega g. Ivana Naber-goja! Tako nekako jo govoril g. predsednik „Adrije" in ko je prenehal zaorila je množica: „Zivio Kabergoj* ! Na to govorili še drugi gospodje. Povedali so Križanom, koliko so jim Lahi uže vzeli. Starejši se šo dobro spominjajo časov, ko so si sami volili župane. Tačas je bil župan oni, katerega so vsi spoštovali in čislali. Dandanes jo drugače, dandanes jim magistra! daje župana, naj jim je po volji ali ne i naj ga kdo spoštuje ali ne. In pripeti so : da jo župan najbolj zaničevana oseba i j vaBi, a vender tudi on gospodari in na > dleguje in ovaja poštene vaščane ter jiu i dela kjer li moro veliko sitnosti. Takt ^ ravna magistrat z nami, tako nam jemljt • naše pravice. A mi moramo delati na to ■ da zlomimo njegovo moč. Glejmo najprej ■ da so italiianstvo v okolici ne širi. Bodim* pridnji gospodarji, delajmo, ne prodajajmo zemljišč, ampak kupujmo jih če le moremo ! Ostanimo sami gospodarji naše zemlje in naj magistrat ustanovi še sto italijanskih razredov v Križi to Lahom ne bode vse nič pomagalo, Križ jo in ostane slovenska vas, v katerej ne bode prostora za lačne polentarje z onkraj luže! Drug gospod je slikal krivice, ki se nam okoličanom gode od strani magistrata, ki nas povsod zatera ter rajše podpira Lahe, ki so prišli z lačno Italije k nam kruha služit in nam sedaj hočejo gospodarit. Govoril je o laškej šoli, katero je sklenil magistrat odpreti v Križi. Ako bi mi kaj prosili na magistratu, ki smo tukaj domačini, nas bi ne uslišal, za tujce pa, ki so prišli ispod laškega kralja k nam, za one stori vse, kar hočejo, njim iz našega denarja daje šole in drugo! To so res prave turške pravice. Govornik priporoča starišom naj no pošiljajo svojih otrok v laško šolo, ta naj bode za polentarje, mi dajajmo otroke v svoje slovenske šole. Slovenski otroci se v laških šolah samo kvarijo in čas zgubljajo. Tam se navadijo par besedic laški in uže mislijo, da so pravi Lahi. Svojih starišev ne pogledajo več ter je zmerjajo s „ščavi". Takih primer imamo v Trstu na sto in sto. Da še hujše zglede imamo, kako globoko lahko pade tak poitalijančen otrok. O tem nam priča Oberdank, ki je slovenske matere sin, a jo vender hotel bombe prinesti v Trst, da bi napadel samega cesarja. Varujmo torej svoj jezik, svoje otroke dajajmo samo v slovenske šolo in italijanski razredi bodo ostali brez škode za nas. Po končanih govorih so pevci zapeli Še „Hej Slovani" in cesarsko, ljudstvo jo bilo kar naudušeno. Vso je spremljalo goste, ki so pevajoč „Banovce* odhajali iz vasi, kjer ao se prosrčno ločili od njih. Mi Križani zavidamo Prosočane in Barkovljano, da imajo tako pevce. Tudi pri nas bi lahko imeli morda še večji zbor, a tukaj ni človeka, ki bi poučeval petje, ^^dtpteri gospodje, ki bi po svojem pokliA morali to opravljati, delajo na vse kriplje za „Pro patrio" in za „laško šolo". Nadjajo se, da jim bode magistrat Bog ve kaj plačal. A Bog je pravičen, varujte se gospodje, da se to grdo izdajstvo grdo ne maščuje nad Vami! Iz Kopra meseca julija 1889. (Izvirni dopis). Dne 9. in 10. t. m. se je vršila učiteljska konferenca koperskega okraja v prostorih c. kr. učiteljišča v Kopru s sledečim dnevnim redom : 1. Uradna naznanila, priobčuje ces. kr. okrajni šolski nad zornik. 2. Volitev stalnega odbora. B. Poročilo komisije za obskrbovanje okrajnt j učiteljske knjižnice, o stanju in upravljanji; j te knjižnice. 4. Volitev komisije za obskr bovanje okrajne učiteljske knjižnice. 5 Zdelovanje podrobnih učnih načrtov zs posamezne kategorije ljudskih šol na pod-lasi novih učnih načrtov. 0. Eventualni O predlogi. Okolo 9 ure zjutraj se je zbralo \ dvorani c, kr. koperskega učiteljišča, čt se ne motim, 68 učiteljev in učitelji« slovenskih, hrvatskih in italijanskih ljud akih šol in med temi gg. profesorji c. kr koperskega učiteljišča. Gospod Mnrkelj ces. kr. šolski nad zornik je odprl sejo, pozdravil navzoči najprej v italijanskem jeziku in izreke par besedi v slovenskem jeziku, slednji* j pa izjavil v nemškem jeziku : „Jaz boden rabil pri zborovanju nemški jezik — i gg. učitelji in učiteljice morejo, če hočejo poslužiti se tudi svojega jezika — in ti še dodajem, da bodo zborovanjo skupni za vso tri narodnosti. Gospod Markelj c. kr. okrajni šolsk nadzornik slovenskih, hrvatskih i italijanskih šol prebral je po ter uradna naznanila v nemškem jeziku in j , podal svojo izveščo namreč, da je do