CELJSKI TEDNIK GLASiLO SrCIALISTiCRE ZVEZE DELOVNEfiA LJUDSTVA CEUE 31. DECEMBRA 1965 — LETO XV. — šT. 51 — CENA 50 DIN NAŠA BILANCA IN Dva vzroka sta, ki nas obvezujeta, da se ob slovesu od starega leta pridružimo častitljivi navadi vsesplošnega »obraču- navanja«; prvič dejstvo, da zapušča Celjski tednik časopisno podjetje Celjski tisk, pod čigar streho je deloval polnih sedem let, in drugič prizadevanje, da bi vsaj bežno nakazali težave, ki so nas spremljale ter hkrati opozorili na probleme, ki se utegnejo porajati. Ce se bomo ob tej priložnosti izneverili bla- gozvočni tradiciji, to predvsem zato, ker se zdi, da je stvarna in kritična presoja še vedno sprejemljivejša od leporečnih parol, ki ostajajo na koncu neizpolnjene. V splošnem je Celjski tednik v tem letu prebrodil najhujše materianle težave, v kakršnih je kdajkoli bil. Od enajstih občin bivšega okraja je soustanoviteljske pogodbe podpisalo le šest in še te svoje obveznosti niso redno izpolnjevale. Tako je rebalans občinskih proračunov okrnil celo tista sredstva, ki bi jih tednik po pogodbah moral dobiti do 1. avgusta. Še ne v ce- loti realizirane dotacije v višini 23,809.999 din bi bile za nekaj milijonov večje, to pa bi zadostovalo, da nam ne bi bilo treba povečevati naročnine, krčiti obsega lista, recimo zunanjim so- delavcem izplačevati namesto honorarjev miloščino itd. Statistični podatki kažejo, da je Celjski tednik v vseh ob- činah bivšega okraja najbolj razširjen, saj pride povprečno en izvod na 4,2 gospodinjstva (za njim Delo 7,2), vendar to očitno ni nikakršno merilo, da ga ne bi bili tretirali kot nujno zlo in ga tu in tam obstreljevali, brez zamere, s fračami. Javno delo- vanje je, povsem logično, izpostavljeno tudi javni kritiki, ali če hočete, javnim napadom, toda nemara bi bile učinkovitejše topovske krogle od kamenčkov. »Kritiki« namreč ne bi smeli gledati samo posledice, marveč bi morali v prvi vrsti v i - deti vzroke, čeprav bi bilo idealno, ko bi seveda poznali oboje hkrati. V takem primeru bi bili namreč dovolj (konstruk- tivno) oboroženi. Ne zanikamo, da nismo bili žrtve takšne zgrešene »strategije« tudi sami, a imamo opravičilo vsaj v tem, da nenormalni pogoji pač ne morejo zagotoviti normalnega dela. Dejstvo, da je znašal delež novinarjev v časopisu pov- prečno mesečno celo od 60 do 73 prispevkov, kar je po vsej priliklredka obremenitev, že samo po sebi izključuje vprašanje kvalitete. Takšen »sistem« je vsekakor tudi v nasprotju s tako imenovano deproiesionalizacijo novinarskega poklica, kjer naj bi šlo, poenostavljeno in teoretično, za večje sodelovanje druž- benopolitičnih delavcev, toda v praksi smo še zelo daleč od tega, ko bi ji tisti, ki o njej največ in najraje govorijo, tudi sami kaj prispevali. Narobe, imeli smo celo primere, ko se najodgovornejšim tovarišem ni zdelo vredno, ali pa so, denimo, »objektivne« okoliščine preprečevale, da bi nam posredovali, za kar smo jih prosili, čeprav bi bila to glede na njihov položaj družbenopolitična in moralna dolžnost! Zelo redki so bili po- samezniki, ki so se vendarle zavedali, da utegne biti beseda v tisku učinkovitejša od razprav v zaprtih krogih. Sedanjost je rezultat preteklosti in kažipot v prihodnost. Ta izposojena definicija sicer drži, toda naš kažipot očitno ni obrnjen v pravo smer. Kaj si potemtakem tednik lahko obeta v novem letu? Ali bodo problemi v okviru novega zavoda za informacije rešeni oziroma manjši od dosedanjih? Čeprav obstoji nhčelni sporazum glede rešitve material- nega položaja, njegova dejanska uresničitev namreč še vedno ne bo zagotovila takšnih pogojev, kakršni bi bili potrebni, da bi mogli novinarji normalno delati, kaj šele, da bi se mogli kakorkoli izpopolnjevati. Nova ekonomska razmerja utegnejo razen tega pred časopis postaviti marsikje tudi nemdgoče za- hteve, kakor da bi šlo za zadovoljevanje osebnih pogledov na vlogo tiska in ne za nekaj smiselno drugega. Praksa nfunreč tako kaže. , Po vsem tem se zdi potrebno zlasti podčrtati, da v bistvu ne gre za ohranjevanje več ko stoletne celjske časnikarske tradicije, ki je navsezadnje, če kdo priznava ali ne, del naše nacionalne kulture, ampak za izpolnjevanje tistih določil, ki so jih glede obveščanja občanov občinske skupščine deklarirale v svojih tsatutih oziroma jih je uzakonila naša Ustava; kolikor nam seveda ni vseeno, da bi bilo vse le mrtva črka na papirju ali kvečjemu še — prazen zvok. Samo širina v pojmovanju lokalnega tiska in objektiven odnos pri obravnavanju njegovih bistvenih vprašanj utegne roditi sadove, ki bi si jih lahko zdaj, na pragu novega leta še celo želeli. DRAGO HRIBAR PERSPEKTIVE Čeprav nam je letošnje ju- bilejno leto, ko smo proslav- ljali 20. obletnico osvoboditve, nudilo dovolj priložnosti, se nam vendarle koncem vsake- ga leta, pa tudi letos, ko sto- pamo v novo 1966. leto, misli nehote vračajo nazaj, na že prehojeno pot. Pri obilici vsa- kodnevnega dela in skrbi ne- hote pozabljamo, da vendarle ni tako daleč za nami čas, ko so bili, zahvaljujoč ogromnim naporom in žrtvam, končno strti okovi modernega suženj- stva. Mnoge rane, ki jih je povzročila druga svetovna vojna, še danes niso zacelje- ne. Zaradi nas in zaradi sreče preteklost ne pozablja, saj se naših otrok je prav, da se morajo na primerih množič- nega heroizma, ki so ga poka- zali naši narodi v narodno osvobodilni vojni vzgajati še nove in nove generacije. Spo- min na le težke, vendarle pa velike dni, nas vedno znova obvezuje, vzpodbuja in nam daje novih moči za premago- vanje vseh težav s katerimi se pri^^ocialistični izgradnji naše dežele dnevno srečujemo. Za nami je dvajset let ob- nove in izgradnje, dvajset let trdega in napornega dela. Za zgodovinarje in ekonomiste dvajset let v razvoju in rasti nacionalnega gospodarstva ni obdobje, ki bi ga bilo vredno posebej omenjati. Za nas pa to obdobje veliko pomeni, po- meni toliko in toliko novih tovarn, novih mest in vasi, šol, zdravstvenih in kulturnih ustanov, stanovanj, prog itd. Vse staro se iz leta v leto hi- treje umika novemu življenju, za katerega so značilni novi socialistični družbeni odnosi, ki so podrli v vse pore naše- ga družbenega življenja. Kljub vsem težavam in slabo- stim, ki so spremljale naše dosedanje delo, smo lahko na rezultate in sadove našega skupnega dela upravičeno po- nosni. V preteklih letih smo spri- čo podedovane zaostalosti iz leta v leto bili prisiljeni, da velik del narodnega dohodka vlagamo, seveda na škodo osebnega standarda, v inve- sticije na področju gospodar- stva, zavedajoč se pri tem, da brez sodobne mehanizacije, samo s fizičnim delom ni mogoče izvojevati bitko za višjo produktivnost, ki pa je predpogoj za višji življenjski standard ter za uspešno vklju- čevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Prav taka politika v preteklo- sti in na tej osnovi dosežena stopnja našega gospodarske- ga in družbenega razvoja nam je omogočila, da smo lahko v letošnjem letu preko gospo- darske reforme bistveno spre- menili in izostrili pogoje go- spodarjenja z osnovnim name- nom, da dosežemo boljše iz- koriščanje že obstoječih pro- izvodnih kapacitet. Čeprav bitka za reformo še ni izvojevana, pa vendarle go- spodarska situacija kaže, da so ukrepi reforme, v tem si- cer kratkem času zelo ugod- no učinkovali zlasti na _ pod- ročju stabilizacije materialnih in blagovno-denamih odnosov, še posebej pa na področju iz- voza. V oktobru letos je bil namreč dosežen najvišji izvoz doslej, tako da se je deficit trgovinske bilance zmanjšal skoraj za polovico. V zadnjem času smo dokaj kritično obravnavali nekatere slabosti v našem dosedanjem razvoju. Zavzemali smo se z» večjo decentralizacijo zato, da bi delovne organizacije in komunalne skupnosti ter nji- hovi samoupravni organi raz- polagali z večjim delom ustvarjenega dohodka. Ob tem pa je seveda nujno, da se zavedamo tudi povečane od- govornosti, ki jo s tem prev- zemamo za naš nadaljnji raz- voj. Prav gotovo ni v skladu s sistemom za katerega smo se tako dosledno zavzemali, če sedaj od nekega drugega zahtevamo, da nam npr. pri- skrbi in zagotovi sredstva, de- vize, repro material, plasman na tržišču itd. Mnogo manj bo težav, če se bomo smeleje usmerili na iskanje lastnih možnosti, na uresničevanje lastnih načrtov in k delu in žetvi uspehov lastnega dela. 2elje in težnje po večjem blagostanju, višjem življenj- skem standardu, skratka po hitrejšem napredku so in mo- rajo biti sestavni del boja za uspešno in dosledno uresniče- vanje ciljev gospodarske re- forme. Mnoge težave in problemi, ki jih je gospodarska refor- ma v svoji začetni fazi povzro- čila so posledica dokaj radi- kalnih ukrepov ter prilagoje- vanja našega gospodarstva bolj zahtevnim pogojem go- spodarjenja. Ali bo za njihovo premagovanje potrebno dalj- še ali krajše časovno obdobje je predvsem odvisno od nas samih, od vestnega in uspeš- nega izpolnjevanja nalog na slehernem delovnem mestu. V prepričanju, da bomo s skupnimi napori in s skup- nim delom v prihodnjem le- tu, ki bo za naš nadaljnji raz- voj izredno ponjembno, uspe- šno premagovali vse težave, da se bo intenzivnejše gospo- darjenje in boljše delo v več- ji meri odražalo tudi na bolj- ših življenjskih pogojih, želi- mo vsem občanom in bralcem Celjskega tednika v letu 1966. obilo osebne sreče in zadovo- ljstva. JANKO ŽEVART Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem srečno 1966! Uredništvo in uprava Celjskega tednika - ČP Celjski tisk SPOROČILO naroj^nikom in bralcem Vse Celjane naročnike in bralce obveščamo, da bo ostala naročnina Celjskega tednika in cena v kolportaži v novem letu nespremenjena! Za naročnike torej 2.000 starih oziroma 20 novih dinarjev letno, v kolportaži pa 50 starih dinarjev ali 50 par. Tednik bo razen tega redno izhajal na 12 strianeh! Naslov uredništva in uprave prav tako ostane do na- daljnjega nespremenjen; spremembo bomo sporočili nak- nadno. MNOGO SREČE, DELOVNIH USPE- HOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA ŽELIMO VSEM OBČANOM V LETU 1966: Občinska skupščina Celje Občinski odbor SZDL Celje Občinski komite ZKS Celje Občinski sindikalni svet Celje Občinsko združenje ZB NOV Celje Občinski komite ZMS Celje PREDSEDNIKI IN PODPREDSEDNIKI OBČINSKIH SKUPŠČIN GOVORIJO: O pomembnejših uspehih y starem letu Ko smo zadnji dan preteklega tedna poklicali t^činske skupščine in prosili za razgovor s predsedniki oziroma podpredsedniki, smo našli »doma« zdaj tega, zdaj onep. Pred zaključkom leta je zmeraj veliko dela, zato smo jim na hitro zastavi- li solino dvoje vprašanj: »Kateri so bili po vašem mnenju v letu 1965. najbolj pomembni do- gocUci aii uspehi v vaši občini?« in »Kaj bi občanom vaše komune zaželeli v novem letu?« Medtem, ko so si odgovori na dru- go vprašanje zelo podobni: kar naj- več osebne sreče, zdravja, zadovolj- stva, itd., pa so predsedniki oziroma podpredsedniki na prvo vprašanje odgovarjali takole: MIHA PROSEČ PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LAŠKO: »Največji uspeh so v preteklem letu. naši delovni kolektivi dosegli prav v hitrem vključevanju in reše- vanju vprašanj, ki so v zvezi z go- spodarsko reformo. Pokazali so, da prav razumejo njene cilje. Med ve- like, uspehe pa sodita tudi dve veli- ki izvršeni investiciji — nova sla- darna in nov proizvodni obrat v Ra- dečah. Za prihodnje leto pa upamo in želimo, da bomo uresničili pred- videne investicije v osnovno šolst- vo, ki je na n&šem področju eden naj^^ečjih problemov.« VINKO JAGODIC PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE ŠENTJUR: »Uspehov in dobrih rezultatov v pre^klem letu je bilo prav gotovo več, misli pa, da lahko za najpo- membnejši uspeh štejemo izredno veliko aktivnost občanov pri reše- vanju naših skupnih problemov, ta- ko v družbenih službah kot v gospo- darstvu, pa tudi na področju de- lavskega in družbenega samouprav- ljanja. Zbori občanov in sestanki Socialistične zveze so letos veliko bolje zaživeli kot vsa leta doslej, pa upamo, da bomo kaj takega lah- ko. rekli tudi ob zaključku prihod- njega leta. Za letos pa samo še — vso srečo in veliko zadovoljstva in zdravja v letu 1966!« HINKO ČOP PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE: »Med največje uspehe v letu 1965. moramo vsekakor prišteti nadalje- vanje modernizacije ceste proti Lo- garski dolini, pa akcijo občanov v Zadrečki dolini, ki so s samopri- spevkom pripomogli, da bo ce- sta od Gornjega grada do Šmart- nega ob Dreti taka, kot je treba. Lep uspeh je tudi vodovod na kokr- škem območju in seveda še veliko drugega. Občanom naše Icomune pa želim v novem letu veliko delovnih uspe- hov, obilo osebnega zadovoljstva in seveda tudi zdravja.« JOŽE ROZMAM PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE ŽALEC: »Naj obračamo kakor-koli, gospo- darska reforma je vendar najpo- membnejši ukrep v preteklem letu. Čeprav smo jo pričakovali, je ven- darle nekaj novega. Zadovoljni pa smo lahko, da so zadnji obračuni na- šega gospodarjenja — tako v fizič- nem kot v finančnem obsegu proiz- vodnje — ugodni kljub pesimizmu, ki je prevladalo v začetku uvajanja novih gospodarskih ukrepov. Ti uspehi zdaj omogočajo, da bodo v delovnih organizacijah lahko raz- pravljali tudi o zvišanju osebnih do- hodkov, ki so po reformi stagnirali, seveda pa bo ena najvažnejših nalog tudi v prihodnjem letu modernizaci- ja proizvodnje tam, kjer je to po- trebno. Kiljub rekonstrukcijam v Ju- teksu, Preboldu, Libojah in Polzeli, je 53 odstotkov osnovnih sredstev v naši-industriji odpisanih. Vidite, na to se navezujejo tudi želje za prihod- nje leto. Če bomo z gospodarsko re- formo uspeli, bo v redu; od tega je namreč v veliki meri odvisno, kako srečno bo leto 1966.« a™ MOČIIMK PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE VELENJE: »Ce govorimo o uspehih na dolo- čenem področju, moramo zaključiti, da le^i zmeraj relativni ki s še tako dobrimi ne moremo biti zadovoljni. Menim, da je določen uspeh na na- šem področju prav usmerjenost de- lovnih organizacij, ki so v glavnem našle parvilno mesto v novih pogo- jih gospodarjenja. Vsem našim ob- čanom pa želim mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.