i_ Največji »lavemki dnevnik^^ v Združenih državah j| Vejja za v»e leto . • . $6.00 BI Za po! leta $3.00 ~ Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ameriki. TELKTON; OOBTLAHDT 3870« Dunajcani so pokopali Y0LPMB XXXV. — LETNIK XXX?. PRODUKCIJA MEHKEGA PREMOGA NARAŠČA Proizvod mehkega premoga tekem prvih šestih mesecev leta prekaša produkcijo preteklega leta in to kljub stavki. — Uradniki v Washing-tonu domnevajo, da ne bo manjkalo ktiriva. WASHINGTON, D. C, 21. julija. — Vse strahove, da bo zmanjkalo mehkega premoga tekom leta 1927, so razpršili uradniki trgovskega deparl-menta, ki so poudarili, da je produkcija v prvih šestih mesecih tekočega leta prekosila produkcijo v istih mesecih preteklega leta, čeprav ni bilo v preteklem letu nobene stavke, dočim je bilo v tekočem letu prekinjeno delo od I. aprila naprej v centralnem tekmovalnem polju. Produkcija v šestih mesecih tekočega in lanskega leta v poljih mehkega premoga je znašala: Leta 1027____ 272,663.000 ton. Leta 1926 .... 267,306,000 ton. Čeprav je produkcija padla junija meseca tekočega leta v prime- POGREBNE CERIM0NIJE SO SE MIRNO IN SVEČANO VRŠILE Dunajcani so pokopali žrtve izgredov tekom pre-teklega petka v skupnem grobu. — Pretresljivi prizori. — Socijalisti so vzdržali red. — Pokopani so bili na občinske stroške. — Nagrobni .govor DUNAJ, Avstrija, 21. julija. — Dunaj je pričel včeraj pokopavati svoje mrtve. V globoki žalosti, ki je predstavljala presenetljiv kontrast napram pohlepu po krvi in uničevanju, ki je prevzel vse mesto pred štirimi dnevi, je stala množica Dunaj-čanov včeraj popoldne ter zrla na 57 krst, vsebujo-čih trupla žrtev krvavih izgredov preteklega tedna. iTe krste so stale v dveh dolgih vrstah pred velikim spomenikom, ki stoji ob glavnem vhodu na dunajsko centralno pokopališče. To pa še nikakor niso bili vsi, ki so izgubili svoje življenje, ko so pretekli teden švigale po dunajskh cestah kroglje iz strojnih pušk in revolverjev in ko so osvetljevali ta prizor rdeči plameni gorečih poslopij. . „___________ Skupno število mrtvih so cenili včeraj na devet !ri s prodnkcijo iste"a meseca lan-in devetdeset, a ostali pogrebi so bili preloženi na1?^ ^ k°Tninobene *tav" v \ /v .v .r & . . H lld,ke, je proizvod daleč presegel pro- poznejsi cas. V cerajsnji pogreb, katerega je sprem-'izvod drugih let stavke. Tekom ijalo petnajst minut trajajoče prekinjenje dela v!stavke leta 1922 izkopali le 23 mestu, se je tikal le onih, katere je pokopala obči- inilijonov ton Jlinija meseca' d°- na na lastne stroške v skupnem m-obu s orivnlie f™ S° v istem mesecu tek°re?a J »imp.iem groDU, s privolje- Ieta izkopali 32.666.000 ton. Raz- niem sorodnikov. + - n- i , ' jventega so proizvedli po kakih V jokajočih skupinah pred krstami je bilo na'osem milijonov ton vsak teden iz- vsaki strani krst kakih dva tisoč ljudi, ki so dobili i15aM'ko se je prižela To 1 izkaznice za dostop na pokopališče Velike mase'f pribf™normalni v™™***- * P^ .v v. p^AupaiiaLc. v ciiK.e iiidsei^om poletnih mesecev celo v letih,jvon Maltzan Dunajcanov, večinoma iz proletarskega razreda, so zadržali v razdalji dveh ali treh blokov člani Schutzbunda ali drugih socijalističnih organizacij, ki so bili sicer neoboroženi, a so izvajali povelja z veliko odločnostjo od pričetka do konca. Policisti in vojaki so bili pripravljene za možne izbruhe v mestu, a niti prvih, niti drugih ni bilo videti v bližini pokopališča. Dasiravno bodo ležali vsi v skupnem grobu, bo vendar truplo vsake žrtve ločeno ter bo nosilo ime za bodočo identifikacijo. Pozneje bo občina postavila