zda •! inspiciral 15 (petnajst) ljudskih šol koper katerega ni* uže celo literaturo. S celini morjem fraz, slabih dovtipov in podlega obrekovanja so zalili ubogi narod slovenski, njegov jezik, njegovo literaturo in prosvetne težnje. Škof Miasia, minister Schon-born in poslanec Foregger, (ki je o proračunski debati kvasil o našem jeziku ter dokazoval z besedami: facanetl, plajšteft itd. da je „kmetski" jezik bolj nemščini in italijanščini podoben nego slovenščini) ti možje so naenkrat avtoritete, na katere se sklicuje ves nemški in laški Izrael, nadejajoč se, da nas bode sedaj po tej „imenitnej* izjavi vender le konec. Vesele se, da je ta izjava prišla od duhov-ske strani, katera je do sedaj našo narodno stvar najbolj podpirala in zagovarjala. — Sedaj, tako so nadejajo ti gospodje, bode nas grof Schonborn s to pomočjo kaj lahko uničil. No kaj tacega se nikomur ne posreči več. Vaš krik, da nemamo jezika, da nemamo slovstva vam nič ne pomaga. Jezik naš je star in razvit, njegova pravila so določena ter se ne menjavajo samovoljno. Slovenščina naša je tako bogata na oblikah in besedrh, da jo lahko rabimo v vseh strokah človeškega znanja. Mi borni Slovenci ne rabimo toliko tujih besed kakor vi ošabni Nemci in napuh-neni Italijani. Naš književni jezik razumi vsak kmet, a vasi kmetje ne umejo književnega jezika nemškega in italijanskega. Ko je vaš nemški Luther sestavljal književno nemščino, pisal je tudi naš Trubar uže slovensko knjige. Iz teh knjig se lahko prepričate, da se je naš jezik od one davno minole dobo do danes manj spremenil nego vaš, kar priča, da je bil uže takrat bolj razvit in dovršen nego vaš. Čemu torej toliko klevetanja, čemu toliko neslanih šal, tu fakta govore, katerih ne morejo ovreči ni židovski nemški in lahon-ski novinarji, ni ekscelenca Schonborn in no nikdo drugi. Da so vam pa želje ne izpolne, da nas ne vtopite v žlici vode, o tem imamo neovrgljivo prepričanje. Razvijali smo se še pod neugodnejšimi razmerami in se bomo tudi v bodoče. Prepričani smo pa tudi, da nase duhovstvo ostane še v bodoče tako rodoljubno, kakor je bilo v preteklosti ter da bode delalo po svojej moči za naš narod in ne za vas ! Tudi naši poslanci in ves narod bodo storili svojo dolžnost, da vaše podlo obrekovanje ostane brezuspešno! — Vnanje dežele. Ruski car pride baje 27. p. m. v Berolin povrnit nemškemu cesarju pohod. Ruski listi pišejo o knezu Bismarku, da je v resnici miroljuben in da ne želi vojske z nobeno državo. Graždanin pravi, da je Bismark dovolj previden ter spozna, da je boljo varovati pridobljeno in' ne spuščati so na nove pridobitve. Prepričan je, da Nemčija, akoprav ona zmaga, ne more ničesar pridobiti, da pa lahko, ako je tepena vse izgubi. — Srbski regent Ristic odpeljal se jc z družino v kopališče Vranja iskat zdravja. Ruski poslanik v Belem gradu g. Persiani nastopil je dopust. Kralj Milan povrne so v Beligrad, kjer ostane dva do tri tedne. Dunajski listi so nadjajo, da bodo odsto-pivši kralj uplival na politiko Srbije, ter da se po njegovem prihodu položaj lahko popolnoma spremeni. Energično postopanje proti roparjem jo obrodilo uže lep sad: štirje roparji ao uže ulovljeni, ko so na ladiji hoteli pobegniti v Avstrijo. Pri jetnikih našli so 000 cekinov. Reserviste tretje vrste oborožujejo dalje. F rane ozka zbornica in senat sta zvršila svoje delovanje. V zadnjih Bejah jo bil sprejet zakon, da nobeden ne sme kandidovat več kot v enem okraju. Vsak kandidat mora objaviti in podpisati svoj proglas, ako bi jih izdal več h kratu so vsi neveljavni. — Objavljena je obtožba proti gonoralu Boulangeru. Obtožen jfe zaradi atentata na republiko, zaradi zarote proti sedanji vladi in sistemi in zaradi nepoštenega uradovanja za časa nje- skega okraja. V tem kratkem svojem iz-vošču izrekel jo omenjeni gospod okrajni šolski nadzornik prav grenkih in žalostnih besed proti nekaterim učiteljem ljudskih šol, t. j. da je računstvo v ljudskih šolah povsem zanemarjeno, da so računstvo in prirodopisje prvi in najznamenitejši predmeti v ljudskih šolah, razun vero-nauka ; da je v jedni ljudski šoli našel učenca, kateri je pohajkL fiže pet let šolo ter ni znal napisati številke 12; da mnogi učitelji ljudskih šol zanemarjajo svoje učiteljsko dolžnosti. Taksnih in še drugih in lepših reči je gospod mladi okrajni šolski nadzornik navzočim učiteljem pripovedoval. Vsi navzoči učitelji in