« FLORJAN JANČIČ PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE SLOV. KONJICE: »Zadovoljni smo lahko, da smo v preteklem letu začeli reševati naše šolstvo. Negospodarska dejavnost je zdaj končno vendarle prišla na vr- sto. Dokončana je šola v Zrečah, v Ločah bo v kratkem, novo šolo pa bomo dobili tudi v Konjicah. Letos smo samo v Konjicah zgradili 74 stanovanj, kar je nedvomno lep uspeh. Dobri rezultati so zabeleženi tudi na področju gospodarstva. Gospo- darska reforma večine ni prizadela, vsi pa so se v novih pogojih dobro znašli. In kaj želimo za prihodnje leto? Vsem zaposlenim materam, da bi končno rešili problem otroškega var- stva, v krajevnih skupnostih, da bi tudi v prihodnjem letu uspešno re- ševali probleme, ki so za dobro po- čutje občanov tako pomembni itd. Vsem pa seveda veliko uspehov!" MARJAN rČAKAR PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE CELJE: »Leto 1965 je bilo za celjsko obči- no — kljub izrednim težavam — ze- lo uspešno. Komima je v ustvarja- nju materialne baze bistveno napre- dovala, tako da bo zdaj laže in uspešneje reševala tiste probleme, ki jih je v interesu nadaljnjega razvo- ja treba čim prej rešiti. To so vpra- šanja šolstva, kulture, prosvete, zna- nosti in drugih področij družbene dejavnosti. Lepe uspehe pa lahko najdemo tudi v gospodarstvu, ki je začetne težave ob gospodarski refor- mi uspešno prebrodilo. Podjetja hit- reje, uspešneje prilagajajo organiza- cijo dela novim pogojem, kar jamči, da bodo kolektivi našli svoje čvrsto mesto na tržišču, pa tudi svojo per- ispektivo. Želim, da bi se prihodnje leto vsi občani našli na poziciji enotnega, skupnega reševanja problemov, ki so v zvezi z našim družbenim razvo- jem in da bi z uveljawtvijo vseh in- tencij gospodarske reforme ustvarili sebi boljše pogoje za naš razvoj, za lepše življenje mladega rodu, naših družin in proizvajalcev. Vsem obča- nom pa želim še sreče, zdravja in veliko dobrega razpoloženja v letu 1966.« LOJZE nem PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE ŠMARJE PRI JELŠAH: »Med najpomembnejše uspehe v letu 1965 bi lahko uvrstili otvoritev terapije v Rogaški Slatini, povečan izvoz v steklarni in začetek gradnje šole v Kozjem, seveda pa je bilo še veliko drugih. Otvorjitev nove tera- pije pomeni za Rogaško Slatino ve- like možnosti pospešene j šega razvo- ja zdraviliškega turizma, ki je za ta kraj, pa tudi za vso občino, nedvom- no velikega pomena. Hvalevredna pa so tudi uspešna prizadevanja kolek- tiva steklarne, ki si je s kvaliteto svojih izdelkov utrl sigurno pot na inozemsko tržišče. Najbliže občanom pa je vsekakor gradnja šole v Koz- jem, ki so jo tako zelo želeli. V prihodnjem letu si bomo morali prizadevati, da bomo utrdili kmetij- sko zadrugo, povečali kmetijsko pro- izvodnjo in se še odločneje vključili v mednarodno tržišče. Z izboljšanim turizmom in večjim izvozom steklar- ne, nam bo to — upamo vsaj — uspelo.« Toliko o uspehih in željah pred- sedniki in podpredsedniki občinskih skupščin. Obojega je — kot so sami dejali — nedvomno veliko več, v nji- hovih besedah je samo nekaj rezul- tatov iz leta 1965. Uspehi in sreča nas vseh pa so nedvonino res odvis- ni od našega skupnega dela, od pri- zadevanja in morda tudd od požrtvo- valnosti vsakega posameznika, I. Bumik POPRAVEK v zadnji številki se je v članku Uspehi pa tudi slabosti vrinila neljuba pomota. Drugi stavek prvega odstavka bi se moral pravilno glasiti: S tem v zvezi je omembe vredno, da je znašal narodni dohodek na prebivalca, za- poslenega v gospodarstvu, okrog 880.000 din ... in ne — »narodni dohodek na. prebival- ca .. .« Prav tako bi se moral zadnji stavek tretjega odstavka pravilno glasiti: Anketa, ki so jo izvedli, namreč kaže, da ima od 502 anketirancev funkcije izven delovne organiza- cije samo 94 ali 18 odstotkov.« Kulturna panorama Spričo kulturnega mrtvila bo Celjska: delavska univerza uvrsti- la v program svojih »TORKOVIH TRIBUN« razpravo o kulturnem dogajanju v Celju. O gledališču, o likovnem in glasbenem življenju Celja bodo razpravljali: Sandi čolnik, urednik Kulturne panora- me TV Ljubljane, gledališki kri- tilj: in književnik prof. ing. Filip Kalan Kumbatovič, bivši uprav- nik celjskega gledališča prof. Bru- no Hartman, sedanji upravnik celjskega gledališča Slavko Be- lak, upravnik likovnega salona Jure Kislinger, ravnatelj Glasbene šole prof. Egon Kunej, režiser De- lavskega odra Tone Zorko, pred- sednik obč. odbora Zveze kultur- no prosvetnih organizacij Dam- jan Bervar in predsednik obč. sveta za kulturo in znanost Boris Strohsack. Tribuna bo 4. januar- ja 1966 ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Za tribuno vla- da precejšnje zanimanje, zato je pričakovati, da bodo udeleženci tudi sami sodelovali z vprašanji. ob MAROVŠKI POD RIFNIKOM Kmalu za Šentjurjem, še pred na- seljem Vrbno, začutimo svežino, ki je tako pogrešamo v Celju. Zelenilo gozdov, ici segajo od Resevne do Šent- janža in Svetine, nam kmalu zatem pritegne pogled na Rifnik in na razva- line ob njegovem vznožju. Pod raz- valinami, ki nam misel na preteklost vežejo s sedanjostjo, pa je vse do na- cističnih strahot zadnje vojne stala domačija Marovških. Iz debelih zidov zidana domačija je dopuščala domne- Rifničanov, od tod tudi vzdevek Ma- vo, da so tu nekdaj bivali oskrbniki rovški, kakor so vsi pravili rodbini Zvegler. Še' v prejšnjem stoletju in vse do prve svetovne vojae je tu gospodaril oče Jakob, ki je imel tri hčere in sina Jožo. Sin je bil bister in oče ga je na- menil v bogoslužje, a ker se nobena izmed hčera ni porodila, je Joža študij prekjnil in prevzel posestvo. Z vso svojo umnostjo je uspel, da je vzgojil čudovit sadovnjak vsakovrstnega sadja in si s svojim delom pridobil >/rsto priznanj in diplom. Tudi knjiga !e bila njegova zvesta prijateljica in v svoji izbi je imel vse od Trubarja do Finžgarja. Bil je že v letih, ko se je poročil z Marijo Gabričevo iz Brezovega pri Sevnici. Bila sta zadovoljna, četudi ,ni bilo med njima neko globoke ljubez- ni. Rodila mu je dva sina in dve hčeri, a ko je, najmlajši Jakec umrl, sta si postaila oče in mati dosti bližja. Do- raščajoči hčeri sta mater vse bolj raz- bremenjevali, sin Jože pa je pokazal svoje moči pri plugu in brani. Dobro" oskrbovano gospodarstvo', sadovnjak in obilica živine so hiši prinašali vse večje blagostanje, a oče je postajal vedno bolj bolehen in že leta 1939 je le redkokdaj vstal iz postelje. ^ Tako je Marovške zatdcla okupa- cija. Stisnila so se jim srca ob vesteh o prvih grozotah, a stis.niili so usta in vlekli svoje breme dalje. Neke ne- delje v maju se je na vratih pojavil stric Tone iz Sevnice. Vsi so ga začu- deno pogledali, saj so bili slišali zanj, da so ga z vso družino odpeljali ne- kam Y Italijo. Tone jim je povedal vso zgodbo, kako so jih gestapovci selili in da bi bili kmalu ustrelili ženo, ki sta jo rešila samo otroka. Ob izgo- nu čez mejo so jim gestapovci zagro- zili,"^(fa b(xlo vsakogar izmed njih, če ga zalotijo na svojem ozemlju, ustre- lili, ne da bi ga poprej kakorkoli opozorili. Toda Tone se je vseeno po- javil. Imel je ponarejeno legitimacijo in doslej je slo brez težav. Do nje mu je bil pcfmagal prijatelj Mirko Grač- ner, a na pot je moTal zaradi žene in otrok, ki so bili na ženinem domu v Plaviču ob Sotli na Hrvatskem. Tone jim je pripovedoval, kaj vse počenjajo Nemci in jim tudi povedal, kako se je zavedno slovensko ljud- stvo odločilo za boj proti okupatorju. Posvaril jih je, kako morajo previdno paziti na vsako besedo in dobro pre- misliti, preden bi komu kaj zaupali, posebej še o pripravah na boj. Toda z dobrimi znanci in prijatelji, ki zanje vedo, da so zavedni Slovenci in pri- pravljeni tudi kaj žrtvovati, se naj le pogovorijo o osvobodilni fronti. Stric Tone še ni bil odšel, ko se je na vratih pojavil starejši mož. Odprla mu jo starejša hčerka Marica, pristo- pili pa sta tudi mati in mlajša hči Justika. Toda mož je hotel govoriti z gospodarjem, četudi so mu ženske po- vedale, da počiva. A Joža je vendarU? vstal in prišel do vrat. »Kaj hočeš?« je premeril obiskovalca s predirnimi očmi. Ta mu je pomolel pod nos neke lističe in dejal: »Z Gemeindeamta so me poslali. Tu so izkaznice za vstop v Heimatbund, bele, rdeče in zelene. Sam izberj, katere boš izpolnil!« Joža je prijel za ponujene lističe in jih raztrgal. »Tako jim povej, da sem iz- bral,« je jezno zarenčal, pa še dodal: »In glej, da se mi 'ne pokažeš več pred vrati!« Bilo je prvič, da je Ma- rovška kmetija nekoga nevljudno od- gnala spred hiše. Dnevi in tedni po teh dogodkih so se hitro virstili in v trdem delu bi bili Marovški celo pozabili hude čase, če ne bi vse bolj pogosto trkale na nji- hova ušesa vesti o boju OF. Vse bolj pogosto so prihajali sosedovi fantje, iz Celja pa se je večkrat oglašal za- stopnik banke Slavije Kopriva, ki je prinašal vesti o delu organizacije. Ob koncu poletja pa je prišla s Koprivo neznana ženska. Kopriva je najprej ponovil vse dobro o Marovškovih in tako pokazal, kako mu zaupajo. Potlej pa je pripovedoval, kako se je orga- nizacija razmahnila in da potrebuje še več sodelavcev. Povedal je, da je žen- ska z njim članica pokrajinskega ko- miteja OF za Spodnje Štajersko in da bo ostala pri njih ter prevzela nadalj- nje vodstvo v delovanju organizacije. Zares je ostala in postali so iskreni prijatelji. Bila j6 Tončka Cečeva. Tiste dni je občina razglasila, da 'morajo vsi oddati slovenske knjige. Marovšku^ je bilo hudo, saj je štel svoje knjige za poseben zaklad. Po- kazal jih je tudi Tončki. Ta mu je po- trdila, koliko so knjige vredne in od- ločili so se, da jih bodo skrivoma zd- kopali. Ponoči so izkopali jamo, deli vanjo slamo in zaboje ter shranili vanje vse knjige. Zal tudi največja previdnost ni zalegla. Okupator je kasneje knjige odkril in jih požgal. Toda na Marofu so se vedno bolj pogosto oglašali zaupniki OF. Med najbolj aktivnimi so bili sosedovi fantje Fendre, marsikdaj pa se je zgla- sil tudi kdo, ki ga je poznala samo Tončka. Marovški so vse prijazno sprejamali in jim postregli, pa tudi sami so pomagali po svojih močeh. Najbolj se je izkazal mladi Jožek, ki je pridno raznašal vfesti, ki so jih sprejeli iz radia. Ob koncu februarja 1942 se je na Marof preselil iz Trnove vasi Pokra- jinski komite. Vodil ga je drugi član Tone Znidaršič-Štefan. S kurirko Cveto — Praprotnik sta se naselila v skrivni sobici nad hlevom. S priho- dom pokrajinskega komiteja na Ma- rof so se razmere občutno spremenile. Uvedli so največjo previdnost in zdaj se niso več sestajali v hiši, temveč v raznih .predelih gozda. Toda — pre- vidnost je bila prepozna. Poprejšnja dbjavnost Marovških je bila že pre- več znana, poleg tega pa so v Celju gestapovci prijeli še Koprivo, ki je po zverinskem mučenju moral priznati svoje sodelovanje z Marovškom. Na Marofu so bili o tem pravočas- no obveščeni. Člani Pokrajinskega ko- miteja so še isti večer pospravili ar- hivo in se začeli odpravljati. Štefan je nagovarjal Jožeka, naj bi šel z nji- mi, ker sicer njegovo življenje ni več varno. Toda Jožek se ni mogel ločiti od družine in je vztrajal. Vztrajali so tudi drugi in ob slovesu zajamčili članom Pokrajinskega komiteja, da se jim zavoljo njih ni treba bati, ker ne bodo ničesar izdali. V začetku maja 1942 so se gesta- povci in žandarji odpravili na velik lov. Obkolili so ves Riinik in se v strnjenem obroču približevali doma- čiji. Bilo jih je toliko, da jim nihče ne bi mogel uiti. Toda v domačiji so našli samo domače. Kljub temu so od- peljali otroke Marico, Justiko in Jo- žeka v celjske zapore. Mati se z usodo ni mogla sprijaz- niti. Iskala je^ prijatelje v Šentjurju, da bi ji pomagali do otrok, a vse za- man. Slednjič se je napotila kar sama v Celje, a s tem je zapečatila svojo usodo. V Celju so še njo zaprli. Ne- kaj dni zatem so se gestapovci vrnili na Marof in odvedli še očeta. Ker je bil tako slab, da se ni mogel več sam premikati, so ga odpeljali z lojtrskim vozom. V zaporih so ga mučili, a Ma- rovšek ni tajil sodelovanja z OF, ven- dar je vso krivdo prevzel nase, da bi tako rešil ženO in otroke. V poslovil- nem pismu jim je napisal: »Star sem in nemočen. Vso krivdo sem vzel nase, da vam rešim življenje!« Gesta- povci so končali njegovo trpljenje 23. junija 1942 s strelom v glavo. Med- tem so njegovo ženo premestili na grad Bori, kjer so jo še dalje mučili. Tudi ona je — že vsa pretepena — priznala sodelovanje z OF, vendar ni povedala niti enega imena sodelav- cev. Istega dner ko sta morali Micika in Justika v taborišče Oswieszin, so mater pripeljali spet v Celje in jo z drugimi talci ustrelili dne 22. julija 1942. Po očetovi smrti so Marovškega Jo- , žeka premestili iz celjskih v maribor- ske zapore, od koder je moral dalje v taborišče Mathausen, kjer je podle- gel taboriščnim strahotam 20, oktobra 1942. Hčerki Micika in Justika sta tudi ostali v taborišču. Obe sta umrli 21. septembra 1942, verjetno v plinski celici. - • Tako je v letu 1942 pokosila nasilna smrt, ki jo je sejal nacistični okupa- tor po vsem svetu, in med drugimi utr- gala tudi nit življenja vsem petim Marovškom. Do poslednjega dne so vztrajali v svoji domovinski ljubezni in miso izdali nikogar, ki je sodeloval z njimi. Še mnogi so morali kasneje v smrt, a mnogo jih je kljub vsemu srečno dočakalo svobodo. Toda prav ti primeri domovinske zvestobe in vztrajnega odpora proti okupatorju nam morajo ostati svetal zgled v pri- hodnje, da ne bomo pozabili vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za lepši dandanes. Marovška kmetija pod Rifnikom EMO EMAJLIRNICA METALNA INDUSTRIJA ORODJARNA CELJE-JUGOSLAVIJA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM! Vljudno vas obveščamo, da se naše podjetje Tovarna emajiMrane posode s 1. ja- nuarjem 1966 preimenuje v: EMO — emajlimica, metalna industrija orodjarna — Celje. Sprememba imena je bila nujna zairadi razširitve našega proizvodnegs programa, ki vključuje sedaj tudi proizvodnjo frit, odpreskov in orodij. Zastran tega novo ime docela ustreza našemu sedanjemu proizvodnemu programu. Izdeluje in dobavlja: — frite z dodatki za izdelavo emajlov; — emajlirano, pocinkano in alu posodo, sanitarno in gospodinjsko opremo ter kovinsko embalažo; — toplotne naprave: radiatorje in kotle za centralno in/etažno ogrevanje; — odpreskei in kolesa za motorna vozila ter odpreške za rudarstvo; — vse vrste orodij za serijsko proizvodnjo: rezilna, izsekovalna,. vlečna, kombinirana in upogibna orodja za predelavo pločevine, orodja za tlačni liv in za proizvodnjo iz plastičnih mas, stekla in keramike; — vrši usluge emajliranja, pocinkanja in predelave pločevine. Telefon: 39-21 Telegram: EMO, Celje Telex: 0335 12 Zelje občanov Lahko bi nam bil kdo očital pre- tirano radovednost, morda celo vsi- ljivost, ko smo v zadnjih dneh tega leta zdaj tu, zdaj tam ustavili kate- rega od prebivalcev našega obsežne- ga področja in ga povprašali, kakšne so njegove želje ob slovesu starega in pričakovanju novega leta. Pa te- ga vendarle ni nihče storil in mi se jim zahvaljujemo za odgovore, če- prav je nekdo dejal, da so vsake že- lje sanje, pa so bili naši občani to- krat vendarle zelo realni in zato tudi — skromni. Mi jim želimo, da bi se jim pričakovanja uresničila. Vinko Novak, frizerski mojster, Žalec, je bil prvih nekaj trenutkov presenečen, nato pa je ljubeznivo od- govoHh »Najbolj si želim, da bi prihodnje •leto lah;ko šel v pokoj. Veste, petin- štirideset let dela — to je že toliko, da si človek zaželi počitka in miru. Obrtniki smo pa v nehvaležnem po- ložaju, saj naš pokoj inski sistem še ni uredil pokojnin obrtnikov tako, da bi tudi starejši lahko vsaj z neko- liko manjšimi skrbmi čakali bodoč- nosti. To, da si želimo sreče in zdrav, ja, pa tako dobro veste.