spomenik nad grobom. Prvo truplo, katero so nosili v včerajšnjem pogrebnem sprevodu, je bilo truplo majhnega otro-, ka, katerega je ubila krogi j a, ko ga je nosil oče na svojih rokah tekom izgredov v petek. Takoj nato je sledilo truplo petnajst letne deklice, ki je bila u-streljena, ko je opazovala poulične boje z neke strehe. Da je policija ponovno streljala brez vsake pro-vokacije na ljudsko množico tekom izgredov pre- PARfŠKI APAČ ZOPET UJET Znani pariški apač Dieu-donne je bil ujet po begu s Hudičevega otoka. Zasačila so .ga v Braziliji ter izročili francoskemu konzulu. KRALJ Mihael I., petletni sin princa Karola, je bil proglašen romunskim kraljem po smrti Ferdinanda. — Kralj je umrl v naročju kraljice. — Bratianu je postal dejanski vladar. — Pogreb se bo vršil v soboto. — Obsedno stanje na Romunskem. BUKAREŠTA, Romunska, 21. julija. -- Romunski kralj Ferdinand je mrtev. Njegov pet let RIO DE JANEIRO, Brazilija,• stari vnuk Mihael je zavladal na temelju preje d->-- . j jal ~ Eu_fnne ločenega regentstva. Njegovemu očetu Karolu edini preživeli član mednarodne U; • S i D • J^S^vcuiu očetu varolii, znane predvojne tolpe pariških i J Se ^ano v Parizu, so meje Romunske zaprte a pa ep v, katere je vodil strašni Jn-j na terne'ju Povelja vlade Bratiana. Po vsej Rules Bonnot, takozvani "demonski j munski prevladuje mir. šofer', je pred kratkim pobegnil NEMŠKI POSLANIK 0 AMERIKI iz francoske kazenske kolonije v" Guiani. To dejstvo je postalo zna-' no včeraj, ko se je javilo, da ga je ujehi brazilska policija v drža-1 vi Para. v severni Braziliji. Dieudonne je dospel semkaj v varstvu policije. Apač. ki je bil obsojen na dosmrtno ječo in izgon, bo izročen, francoskemu konzulu. | PARIZ, Francija. 21. julija, —j Zajetje Eugenne Dieudonna v J Po številnih mesecih mučne bolezni je umrl Ferdinand Hohen-zollernski malo po drugi uri včeraj zjutraj v objemu svoje žene. I — Zelo trudnega se čutim, — to so bile njegove zadnje besede. | Nato pa je zaprl oči, kot da ho-ča zaspati. Smrt je nastopila par trenutkov pozneje. Navzoči so bili vsi člani kraljeve družine, z izjemo prestolonaslednika. Zdravniki pa so kmalu opazili. Braziliji, po treh mesecih nevrjet-| nih tekoč na vodah in v močvir-jda je PrenehaI° utripati oslablje-jili Južne Amerike je vzbudilo ve-;110 sree p«'dmanda. Že več ur po- 'pn\j je ležal v neke vrste nezave- Nemški poslanik je označil Grand Canyon kot u-zorec za novo vrsto ameriških stavb. BERLIN', Nemčija, 21. julija.— Veliki kanjon Colorada je nudil inšpiracio za novo vrsto ameriške arhitekture. — je izjavil baron nemški poslanik v ko ni nobene stavke ter približno ^ashingtonUf ameriškim časni- dvakratni maksimalni proizvod v . , . v karskim porocevaleem včeraj po- letih stavk. Soglasno z vladnimi uradniki, prideta vpoštev dva znaka proti, pomanjkanju premoga. Prvič, neunijski rovi ne obratu- poldne v nemškem zunanjem uradu. Poslanik je prišel do tega zaključka, ko je prvikrat videl ta jejo z vso svojo zmožnostjo, če-'naravni pojav in skladi skale, ga prav proizvedejo ves premog, ka- spominjajo na najnovejše nebotič- nike in na ravne površine mestnih streh. terega more trg absorbirati. Drugi znak pa obstaja v tem. da so cene sedaj nižje ob rovu kot! *-i t v.,.,,., „ t ... . v" \eliema ameriških vseučiliškili pa s-o bile v preteklih treh let h i . 1 1 icnun iren leiin. 