učiteljice treh narodnostih so poslušali kratek ali zanimljivi referat svojega gospoda šolskega nadzornika brez opazko — ali moram spomniti, da ga mnogi neso zastopili ni besede, posebno pa ne nekatere učiteljice in učitelji italijanskih ljudskih šol. Gospod šolski nadzornik ni še končal svojega poročila, ko vstane jedna učiteljica italijanskih šol in progovori: „Domando la parola, signor iBpettore, noi non comprendiamo la lingua tedesca, preghiamo di volerci spiegare in lingua italiana". (Prosim za besedo, gospod nadzornik, mi ne zastopimo nemškega jezika in prosimo, da nam se raztolmači v italijanskem jeziku). Po tem jo gospod šolski nadzornik raztolmačil, kakor je boljše znal, v italijanskem jeziku spis, katerega je uže prečital v nemškem jeziku — ali tolmačenja v slovenskem jeziku se ni slišalo. Ker jo gospod Markelj rodom Slovenec in okrajni šolski nadzornik s 1 o-venskih in hrvatskih šol povsem zanikoval pri zborovanju slovenski in hrvatski jezik — vzdigne se slovenski učitelj B. in poduprt od vsib drugih Rlovanskih učiteljev in profesorjev c. kr. koperskega učiteljišča razun slovenskega in hrvaškega veroučitolja gospoda Pančura ter tirja, da so tudi v slovenskem jeziku raztolmači vse kar so jo pročitalo v nemškem jeziku. C. kr. okrajni šolski nadzornik slovenskih, hrvatskih in italjanskih ljudskih šol odgovoril je na to : „Ilaben di Ilorren vorstanden, das was ich gelesen babe ?* (So li gospoda razumeli, to kar sem prečital ?) Žalibog noben slovenski ni hrvatski učitelj ni na to besede ničesar odgovoril razun g. Pančura veroučitolja na slovenskem in hrvatskem oddelku pri c. kr. koperskem učiteljišču, koji je vstal in izjavil, ne vem čo v svojem ali pa v imenu drugih slovenskih in hrvatskih učiteljev : „Es ist nicht notlnvendig — die slavisehen Lehrer verstehen deutsch". (Ni treba, gospodje slovanski učitelji razumejo nemški jezik). Na to odvrne gosp. okrajni šolski nadzornik slovenskih in hrvatskih šol menda samemu Hebi : „Gut ist — dass die Ilerren mich ganz gut vorstanden haben". (Dobro je, da bo mo gospodje prav dobro razumeli). Po tej izjavi gosp. šolskega nadzornika vaakemu navzočnemu učitelju ao jo čitala na licu žalost in jeza. Volitev stalnega odbora obavila se jo kakor se je boljše in mirnejše znalo. Za oskrbovanje okrajne učiteljsko knjižnico, o stanju in upravljanji te knjižnice sporočala sta d?a, g. Udina v laškem jeziku, a g. Pančur v slovenskom jeziku. Eno ter isto reč so morali slišati dvakrat — slovanski in italijanski učitelji. Mislite si dragi čitatelji, kako jo to moralo biti dolgočasno ! Potem se jo prešlo na volitev komisije za oskrbovanje okrajno učiteljske knjižnice. Pri tej točki se je dosti raz-pravilo, ker je ostalo kakor jo bilo do zdaj — namreč da so potroši dve tretjine denarja v nakup italijanskih knjig za okrajno knjižnico — a jedna tretjina toga denarja za slovenske knjige. (Konec prihodnjič). V Boljuncu, dno 15. julija 1889. [Izv. dop.| (Nova šolska zastava.) — j Kakor so prirejevali o priliki štirideset-1 letnega slavnega in blagodejnega vladanja predobrega, skrbnega in modrega očeta Avstrije, presv. cesarja Franca Jožefa I.,' po mnogih krajih po Slovenskem in drugod,' presvitleuiu slavljencu na čast razne veselice in slavnosti, ter ustanovljali vsakovrstne dobrodelne zavode in naprave, tako smo si tudi pri nas, hoteč slaviti prove- ; seli in redki dogodek, omislili novo šolsko zastavo, katero nam je blagoslovil dne 30. m. m. velečastiti g. častni kanonik župnik in dekan, Jurij Jan iz Doline in potem smo jo v slovesnem sprevodu prvikrat razvili. Zastava nad poldrugi meter dolga in čez meter široka, jo iz rudeČega čisto svi- 1 lenega damasta, ima okoli in okoli dolgo pozlačene rese ter dva težka pozlačena čopka; pribita jo na lep, deloma pozlačen drog, na kojem so blišči krasna pozlačena sulica z Marijinim monogranom. Podoba na jednej strani predstavlja zaščitnika šolske mladine sv. Alojzija, na drugej strani pa angelja varuha. Poleg tega sta pri zastavi še dva primerno dolga in široka svilena traka, bel in višnjev, na kojih jo s zlatimi črkami natiskan sledeč napig : „V spomin štiridesetletno vlade pre-svitlega cesarja Fran Josipa I. 1848-1888.11 Lepa zastava ima tem večjo veljavo, ker so potrebno svoto za-njo blagovoljno zložili preblagi dobrotniki iz vseh stanov tukajšnjih prebivalcev, tako, da jo ista res pravi vidni izraz lojalnosti, ljubezni, spoštovanja in udanosti do Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I., kojega naj Bog ohrani, v blagor šimej Avstriji in na veselje njegovoj skrbi in ljubezni izročenih narodov še mnoga lota! Konečno izrekamo le šo presrčno željo, da bi še boljunska šolska mladina pod svojo novo zastavo, uzgojevala vedno, kakor do sedaj, v pravi in ueomahljivi ljubezni do Boga, milega svojega naroda in presv. vladarja ! I Za novo zastavo so je nabralo vkupe 85 gl. 26 kr.