« Zofijo Drev iz Drešinje vasi sem srečala n^ poti proti občinski skup- ščini. »Kaj si najbolj želim?« nas je po- gledala. »Zadnji dve leti za našo dru- žino nista najsrečnejši. Oddati smo morali najboljšo zemljo, zbolela nam je hčerka, davki pa so ne glede na vse to ostali nespremenjeni. Ce bi se v prihodnjem letu uredilo vse troje — predvsem pa zdravje hčerke — bo leto za nas srečno, sicer pa ne.« Pred osnovno šolo v Žalcu smo ustavili štiri korenjake, ki so jo ma- hali v hram učenosti. Razvrstili so se »po stopnicah« — od najvišjega do najmanjšega in odgovorili: »Da bi v šoli lepo napredovali!« Bojan ipa je za nameček še vzkliknil: »Da bi bila mamica zdrava!« Vrtali smo in poskušali od njih zvedeti še kaj drugega, pa ni šlo. Naj torej ostane pri njihovem: Bojanu, Stanku, Alen- ki in Kseniji — čim več uspehov v šoli! Dan za dnem, uro za uro, strežejo (brhka dekleta iz trgovine Rio v Ce- lju tistim potrošnikom, ki si zEiželijo skodelico dobre kave. Tokrat je bila tam Kristina: »Vpste, veliko želja je! Toda neka- terih človek le ne more zaupati tuj- cem, kaj mislite?« Zardiim. Kristina pa nadaljuje: »Želim si zdravja, predvsem pa več sreče!« Potem se mi toplo nasmehne, ponudi kavo s smetano — eno od tisoč pet sto, koi likor jih na dan skuha. — in se po- sveti drugim gostom. Nekako nerod- no mi je in z nekoliko kosmato vest- jo zaradi radovednosti povprašam Stojanko štander, ki se — zdaj smo že na tržnici — z majhnim prodajal- cem pogaja za zeleno smrečico. »Oprostite, kaj si želite v novem letu?« »Da bi bili vsi otroci tega sveta srečni,« takoj odgovori. »Kajti ti so sreče najbolj potrebni. Zase pa si želim zdravja; od tega je tudi odvis- na sreča na sploh.« Urbana Gorjanca ne poznajo samo v Celjskem tisku, kjer že vrsto let skrbi, da je v vseh prostorih prijet- no toplo. Urban je znan šaljivec in redkokdaj govori »v prozi«. Sproti kuje verze in tudi midva sva se tako pogovarjala. »Ja, prišel je tisti čas, ko bomo čutili nov'ga leta mraz,« se mi je za- smejal v pozdrav. Nato pa je nada- ljeval: »Lani nas je reforma priza- dela, da le vnaprej ne bi slabega uspeha imela. No, zdaj pa čisto za- res — predvsem želim veliiko sreče svojim domačim, zase pa več zdrav- ja in dobre volje.« V Laškem smo pred osnovno šolo povprašali Alojza Ravberja o njego- vih novoletnih željah: »Ja — kot upokojenec želim, da bi tudi pokojnine šle v korak s časom in da upokojencem na stara leta ne bi bilo treba iskati postranskih za- služkov. Ker pa imam slabo stano- vanje — pa vem, da nisem edini — mislim, da bi ob razdeljevanju sta- novanj morali upoštevati to, da bi tudi upokojenci radi stanovali v le- pih, toplih domovih.« JAKOB RIBIČ, doma s Hanjske- ga,,invalid: lelel bi, da bi bila po novem letu ukinjena carina za uvoz kmetijskih strojev. Ko bi enkrat uspeli vskladiti od- kupne in prodajne cene, stabilizirati vrednost denarja, bi lahko rekli, da si poleg miru na svetu^^ožitja med ljudmi, ne želimo ničesar drugega kot zdravja. Ker je vse drugo odvis- no od nas samih. ANA NIKOLIč gospodinja iz Je- šovca številka 12. V tem letu želim predvsem zdravje svojim otrokom, ker sem od njih odvisna. Če bodo otroci zdravi, delajo radi — nam bo lepo. Poleg tega bi želela, da hi v pri- hodnjem letu prihranili toliko de- narja, da bi prekrili streho na nah kočici. Zase pa si želitn visokih čev- ljev, da me ne bi zeblo. KAREL GRAČNAR, kmetovalec iz Gorice, številka 11. Moje največje želje za prihodnje leto veljajo za ure- ditev davkov. Ne zdi se mi prav in pošteno, da imajo kočarji kot jaz, iste davke kot kmetje. V hiŠo pri- de bolezen, potem pa veste, kako je... Ko bi mi v prihodnjem letu uspe- lo prihraniti denar za napeljavo elektrike, bi bilo to največ, kar si na tihem želim. Če je na svetu mir in sožitje, po- tem se že nekako živi. To je odvisno od nas samih ali bomo trdo delali in dobro živeli, ali si pa samo marsikaj želeli... IVAN MORI, delavec z Ljubnega številka 122: poleg tistih drobnih želja, ki jih vsak človek nosi v sebi, se mi zdi najpotrebnejše za srečo — mir na svetu. Tako pa ti »veliki«, rožljajo tu, pa zopet tam. To tmm ne riše najboljših perspektiv. Razumevanje med ljudmi, napre- dek v gospodarstvu in tovarištvo so najbolj poštene in potrebne želje, kajti če bo vse to, potem sem pre- pričan, da bo prihodnje leto srečno in uspešno. BRANfCO LORGER, uslužbenec: človek si marsikaj želi, vendar po- tem le težko to pove, ker je večino njegovih želja tako majhnih, da mu ob tem postane nerodno. Iz leta v letu sem si želel stanova- nje, to sedaj imam. V službi si želim tovarištva, doma srečo, če vse to imam,^i np.j želim se kaj? FRANC IRŠIč, kmet iz Stenice pri Vitanju: Največ, kar si želim, je to, da bi mi pomagali zgraditi cisterno za vodo. Sedaj jo^vozim eno uro in pol daleč. Si lahico mislite, kako je to po teh naših grapah. To bi bilo največ, kar sem dosegel. Poleg tega želim družini in sebi zdravja, ker je se drugo več ali manj odvisno od nas. V kmetijstvu pa, da bi že enkrat začeli izvajati pametno politiko, ki bi nam kmetom nudila več perspektiv in zadovoljstva. MI JO BOŽIČ, šofer: Pogosto si že- li človek mnogo takega, kar ni od- visno od njega samega. Poleg zdrav- ja in tovarištva v službi ter med ljudmi, bi želel, da bi se v prihod- njih letih vozil po boljših cestah. Vsekakor želim, da bi bilo oskrbova- nje cest boljše. To ni tako mnogo, če primerjamo izdatke in stroške, ki zaradi slabih cest nastajajo. Ob tovarištvu in miru bomo lah- ko premostili marsikatero težavo, pa nam bo vsem lepše in boljše. ANTON REžONJA iz Ponikve šte- vilka 38, skladiščni delavec: iz leta v leto si želim, da bi lahko svojim, otrokom nudil več kot imam sam. Iz leta v leto nam gre bolje, toda lahko bi bilo še bolje. Letos imam že fanta, ki se uči obrti. Njemu že- lim, da bi uspel, ostalim pa da bi bili zdravi in srečni! Mijo Božič Ana Nlkolič Branko Lorger velika reklamno- nagradna prodaja vseh vrst radioaparatov, tranzistorjev gramofonov in televizorjev v prodajalnah Trgovskega podjetja TEHNO-MERCATOR v Celju, Šoštanju in Vranskem. Ob nakupu aparata zahtevajte nagradni kupon TEHNO-MER- CATOR. Če izvlečete kupon s končno številko O ali 5 prejmete kot po- klon takoj električni mlinček. Pri javnem žrebanju 30. decembra 1965, 31. januarja in 28. februarja 1966 pa boste lahko še srečni do- bitnik automatskega pralnega stroja GORENJE. Nagradni kupon zato dobro hranite do objave o izidu žrebanja. Nagradna prodaja traja od decemtora 1965 do 26. februarja 1966. Srečno in uspešno novo leto 1966! Trgovsko podjetje TEHP-MERCATOR Celje SLOVENJIALES NAŠIM POSLOVNIM PRIJATE- LJEM IN POTROŠNIKOM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE V PRETEKLEM LETU IN JIM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1966 FRAN ROŠ Stanko mora živeti Da je njenega sina Stanka avto povozil, ko se je vračal iz šole, a da je živ ostal, so ji povedali Hotel je cesto prečkati na ne- pravem mestu in na križišču pre- hiteti avto, tako da je siromak sam kriv svoje nesreče. Nezavest- nega so ga pobrali z aktovko vred, ki je v njej nosil svoji prvi dve šolski knjigi, zvezek in barv- nike. Vozač sam ga je potem od- dal v bolnišnico in tam se bodo zdravniki gotovo potrudili, da vdovi Ani Kropičevi rešijo sina edinca.., Ali je vse to prav slišala? Misli so se ji vrtele v ubogi glavi in vse bolj je doumevala kruto resnico, a še se je je branila. Njenemu Stanku se ni smelo pripetiti nič hudega! Stanko mora živeti! Star je bil zdaj že sedem let in je v prejšnjem mesecu, v septem- bru, pričel obiskovati prvi raz- red. Vsak dan ga je hodila čakat pred šolo, da ga-je varno pospre- mila domov. Imela je čas za to, odkar je kot predčasna upoko- jenka zaradi bolehnosti opustila delo v tekstilni tovarni. Ravno ta dan pa je zamudila pravi tre- nutek. Predtem je bila stopila v trgovino, da je nakupila- nekaj drobnih stvari in tudi jabolk. Ho- tela je speči jabolčni zavitek, ki ga je Stanko imel nadvse rad. Menila je, da sina prestreže na ulici, toda na usodnem križišču jo je ustavila znanka, bila je Prelčeva iz sosednje hiše, in ji sama prestrašena povedala vest o nesreči. Blizu tam je še zdaj stalo ne- kaj ljudi in pred njimi je pome- tač polival asfalt z vodo iz škro- pilnice. Nemara je tam ostalo kaj Stankove krvi, se ji je straš- na misel zabodla v srce. Vso otrp- lo jo je Prelčeva odvrnila, od ti- stega kraja in jo vodila domov. Posedela je še pri njej in ji si>e- tovala, naj počaka do popoldne- va, ko pojdeta skupaj pogledat v bolnišnico. Menda ne bo nič huišega in je treba pač zaupati zdravnikom. Ostala je sama. Slonela je na postelji in negibno strmela pred- se kakor v prazno. V tej svoji edini sobi se je zdaj ozrla k du- rim, tam bi se moral spet prika- zati Stanko in se nasmehniti, po- tem pa bi ji pričel pripovedovati o čemer koli že, tako kakor je to vselej rad storil: s svojim zvonkim glasom, s široko odprti- mi očmi, z živahnimi kretnjami rok, ob vsem tem pa poln topli- ne do nje, svoje matere. In potem bi se lotila kuhe in spekla bi ja- bolčni zavitek sinu v veselje... Toda Stanka ni in ne bo, se je spet zavedela. Vendar bi nekaj morala ukreniti zanj, hitro in ta- koj, dokler morda še ni zamu- jeno, jo je prešinila očitajoča misel. S kolen so ji omahnile brezmočne roke in zastokala je. Blodni pogled se ji je ustavil na otroški postelji ob strani, na njej je sicer spal njen sin, toda naj bi ostala prazna. In potem je po- gledala še na zaprte duri, ki je na njih visel njegov sivi 'plaŠč. Davi ga ni bil oblekel, dovolj sončno je bilo jutro tega usod- nega jesenskega dne... In spet je videla Stanka pred seboj, takšnega, kakršen je bil. Samo po temnih, a živih očeh je bil podoben svojemu mrtvemu očetu in njegovo ime je nosil. Bil pa je prezgodaj visoko zra- stel, tenak in slaboten. Na sen- ceh so se mu skozi bledo kožo črtale modrikaste žile. Bil je vse- kakor posebne vrste otrok in bil ji je edini in vse na svetu. Da, bilo je ravno teden dni prej... Tudi tisto jutro je vodila sina v šolo, a tokrat ga je spremila po kamnitih stopnicah prav gor v drugo nadstropje. Hotela je še pred pričetkom pouka govo- riti z njegovo učiteljico, z učite- ljico prvega b razreda. Bržkone bo slišala tudi kaj neprijetnega o fantu in tega se je bala. S to učiteljico se je bila seznanila že prvi dan šolskega pouka, ko ji je pripeljala siruL Več mater je bilo tedaj z njo v šoli, a vse te so bile po videzu še mlade, krep- ke. Njej a se je učiteljica neka- ko začudila, nemara je menila, da je otroka privedla njegova stara mati. Saj ji je bilo že petdeset let, lasje so ji bili prezgodaj osi- veli, videti je bila utrujena in bolehna. Z^aj pa je učiteljica utegnila že imeti svojo sliko in sodbo o dečku. Toda kakšno sod- bo, to materi pač ni moglo biti vseeno in zato je morala govo- riti z njo. »Mati ste Stanka Kropiča,« jo je pozdravila učiteljica Vera, še mlMa plavolaska. »želela sem, da pridete, in sama sem vas že hotela obiskati, da bi se z vami pomenila o Stanku. Veste, precej se razlikuje od drugih otrok v razredu. Včasih moram imeti z njim dosti potrpljenja. Marsičesa na njem si ne znam razlagati in tu mi je potrebna vaša pomoč.« »Vedela sem, da bo tako«, ji je pritrdila mati, »in prav zato sem vas danes poiskala.« »Poglejte,« je nadaljevala uči- teljica, potem ko sta se umaknili v kot šolskega hodnika, »izmed vseh učencev vaš sin vidno izsto- pa. Rad izgublja ravnovesje in pozablja na pravila, ki se na njih ureja naše šolsko delo in sožitje. Dostikrat je nekako prenervozen in nesposoben, da bi se na kaj osredotočil. Marsikaj v šoli gre povsem mimo njega, včasih pa se spet odlikuje s presenetljivo prisebnostjo. Večkrat docela od- pove, nato pa spet zablešči pred vsemi. V njem je nekakšen velik nemir in mnogo silovite domišlji- je. Ob malenkostih ga zgrabi srd, takoj pa je spet ljubezniv in me- hak. Zapira se vase, nenadno pa se mu spet zahoče tovarišije. Iz pobitosti plane v razigranost pravzaprav brez vidnega vzroka. Nemalo nasprotij je v njem. Ka- ko je z njim doma? Ali menite, da je povsem zdrav? Dobre hra- ne mu menda ne manjka? Ne- dvomno je zrasel iz posebnih prav težkih razmer. Vem, da ste med vojno dosti trpeli in tudi moža ste izgubili...