'poslopij je istotako napravila ve- TEKMA MED AVIJATIKl Trije nemški letalci s o pospešili priprave za polet preko oceana. — Načrti dveh so tajni, a vsi trije so skoro pripravljeni. likausko senzacijo v pariških niži-, nah življenja. jsti- Zavest se mu je vrnila par mi- Beg je bil znan v Parizu že več- pred k°ncem in p°sIovU se Je mesecev in številni listi so dali iz- SV°Jt trfh h*era s sIabot»»» ________________¥ . da je izgu- f S°m- K° * ^dnjikrat poljubil ^ sme svojega vnuka, je pneel dečko na- . . gla« jokati. |boIJ »tenuvno . BERLIN, Nemčija, 21. julija. — .Te kova nje med nemškimi letalci, kdo bo prvi preletel ocean Tona mehkega premoga je velja la približno $1.80 pri rovu v tednu, končujočem se z 8. julijem, do-čim je veljala v isti dobi leta 192G lik vtis na nemškega diplomata in presenečen je bil vspričo laboratorijskih in drugih ugodnosti, ki so nja premoga, kar bi seveda imela za posledico liitro povišanje cen. Proizvod mehkega premoga leta 11)26 je znašal 578,290,000 ton in domneva se, da bo ista množina potrebna v tekočem letu. Proizveden je teklega tedna, je trdil napram častnikarskim "po-!^ teko^a leta naPram 267 ročevalcem občinski svetnik Breitner, ki je govoril1'^ V Preteklem letu kot zastopnik župana Seitza, ki je bolan ter v postelji. — Proti vsem predpisom postave in človečan-stva, — je rekel dr. Breitner, — so policisti ponovno streljali, ne da bi bili direktno napadeni in ne da bi preje posvarili ljudske množice, naj izprazni gotove prostore. Dr. Breitner je smešil idejo, da so komunisti pripravili izgrede zadnjega tedna ter rekel, da so bili ti izgredi izključno le izraz ljudskega ogorčenja, ker so bili oproščeni možje, katere so smatrali za morilce dveh socijalistov. Bomba baje ni bila namenjena za konzulat. NIČA, Francija, 21. julija. — Po uvedeni preiskavi ni bilo mogoče vzdržati teorije, da je bila bomba, ki se je predvčerajšnjim razpočila v bližini ameriškega konzul ta, namenjena zanj. Domneva se, da je bila namenjena ruske Bokanowski se bo udeležil zborovanja. . PARIZ, Francija. 21. julija. — Maurice Bonakowski, francoski trgovski minister, bo zastopal Francijo na sestanku American Bar Association, ki se bo vršil avgusta meseca v Buffalo, N. Y. Zastopal a., ni , , v i "a razpolago bodočim generacijam *pl."1. Vsaka nervoznost občinstva _____—i-i «... ... , - v. na ameriških višjih šolah, bi dovedla do večjega nakupova-f Baron von Maltzan bi rad videl, da bi nemški avijatiki dosegli ali celo presegli uspehe, katere so dosegli ameriški avijatiki Lindbergh, Chamberlin in Bvrd. Prepričan je, da bodo taki poleti zbližali za pa d ni in iztočni svet ter izvedli velik vpliv na uveljavljenje —L«™ v preieKiem letu kordiialnih odnošajev. Poslanik kaže, da bo produkcija najbrž ista |Hou?hton- Eckener in pol- Kakih osemdeset milijonov toJkovnik Lmdber^h so tri odli^e je bilo nagromadenih do 1. aprila, postaVe' ki 80 storile za a tozadevne zaloge so se skrčile na približno 40,000,000 ton, čeprav pravijo vladni uradniki, da smatrajo te številke za prenizke. zbližanje. Poslanik je mnenja, da so vsi mu princu Lubomirakemu, ki je,bo Poincareja, ki se radi uradnih pred kratkim- podeflaval dvajset dolžnosti ne more udeležiti sestan-ai>1 ijonc^r^kw^j-x Ji*. Mrtvi in ranjeni pri ho^ telskem požaru v Chicagu. CHICAGO, 111., 21. julija. -Tri osebe so zgorele včeraj in štiri, kojih ena bo najbrž umrla, so bile težko Ganjene. Svea hotel, v katerem je izbruhnil požar, se nahaja dva bloka proč od 'smrtnega vogala" v italijanskem mestnem delu na sevrni strani mesta. Številni umori, katere pripisujejo Črni roki, so bili zvršeni na Milton in Oak Street. Maršal Foch čestital Byrdu. Francoski maršal Foch je čestital poročniku Byrdu o priliki sijajnega sprejema, katerega so bili deležni on in njegovi tovariši