*) — Vsem preblagim p. n. gg. dobrotnikom, posebno pa velecen. gosp. Josipu Ivraljiču, posestniku in trgovcu v Boljuncu, h. št. 62, ki jo z besedo in dejanjem največ pripomogel, da se je mogla napraviti šolska zastava, izreka s tem podpisano voditeljstvo v svojem in v imenu šolsko mladine najtoplejšo zahvalo. — Voditeljstvo ljudsko šolo v Boljuncu. Domače vesti. Posvećenje duhovnikov. Prosvitli škof dr. Glavina bode delil višje svečoniško redove svršenim bogoslovcem svoje škofije dne 21., 22. in 23. t. m. Posvečeni bodo gg. C vojn, Klofanda, Marchio, Počivalnik in Vanje k. Iz Gradca nam javljajo, da jo naš rojak g. Henrik Stopančič iz Temnico na Krasu dno 17. t. m. zadnji strogi izpit z odliko napravil in da jo bil dne 18. t, m. promoviran doktorjem prava. Čestitamo ! Spletskim škofom jo imenovan kanonik Zadarsko cerkve g. Filip Nakič. V Konzul Durando jo odšel za nekoliko dni iz Trsta. Kakor se brzojavi tukajšnjim listom iz Rima. bode ta konzul kmalu odstranjen ter premeščen v Cetinje. Tu-kajšni Lahi si najbrže želijo kacega odločnega iredenta rja — menda ga pa pri sedanjih razmerah nikakor ne vdobe. — Kakor se vidi iz poročil iz Italije so jo tamkaj vnela huda protiavstrijska propaganda, ki smeši avBtro-italijansko zvezo ter vceplja razburjenim duhovom idejo osvoboditve, Trsta in Tridenta. To so pač utopije in skomino laških lehkomisolnikov. Časopisi po Italiji opisujejo to propagando *) Popolnem izkazu blnzih darovateljov ne moremo objaviti, ker nam prostora no dodaja. Op. U redu. kot republikansko in naper jeno proti rao-: narhizmu v Italiji. Njihovim mislim so je pridružila tudi tržaška tetka, ki si na vso' moč prizadeva dokazati, da Iredente ni. • Nemiri v Italiji, javna zborovanja, po- ( ulični izgredi, skrivno korespondence, očitna družtva, Oberdank in njegovi slavitelji, j Časopisi v Avstriji a la „Indipendente", „Mattino", „Piccolo", „Istria", „Corriere di Gorizia" ; tržaško starešinstvo, bombe, veleizdajske tiskovine itd. itd. — česa so pač to druzega nego živa priča navzočnosti iredentovsko hidro P! Na Laškem in v Avstriji goji se grda kača; toliko tam kakor pri nas ima ta strašna pošast svojih zagovornikov in braniteljev. Odpre pa enkrat svoje ždrelo in tedaj: — koga bode' prvega ugriznila ? — Odgovor ni težek. ! Deželni predsednik Istre. Govori sej da bo zh predsednika isterskemu dežel- ' ! nemil zboru izvoljen neki dr. Campetelli, znano udano orožje irredento, ki no zna niti slovenski, niti hrvatski. Slovanski po-j slanci so sklenili z vsemi zakonitimi sredstvi delati na to. da so no bodo rušila v ustavi zajamčena pravica isterskim Slova- \ uutu. Ta Hklep pa imenuje „N. F. P." po-j litično nasilstvo ! Seveda, našim židovskim liberalcem je ljubši najhujši državni sovraž- i nik, kakor pa najlojaluejši slovanski po-I dložnik našega presvitlega cesarja ! Dalmatinski deželni zbor. Njeg. Veli- ( čanstvo presv. cesar jo imenovalo pred-: sodnikom zbora conto Vojnoviča in nje-' govim namestnikom dra. l!ulat-a. Na pokopališče sv. Ane pojde v no-j deljo dne 2J. t. m. ob 0. uri popoludne več udov in mlini delniškega podpornega' družtva, kakor tudi več tržaških rodolju- j bov, da se pomolijo o priliki obletnico1 smrti ranjcega Viktorja Dolenca na nje-1 govem grobu. Nadejamo se, da so tam snidejo mnogi prijatelji, znanci i častilci> pokojnikovi, da dostojno počaste našega i prvoboritelja na Primorskem, Izlet V Divačo. Ker bode kolikor se | uže sedaj presoditi more, dno 4. avgusta! sešlo so v Divači okolu tisoč izletnikov' iz vseh krajov Krasa, Notranjskega, Trsta in Goriškega, važno je za odbor ljubljanskega i „Sokola" vedeti užo sedaj, žit koliko osob je j potreba naročiti v gostilnicah hrane. — Zato opozarjamo vsa družtva, ki so udo-ležo izleta korporativno, naj kar najpreje mogočo — vsekakor pa do 27. julija — naznanijo temu odboru število izletnikov ter povedo, koliko teh se bo