« Ana Kropičeva je poslušala vid- no prizadeta in vznemirjena, ka- kor da so se tuji prsti dotaknili njene skrite, občutljive rane. Uči- teljičin vprašujoči pogled je iskal njen odgovor, ki ga je morala dati tudi že zato, da pomaga si- nu. Ko bo učiteljica vse vedela, mu ne bo mogla ničesar več pre- hudo zameriti. »Vse vam hočem zaupati,« je ti- ho rekla. »Hvala vam, da ste bili doslej prizanesljivi z njim in mu niste vzeli veselja do šole! Vse morate vedeti! Tudi to, če- sar še nikomur nisem razodela. Saj gre tu zanj, za edinega... »Hvaležna vam bom za zaupa- nje,« jo je učiteljica toplo opo- gumila. »Moj pokojni mož,« je pričela Ana Kropičeva, »je bil grafičar. Tudi njemu je bilo ime Stanko in prav tako najinemu prvemu sinu, ki ga je med vojno nem- ška brzostrelka ubila pod Pohor- jem. Moža so mi že prej odpeljali v Dachau, imel je zvezo s parti- zanskimi tehnikami. Pozneje so gestapovci iskali še mene, a sem se pravočasno prebila na osvobo- jeno ozemlje, na Dolenjsko, in sem delala v partizanski bolnišni- ci. Več kot dve leti nisem videla moža in močno sem dvomila, da se še kdaj srečava. Skozi vse dachauske strahote pa je ostal živ, toliko živ, da se je vrnil. Po zlomu nacizma mi je napisi, da leži v neki bolnišnici tam in se krepi za vrnitev. Vnaprej mi je sporočil dan, ko se odpravi na pot domov. Bilo je 25. avgusta 1945, ko je prispel z večernim vlakom. Ustra- šila sem se ga, ko sem ga na ko- lodvoru komaj prepoznala. Prej cvetoč, krepak človek — je bil zdaj zlomljen starec. V trpko na- smejanem obrazu mu je ležala nepremakljiva trda senca. S tan- kimi prsti me je pobožal po licu, kakor da mora najprej ugotoviti, da to srečanje niso le sanje. Šele potem me je poljubil kakor v vročici. Vodila sem ga domov srečna, da ga po vsem njegovem trpljenju morem osrečevati. Razgledal se je po sobi, našega starega imetja je pač le malo še našel, in pri tem ga je zapekel vsak spomin na padlega sina. Ne- kaj malega je pojedel, se sko- pal in se preoblekel. Dva znanca ga prišla pozdravit in nato je hotel leči. Moral je leči, do kraja je bil izmučen. šepetaje mi je v postelji pripo^ vedoval strašno zgodbo o smrti, v katere senci je toliko časa ži- vel, da je nazadnje segla že sko- raj tudi po njem. To je bilo te- daj, ko so ga že naložili na voz za krematorij, pa se je nekomu izmed tovarišev ob vozu zazdelo, da se je še zganil. Potegnil ga je z voza in skril v baraki, kjer se je nekoliko prebudil. To je bilo že tik pred koncem, pred osvo- boditvijo. Še nato je visel med življenjem in smrtjo, a ohranila ga je volja, da se vrne. In potem ko sva izgubila sina, naj bi se nama rodil še sin, ki mu bodi spet Stanko ime. Z njim naj zra- ste nov človek, ki bo krčevito ljubil pravico in svobodo, ki bo užival lepši svet. Vse to in še več mi je pripovedoval in skozi nočno temo so mu gorele udrte oči, ko mi je božal glavo z ozno- jenimi koščenimi prsti. Zaspala sva. Proti jutru sem se prebudila. Poleg sebe sem začutila hladno, trdo roko. Trepetaje sem prižga- la luč. Moj mož je bil mrtev. Ostekle- nele oči so mu strmele v praz- no... Tisto noč, tisto edino noč doma po vsem prestanem, mu je srčna kap ustavila dih. Kakor da se je bil vrnil samo zaradi ene same noči. Tako nepričakovana in pre- velika je bila tisto noč najina sre- ča, da je od nje pa do njegove smrti mogel biti le kratek korak. Bila nisem več mlada, a tista noč mi Je dala sina. Morda uro prej kot je ugasnil njegov oče. To je moj tretji in zdaj moj edi- ni Stanko. V njem živi moja skrivnost. V njem je živ ves ne- mir, vse trpljenje in hrepenenje taboriščnega obsojenca, ki je med umiranjem in smrtjo užil še tre- nutek življenja. V otroku se sko- raj brez prekinitve nadaljuje oče- tovo življenje. V Stanku je vsa moja bolečina in sreča...« Po hodniku je zazvenel šolski zvonec. Učiteljici Veri je vlažno sijal pogled, ko je molče objela mater in si k srcu prižela njeno roko. »Stanko mora živeti!« si je še- petala mati. Toda nekaj bi ven- darle morala storiti! Morala bi dognati vso resnico, kakršno si je Želela: Stanko živi in bo ži- vel! Saj ni mogoče, da bi sama bila kriva njegove nesreče! IN vendar — zamudila je bila čas in sina prepustila ulici! In — ali ni t potem videla pometača, ki je ulični asfalt polival z vodo. Izpi- ral je Stankovo kri! Njegovo kri! In če ga niso takoj povozili do smrti, je morda potem izkrvavel in zdaj ji vsak trenutek lahko kdo prinese najstrašnejšo vest... Zameglilo se ji je pred očmi. Ne, ne! Tako ne more, ne sme bi- ti! Poskušala je vstati. Toda noge so ji bile vse odrevenele, kakor da so tuje. Pri srcu jo je skelelo in grabilo. Trudila se je, da zadu- ši v sebi vsako misel, borila se je sama s seboj in s tisto najbrid- kejšo možnostjo, ki bi utegnila biti resnica. Ne! Njen sin mora živeti! Vstopila je Prelčeva. Nobenih novic še ni mogla posedati ali pa jih je skrivala, da bi za nekaj ča- sa še odložila tisto najhujše... čez kakšno uro bi obe šli povpra- šat v bolnišnico... Prelčeva ji je prinesla skodelo vroče goveje juhe. Ne, ni mogla jesti niti piti, dokler ne izve res- nice, tiste pomirljive resnice... Potem je Prelčeva sedla k njeni postelji in pripovedovala o Stan- ku. Tisti avto, ki ga je povozit, je bil majhen in lahek. In dobro je bilo, da je vozač sam hitro odpe- ljal fanta v bolnišnico, in tako ni izgubil še več krvi. Oh, ti avtomo- bili, včasih jih ni bilo toliko, zdaj pa človek ni več varen pred nji- mi... »Takoj pojdem v bolnišnico!« se je Kropičeva v hipu z velikim naporom dvignila s postelje. »Ne vzdržim več! Stanka si ne pustim vzeti!« Potrkalo je na duri. S praga je pogledala v sobo učiteljica Vera, da, prav ona je bila. »Ali že veste?« je rahlo ddhfd- la. »Stanko... Bila sem v bolniš- nici. Videla ga sicer nisem...« »Povejte!« je planita, krikrUta Kropičeva z nekakšnim olajša- njem, kajti učiteljici je bila z ob- raza pobrala žarek nasmeh. »Zdravniki so ga pregledali. Le- vo nogo ima r<3ilo zlomljeno, z roke in hrbta pa mu je posnelo nekaj kože. Avto je šel čezenj in pri tem je bilo dosti čudovite sre- če. Pomislite, glava mu je ostala nedotaknjena! Otrok sploh ni iz- gubil zavesti, le ustrašil se je. Kmalu ga pošljejo domov, a mo- ral bo še ležati. Bodite veseli, da je tako!« »O, hvala vam!« je izjecljala mati in se oklenila učiteljične desnice. »Tudi vi ga imate radi in tudi vam ni bilo vseeno...« Popustili so ji živci. Zrušila se je na posteljo in zajokala mimo, sproščujoče. »Primarij sam mi je povedal, da se Stanko v bolnišnici prav hrabro obnaša,« je nadaljevala učiteljica. »Že jutri ga boste lah- ko obiskali in docela se boste po- mirili Stanko že vprašuje po vas, so mi povedali Rad bi, da mu pri- nesete neko knjigo, tisto s slika- mi raznih živali...« »To je tale slikanica,« je mati zažarela skozi solze in segla v mizhi predal. Naglo je obrnila ne- kaj listov z barvastimi slikami »Da, živali ima Stanko zeio rad. In zdaj tudi vem, da mi ostane živ. To je moj tretji, moj zadnji Stanko... Najin otrok... Tovari- šica Vera, vi veste vse to...« Življenje je zmagalo. Ljubezen je zmagala. S polic Študijske knjižnice s POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Trojezični meteorološki slovar. Ljubljana ;965. S. C 7. šuhgarter L. Ja.: Ekonomika vijeka traja- nja i sigurnosti strojeva. Zagreb 1965. S. 25667 11. iLambič 1. S. Ekstrasistolne aritmije. Beo- grad-Zagreb 1965. S. 15130/42. Baiec M., S. Vujica: Privredna reforma. Beograd 1965. S. 22992/120—121. Carles J.: La chijjiie du vin. Pariš 1960. S. 24714'908. Sctrouya H.: La pensce arabe. Pariš 1960. S. 24714/915. Durye P.: La genealogie. Pariš 1961. S. 24714;917. Binet L.: Gerontologie et gčriatrie. Pariš 1961. S. 24714 919. Marquiset J.: Les droits natureles. Pariš 1961. S. 24714/920. Osnovna škola — odgojno obrazovna struk- tura. 3. neizm. izd. Zagreb 1965. S. 27223. Titi J.: Socialnogeografski problemi na ko- prskem podeželju. Koper 1965. S. 27230. Skerovid N. P.: Cma gora za vrijeme prvog svietskog rata. Titograd 1963. S. 27221. Engcls danas. Beograd 1963. S. 27231. Popovič V. S.: Merenja u mikrotalasnoj tehnici. Beograd 1963. S. 27222. Mitič S. D.: Godma pobede. Beograd 1965. S. 22992/125. Markovič B.: Britanski sindikati u savre- menim uslovima. Beograd 1965. S. 24266/10. Filipič F.: Prvi pohorski partizani. Maribor 1965. S. 27213. Antič B.: Podovi u zgradarstvu. Beograd 1963. S. 25545. CConnor P., V. F. Tvedel: Intenzivno pri- premanje nastavka za oralno iz\'oČIenje na- stave stranih jezika. Beograd 1963. S. 25186. Brzakovič P.: Tehnologija gradevinskog materijala. Beograd 1962. S. 25170. Današnji Japan. Beograd 1962. S. 25166. TOVARNA NOGAVIC POLZELA Želi vsem svojim potrošnikom in poslovnim prijateljem SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1966 trgovsko po djetje ŠMARJE PRI JELŠAH ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMAL- CEM zdravja, sreče in uspehov polno Novo leto 1966! Kmetovalci in rejci prašičev! KOTEpS TOBUS, Import-Export, Ljubljana Vam sporoča, da je v letošnji sezoni odkupna- cena za svinjske kože posebno ugodna, zato skrbno oderite vsakega prašiča in kožo oddajte najbližji zbiralnici KOTEKS TOBUS ali Kmetijski zadrugi. Poleg povišane odkupne cene smo Vam pripravili nagradna žrebanja s preko 4.000 lepimi nagradami in glavnimi dobitki »TE- LEVIZOR, TRANZISTORJI, KOLESA itd.« Skrbno hranite potrdila za oddane svinjske kože, ki Vam dajejo pravico do udeležbe pri nagradnem žrebanju. ŽREBANJA BODO 20. JANUARJA IN 20. APRILA 1966 REJCI PRAŠIČEV, ODERITE PRAV VSE PRAŠIČE IN KOŽE ODDAJTE NAJ- BLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS TOBUS. Kolektiv podjetja čestita ob priliki dvajsetletnice obstoja svojega podjetja vsem poslovnim prijateljem v mestih in na podeželju Srečno in uspešno novo leto 196G Po Bolgariji in Tiirčiji Naj pričnem potopis po Bolgariji kar v Sofiji, simpatičnem mestu vr- tov in parkov, katere znamenitost je prav gotovo tudi to, da je zelo čista. Čistilci ulic, ki imajo pod nadzor- stvom prav majhen del ulice, nepre- stano pometajo in škropijo; zanimi- vo je, da so vsi čistilci oblečeni v be- lo. Tako čistega videza kot mestne ulice, pa restavracije in drugi javni lokali ne dajejo. Parkov je v Sofiji ogromno; prav na koncu vsake ulice je park z vodo- metom in otroškim igriščem. Glav- ni park, nekaj minut iz centra me- sta, je dolg in širok šest in pol kilo- metrov. Resnično je čudovit. V njem so urejeni lepi nasadi najrazličnejše- ga cvetja, predvsem seveda dišečih vrtnic, ki jih je v Bolgariji na tiso- če. V parku so lepa otroška igrišča, pravo jezero s kopališčem in čolnar- no. Južni del parka ni moderniziran; takšen je kot je od vsega svojega začetka in mu pravijo narodni park. V prostem času prebivalci Sofije ni- so v stanovanjih — vsi so v parkih, predvsem v centralnem parKu. Ko smo se vračali iz Carigrada neko nedeljsko ogostih prebivališč Nomadov, ki so spali z ovcami in kravami ter ribarili v bližn jih uma- ^nih mlakah. Vročina je bila huda in smo z užitkom sprejeli ponudbo bolgarskih kmetov v neki manjši va- sici, da nam dado surovega mleka.' Bilo je seveda nepasterizirano, pa se nismo dosti menili za to. Plovdiv je drugo največje mesto in zadnji večji kraj pred turško mejo. Ugajal nam je dosti bolj kot Sofija, ker je bil živahnejši od nje, pa tudi trgovine so bogatejše založene. . Bolgarsko-^turška meja. Bolgarska carinarnica je zelo lepo urejena in ima na cesti pred poslopjem vdol- bine, v kateri je tekočina proti stek- lini. Tu si vsa vozila operejo kolesa. Ko smo čakali na potrditev potnih listov, smo opazovali sedem prikup- nih mladih deklet med 15 in 19 le- tom, ki so potovale v kombiju novo- zelandske registracije z velikim be- lim pasom, da potujejo okrog sve- ta. Kaj nenavaden p^vig. Turška carinarnica je -že prava azijska zgradba z razglednim stol- pom, stražarjem na njem in prijaz- nimi cariniki, ki so v vseh jezikih ponujali zemljevide Turčije in pro- I spekte njihovih holetov, tovarn in trgovin. Njihovo gostoljubnost smo potem uživali še delj časa, ker se nam je pokvaril avtobus in smo ča- kali, da ga naš utrujeni šofer popra- vi s pomočjo raznobarvnih mehani- kov, ki so čakali na tej carinarnici s svojimi vozili a posebno dovoljenje, ki je za tuje voznike potrebno v Tur- čiji. Bili so Indijanci, Japonci, Irača- ni in prikupni Arabci. V tem času smo se potikali po okolici in ogle- dovali prišlece. Turški cariniki so dobro opravljali svoj poseli. Brez površnosti so do zadnjega kotička pregledali vsak avtomobil, ki se je ustavil. Ob prihodu v Bolgarijo smo po- makniih ure za eno uro naprej. Isto smo storili tudi ob prihodu v Turči- jo in se tako ločili od evropskega ča- sa že za dve uri. Prihodnjič: V TURČIJI! Mavzolej Georgiju Dimitrovu, ki so ga zgradili šest dni po njegovi smr- ti sredi Sofije. Med najlepšimi cerkvami v Sofiji je vsekakor katedrala Aleksandra Nevskega z zlatimi kupolami. Nagradni natečaj »moda« Danes objavljamo zadnjo sliko iz serije, ki so prikazale nekaj izdel- kov sodobne konfekcije in oblačilne industrije, kakor jih je prikazalo tr- govsko podjetje »Moda« na svoji zadnji modni reviji. Manekenka vam prikazuje plašč iz mohaira, ki je primeren za svečane priložnosti, prav lahko pa ga uporabljamo tudi za bolj vsakdanje opravke, ker je blago izredno kvalitetno. Podobne plašče v raznih barvah in v raznih krojih si lahko ogledate v posloval- nici »Volna«. K plašču nosi mane- kenka modne nogavice z barvnim vzorcem, kakršne je uvedla zadnja moda v svetu, a izdelala jih je to- varna nogavic Polzela. Tudi tovrst- ne nogavice v raznih barvah in z različnimi vzorci si lahko oskrbite v poslovalnicah trgovskega podjetja »Moda«. Tako smo zaključili nagradni na- tečaj. Vsi, ki ste vestno zbirali ku- pone, in želite sodelovati v nagrad- nem žrebanju petih nagrad v skup- ni vrednosti 30.000 dinarjev, morate poslati izrezane kupone do 10. janu- arja 1966 na naslov: Uredništvo Celj- skega tednika, Celje, Titov trg 5, poštni predal 152. V drugi številki po Novem letu bomo objavili izid žrebanja. Ob zaključku natečaja in ob za- ključku poslovnega leta ČESTITA SVOJIM STRANKAM, PO- SLOVNIM SODELAVCEM IN BRAL- CEM ČASOPISA VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1966 TRGOVSKO PODJETJE »MODA« Celje KOMUNALNA banka CELJE s svojimi poslovnimi enotami, podružnico CELJSKO MESTNO HRANILNICO in ekspoziturami v ŽALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, SLOV. KONJICAH, ROGAŠKI SLATINI, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU, SEVNICI in BRE- ŽICAH sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: navadne vloge po 5 vezane vloge do 7,5 Vo VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KOMUNALNI BANKI CE- LJE, KJER JE VAŠ DENAR ZA VAS VARNO IN KORISTNO NA- LOŽEN! VSEM KOMITENTOM IN BRAL- CEM TEDNIKA ŽELIMO SREČ- NO NOVO LETO 1966! Od zemlje do dobre proizvodnje Proizvodnja v kmetijstvu je poleg splošne politike in pogojev odvisna predvsem od organizacije. To potr- jujejo uspehi žalskega kmetijskega kombinata, ki je v zadnjih letih do- segel izredne proizvodne uspehe. Žalski kmetijski kombinat, ki po- kriva skoraj področje dveh občin, je v zadnjih letih ni^l uspeh k uspehu in s tem dokazal ter utrdil načelo, da je tudi kmetijstvo ob pametnih naložbah in pravilnem gospodarje- nju — lahko in more biti pozitivno. S svojo kadrovsko politiko, ki jo je začel uvajati že pred leti, je uspel pod enakimi pogoji, ki jih imajo tu- di druge tovrstne organizacije, uve- sti sodoben način proizvodnje hme- lja, kar je bilo nujnost, če je hotel obdržati vrednost savinjskega zlata na svetovnem in domačem trgu. S precizno izračunanimi vlaganji v nova hmeljišča in v obnavljanje starih je preko kooperantov vezal nekdanje proizvojalce nase ter s tem aktiviral prebivalstvo doline, ki ima danes standard enak ali pa celo več- ji, kot ga imajo v nekaterih indu- strijskih panogah. V zadnjih letih je s svojimi koope- ranti dvignil živinorejsko proizvod- njo na višino, ki je na tem območju bila doslej neznan pojem. Tako je področje, na katerem gospodari žal- ski kmetijski kombinati, postalo po- leg hmeljarske proizvodnje močan akter na trgu tudi s prehrambenimi artikli. Celotno proizvodnjo kmetijskega kombinata merimo danes z vr^- nostjo milijard, ki pomenijo in pred- stavljajo