udeležilo banketa in koliko zadovoljilo s hrano po jedilnih listkih. Tudi posamezniki, ki so no bodo pridružili nobenemu družtvu, oglasijo naj se pri odboru ljub. „Sokola*. — Kdor ao bode udeležil banketa, pripošlje naj takoj tudi 1 gl. in dobil bode potom ijkaznico za couvort pri banketu. Izrecno naglašamo, da se bode priredilo le toliko couvertov, kolikor bodo plačanih do dne 27. t. m. — Mnogo primorskih in notranjskih družtev so udeleži izleta s svojimi zastavami. Zlasti mnogoštevilno zastopano bode „Delavsko podporno družtvo" v Trstu. — Sicer mirna in t ha Divača bode zatorej dno 4. avgusta nenavadno oživela. Nadejati so je da bodo rodoljubni praznik tega dno imel znamenito nasledke v narodnem oziru. Izlet v Divačo dne 4. avgusta. „De- lalsko podporno družtvo" napravi skupaj z drugimi slovenskimi družtvi Trsta in okolico izlet v Divačo dne 4. avgusta, da tam pozdrave l jubljanske „Sokole" in druge izletnike, kateri ta dan pridejo ogledat si glasovito divaško jamo. Družtvo se vdeloži izleta s krasno družtveno zastavo, nadejamo se tedaj, da bodo vdeležba mnogoštevilna. Iz Trsta odrinemo dne 4. avgusta ob 8. uri z navadnim vlakom in dojdemo v Divačo ob 0J/4 zjutraj, voznina jo tje in nazaj za osebo 80 novčičev III. razred. Nameravalo se jo napraviti posebni vlak, kateri pa več stane in bi nam bil nepri-ličnejši nego navadni. Odbor ho je prepričal, da jo navndni vlak o tej priliki najboljši, ker odhaja ob 8. uri zjutraj, a vrača se ob 10. zvečer v Trst, voz-, nina pa je cenejša za 20 novč. za osebo. Program veselice v Divači pri katerej sodelujejo tudi družtveni pevci, se objavi posebej in v listu „Edinosti". Pripravljajte se tedaj rojaki na izlet. Čim večja vdeležba, tem veselejše bo. Levstikova slavnost. 11. avgusta bode 1 v Velikih Laščah odkrit spomenik Franu ! Levstiku najznamenitejšemu učenjaku in! pesniku nove dobo, ki jo našemu slovstvu | dal novo smer pokazavši našim pesnikom ' in pisateljem pot, po katerej imajo hoditi. Največjo zasluge si je pridobil za razvoj našega jezika. Rodoljubi iz vseh krajev slovenske domovine pridite omenjenega dne v rojstni njegov kraj, da počastite spomin našega duševnega velikana. Razpis ustanov. Razpisani sti dve ustanovi Zinzendorf v znesku 300 gl. j za dijake na c. kr. trgovinski in navtični 1 akademiji v Trstu. Po dovršeni akademiji ' se povišajo ti stipendiji na 400 gl. ako so j dotičnik dve leti praktično uči izdelovanju ' ladij in na 1000 gl. ako dotičnik izjavi, [ da bode šol eno leto v kako inostransko ladijetesalnico. Prošnje se predlagajo bor/,-nej deputaciji. — Dalje je razpisanih 9 ustanov „Franc-Josip-Elizabeta" po 300 gl. v zlatu za obiskovalce avstrijskih vseučilišč; prošnjo za podelitev so pošiljajo Nj. Vel. cesarju do 15. prili. meseca. Natečaj. Mestni magistrat razpisuje natečaj za dve mesti učiteljice n.t mestnih ljudskih šolah z italijanskim učnim jezikom in nemščino kot predmet. Prošnjo so vlagajo do 15. avgusta pri mestnem magistratu. Poročilo „Slov. Naroda" o nekem razgovoru, katerega sta imela dva slov. poslanca z justičnim ministrom in v katerem je minister, opirajoč se na nek drug razgovor z ljubljanskim knezoškofom dr. Missio poudarjal , da Slovenci neinajo svojega pismenoga jezika in da ljudstvo ne razume niti pridigovanja svojih duhovnikov ; to poročilo dalo je povod tukajšnjim lahon-skim časopisom objavljati dolge razprave o slovenskoj narodnosti. Osobito predrzno so vodo lahonska spaka „Indipendente" ki odreka Slovencem vsako kulturo in jezik in trdi o slovenščini, da jo skovana zmes italijanskih in nemških besed ! Slepci so in hočejo modrovati o — barvah ! Čitajočim to razpravo zdi ae nam, da poslušamo turškoga duhovna govoriti o krščanstvu. Tržaški listi, v torek prinesla je tržaška tetka članek, ki nam jasno priča, da se jo ubožica užo zelo postarala in da je vsled toga tudi nje um vidno opešal. Triesterica namreč trdi, da v Trstu ni irredentarske stranko, še več, da ni niti pot, ni jodnoga samega irredentarja in da torej no preti od te strani nobena nevarnost. Tetka poučuje svojo čitatelje, da preti nevarnost naši državi od strani Mlado-Čehov, ti so edini Avstriji nevarni. Kolikor jo nam znano neso šo nobenega Mlado-čelia zaradi veleizdaje obsodili, irreden-tovco so pa užo obešali, zapirali itd. a zatrli jih še neso. O tem nam pričajo preiskave v raznih tiskarnah tržaških, sve-doči nam o tem, da so vse 80trudnike„ In-dipendonte-ja" zaprli. Zakaj neki? Morda so se preveč unovali za Avstrijo ? Pomislite to ljuba tetka in priznajte, da Vam peša stara pamet in da slabe tudi mogotci, ki Vas navdihujejo. Da so laški listi prosti in podli v njih pisavi je pač stara atvar, saj so vredni sinovi svojo „kulturno" matere. Dolgo bo je branil proti tej podlosti „Indipendente" goriška slavnost ga je pa tako razburila, da jo bruhnil vso gnjilobo iz sebe, kar je je imel. V zadnji čas priobčujo iz Gorice tako ostudno članke, ki mu je iz Hrca privoščimo. Na čast bodo le n jemu in dičnomu narodu s slavno preteklostjo in z stoletja staro „kuturo". Težko nam de vender, ako mi pomislimo, koliko stoletij bodo še treba, da so ti ljudje nauče človeško misliti in spodobno pisati! Vodstvo tržaškega podp. in bralnega družtva vabi vse čč. gg. družtvenike na izvanredni občni zbor kateri bode jutri, dne 21. juli j a t. 1. ob 5. uri popoludne v prostorih J. nadstropja gostilne „Al Re d' l ngheria" (ulica Coinmerciale). Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Sprememba družtvenih pravil v zmUlu postave iz leta .'I. Nadopolnitvena volitev nekaterih svetovalk. 4. Posamični predlogi. Občni zbor čitalnice v Pulji bode dne 21. t. m. ob 4 uri popoludne. K obilni vdeležbi vabi ODBOR. Nemiri (?) v Barkovljah. Tržaški italijanski listi so poročali minole dni o nekih nemirih v Barkovljah. Stvar je pa taka : Trije Barkovljani so se peljali v ponedeljek 15. t. m. popoludne s tram\vajem iz mesta v Barkovlje. Sliši so, da so bili oni Barkovljani nekoliko vinjeni; — čeprav so vsi trije plačali voznino — vrgel je neki kondukter jednoga Rarkovljana raz voz ter ga neki z „ščavo" nnzival. To jo pa vse tii imenovane Barkovljane razkačilo, da so potem v Barkovlje prišedši napadli dotičnoga kondukterja. Priskočili sti dve Htraži tržaškega magistrata, ter prij. li one tri Barkovljane, hoteč jih odvesti pred svetovno poglavarstvo barkovljanskoga Ca-poville. — Barkovljani slišajo pa rajši govoriti o kitajskem mandarinu nego o svojem Capovilli — in neso marali za ukaze imenovanih straž. Nato se je vnel nekak boj med dvomi mestnimi stražami i tremi liarkovljani, ki je privit bil mnogo radovednežev. Slednjič so se imenovani tlijo Barkovljani umirili in jeden je šel s stražo h Capovilli. Pri tem boju — 2 straž proti trem civilistom, izgubila je jedna straža kapo in sabljo, kar priča o hrabrosti teh stražarjev. Mi temu pristavljamo : „Ko bi policijske stražo na mesto priJlo, umirili bi se koj oni Barkovljani — ali raagi-stratne stražo so ne bodo nikoli prikupile slovenskemu ljudstvu — posebno pa ne Barkovljanom. (Jas bi bil »že, da bi spadalo i llarkovljo pod cos. kr. policijsko ravnateljstvo. Nameravano dirko biciklistov v Bar-koljah jo policijsko vodstvo omejilo samo na avstrijsko podanike ter izključilo ino-zemce. Radi tega bode za letos dirka odpadla, kajti po menenju lahonskih časopisov no bi podajala nikake mikaliiosti, ker se je no udeleže — „bodri bratci" iz laške škornje. Južno-Štajerska hranilnica je to dni začela poslovati. Vrli južni Štajerci morejo biti vsem drugim Slovencem vzgled, kako treba delati, da se oprostimo tujega upliva in tuje oblasti. Nemške hranilnice graška in celjska »isti hoteli posojati Slovencem denarja ter sti jim delali vse mogoče zapreke; pred vsem sti zahtevali, da ao posojila vknjižavajo nemški. A ne samo to; znali sti na sto in sto načinov stiskati in dražiti našo rojake. Ti so pa sklonili znebiti se njih pogubnega upliva. Neutrudljivi g. M a k s o Vršeč se jo poprijel dela osnovati slovensko j u ž n o štajersko hranilnico, katero je tudi z velikim uspehom izvršil, kljubu vsem zaprekam, ki so se storile temu podjetju v Gradcu in na Dunaju. Južni Štajerci stojo sedaj na svojih nogah in so popolnoma neodvisni ud nemškega kapitala ! S tem je naš narod na Štajerskem storil velikansk korak naprej. Mi so temu napredku od srca veselimo, želimo pa, da bi se tudi naši rodoljubi vzbudili ter posnemali vsaj v toliko vzgled vrlih Štajercev, da nam osnujejo ljudsko posojilnico, katere uže tako dolgo pričakujemo ! Ljudskih posojilnic je na vsem slovenskem 35 in sicer: na Štajerskem 14, na Kravjskem 11, na Primorskem 'J, na Koroškem 8. Zadružnikov bilo je 1888. 1. 15.297, ki so imeli skupaj deležev za 338.093 gld. Hranilnih ulog jo bilo gold. 2,698.001. Izposodilo so vse hranilnice skupaj 2,943.389 gld. Reservnega fonda imajo vse skupaj 194.328 gold. V primeri z 1887. 