prebivalstvu področja za- vidljivo perspektivo. Letos je svojo kooperacijsko sodelovanje z indivi- dualnimi kmetovalci še poglobil in utrdil z nabavo težjih poljedelskih strojev. Poleg traktorjev, ki jih je pogodbeno dal v najem svojim ko- operantom, je kombinat posredoval še več kot 150 kosilnic in proizvajal- cem mleka manjše molzne stroje. S šolanjem kooperantov in speci- alizaciji proizvodnje je kombinat uspel vključiti tudi invididualne kmetijske proizvajalce v sodoben proizvodni proces, katerega končni rezultat so nekajkrat povečani trž- ni viški. Vprašanje rentabilnosti in povečanja proizvodnje sloni na stro- kovnih kadrih, ki so znali in uspeli dojeti vso problematiko kmetijske proizvodnje in ob danih pogojih re- alizirali kmetijsko proizvodnjo, ki pomeni življneje velikemu številu prebivalstva v dveh občinah. BISTVENE NOVOSTI ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETOV Večii skladi Socialno-zdravstveni zbor skup- ščine Slovenije je pred dnevi raz- pravljal in sprejel po živahni raz- pravi nekatere novosti zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov. Predstavnica izvršnega sveta Maj- da Gaspari je v obrazložitvi zakona j o zdravstvenem zavarovanju kme- tov poudarila, da zagotavlja samo- financiraje ekonomsko osnovo za bolj poglobljeno samoupravo na področju tega zavarovanja. Obseg pravic bo poslej povečan tako, da bodo kmečki otroci in mladina do 15 leta "uživali enako popolno zdrav- stveno zavarovanje kot delavska mladina. Hkrati je poudarila nuj- nost, da občinske skupščine druž- beno intervenirajo tako, da prispe- vajo svojo pomoč socialno ogrože- nim kmetom, iz proračunov pa kri- jejo tudi razliko za zdravstveno za- varovanje kmetov-borcev, ki plaču- jejo sicer prispevke v kmečko zava- rovanje, uživajo pa pravice, kot jih daje delavsko zavarovanje. Poslanci, ki so se udeležili raz- prave so razpravljali predvsem o večjih zadolžitvah, ki jih kmetom nalaga nov sistem zavarovanja s tem, da je obseg zavarovanja vezan na potrebne prispevke kmetov sa- mih v sklad ter bAdo ti prispevki znatno večji od sedanjih. Omenjali so tudi dejstvo, da se bo krog plač- nikov zožil s tem, ker bodo po ho- vem zakonu plačevali prispevke le tisti kmetje, ki zavarovanje uživajo, in ne več kmetje delavci, ki imajo sicer zemljo, a so v rednem delav- nem razmerju in uživajo pravice iz delavskega zavarovanja. Milijarde celjske »KOVINOTEHNE« Več kot poldrugo stoletje po- sredniške dejavnosti s poudar- kom na specializaciji v trgova- nju z blagom je kronika izkušenj vrste generacij, ki so letos po- stavile okvir svoji dejavnosti — 36 milijard dinarjev prometa. Od nekdanjega, ozkega kroga odjemalcev je KOVINOTEHNA v zadnjih letih uspela razširiti svoj delovni program na obse- žen krog poslovnih partnerjev doma in v zamejstvu: v AngUji, Avstriji, češkoslovaški. Danski, Franciji, Grčiji, Holandiji, Ka- nadi, Maroku, Norveški, Španiji, Indiji, v obeh Nemčijah ,Švedski, Izraelu, Švici, Ameriki in še vrsti držav. Kovinotehna danes posluje s celim svetom; zdaj v vlogi uvoznika za potrebe razvi- jajoče se domače kovinske indu- strije, zdaj se javlja kot posred- nik med domačimi proizvajalci za potrebe domače proizvodnje in kot svetovalec, ki z natančno analizo potreb tujih tržišč lahko približuje domačo proizvodnjo tujemu povpraševanju. Predmet poslovanja tega so- r^merno majhnega kolektiva, saj zaposluje le 522 delavcev, je v osnovi trgovanja na dpbelo in na drobno, ki obsega specializi- rane stroke podjetij, ki uporab- ljajo tehnično blago, železnino in kovinsko blago, barve in ke- mikalije, nezgorljive materiale. gradbene materiale, orodja, opre- mo in potrebščine za razno obrt- no dejavnost. , čudež nenehne rasti proizvod- nje pa moramo iskati le v ko- lektivu samem, ki z izrednim posluhom do svojih odjemalcev, z dobro organizacijo dela ob mi- nimalnih režijskih stroških za- gotavlja vsem svojim poslovnim partnerjem, ki jih ni malo — preko svojih predstavništev v vseh republiških centrih — toč- nost in spoštovanje pogodbenih obveznosti. ^ S svojimi poslovnimi enotami OPREMOTEHNO v Ljubljani m UNIVERZAL na Jesenicah, pro- dajalno v Mariboru in novo pro- dajalno na drobno na Mariborski cesti v Celju — KOVINOTEHNA uspešno sodeluje s kupci, ker se je z intenzivno obdelavo tržišča znala približati potrebam našega trga. Ob svoji poslovni rasti je ko- lektiv Kovinotehne posvetil tudi veliko skrb zaposlenim. Za ilu- stracijo navajamo, da je najnižji osebni dohodek v tem mesecu 53.000 dinarjev, da je vsak deseti dobil stanovanje in da svojim štipendistom — bodočim stro- kovnjakom daje od 23 do 30 tisoč dinarjev št^endij, poleg nagrad, ki jih prejemajo za predčasno uspešno opravljene izpite. S temi kadri kolektiv že v naprej uspešno planira rast pod- jetja — in zato postavlja za pri- hodnj eleto že 40 milijard di- narjev prometa. LAŠKI GIGANT Med največje gospodarske uspehe na našem področju sodi tudi nova sladama v Laškem, ki so jo pred ,dnevi spustili v pogon. Nova sladar- jia ni uspeh dela in truda delovnega kolektiva v letošnjem letu, ker je kolektiv laške pivovarne že iz leta v leto postopoma nizal proizvodne in delovne uspehe, vendar je sladar- ,na simboličen rezultat teh vlaganj in truda. Misel o lastni sladami laške pivo- varne je že stara. Prvič so začeli go- voriti širše o njej že 1939. leta. Mi- sel so realizirali 1959. leta, ko so za- čeli s pripravami za gradnjo. Čez štiri leta so jo začeli graditi. Z novo sladamo je kolektiv prido- bil objekt, ki je v pivovamiški indu- striji pri nas ogromnega pomena. Nova sladama je namreč popolno- ma avtomatizirana, dela po sistemu saladinovih omar, v popolnem obra- tovanju pa bo proizvajala preko 3.000 ton slada letno. Vpliv slada je ogromnega izmena ;za vso pivovamiško industrijo. Za- radi pomanjkanja slada, so ga mo- rale doslej pivovarne uvažati iz ne- katerih evropskih držav. Kljub, temu pivovarne niso mogle z uvoženim sladom proizvajati vedno enako ka- kovost piva. Laško pivo je znano kot eno izmed najboljših v državi. Z no- vo sladamo so potrošniki dobili jamstvo, da bo kvaliteta tega piva še boljša in vedno na enaki ravni. Delovni kolektiv laške pivovame, ki je v nekaj letih uspel z lastnimi sredstvi . dokončati rekonstmkcijo nekaterih proizvodnih obratov, ki je v zadnjih letih zgradil nekaj novih prep'otrebnih oddelkov, je vložil v novo sladamo sicer majhno vsoto v primerjavi z vrednostjo, vendar je prevzel nase veliko obveznost, ker bo v prihodnjih letih moral odpla- čati kredite in najeta posojila. Toda že sam podatek, da je moral ta isti kolektiv vsako leto dati več' kot 330.000 dolarjev samo za uvoz slada dovolj zgovorno pove, kaj je z novo .sladamo pridobil. Tu je še velika proizvodnja slada, ki je večja kot jo trenutno plvovama potreibuje, torej ga bodo lahko odprodali tudi dm- gim pivovarnam, ali ga pa vezane^ z izvozom hmelja — izvažali, odpira lepe i^rspektive temu delovnemu kolektivu. Nepoznavalec razmer v pivovami bi mislil, da je kolektiv ob vsakoletnih investicijah zanema- ril skrb za delovnega človeka, na njegov standard. Toda osebni dohod- ki zaposlenih niso bili nikoli največ- ji problem. Pivovarna je bila že do- slej najčvTstejša delovna organizaci- ja, ki je bila zastavanoša pri vred- nosti proizvodnje in organizaciji de- la v občini. Kljub temu, da bo kolefctiv še ne- kaj let moral nositi investicijska breme, je nova sladama — skupno s pivovamo — laški gigant, ki si je ustvaril svetle perspektive. Kolektiv podjetja ;>Elegant« Celje želi s svojimi obrati kon- fekcija, moško krojaštvo po meri v Lilekovi ulici, ženski salon v Vodnikovi ulici in na Otoku s pralnico, prodajalna »Mojca« ter kemično čistilnico srečno in uspehov polno Novo leto 1966! SPLOŠNO OBRTMO PODJETJE »Obnova« CEIJE želi vsem svojim poslovnim partnerjem ter vsei^ delovnim ljudem srečno, uspehov polno novo leto 1966. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO SERVISI IN REMONT UPRAVA CELJE, MEDLOG 16-TEL. 27-62 PRVI P0ML4DMIIZIET Z NOVIM MOTORNIM VOZILOM ZASTAVA 750 ALI 1300 VAM OMOGOČA AVTO CELJE, ČE VOZILO NAROČITE ŠE V TEH mm — CRVENA ZASTAVA OBRESTUJE VPLAČILA PO 5 Vo LETNO — VOZILO LAHKO NAPLACUJETE TUDI V OBROKIH PO 50.000 DINARJEV — CE SI PRElClISLITE, DOBITE VRNJENO VPL.\CILO Z OBRESTMI VRED — NAROČITE LAHKO TUDI DVOBARVNO VOZILO — IZBIRATE. LAHKO PREOBLEKO NA SEDEŽIH (STANDARD, USNJE ALI SKAI) — NAROČITE LAHKO VOZILO Z VGRAJENIM RADIOAPARATOM Podrobnejša obvestila radi nudimo v naši prodajalni avtomo- bilov na Trgu oktobrske revolucije (Tel. 24-74) injse priporočamo. Srečno vožnjo v 1966 vam želi Avto Celje VABIMO VAS NA IZLETEI KOLEKTIVU DRSALNA REVIJA V CE- LOVCU V ČASU OD 3. DO 20. FEBRUARJA 1966. OB TEJ PRILOŽNOSTI SI BODO UDE- LEŽENCI LAHKO GLEDALI TUDI VRB- SKO JEZERO. GOSPOSVETSKO POLJE. DF^ ZELNI MUZEJ V CELOVCU IN NJiKATli- RE DRUGE ZNAMENITOSTI. SPREJEMA- MO PREDPRUAV& POSEBNA UGODNOST! KOLEKTIVI LN INDIVIDUALCI! Posebna ugodnont za zaključek sezone! 1. DVODNEVNI AVOTOBUSNI IZLET V TRST IN BENETKE! Cena potovanja vključ no potni Ust 14.900 din. 2. ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST. Cena aranžmana vključno potni Ust 5.200 din. 3. DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU- DIMPEŠTO. Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni Ust. 4. TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA- TISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžma- na din 25.000 po osebi. 5. DUNAJ! Tridnevno avtobusno potovanje Cena aranžmana po osebi 19.500 din. 6. TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DO- NAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena a- ranžmana po osebi 25.600 din. 7. HOTELYMPIA 66 v Londonu od 21.-28. 1. 1966. Prijave do 4. januarja 1966. 8. 8. in 9. januarja smučarski izlet v Av- strijo z osebnimi avtomobiU in avtobusom do MALLNITZA; smučanje na pobočju Lonze; prijave do konca decembra 1965. 9. ZDRAVNIKI! S KOMPASOM BREZPLAČ- NO V GRAZ! Dne 19. februarja 1966 potovanje na ogled praktičnega prenosa iz operacijske sobe v dvorano na ekran — proizvod CIBE iz Ba- 'sel-a. Pohitite s prijavami. 10. PROSVETA! ZA DIJASTVO POSEBNO ZNIŽANE CENE! 1-DNEVNI IZLET Z OGLEDOM CELOVCA. GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA. CENA PO OSEBI din 3.200. — VKLUCNO SKU- PINSKI POTNI LIST. PREVOZI BODO IZ- VRŠENI S 45 SEDEŽNIMI AVTOBUSI TIPA »MERCEDES«. ŠOLE! Za Vaše šolske ekskurzije imamo pripravljene programe izletov po domovini — GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA. BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA. Nudimo Vam usluge po zelo znižanili cenah. \ KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva- Utetnih prevozov, ki Vam jih nudimo v ča- su posezone po zelo znižanih cenah v najso- dobneje turistično opremljenih avtobusih typa »Mercedes«. KOMPAS CELJE sprejema do vključno 15. 1. 1966 prijave za DRSALNO REVIJO V CELOVCU! PRED VSAKIM POTOVANJEIW ALI IZ- LETOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. Kino »Svoboda« Šempeter v Sav, dolini Dne 30. decembra 1965 »NA MESTO DRŽAVLJAN POKORNI« jugoslovanski film Dne 1. januar 1966 »LJUBEZEN Z NEZNANCEM« ameriški film v Dne 2. januar 1966 ) »MOST DO SONCA« ameriški film Dne 4. januarja 1966 »RAZBITO OGLEDALO« ameriški film Dne 8. in 9. januarja 1966 »PREZIR« francoski film Kino »Partizan« Sevnica Dne 29. necembra 1965 »TANJA« sovjetski film Kino Kozje Dne 31. decembra 1965 Dne 1. in 2. januarja 1966 »ŠEPETANJEVNA BLAZINI« ameriški film DPD »Svoboda« Brestanica Kino sekcija Dne 29. decembra 1965 »TEŽKO JE ŽIVETI« italijanski film PD »Jelka« Nazarje Dne 29. decembra 1965 »NENAPOVEDAN SESTANEK« angleški flim Dne 31. decembra 1965 »FRA DIAVOLO« ameriški film Kino »DOM« Gornji grad Dne 31. decembra 1965 »FANI« ameriški film Slovensko ljudsko gledališče Sreda, 29. decembra ob 9. in 12. uri: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKLS. Gostovanje v Štorah. Četrtek, 30. decembra ob 9. uri: D. Garrick. A. Smole: VARH — A. Med- ved: RENDEZ VOUS. Komediji. Zaključena predstava za šolski center Borisa Kidriča Celje. Četrtek, 30. decembra ob 15.30 uri: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Delno zaključena predstava za Kovinotehno Celje. Vstopnice so tudi v prodaji dve uri pred pričetkom predstave. Sreda, 5. januarja 1966 ob 15.30 uri: F. Scbiller: DON CARLOS. II. šolski abon- ma in izven, četrtek, 6. januarja 1966 ob 19. uri: F. Schiller: DON CARLOS. III. šolski ve- černi abonma in izven. Petek, 7. januarfa 1966 ob 15.30 uri: F. Schiller: DON CARLOS. I. šolski abon- ma in izven. Sobota, 8. januarja 1966 ob 16. uri: A. Novačan: VELEJA. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Nedelja, 9. januarja ob 10. uri: C. Seiller: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Nedelja, 9. januarja ob 19.30: I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. A. Novačan: VELEJA. Nedeljski večerni a- bonma in izven. Vsotpnic vseh vrst je še do- volj na razpolago, torek, 11. januarja ob 17. uri: A. Novačan: VELEJA. Torkov abonma in izven. Sreda, 12. januarja ob 17. uri: A. Novačan: VELEJA. Abonma za upoko- jence in izven. Mali oglasi STANOVANJE PRAZNO ali opremljeno sobo iščem. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO sobo s posebnim vhodom, centralnim ogrevanjem oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro »SAMSKI«. STANOVANJE in delo nudim pletilji, lahko je upokojenka. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV TRIČLANSKA družina išče gospodinjsko po- močnico. Bogo Leskovic, dirigent, Ljublja- na, Vidmar jeva 11. PRODAM GARAŽI 5 X 2,40 in 4 X 2,40 in kompletno cirkularko pordam. Jože Košec, Celje, Ker- snikova 27/a. Likovna sekcija ŽPD France Pre- šeren Celje Slomškov trg 5 spre- jema nove člane ob petkih od 17. do 18. ure. Za enkrat prevladuje realizem ker še ni bilo mogoče pri- dobiti prezaposlenega profesorja modernista. ZAHVALA Po boleči in prezgodnji izgubi na- še ljubljene hčerkice BOJANE BOŽNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poli, da- rovali vence in cvetje. Iskrena hva- la učencem in njeni razredničarki HI. osnovne šole v Celju. Žalujoča mamica in atek ter ostalo sorodstvo 16. Pripombe in predlogi (Na to vprašanje lahko odgovorite tudi na posebnem listu!) Izpolnite, izrešite in pošljite v pi- smu najkasneje do 31. decembra le- tos na naslov: RADIO DRUŠTVA LJUDSKE TEH- NIKE Šmarje pri Jelšah. Med udeležence nagradne ankete 1965 bomo z žrebom razdelili več le- pih nagrad, ki so jih prispevale de- lovne organizacije šmarske in šent- jurske občine. RADIO DRUŠTVA LJUDSKE TEH- NIKE ŠMARJE PRI JELŠAH Vsem cenjenim obiskovalcem želimo srečno Novo leto 1966 s priporočilom, da se zglasite pri nas in se prepričate o kvaliteti jedi iri pijač po konkurenčnih cenah Gostišče pri »GUTERJU« Tržišče — Rogaška Slatina IZLETNIK CELJE PUTNIK vam nudi turistične usluge In vas vabi na Iz- lete In potovanja po Jugoslaviji in v inozem- stvo s turističnimi avtobusi. CELOVEC — ogled DUNAJSKE DR- SALNE REVIJE z novim programom. Imeno- vanim MAVRICA, v času od 3. do 20. febru- arja 1966. Nail nrijavljenei bodo napravili iz- let tudi na GOSPOSVETSKO POUE In v 22 km oddaljeno OSTROVICO, kjer je zna- meniti srednjeveiikl grad. Sprejemamo PRIJAVE za kolektive, dru- štva, organizacije in posameznike do 15. JA- NUARJA 1966. Pohitite s prijavo In Izberite <1 dan T>otovanJaI BUDIMPEŠTA — pusto vanje z mednarod- nim balom in izbiro balske kraljice, ki bo 12. II. 1966. IZLETNIK vas vabi na to edinstveno pri- reditev v času od 11. do 13. II. 1966. Poto- vanje se vrši z avtobusom. Prijave sprejema- mo do 5. I. 1966. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobusni Iz- let za kolektive in posameznike, datum po- tovanja po dogovoru. ISTAMBUL—SOFIJA, 8-dnevno potovanje z vlakom 23. — 30. I. 1966. Rok prijav do 27. XII. 1965. GRČIJA, 8-dnevno potovanje z avtobusom 24. I. — 1. II. 1966. Rok prijav do 30. XII. 1966. ~ RIM — NEAPEL J—POMPEJI — FIRENCE — BENETKE, 7-dnevno potovanje z vlakom, 21. — 28. I. 1966. Rok prijave do 31. XII. 1965. PARIZ—NICA—MONTE CARLO—BENET- KE, 10-dnevno potovanje z vlakom 23. I.""— 2. II. 1966. Rok prijav do 27. XII. 1965. TRST — DOBERDOB — BENETKE — TREVISO — UDINE — GORICA, dvodnevni avtobusni izlet za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. CELOVEC — s prevozom k Vrbskemu Jeze- ru in na Gosposvetsko polje, datum potova- nja po dogovoru. Vse programe in informacije navedenih po- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenle in Krško. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnic za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CEUE nasproti Avtobusne postaje ODDELEK ZA GOSPODARSTVO SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC objavlja na osnovi 14. člena Zakona o urbanističnih projektih (Ur. list LRS, št. 22/58) in na osnovi sklepa Skupščine občine Žalec z dne 14. decembra 1965 3-mesečno javno razgrnitev — zazidalnega načrta soseske »Poreber« v Žalcu, predel med cesto Celje — Ljubljana, ceslo v Vrbje in železniško progo Celje -— Velenje; — zazidalnega načrta soseske III. na Polzeli, predel med Stru- go, železniško progo in cesto Podvin — Parižlje; — zazidalnega načrta »Dobertešnica« v Šempetru predel med cesto Celje — Ljubljana in dovozno cesto k Aeru; > — zazidalnega načrta spalnega naselja Migojnice; — zazidalnega načrta spalnega naselja Liboje. Zazidalni načrti bodo razgrnjeni od 1. januarja do 30. marca 1966. V času razgrnitve lahko da vsak občan, delovna ali druga organizacija pripombe in predloge k predlofu zazidalnih načrtov. Pripombe in predloge lahko zainteresirani vpišejo v knjigo pri- pomb, ki je priložena zazidalnim načrtom. Načrti bodo razgrnjeni pri podjetju Stanovanjsko gospodar- stvo Žalec in oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Žalec vsak ponedeljek in petek od 7—14 ure in vsako sredo od 7—12,00 in 13,00—17,00 ure. Po preteku treh mesecev bodo zazidalni načrti s pripombami obravnavani na zborih volilcev. Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Žalec RADIO DRUŠTVA LJUDSKE TEHNIKE ŠMARJE PRI JELŠAH NAGRADNA ANKETA 1965 Ime in priimek ................................................................................................... Poklic ..................................................................................................................... Naslov ..................................................................................................................... Starost (v letih) ........................ Znamka radioaparata ........................ Odgovori z DA ali NE: 1. Ali zveste v Radiu Šmarje tisto, kar vas zanima? DA NE 2. Ste zadovoljni z glasbo v našem programu? DA NE 3. Poslušate oddajo »Od Pohorja do Sotle«? DA NE 4. Poslušate reklame in objave? D^^ NE 5. Poslušate »Tribuno občanov«? DA NE 6. Poslušate glasbeno oddajo »Stari in novi znanci«? DA NE 7. Poslušate oddajo »Še pomnite tovariši...«? DA NE 8. Poslušate oddajo »Naši poslušalci čestitajo ...«? DA NE 9. Poslušate kmetijsko oddajo? DA NE 10. Poslušate oddajo »Radio na obisku«? DA NE 11. Poslušate »Mladinsko oddajo«? DA NE 12. Ste zadovoljni z našimi napovedovalci? DA NE 13. Nas v vašem kraju dobro slišite? DA NE ODGOVORE NA VPRAŠANJE OD 1 DO 13 OBKROŽITE! 14. Ob kateri url naravnate sprejemnik na Radio Šmarje? ODGOVOR: .................................................................................................... 15. želite, da bi bile oddaje šmarskega radia tudi čez teden? Kateri dan in ob kateri uri? ODGOVOR: ................................................................................................... CELJSKA MESTNA HRANILNICA obvešča svoje vlagatelje desetletnega nagradnega varčevanja, da so bile komisijsko izžre- bane hranilne vloge z denarnimi nagradami in sicer: 1. NAGRADA ŠT. HRANIL. VLOGE 96853 DIN 10.000 2. NAGRADA ŠT. HRANIL. VLOGE 96574 DIN 5.000 3. NAGRADA ŠT. HRANIL. VLOGE 98055 DIN 3.000 4. NAGRADA ŠT. HRANIL. VLOGE 96970 DIN 2.000 5. NAGRADA ŠT. HRANIL. VLOGE 96474 DIN 2.000 Zgoraj navedene dobitnike prosimo, da se zglasijo v našem zavodu, zaradi vpisa nagrad v hranilno knjižico. VSEM SVOJIM VLAGATELJEM IN OSTALIM KOMITENTOM ŽELIMO V NOVEM LETU MNOGO USPEHOV, ZDRAVJA IN SREČE! KROJAŠKI MODM SAIO^ FRANC MEŠKO Celje, želi vsem cenjenim stran- kam, prijateljem in znancem srečno in uspehov polno Novo leto 1966! ZAHVALA Vsem prijateljem, znancem, sta- novskim tovarišem, pevskemu zboru čč. duhovščini, ki so mojega pokoj- nega moža dr. Antona Čedeta zdravnika v pokoju spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti ter mu poklonili toliko cvetja, se prisrčno zahvalju- jem. Najlepša hvala govomifeom za toIazOHe besede. Ani Cede Laško, Savinjska dolina, Dunaj Od 1. do 8. januarja 1966 IVAN PLETERSKI veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok) telefon 2y-26 Vsem svojim cenjenim strankam želi zdravo, srečno, uspešno no- vo leto 1966, ter priporoča svoje elektroinstalaterske usluge Mihael Velenšek, Elektroinstalaterstvo Celje, Mariborska c. 48 Celjski tednik vam omogoča ce- nene in učinkovite oglase vseh vrst. Poskusite! živinozdravniSka dežurna služba Vsem cenjenim naročnikom, hiš- nim svetom in poslovnim tvrd- kam želi srečno, uspehov polno Novo leto 1966 in se priporoča FRANJO DOLŽAN kleparstvo in vodovodne inštalacije CELJE ŠPORTNO LETO 1965 ŠPORTNIH DOGAJANJ, USPEHOV IN NEUSPEHOV JE BILO V MINULEM LETU TOLIKO, DA BI LAHKO S PODATKI NAPOL- NILI PRAVCATI ALMANAH KAJ ŠELE, DA BI LAHKO VSE ZA- JELI V NAŠEM SKROMNO ODMERJENEM PROSTORU. PA KLJUB TEMU SKUŠAJMO -VSAJ NEKOLIKO OSVEŽITI SPO- MIN NA DOGAJANJA NA CELJSKEM ŠPORTNEM PODROČJU V POSAMEZNIH PANOGAH. NE GRE NITI ZA KRITIKO NITI ZA HVALOSPEVE, SAJ TEGA JE BILO LETOS MENTA TOLI- KO KOT REDKOKDAJ, GRE LE ZA OBUJANJE NEKATERIH SPOMINOV — VESELIH IN ŽALOSTNIH. Lepše je pisati o veselih in pozi- tivnih dogodlcih, o zmagah in uspe- hih naših športnikov. Če hočemo za- četi s tem, menda najpravičnejše, če začnemo obujati spomine letoš- njih dosežkov AD KLADIVAR. Že v prvih nastopih 1965. leta so celj- ski atleti napovedali s svojimi uspe- hi, da bodo bolj kot kdaj koli po- segali po najvišjih lovorikah. Neka- teri so to kaj lonalu pokazali na raznih tekmovanjih v mednarod- nih arenah. V glavni sezoni pa so si uspeli skleniti kar zapovrstjo: zmaga v tekmovanju za atletski po- kal Slovenije v vseh konkurencah drugo mesto v istem tekmovanju zveznega merila, uspešno reprezen- tiranje izven meja naše domovine, med posamezniki Vravnik na 9.— 10. mestu svetovne lestvice desete- robojcev itd. Krona vsega pa je bila vsekakor osvojitev letošnjega ekip- nega moškega prvenstva Jugoslavi- je, ki je pravzaprav doslej največji uspeh celjske atletike. Pri vsem tem pa ne moremo mimo kritične ugo- tovitve, da je bil letos priliv mladi- ne v atlets/ce vrste manjši, kot smo ga bili vajeni. * ROKOMETNI ŠPORT je v Celju gotovo med panogami, ki je v zad- njem letu doživel največji kvalitet- ni premik navzgor. Ekipa ŽRK Ce- lje v celem letu ni doživela niti ene- ga poraza v prvenstvenih srečanjih republiške lige, osvojila je republi- ški rokometni pokal, v prijateljskih tekmah pa premagala celo vrsto e- kip, med njimi tudi tretj^lasirano moštvo v državi bjelovarski Parti- zan. Lepo skrbijo tudi za mladinsko ekipo, na žalost pa moramo ugoto- viti, da za žensko ekipo, ki je izšla iz rokometne šole ni prevelikega za- nimanja. Če smo v športnem pregledu prejš- njega leta lahko ugotavljali veljk kvalitetni napredek med celjskimi NOGOMETAŠI pa za letošnje leto tega ne moremo trditi. Nasprotno, to je leto precejšnjih negativnih po- javov v tej športni panogi v Celju. Začelo se je pravzaprav že kar v za- četku leta, ko pri Kladivarju niso bili več v stanju redno izpolnjevati pogojev »profesionalcev« in naša drugoligaška barka se je začela po- tapljati. Barka se je potopila, po- sledice enoletne turneje v zvezni ligi pa še sedaj niso povsem odstranje- ne. V tolažbo pa so na Skalni kleti napravili dokaj močno ekipo, Id je trenutno na vrhu SNL. Se nam obe- ta zopet kaj podobnega, kot v mi- nulih dveh letih? TELESNOVZGOJNA DRUŠTVA so s svojo gimnastično dejavnostjo v minulem letu dosegla miarsikateri uspeh. Poleg cele vrste tekmovanj v ožjem merilu ne moremo mimo uspehov bratov Šrot v državni re- prezentanci ter seveda mimo veli- kega uspeha društva v Štorah, ki je osvojilo v ocenjevanju za pokal De- la drugo nagrado. Širok razmah te- lesne vzgoje je prikazalo na Glaziji preko 8000 mladine v kvalitetnem telovadnem nastopu. Med ZIMSKIMI ŠPORTI so celj- ski športniki letos le v smučanju, lahko rečemo dokaj uspešno v mla- dinski konkurenci pa tudi v med- mestnih dvobojih Ne moremo pa kaj takega ugotoviti za drsalni šport. To pa je razumljivo, saj ni objekta. Celotna pisarska in besed- na naprezanja okrog izgradnje u- metnega drsališča — »bo ali ne bo?« — so se končala z rezultatom — nič. Imeli smo edinstveno prili- ko, da se naše mesto postavi pred svetom kot eno izmed prirediteljev bližnjega svetovnega prvenstva v hokeju. Prilike zaradi objektivnih težav nismo mogli — pa med nami rečeno — tudi nismo znali izkoristi- ti. Celjski plavalni šport je v minu- lem letu po dolgotrajni krizi zopet tekmovalno resneje zaživel. Neptun se je plasiral v I. slovensko ligo in sploh imel nekaj uspehov v tekmo- valnem plavanju. Toda v množično- sti so Celjani daleč pod povprečkom ostalih slovenskih plavalnih klubov. To »a je povsem posledica slabe or- ganteacije plavalnih šol, ki niti v okviru akcije »Naučite se plavati« niso dosegle svojega namena, saj jih zaradi nezainteresiranosti tistih, ki bi bili pouka najbolj potrebni sploh ni bilo. Sicer pa moramo ugotoviti še ne- kaj velikih uspehov nekaterih celj- skih športnikov, ki so osvojili na^ višje naslove celo v državnem meri- lu. V streljanju Teržan, v avto špor- tu Salobir in Fojs, v konjeništvu Čik pa še mladi modelarji aero kluba so dosegli velike uspehe v svojih pa- nogah in moramo biti nanje res po- nosni. S precejšnjimi uspehi le lah- ko pohvalijo tudi judoisti, dvigalci uteži pa tudi boksarji niso ostali brez lovorike. Republiška prvenstva že leta in leta osvajajp hokejisti na travi, v le- tošnjem letu pa tudi odbojkarice Partizana, ki so se lepo uvrstile tu- di v mladinskem državnem prven- stvu. V kegljanju, košarki in namiz- nem tenisu so celjski športniki do- segli nekoliko skromnejše uspehe, vendar ne moremo trditi, da v ok- viru danih možnosti niso častno za- stopali svojih klubskih barv. Resume: celjski športniki so v mi- nulem letu v šestih panogah osvojili 16 državnih prvenstev, v štirih pa- nogah pa so zastopali našo državo v tujih športnih arenah. Poleg tega so postavili vrsto državnih rekor- dov, da ne govorimo o uspehih v re- publiškem merilu. V novem letu ne želimo uspehov samo našim šport- nikom, ampak tudi tistim, ki skrbi- jo za naše športne objekte. Zgraje- ne naj dobro čuvajo, nedograjene pa dokončajo. Tudi športni objekti so odraz moči na športnem področ- ju nekega mesta. Upajmo na vse najboljše v novem letu. Srečno 1966! Nerazdružljiva in najboljša trojica med jugoslovanskimi dolgoprogaši: Červan, Važič in Žuntar. Precejšnje uspehe v pretekli sezoni so dosegli rokometaši. Nepo- raženi v republiškem prvenstvenem tekmovanju in zmagovalci tekmovanja za republiški pokal. NAJVEČJI ŠPORTNI USPEHI Za res in za šalo športni dogodki v letu 1965 so pri kraju. O uspehih in neuspehih piše- mo na drugem mestu. Zanimalo pa nas je, kaj o najboljšihi celjskih športnikih menijo nekateri celjski občani. Na vprašanje o treh največ- jih uspehih celjskega športa v mi- nulem letu smo dobili naslednj-e od- govore: D. Zadravec: Na prvo mesto po- stavljam uspeh moške ekipe ADK, ki je osvojila državno prvenstvo, na drugo uspehe celjskih rokometašev, na tretje pa uspehe v smučarskem športu, ki že res zajema precejšnje število rekreacije potrebnih delovnih ljudi. M. Hočevar: 1. ADK, 2. Vravnik (odlična uvrstitev v deseteroboju v svetovnem merilu), 3. Teržan (dr- žaATii rekorder in prvak v srelstvu). F. Gradišnik: Za navečji uspeh v minuli sezoni smo si na jasnem — osvojitev državnega prvenstva atlet- ske moške ekipe. Na drugo mesto postavljam uspešno kosanje našega alpinista Debeljaka v gorovju Hima- laje, na tretje pa uspehe rokometa- šev. D. šuster: Prednost dajem ADK pred rokometaši in nogometaši Ce- lja. V. Smeh — Heci: Celjski šport je v minulem letu dosegel tri velike uspehe. Kladivar je izpadel iz zvezne nogometne lige, sikoraj smo zgradili drsališče, trenutno pa je najuspeš- nješi šport množično sankanje, pri katerem bo morda še kdo nasankal. M. Božič: Pvo mesto prisojam AD Kladivar, drugo rokometašem, tret- je pa alpinistu Cicu Debeljaku. H. Zaveršnik: Prednost dajem vse- kakor atletom, nato pa strelcem in mlademu Matjažu Čiku za uspehe v konjeniškem športu. D. Uršič: Na prvo mesto postav- ljam uspehe atletov, na drugo dr- žavnega mladinskega prvaka v smu- ku Rosino, na tretje pa uspešno tek- movanje rokometašev, F. Krašek'— Kerenpuh: Največji uspeh so imeli nogometaši Kladivar- ja, ki so pogoltnili cel stanovanjski blok, uspešna je bila tudi izgradnja športne tribune na stadionu ADK, najboljši