1. so posojilnice v preteklem letu zelo napredovale. Kaj več o delovanju in koristi posojilnic prihodnjič. Vojaške vaje. Tržaški regiment br. 22 odrine dne 22. iz mesta v Sežano in naprej t<-r se povrne stoprav dno 7. septembra. Prisega in vojni členi. (Eid und Kriegs-ArTikel) tako so zove lična knjižica kojo je sestavil in založil neumorni nas pisatelj Andrej Comel pl. Sočebran ces. kr. major v pokoju. Tisk tiskarne družbe sv. Mohora v Celovcu ; cena jej je 20 kr. ter se dobiva v Trstu pri Dase-ju. Tržno poročilo. Cene se razumet, kakor se prodaje na debelo blago 8t: 311/0. š. za gotov denar). Cena orl for. do for. Sava Močo a....... 100 K. 137.— 138.— Kio biser jako tina . yi _ _,_ Java n » « • it —. _ _, _ Santos lina..... n 10S. - 104.- „ srednja . . . • 93,- 95.- Guatemaia..... H 103.— 1U«.- Portoricco..... n 118.— lv!0.- San Jagn de Guba . 12B.- 129. - Cejlon plan t. lina . . n m<- 113,— Java Malung. zelena . t> 107. - lUfi.- CanipinaH..... n —. — Rio oprana .... n 1 IG - 117.- „ tina...... vi 103.— 104.- „ srednja .... n 9 4.- 95.— Cassia-lignea v zabojih . . „ —.— Kacisov cvet...... ii 450. ~ 4t)0.— Ingber Hengal ...... » 19.— 20 - Papar Singnpore ..... D 78.— 79 — Penang ...... 0 04.— 05.- llata v ia...... » 73.— 74.- Plaent Jamaika..... 11 39. — 4 J.— Petrolej ruski v sodih . . 10U K. H.— — „ v zabojih . » 9.- _.— Ulje bombažno amerik. . . n 39. — 40.- Lecce jedilno j. f. gar. * 38.— 89 - dalmat. h certifikat. . n 38.- 39.- namizno -M.S.A.j.f. gar. n 51.- 53.- Aix Vierge .... i» 63 - 04. - n fino ..... H eo - 01.- Božiči pulješki ..... » 7.59 8.- dalmat. s cert. . . f) —.— Smokve pulješko v Bodih . » —.— —.— , v vencih . D Ki.50 10.- Limoni Mesina...... zaboj 7.59 8.50 Pomeranće »icilijanske . . * 13.- 0 59 Sandlji Bari I.a..... 100 K. 85.- H7,— dtilm I.a, m cert. 89 — 90.- Pignolli......... n 7-.\ — 74.- Eiš italij. najlineji ■ • • • H 19.25 19.50 „ srednji . . . . n 18.75 19.- ltangoon extra .... n 15,75 —.— n I.a..... 11 14.25 14,50 T I.a .... 12 50 12.75 Sultanine dobre vrsti . . n 'S6.- 21.- Suho grozdje («pn3a) . . . 13.- 11.- Cibebe ......... D —.— —, — sianikl Yurmouth I.a . . . Bod —.— — .— Pole&ovke s redne velikosti n 35.- 36.- velike..... n 34'— 35.- Sladkor centritug, v vrečah h Certifik. . . . 100 K. 41.50 — - — PažclCoks....... _ 9.5U —. — Kaslo . ........ n 9 i. — 92 - Razpis učiteljskih služeb. Razpisujujo se služIte: 1. učitelja — voditelja na enorazredni-c;th v Temnici, Velicemdolu in Zgo-xi i k u ; 2. učitelja na Štiri razrednici v Komnu in 3. učiteljice ali pa učitelja na dvoraz-rednici v Povirju : vse s postavnimi dohodki III. plačilne verste. Za službo učitelja — voditelja zahteva se sposobnost podučevati katoliško verstvo. Prošnje naj se vložijo pri podpisanem v dobi 6 tednov po rnzglašenju v časniku Osservatore Triestino. 3—1 C: kr: okrajni šolski svet Sežana 16 julija 1889. Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN 32-104 pri G. BERTIN-U Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. Stv. 30 Čudo obrti. uar Samo for. 3.50 stano nova srebro-nikleiia cilindrova ura za gospodo, gospe iu dečke; ne razloči so od pravega srebrn. Plosnnto kristalno steklo, elegantno, fine oblike, krasno rezbana, točen stroj, ki je natančno urejen inskušon. Jamči se, da točno gre. Fino pozlačona, elegantna verižica samo 40 nč. Pošilja proti gotovem denarju ali povzotji „Venandt-Depot L. M ii 11 e r, Dunaj, AVfthring Schuljrasse 10. 17—52 j Daje se v najem i hiša v Koprivi na Krasu s 4 sobami, ku-j hi njo, kletjo, hlevom, inaliui vrtom, dvo-j riščetn in vodnjakom, za en ali več me-j secev ali pa za vse leto. Hiša stoji ob glavni cesti iu je posebno pripravna za letovišče. pa tudi za trgovine. 2—2 Hiša je tudi na prodaj. Vse se natanko izve v Ricmanjih št. 2C>. Št. 5892 Mesto zdravnika za sodnijski okraj Podgrad v istri razpisuje se z letno plačo 800 gld. in potno od škodnimi (pavšalom) 400 gld. Zdravnik stanovati mora v Podgradu, kjer je sedež okrajnemu sodišču in drugim uradom, mora' imeti svojo lekarno in govoriti jeden slovanski jezik. Natančnejši pogoji leže na ogled pri podpisanemu odb«.ru in se na zahtevo tudi dopošljejo. Prošnje za to mesto poslati je podpisanemu odboru v 6 tednih. 2—1 Okrajni zdravstveni odbor Podgrad v Istri, 18. julija 1889. TVRDKA Bernhard Ticho Brilnn, Krautmarkt 18, (v last ne j biSil 20-19 pošilja proti povzetji: Tkana ovčja \ oln i dvostruke Širokonti, trpeči a, nla obleka, 10 met for « .'•» IndiisM Foule volne, dvostroko širok, ee!ti oblek«. __10 met,, f. S__ Novosti za obleke za oospe po n.ijnovejšej gegi progasto Blago v vseh barvah, dvostroko. 11» met. f. S Crni Tnrno saksoiinki Izvod, dvnstrokn 5 rok «a celo b'eko, 10 m-t.ro\' f. -I.50 K izvrševanju prostovoljne dražbe, na 1265 gl. 20 kr. cenjenih nepreinakljin Josipa Radefci6-a in tovarišev iz Vižavelj št. 5 nahajajočih se v gruntovnej knjigi za katastarsko občino Mauhinje v uložku št. 121 v 2., 3., 4., 10. in' 11. zemlje- ^^MMmlk Kwizda-ja c. k- izklj. priv. restitucionalni fluid i (voda za pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jačt-ueje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost n dirkah itd. 1 steklenica gld. 1,40. K W I Z D E koruebursk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Progasto blago za obleke 00 cim Široko, najti ivejSI vz rki. 10 met f e.CVO Volnati ryps v vanh barvah. 6." um Si' k. 10 metrov f :t.MO Dreirirath Trožičje) iinjbnljSa vrsta, fi() c ni. Široko, 10 inelrov f. Aquard blago ftO ctm, Široko najnovejši vzorci, 10 metrov f. » «0. Francoski Voal 10 m. trov, elegantna obleka, ki ho daje prati, for - Košulje za gosnortn Ustno dnlo bele ali ba vune 1 kos I a f. I £0. H a f. l SO Dunajska borsa 19 julija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. b3 85 „ v srebru — — — m 84.65 Zlata renta— — — — — — - — r 109.8"» 5% avstrijska renta — — — — — „ 9U.75 Delniee narodno banko — — — — „ 91)7.— Kreditne delnice — — — — — — „ 3;)3 — London 10 lir sterlin--~--„ 119 15 Francoski napoleondori — ~ — — „ 9 47 C. kr cekini — — — — — — — „ 5.64 Nemško marke — — — — — — — -58 27'/® knjižnem telesu, v uložku št. 122 v 2 J zemljeknjižnem telesu in v gruntovnej knjigi za katastarsko občino Nabrežina v ! uložku št. 225, v 1., 2., 3., 4. in 6. zemlje-j knjižnem telesu odločuje se edino 27. ju-' lija 1889. od 10. ure predpoludno do po-ludne pri tukajšnem sodišču s pristavkom, da nepremakljino se ne bodo oddale izpod Ako se daje živini redno živlnore|n prašek, jo vsled mnogoletno izkušnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in la izboljšanje mleka. Cena nali škatljici i5, kr., veliki 70 kr. Kwizde krepčajoea krma za konje in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 0 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizde Vaselina za konjska ko- Poslano. Kuizde fluid proti kostobohu staro, izkušeno domače sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. Cena av. vr. gnld. 1.— Pristen le z zgornjo varnostno znamko. Dobiva se, po vseh lekarnah; pošilja po pošti vsak dan glavno skladišče : Kreisapotheke Korneiihllg Dolnja Avstrija. (i) ! klicne cene. j Cenitni zapisnik, tabularni ekstrakt in , dražbeni pogoji leže pri tem sodišču in 1 zadnji tudi pri g. odvetniku dr. Ostertag-u j ' v Sežani vsacemu na ogled. Vsirn hipotekarnim upnikom ostanejo i , brez ozira za kupno ceno nespremenjeno | njih zastavne pravico na gori navedene j nepremakljiiie. 3—3 i C. kr. okrajno sodišče v Komnu 30. maja 1889. O. kr. okr. sodnik: Cazaflira ampak Javna zahvala. Podpisano predsedništvo ima posebno dolžnost zahvaliti se tem potem dnižtve-nemu udu gosp. Iv. L a v r e n č i č u , za družtvu podarjeno lepo sliko pokojnega prestolonaslednika in družtvenega pokrovitelja Nj. Vis. cesarjeviča Rudotfa. Srčna Vam hvala. Trst 19. julija 1889. Za tlelalsko podporno družtvo: M. M a n d i ć , P r. P o 1 i Ć , predsednik. tunik. Zalivala Povodom Sriridesetletnice vladanja Nj. i c. kr. apost. Veličanstva, presv. cesarja Franca Jožefa I., blagovolil je velečastiti gospod, častni kanonik, župnik in dekan, Jurij Jan v Dolini, podariti revnim učencem tukajšne šole 5 gld., za kar so mu podpisano voditeljstvo v imenu obdarova-nih s tem lepo zahvaljuje. V Boljuncu, dne 15. julija 1889. Miroslav Anžlovar, tlf iiol ;-vcdlteP. f. 1.50 Čudo vat je f. 1.50 samobrivec najnovejši stroj za hrij> nje, n k:it met. for | 54» Blago za površ: je sukni« ti&jflnejSe vrste, zu felo snknj f- Tzorki brezplačno in franci). Za dobro blago in točno poSiljatev se jartčl Elegantno izvođena zbirka nzorcev z 400 /uainkumi g. krojačem nefrankovano. UMAii. .iW-V.»i.iiiiiic: »'■■■ litrJ 'tlft*"!" Tiskarna Dolenc v Trstu.