športnik sem pa jaz, ko moram preskakovati luže na zelo le- po blatni makadamski cesti do do- ma. DOBRO ZASTAVLJE\'0 Ml'i ObZTK V CELJU Novoizvoljeni organi občinske zveze za telesno kulturo v Celju so krepko in odločno zastavili svoje delo, ki sloni na timski odgovornosti in obravnavanju vseh problemov. V tehničnem ozi- roma strokovnem pogledu se bo- do vsekakor uveljavljala tekmo- vanja v občinskem merilu, kar hkrati pomeni, da gre za bistven poudarek na množičnosti in re- kreaciji in ne nazadnje na cene- nosti tekmovanj. Vzporedno s tem se bo krepila skrb za vzgojo strokovnega in organizacijskega kadra. V načrtu so številni tečaji in seminarji za nove strokovne delavce, pa tudi izpopolnjevalni za dosedanje. Nekateri od njih so že v teku (za ritmiko in folkloro), drugi pa so programirani. Občinska zveza za telesno kul- turo si je hkrati zadala nalogo, da zaceli stare finančne težave in dolgove. Zaradi tega bo tudi del sredstev za prihodnje leto morala odmeriti za poravnavo starih obveznosti. To pa hkrati pomeni, da v prihodnjem letu ne bo na razpolago več sredstev, kvečjemu manj. Toda, finančno disciplino je treba uveljaviti in spoštovati. Pomemben je tudi sklep, da bodo imel^ osnovne te- lesnovzgojne organizacije svoje žiro račune. S tem bodo dobile večjo samostojnost pri razpola- ganju sredstev, vsekakor razpo- ložljivih, ne pa tistih, ki jih ni bilo in jih še danes ni. Zaradi te- ga Občinska zveza za telesno kul- turo Celje od novega leta 1966 dalje ne priznava nobenih obvez- nosti do pogodb kakršnegakoli značaja, ki jih je podpisal morda stari odbor tega občinskega or- gana za telesno kulturo oziroma ki jih imajo sklenjena posamez- na društva in klubi. Društva bo- do v okviru svojih sredstev, ki jih bodo imela na lastnem žiro računu, samostojno odločala o • njihovi razporeditvi; finančni ser- vis pri zvezi pa bo samo skrbel, da bo finančno poslovanje v skla- du z vsemi predpisi. Zato bo ser- vis še v naprej v imenu osnovnih telesnovzgojnih organizacij oprav- ljal vse finančne posle. -m ŠPORT NA DROBNO Novozapadli sneg je na smuške terene pri Celjski koči in Svetini v nedeljo privabil množico navduše- nih smučarjev. Na obeh terenih so delovale vlečnice. Smučarji celjskega smučarskega društva so se pretekli teden vrnili iz Bad Gasteina, kjer so bili na tra- dicionalnih pripravah za novo smu- čarsko sezono. Bomo še kdaj videli zvezni nogomet na Glaziji? Moštvo Olimpije je bilo med zadnjimi zveznimi ligaši v prvenstveni sezoni 1964/65. KVALITETNO, SODOBNO POHIŠTVO »SLOVENIJALES« LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH NASLEDNJIH TRGOVSKIH PODJETIJ: »Savinjski inagazin« Žalec, Petrovče, Zabukovca, Griže, Prebold, Šempeter, Tabor, Vransko, Polzela »Izbira« Laško »Resevna« Šentjur, Slivnica, Ilotunje, Ponikva »Jelša« Šmarje pri Jelšah, Kozje, Rogatec »Savinja« Mozirje, Nazarje, Rečica »Zarja« Šoštanj »Dravinjski dom« Slovenske Konjice »Mercator« Gornji grad, Ljubno, Luče, Solčava Trgovsko podjetje Radeče Trgovsko podjetje Sevnica »Preskrba« Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica VABIMO VAS NA OGLED NAŠIH PRODAJALN POHIŠTVA V CELIU: Zidanškova ulica 15 Savinjsko nabrežje 8 Ulica XIV. divizije ter prodajalno polfinalnih izdel- kov in stavbnega pohištva v Tkalski ulici 13 SLOVENIJALES TEHNIKA ZMAGIJE Dva bleščeča, povsem nova avto- mobila, izvozne kvalitete, eden azur- nomoder, drugi sivozelen. Noben ni zaklenjen. To sta takoj ugotovila dva miada, lepo oblečena moža, kaj- ti to je sodilo v njun poklic: bila sta avtomobilska tatova. »Modrega«, je rekel Oto. »Zelenega«, je prepričeval Pavle. Tedaj se je iz modrega oglasilo: Pridi, vabi te Lima, klima — Li- ma — prima! Zeleni je molčal, ker ni imel radia. »Fant,« je dejal Oto, »modrega bova vze^a!« »Z radiom, seveda!« je soglašal Pavle. »To je napredek,« se je na- vdušil Oto. »Tehnika zmaguje,« je z nasmeškom dodal Pavle. In sta se odpeljala v azurnomod- rem BH-44387. Tablic nista mogla zamenjati kar v mestu, bilo bi pre- več očitno. Najprej morata ven na avto cesto in nato v kakšen gozdi- ček. Kako čudovito poje motor. Po- pevka za popevko. Oto in Pavle po- žvižgujeta ob melodijah in se vese- lita svojega uspeha. V motorju nekaj zakašlja. Ne po- tegne več čez šestdeset. Pavle priti- ska na plin — a nič. »Verjetno se je zamašila puša v uplinjaču,« me- ni Oto. »Mogoče ni dosti bencina?« d(> mneva Pavle. Ne, bencina je dovolj. Ustaviti morata in pogledati motor. Radio pa igra veselo in brezkrbno Toda, kdo se tu pelje? Bele čepi- ce... Policija. Prekleto. Kaj zdaj? Le mimo! Oto enostavno pomaha in patrolni avto se ustavi. »Bi hoteli pogledati, kaj je narobe. Vi imate verjetno nos za te stvari. Motor hr- ka.« Vljudno pristopijo možje v uni- formah. Strokovnjaško se lotijo de- la. »Samo puša v uplinjaču je lahko,« meni prometnik strokovnja- ško. »Kaj sem rekel?« se oglasi Pav- le ponosno. Radio pa kar prepeva. Nenado- ma melodija utihne: »Pozor! Pozor! Nujna objava. Ukraden je osebni (Konec na 10. strani) Vsem delovnim ljudem ter vsem poslovnim prijateljem želimo V letu 1966 obilo poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva LIN lesna industrija Nazarje SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1966 vam želi Podjetje za PTT promet Celje s svojimi izvršnimi enotami JIRŽI SOUHI: Nadarjeni Otrok So ljubitelji glasbe, ki muzi- cirajo in so ljubitelji, ki ne mu- zicirajo. Kadar kdo kar nenadoma prič- ne igrati, pravijo, da je nadar- jen. V naši hiši imamo takšne- ga otroka. Če bi bil samo nadar- jen, bi bilo v redu, toda ima hkrati tudi violino. Dovolite mi, da vam povem, kako sem se branil te »nadarje- nosti«. Najprej sem ga nagovarjal, naj pusti muziko. Ker to ni poma- galo, sem nagovoril njegove star- še, da mu ukradejo note. Celo godalo sem mu namazal z vaze- lino, tako da ni spravil iz njega niti enega tona. Starši so mislili, da je otrok dzgubil nadarjenost. Toda ko so mu kupili novo go- dalo, so moje muke pričele zno- va. Spoznal sem, da moram biti spretnejši. Imislil sem si novo bolezen, ki da je razširjena med violinisti in povzroča otrdelost posameznih členkov. O tej po- gubni bolezni sem previdno in- formiral starše nadarjenega otroka. Nekaj časa je pomagalo, toda potlej so mi rekli, da po- vzroča takšno bolezne pomanjka- nje apna, da pa ga oni imajo, ker dela oče pri zidarjeh. Zatorej igraj Tonjik! Potem sem pričel razmišljati o tem, da bi bilo dobto, če bi daleč iz Prage odprli posebno zavetišče za mladoletne violini- ste. Mašil sem si ušesa, tako da nisem slišal niti poštarja, ki mi je prinašal denar; nadarjenemu otroku sem kupoval posnetke Ojstraha, da bi mu vzbudil manj- vrednostni kompleks in ga odva- dil igranja. Bilo je narobe. Nje- gova ambicija je zrasla in igral je še pogosteje. Potem sem si še sam kupil violino in se hotel maščevati. -Toda predlagali so mi, da bi igrala skupaj. Nazad- nje sem se odločil, da zberem svoje prihranke in pokupim vse strune v bližnji okolici. Po- manjkanje je bilo hitro očitno. Violinisti iz naše četrti so za strune nudili visoke vsote. Pora- jala se mi je želja, da bi z nji- mi prekupčeval, z dobičkom pa pokupil strune po vsej Pragi. Povpraševanje je raslo. Kmalu so v trgovinah dobili novo po- šiljko, večjo kot doslej, kajti trgovcem je bilo jasno, da se je potrošnja povečala. Uspelo mi je pokupiti tudi to pošiljko, če- prav sem se malce zadolžil. Ni trajalo dolgo, ko so se v trgovi- nah pojavile nove strune in jai jim nisem mogel več konkurirati. Končno sem objavil oglas: »Za- menjam dvosobno sončno stano- vanje v Pragi za kakršnokoli drugo in kjerkoli. Nujno. Pla- čam selitev. Ponudbe pod E.« Prvo ponudbo sem dobil že ne- kaj ur po izidu časopisa. Ogla- sil se je interesent iz Čjerne pri čopu na češkoslovaškohruski meji, pripeljal se je celo z aero- taksijem. Ne da bi čakal na osta- le ponudbe — teh je bilo še okrog 1.200 — sem pričel paki- rati. Prišli so sosedje s Tonji- kom, ki so mi hoteli za spomin ob slovesu podariti ploščo, ki jo je nadarjeni otrok posnel v gra- mofonskem oddelku Otroškega doma. Na njihovo veliko začude- nje sem jo »slučajno« izpustil iz rok. Toda bila je iz plastične mase. Svojega razočaranja seve- da nisem mogel skriti. Zato stanujem zdaj v Čjerni pri čopu; toda kakor sem slišal je nadarjeni otrok takoj po mo- jem odhodu prenehal igrati, ba- je zaradi neke trinajstletne J. K. K hudiču! * Tehnika zmaguje avtomobil azurnomodre barve, Consul, z vgraienim radioaparatom, registrska številka BH44387. Svari- mo pred nakupom!« Pavle je prisebno stopil pred re- gistrsko tablico. Prepozno. Promet- nik je ob prvih besedah pogledal iz navade na registrsko tablico. Oto in Pavle sta se v naslednjih sekun- dah znašla v lisicah. »Prekleti radio?« je zaklel Pavle. »To je naipredek, gospoda!« je z nasmeškom dejal eden izmed pro- metnikov in drugi je zadovoljno do- dal: »Tehnika zmaguje — na vseh področjih!« ERNEST TIRAN RAZBOJNIK GUZAJ - 113 - In sta se presedla. Grof je vzel vajeti v roke, Guzaj se je usedel na zadnji sedež, k svojemu cekarju. Scgel je vanj, ne- kaj tipal po njem, pa je bilo očividno vse v redu. Zdaj mu ni bilo treba paziti na vožnjo in konja, pa je imel čas, da si malo ogleda okolico, kjer sta se vozila. Večinoma je cesta vodila po samoti, vasi so »bile redke, med njimi ni bilo skoraj nobene hiše, sami travniki in pašniki in grmovje in drevje. Te^aj se je Guzaj skrivoma ogledal okrog, prav počasi Grof je vlekel cigaro, v drugi roki je držal vajeti — segel z desnico v cekar, potegnil iz njega zavozlano nogavico s peskom, si zgornjo polovico ovil' okoli roke, se dvignil in z vso silo mahnil po grofovi glavi pred seboj. Grof je sredi be- lega dneva zagledal vse zvezde naerikrat, samo da jih ni uteg- nil dolgo ogledovati, ko je takoj nato priletelo še drugič, še huje. Zdaj je grof omahnil s sedeža, cigara mu je padla iz ust, Guzaj je zagrabil za vajeti, ustavil konja, potegnil grofa z voza v travo ob cesti in mu segel v žepe. Prvo, kar je otipal, je bil ovitek in v njem dvanajst ban- kovcev po sto goldinarjev. Kupnina za konja! Takoj mu jih je zamenjal z že podpisano pobotnico, ki jq je bil s pooblasti- lom vred prinesel seboj. V denarnici je čakalo nanj še nekaj sto goldinarjev posebej, odškodnina za sladko repo. Iz žepa na telovniku je grofu pri padcu zlezla težka zlata ura z dvojnim pokrovcem, na zgornjem sta bili vrezani začetni črki grofovega imena in nad njima grofoVska kr6na, Guzaj je takoj vedel, da bo-s to prekleto krono imel še delo in sitnosti, preden bo lahko spravil uro v promet, vzel jo je pa le, lahko bi jo našel kak otrok in jo morda še pokvaril, zlata tira ni igrača za otroka! Drobiž v hlačnem žepu in srebrn ustnik za cigaro ter ključe in kar je grof- imel še drugih drobnarij po žepih, mu je vse pustil, drugače bi ljudje, ko ga bodo našli, morda še mislili, da ga je kdo oropal! Grof je v nezavesti samo čisto rahlo ječal, pa ga Guzaj še za mar ni vzel, samo še enkrat se je ozrl okrog sebe, popravil grofovo roko, ki je bila na cesto stegnjena, da bi ga kdo iz neprevidnosti ne pohodil ali celo povozil, potem pa je skočil nazaj na. voz in hijo!, pognal konjička, in spet je šlo po cesti kakor veter, Guzaju se je pa še prepočasi zdelo, mislil je pač, ljubo doma, kdor ga ima. Šele pred prvimi hišami v Rajhen- burgu je nehal poganjati in sta smela konjička spet v korak. Zadrževal se pa nič ni, kar skozi je vozil in na Koprivnico. Konjičkoma je obljubil, da bosta že spet dobila ovsa, kakor hitro bo čas za to, zdaj pa še ni, je včasih že tako, da je treba malo potrpeti. Saj je za dobro stvar. V Podsredi sta konja hotela na desno, proti Kozjemu, Gu- zaj pa na levo. proč od Kozjega. Seveda je obveljala njegova in končno so bili v Št. Petru pod Svetimi gorami, šele tu se je Guzaj' ustavil, seveda pred gostilno. Konja je zaenkrat pustil kar vprežena, samo h kostanju pred hišo ju je privezal, po- tem pa je stopil v vežo in nekoga po imenu poklical. Takoj se je oglasil in tudi že prikazal starejši možakar, po vsem vide- - 114 - zu krčmar sam, in pozdravil došleca kot starega znanca. Ko je videl prašno vprego, se je malo začudil, potem pa Guzaju zvito pomežiknil: »Čeden par! Samo kdo jih bo kupil!« »Mar ti jih ponujam?« »So na prodaj?« , »Morda. Koliko si pa voljan dati zanje?« »Cemu mi pa bodo. So tvoji?« »Na prodaj so. Lahko dobro zaslužiš pri njih.«' »Koliko?« »Koliko? Sam ne vem. Zastonj jih ne dam, vnaprej po- vem! Recimo petnajsto. In voz petsto. Zate tako! Seveda de- nar na roko, to itak veš.« »Hahahahahaha! Si ob pamet? Kdo pa ima toliko v žepu? Zase veš, da jih ne potrebujem in preden bi jih prodal na- prej, mi, lahko stojita pol leta v hlevu. Pa ne pri praznih jas- lih!« »Tisto menda ne, če si še zmeraj Ferjanc. Če prav vem, bosta že jutri hrvaško turščico robkala! Sicer te prav nič ne silim, saj se mi ne mudi. Če ne boš ti, bo pa nekdo drug, ne povem, kdo, poznaš ga pa!« »Saj saj. Samo, če bo dovolj nor, da ti bo hotel dati toli- ko zanju. Pametno ceno povej, pa se morda le zmeniva!« »Si ju sploh že pogledal? Si že kdaj videl talf par? Doslej so se samo graščaki in grofi vozili z njima, da veš! Pa so me prosili, naj jim pomagam pri prodaji,« se je namuznil Guzaj krčmarju, ta pa njemu prav tako prevejano nazaj. »Petnajsto, kakor sem rekel. Voz ti dam povrh za mešeta- rino. In še vso opremo. Vzameš ali ne?« »Ne morem! Kje pa. Res ne. Predrago je. Ko bi bili kmečki krampi, bi bilo kaj drugega. Tako pa, — pa tudi preveč tve- gano je. Tisoč ti dam, največ!« »Hahaha, tvegano, vraga tvegano, kaj mi boš pravil. Prav nič ni tvegano. Tvegal sem jaz, ti ne boš nič! čim bosta čez Sotlo, bodo že drugi skrbeli naprej! Niso prvi ne meni ne te- bi, hahaha! No, če nočeš, pa nikar. Je Potočnik že zdrav? Se bom pri njem oglasil, on prav gotovo ne bo rekel ne, ta se bolj spozna kakor ti —« »Potočnik? Kako pa — Kaj njega tudi poznaš?« Guzaj se je široko zasmejal. »že dolgo! Sva včasih že kupčevala in mi je sam rekel, naj se le oglasim, kadar bo spet kaj. No, ker si Ferjanc, — zadnja beseda: Daj štirinajsto. Ampak niti krajcarja manj ne vzamem! Denar do danes tedna, nate se zanesem, vem, da si pošten. Udari, če si pameten! Zagreb ni daleč, najrajši bi itak sam, pa nimam zdaj časa.« Krčmar je okleval, Guzaj je postal nestrpen in je že odve- zoval konja. Nazadnje je Ferjanc globoko vzdihnil, še enkrat pogledal po konjih in rekel Guzaju, da je hujši kot cigan in ropar in razbojnik in da ga bo na beraško palico spravil. In da naj ga kmalu hudič vzame. Potem sta pa udarila. Pol de- — 115 — narja mu je Ferjanc dal takoj, po drugo pol bo prišel Guzaj drugi teden sam. / Drugi teden sta se kozjanska konjička res že učila po hr- vaško. Tostran Sotle ju ni nikoli več nihče videl, čeprav je marsikdo želel, da bi jih. - Najbolj seveda grof Attems. To pa je že skoro storija zase. Vrnimo se torej k njemu. Koliko časa je pravzaprav ležal na robu ceste, kamor ga je bil Guzaj obzirno položil, se grof tudi pozneje ni pogel do- miisliti, ker ni bil pogledal na uro; našla ga je potovka Neža, ki se je vračala s svojih opravkov." »Na«, je rekla, »še poldne ni zvonilo, pa se ga je že nadeval! Svinja pijana grda! Pre- klemani dedci, da ne vedo, kdaj ga imhjo dosti!« Medtem je pa že prišld bliže in je videla, kdo leži na cesti. »Ježešmarija, saj to so ;pa gospod grof! Kaj se jim je pa -zgodilo? Ljudje, po- magajte! Kje ste, ljudje! Ubili so ga! Usmiljena nebesa, našega gospoda grofa sO ubili!« Na vse grlo se je drla in kričala in klicala ljudi, pa kakor za nalašč ni bilo nikogar blizu, šele čez dolgo je naletela na 'dve ženski in jima komaj dopovedaja, kaj se je zgodilo, da ležijo gospod grof mrtev za cesto. Ženski sta se na smrt pre- strašili, kaj bi' se ne! »Ubogi grof,« je rekla ena, »to bo imel lep pogreb!« Druga je bila pa tako vsa iz sebe, da sploh ni spravila besede iz ust. šele čez nekaj časa je obema hkrati prišlo na misel, da'bi bilo dobro kaj ukreniti. Ena je bila zato, da bi se šlo v farovž po gospoda druga je pa miislila, da bi bilo dobro poklicati doktorja, morda pa grof le še'ni čisto mrtev. Pa ni nobena nikamor šla, le mrliča sta leteli gledat in skoro omed- leli in skoprneli od strahu ko sta videli, da mrtvec miga z roko, kakor bi muhe odganjal. Zdaj je tista, ki je bila za zdravniško pomoč, brž letela in namočila v potoku svojo naglavno ruto, ko ni bilo drugega pri rokah, in jo položila grofu na glavo, v tem so pa že prileteli še drugi ljudje. Korenčkov stric so hitro zmetali gno) z voza, pogrnili po podnicah konjski koc, ljudje so pt)magali in položili nanj grofa in ga kar s kravo od- peljali v Brežice k zdravniku. Ta ga je takoj preiskal in ugo- tovil, da ni nevarnosti za življenje, da ima vaša grofovska mi- lost k sreči zelo trdo glavo in da ni treba nič drugega kakor mir in cigare sploh ne in nič razburjenja, pa vsaki dve uri mr- zel moker obkladek na glavo. Predvsem nobenega razburjanja! Z lepim pogrebom torej zaenkrat ni bilo nič, pač pa so bile vse Brežice močno razburjene in ob šestih zvečer pov.sod vsa vrata zaklenjena in zapahnjena. Ko si je grof nekoliko opomogel, se je vkljub zdravnikovi strogi prepovedi, naj se nikar ne razburja, vendarle ne samo razburjal, temveč je naravnost besnel. In ga je zato še bolj bolela glava. In ker ga je glava še bolj bolela, je še bolj besnel. Razposlal je okrožnico vsem žandarmerijskim postajam na svo- jem območju, naj takoj primejo vsako^^ar, ki bi se kjer koli pokazal s takima in takima konjema. Naj kar najstrožje nad- zorujejo vse sejme. Naj pregledajo vse hleve, šupe in listnice. — 116 — Naj zgrabijo vsakogar, ki bi utegnil biti količkaj sumljiv, pred- vsem pa naj seveda primejo Guzaja, njegovemu razbojništvu je treba brezpogojno napraviti konec enkrat za vselej! Naj mu s kurirjem javijo takoj,'ko ga dobe v roke! Poročilo v 48 urah! V grofu je kuhalo, nekako je čutil, da mu ljudje privoščijo, da se mu na skrivaj celo posmehujejo. Nekaj mota Že ukreniti, to je čutil, samo še ni natanko vedel, kaj. In glava ga je bole- la vkljub vsem obkladkom. Ne bi se smel razburjati, pa se je le! Besnel je seveda tudi kozjanski oskrbnik. Sprva sploh ni niti mogel niti hotel verjeti, da se je res zgodilo, k^r se je. Šele počasi se mu je posvetilo, kako in kaj, da je imel raz- bojnika Guzaja za svojega najboljšega prijatelja. Kaj mu po- maga, če zdaj besni! Konja sta prodana, grof ima pobotnico, da ju je plačal, od njega ne bo mogel nič terjati! Denar je šel rakom žvižgat! In služba tudi! Kateri hudič ga je zapeljal, da se je podal med te preklete razbojnike vindišarske! Grof ni niti v 48 urah niti malo pozneje dobil sporočila, da bi bili Guzaja prijeli. Pravzaprav tega niti pričakoval ni za- res. žandarmerija okorna in nerodna, lopov prekanjen in skraj- no predj^zen in gibčen kakor -podlasica, ozemlje pa tudi kakor nalašč za skrivanje ustvarjeno. Talko ga bodo lahko lovili, do- kler ne bo od starostne onemoglosti poginil! Pa je sklenil, da ponovno zaprosi v Gradec za pomoč. Na svojo obširno utemeljeno vlogo, ki' jo je bil že lani poslal de- želni vladi, še do danes ni dobil nobenega odgovora. Tu bo tre- ba znova podrezati! Če že okrajni glavar sam ni več življenja varen, bodo le morali sprevideti, da je stvar rosna in ukrepanje nujno! Da! In se je odpeljal v Gradec. Na državnem namestništvu so mu priznali, da so njegovo prošnjo za povečanje žandarmerijskega osebja oziroma za raz- širitev orožniSke mreže blagohotno pretresali, da so njegov predlog tudi soglasno spoznali za u jejo zaloge petroleja, soli in ci- garet, dolinci odvažajo krom- pir in banane. Precej poguma je treba in neobčutljiv želodec, da prehodiš ves trg brez posle dic. Seka se meso sredi blata, padajo pod kukriji kozje glave in meša sveže maslo med roji muh. Najhujši za nas je zgor- nji del rib. Dve sto metrov kup do kupa, nekaj ribjih, drugo hrošči, psi in podgane. Vse je normalno. Nihče se tega ne otepa in ne preganja; vse je dal bog, dobro in slabo in človek mora sprejemati oboje. Mi z odporom, rešuje nas radovednost, oni so v takem rojeni. Če s te rajže pridemo zdravi, brez zbirke ba- cilov, virusov in raznih kokov ter drugih malih živalic, doži- vimo še častitljivo starost. Vsi nas strašijo z malarijo in kozami, grižo in tifu^em, pa se smejemo. Zdravil za vre to sicer ni več, ostala' nam je še trda koža in žilavost, upanje v imunost in večno zdravje. Včeraj smo obiskali Teraj. Ta pragozd, ki začenja takoj pod Daranom ter jc lia tem ^cstu najožji, se razširja od Sitorma daleč pod indijski del Himala- je v dolžini skoraj 2.000 km. Jc eden najlepših rezervatov za div- je živali na svetu, dom tigra, leo- parda, nosoroga, slona, jelenjadi, krokodilov in plazilcev vseh vrst. Vsem ni bilo do vročega izleta, odšli smo: Tone, Pablo, Pavle in jaz. Najprej po asfaltu do kri- žišča gurkovske ccste, nato po globoko vsekani suhi strugi v osrčje pragozda. Naša pričako- vanja, da pod krošnjami ogrom-' nih ccder, mahagonija in v senci termitjakov doživimo' kaj straš- nega ali vsaj presenečenje, so ostala neizpolnjena. Razcri ptič- jega konccrta orne kune in dvaj- set centimetrov dolge stonoge nismo videli ne slišali ničesar. Videz pragozda smo imeli le ob preskakovanju lijan in plezanju preko podrtih debel ter podza- vestnem občutku strahu, da smo brez vsakega orožja in prepu- \ ščeni na milost vsemu živemu. Moja kamera je zaman iskala kaj živega, niti opica ni zama- jala molčečih krošenj. (VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE) (3) ZAKMMAM VOJNA Podpolkovnik Pinto jc sedel v svoji delovni sobi in z nasmeškom pregledoval .seznam Tim- mcrmansovih stVari, ki ga je bila sestavila tajnica. Med drugim so bili v seznamu tudi predmeti: vrečica s praškom piramidona, svež- njič palčic iz pomarančcvca in kos vate. Pod- polkovnik se je zavedal, kako nujno potrebuje dokaze. Iz lastne izkušnje se je zavedal napake v preteklosti: obdolženec se je pred sodnikom c.agovarjal, da so mu dokazilne predmete pod- taknili preiskovalci. Četudi je bilo vsem jasno, da je vohun, se je vendarle izmotal, ker ni mogel nihče potrditi, da so dokazi krivde zares njegovi. Zato se je Pinto še bolj zadovoljno nasmehnil, ko je pod ' seznamom Timmerman- sovih stvari prebral: »S podpisom potrjujem, da so v seznamu navedene stvari res moje in da mi med preiskavo ni bilo ničesar odvzeto niti dodano.« Pinto je pozvonil tajnici: »Pokličite mi Tim- mermansa!« Prizibal se je v sobo kakor pravi mornar. Pinto mu je ponudil sedež in cigareto in Tim- mermans je dovolil, da mu jo je tudi prižgal Biiye miren, prijazno se je smehljal in gledal Pintu naravnost v oči, sicer plaho, toda niti najmanj zmedeno. »Torej, gospod Timmermans,« ga je ogovo- ril podpolkovnik v flamščini. »vaš primer je k sreči povsem jasen in čist. Nobenih zapletov ni. Vedeti morate, da smo preverili vašo izjavo in prepričali smo se, da je povsem resnična.« Timmermansu je zaigralo v srcu, a na videz ni pokazal niti najmanjše spremembe, le rahlo in samoumevno se je nasmehnil Pintu. »Slišal sem,« je nadaljeval Pinto, »da bi radi čimprej vstopili v Svobodno belgijsko trgovsko morna- rico in tako prispevali svoj delež v boju proti Nemcem?« ^ »Da, gospod,« je odgovoril Titnmermans že ves navdušen, pri čemer je bilo težko razlo- čiti, če izvira njegovo navdušenje iz zavesti, da teko stvari zanj ugodno, ali če je pristno. Pinto ga je natanko opazoval, ko je govoril: »Veseli me, da ste tako odločni. Prav takšni ljudje so nam danes potrebni, če hočemo premagati brez- obzirne Nemce!« Pinto je na videz mehanično prelagal papirje po mizi in nadaljeval: i>Vse kaže, da vas ne moremo več zadrževati pri nas. Vse je v redu in zares sem prepričan, kako težko čakate, da se pridružite svojim rojakom. Uredil bom z uradom za priseljence, da vam še danes izdajo dovoljenje za vstop v Veliko Britanijo. če boste imeli srečo, boste lahko še z večernim vlakom odpotovali v Brixham. Kaj mislite o tem?« »Mislim, da je to naravnost čudovito, go- spod. Nadvse sem vam hvaležen!« Timmermans se zdaj ni več mogel povsem krotiti in nasmešek se mu je razlezel že skoraj do ušes. Toda to še ni noben dokaz, kajti navsezadnje je vsak člo- vek zadovoljen, če zve, da bo morda že v nekaj urah tam, kamor se je^namenil čez drn in strn. Podpolkovnik mu je pokazal večji sveženj in dejal: »Tu so vaše stvari, a tu je njihov popis. Prosim, ne zamerite zaradi te neljube formal- nosti, toda saj veste, kako je to. S podpisom morate potrditi, da smo vam vrnili vse vaše stvari. Ko podpišete, lahko vzamete svoje stvari in odidete.« Timmermans je vzel v roke list, na katerem so bile popisane njegove stvari in ga podrobno pregledal. »Vse je v redu,« je slednjič dejal. Pinto je skoraj malce preveč naglo segel v žep po nalivno pero in mu ga ponudil. V sobi je nastala smrtna tišina, slišati je bilo samo škri- panje peresa po papirju. Pinto si je mislil: zdaj podpisuje- svojo smrtno obsodbo! Ko je Timmermans podpisal seznam, se je zravnal in vprašal: »Je to vse, gospod?« »Ne,« mu je odgovoril Pinto. »Ni še vse. Poprej bi še rad zvedel, kako so prišli ti pred- meti v vašo denarnico. Da so vaši, ste pravkar priznali s podpisom!« Medtem ko je to govoril, je vzel iz Timrnermansove denarnice vrečico s praškom, palčice in vato. SVET NI NIKOLI ENAK NEKAJ POMEMBNIH DOGODKOV 1965. LETA V SLIKI IN BESEDI Človek se je začel sp^hajati v ve- solju. Prvi je bil raski astronavt Le- onidov (na sliki zgoraj), takoj za njim pa je storil podobno junaštvo ameriški astronavt \Vhite. Oba sta bila letos junaka, medtem ko v pri- hodnjem letu pričakujemo še več- je podvige v vesolju. V Veliki Britaniji je umrl Sir Winston Churchill (rojen 1874), ki je v angleški politiki pomenil svo- jevrstno (Veličino, ki jo je čutil ves svet v tej ali oni obliki. Pokopali so ga s kraljevskimi častmi, kakor še nobenega smrtnika pred njim v Ve- liki Britaniji. Še dolgo ga bomo pomnili, ne samo kot politika, tem- več tudi kot pisca m slikarja. Na zgornji sliki vidimo prizor iz viharnih dni v Indpndezij^ ki so jih imenovali gibanje »30. septedber«. četudi so gibanje zatrli, še vedno ni miru. — Zgoraj desno je Albert Schvveizer (rojen 1875), ki je letos pre- minil v Afriki, kjer je vse svoje življenje posvetil zdravljenju gobavcev. Leto 1965 je poželo še štiri velikane duha: v Niči je preminil arhitekt švi carskega rodu Le Corbusier (rojen 1888), v Jeruzalemu Martin Buber (rojen 1878 na Dunaju), v ZDA T. S. Eliot, ameriški pesnik in kritik, ki se je štel za angl. državljana (rojen 1888) in v Franciji angleški književnik W. Somerset Maugham (rojen 1874). Iz Vietnama smo videli že vrsto slik, ki prikazujejo grozoto vietnam- ske vojne. Na spodnji sliki vidimo prizor iz Saigona, ko so partizanske enote osvobodilne fronte opravile enega izmed svojih atentov na ame- riško restavracijo. Takšni atentati so zadnje dni vse bolj pogosti in v Saigonu so uvedli najstrožjo policijsko kontrolo in ponoči celo prepoved gibanja v določenih predelih. Indija — dežela lafcote, kakor ji še vedno radi rečejo, je začela boj priti lakoti tudi z uvedbo kontra- cepcije. Indijke jo sicer sprejemajo s pomisleki, a novi nazori vendarle zmagujejo. Na sliki desno vidimo, kako si ka- rikaturist predstavlja neodvisnost Smithovega režima v Južni Rode- ziji. PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA« 7) Ko je bila baraka določena, je bilo" treba najti v njej primeren prostor, kjer bi bilo mogo- če čimbolj neopazno napraviti odprtino, skozi katero bi se kopači spuščali v »fclet«, ne da bi to opazili interniranci, ki niso bili udeleženi pri akciji. Sklenili so, da zasedejo spodnji levi kot barake in tam naselijo same zaupne tovariše. 8) Na izbranem okncu pa je imelo svoja le- žišča tudi nekaj ljudi, ki jim ni bilo mogoče zaupati in jih je bilo treba za vsako ceno pre- seliti drugam. Toda kako? Kaj bi bilo bolj na- ravnega kot prepir. Napraviti človeku na ti- stem koncu neznosno. Za lo so temeljito poskr- beli. 9) Pričeli so pri možokarju, ki je prebival na prvem pogradu v kotu. Bil je molčeč človefc srednjih let,, ki se ni dosti menil za svojo oko- lico. Tovariši, ki ji mje bila zaupana naloga, so. ga nenehno zapletali v prepire, dokler se ni vsega skupaj naveličal in se preselil drugam. Na njegovo mesto je prišel zaupen tovariš. Izletnik Celje vam nudi izred- no ugoden obisk dunajske drsal- ne revije v Ce- lovcu od 3. do 20. II. 1966. Nov spo- red bo zadovoljil tudi vse doseda- nje obiskovalce, medtem ko bodo vsi prijavljeni lahko sodelovali v žrebanju za brezplačen obisk, če bodo izrezali vse oštevilčene slike in jih po- slali do 8.1.1966 v uredništvo Tednika. Ne za- mudite enkratne priložnosti! Zadnji rok za prijave pri Izletniku Celje je do 15. 1. 1966. Zadnji kupon CElISm lEDNIll UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IK ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945) , kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tfdnik«. S 1. januarjem 1965 ga SOUSTANAVIJ.AIO občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA IN TISKA CP »Celjski tUk* — CENA: posamezna številka 50 dinarjev, letua naročnina 2.000, polletna 1.00« in četrtletna 500 dinarjev. Tujina 4.000 dinarjev. — TEKOČI Ri\CUN: 507-1-656 —