ob povratku ▼ New York. župani v ameriških mestih Irci. Vsled tega je bil veselo presenečen, ko je izvedel, da je župan nekega majhnega mesta v Michiganu nemškega pokolenja, a je pozneje spoznal, da pomenja le izjemo v splošnem pravilu in razventega je žena tega junaka doma iz Dublina. Mornariški vojaki ubili dva domačina na otoku Haiti. WASHINGTON, D. C:, 21. jnl. Dva prebivalea Haitija sta bila umorjena včeraj od ameriških mornariških vojakov, ki poslujejo tam kot vojaška policija. Državni tajnik Kellogg je poslal zunanjemu ministru Haitija poslanico, kateri je izrazil obžalovane ameriške vlade radi tega dogodka. Državni department je odredil preiskavo. raza svojemu mnenju bil svoje življenje pri poskusu, da najde pot v prostost s Hudičevega otoka, kjer je kapitan Drevfus preživel več let. Begi iz francoske Guiane so postali skoro vsakdanji dogodek. Komaj poteče en mesec, ne da bi policija aretirala kakega sumljivega človeka, o katerem se nato dožene, da je pobegnil iz kazenske naselbine. Trdi se, da je bila navzočnost Dieudonna v Braziliji dobro znana pariški policiji in da je bila po-cija odgovorna za povesti, natisnjene v listih, da je izgnani bandit mrtev, — in sicer v upanju, da bo postal na ta način bolj drzen in da ga bo lažje nato ujeti. Ker je bilo včeraj zvečer ju-stično ministrstvo že zaprto, ni bilo mogoče izvdeti, če bodo Die-donna direktno odvedli nazaj v kazensko naselbino, ali če ga bodo privedli nazaj v Pariz, da se vrši proti njemu nov proces. Ker pa so vplivi, ki delujejo zanj, mogočni, obeta postati slučaj Dieudonna eden nadaljnih "slavnih slučajev" Francije. v za- ne Cachin in Doriot morata v ječo. PARIZ, Francija, 21. julija. — Priziv obeh komunističnih poslancev, Marcela Cachina in Jacques Doriota proti obsodbi na zaporno kazen na temelju obtožbe, da sta ščuvala vojake k nepokorščini; je bil odklonjen. Tekom dobe narodnega žalova- Ernest Udet, slavni vojni letanja, ki ni še določena, bodo prepo- '^ec» Je objavil, da bo zagotovo od-vedane v Bukarešti vse oblike za- iz Monakova ne pozneje kot have. Restavracije in kavarne bo- 5- septembra. Ob istem času pa je do morale zapreti svoja vrata ob rekel Otto Koennecke, istotako polnoči. Mesto bo ostalo v obsed-(slaven nemški vojni letalec, da je nem stanju kot je uveljavljeno iz- njegov aeroplan, katerega so zgra-za premirja in vojaške oblasti so dile Caspar naprave, skoro zavr-izdale svarila, da bo uoklican pred šen ter preizkušen, vojno sodišče vsakdo, ki bi krožil j Ta avijatik je namignilr da ne laznjive govorice ali se udeležil bo odleteI iz Berlinaf teraveč da pouličnih zborovanj. fse bo dvignil v zrak v Kolinu. Re- Zadnje oficijelno dejanje kra- kel je, tudi, da bo zapustil Nemči-lja je bilo, da je potrdil izid na-'jo tajn0j da se bo Iahko ^^ rodnih volitev ter obdržal Jan nepričakovano pojavil v Združe-Bratiana na čelu vlade. Ministrski nih državah. Njegov namen je predsednik, kojega diktatorske si-'vprizoriti polet brez odmora, pre-le so bile prej povečane kot pa ko Azorov. zmanjšane vsled smrti Ferdinan-j da, je bil navzoč pri smrtni poste-^' ^a£*rtl Ju»kerjeve kompanije v jji Dessau pronicajo na dan. kljub Kakorhitro so zdravniki v nav-^"" ^kusom da iih P»" zoertosti kraljice formalno potrdi^T' ^ f pOS,al<\ZI,an0' da i; __i- i * j . . ne bo pilot, izbran za vodstvo stro- ll smrt kralja, kot predpisuje ro- - t o u c u * ■ ^ , __ , . . ... . ja J—3 Herr Schuster, mstruk- munska ustava, je pohitel Bratia- ^ . , , _ . tor na htaaken letnem polju, tem- nil v glavno mesto. Tam se je se-1 stal kabinet pod njegovim , .več Herr Loose, eden najboljše Drcd" . - -. , .. . . znanih nemških letalcev, ki je do- sednistvom ob sedmih zjutraj. Xa-' . • ____ , j . vv. .segel razne rekorde. to je pozval narodno skupščino,' obstoečo iz senata in poslanske J Glavni cilj tepa pilota je odne-zbornice, naj se sestane ob pol šti- sti s seboj tako dosti pošte kot le rih popoldne. Sklenjeno je bilo tu- mogoče. Pot, katero si je izbral, je di, da se prevede truplo kralja s Dessau, Irska. Nova Fundlandija posebnim vlakom v Cotroceni pa- in New York. S poletom bo pričel lačo v Bukarešti, kjer bo ležalo do čimpreje mogoče ter bo vzel s se-pogreba v soboto. j boj potnika, katerega pa še niso Ferdinand bo pokopan v kralje- (izbrali. Stroj bo imel s seboj 3000 vi grobnici v samostanu Curtea kilogramov gazolina, dovolj za Argea, poleg strica, Karola I. in polet na razdaljo 800 kilogramov, poleg žene slednjega, slavne Car-[to je skoro dovolj za polet iz Ber-men Sylve. j lina v San Francisco. Seznam Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji 600 . . 1,000 . . 2,500 . 6,000 . . 10.000 . Za paHUat™. ki 40?OIM«M> $ 9.40 % 18.60 % 46.26 $ 92.00 ffdsdo Dewttitte Dinarjev afl pa Srattsoi lir Lir lir Ur Lir Ur Lire 100 200 300 600 1000 $ 6.10 $11.90 $17.65 $28.75 $66.60 FH I 82 C To je seznam, ki pokale, koliko wiriflctp ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo t stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki m po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Yam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoitevali svojo ko-rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Posebni po* Hatki. Pristojbina sa bpto-ffla amerlSUh jev t Jagestofttf Italiji •MB: za ftS, aU M W mm-tov; od 928. naprej do 93M. po S Mto od ratap dolarja. Za veije svoto po pL FRANK SAKSER STATE BANK CortWh Street. Pta.: oorauoi mn New: YorE, N. X. i L ': -ti. . .: -■ j . '•/ - .... , : GLAS NAHODA, 22. JUL. 1927 v:^ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by / SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president. Louia Benedik, trtatvrer Place of business of t lie corporation and addresses of above officer«. 62 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA*' (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Z a celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..........................$6.00 Za pol leta .............................%3.00 Za četrt leta ......................... Za New York ga celo leto....t7.00 Za pol leta ....._______—.—...»•—$5.56 Za inozemstvo za celo leto ..$7.00 Za nol leta............................... Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan tzvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobeujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje naj demo naslovnika.___ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876.__ NEKOLIKO POPRAVKA V "Proletarcu" objavlja Mr. John Olip, ki je predalnik upravnega odbora dotienega lista, potopis 4'Iz Clii-eaga do Radovljice". Med drugim piše tudi naslednje: - V New Yorku sem — gremo tudi k Sakser ju, sem sklenil. V uradu "Glas Naroda" sem vprašal, če bi mo-jrel dobiti 44Proletarea" in "Prosveto" pa so mi rekli, da dobivajo ta lista le zase. Dali pa so mi svoj list." Mr. Olip najbrž ni časnikar, utegnil bi pa vedeti, da ie točnost prva in poglavitna dolžnost vsakega časnikarja in tudi vsakega poročevalca. Resnici na ljubo bodi torej povedano, da Mr. Olipa v uradu "Glas Naroda" sploli ni bilo in da Mr. Olip sploh ni govoril z nobenim članom osobja, ki je zaposleno pri 4'Glasu Naroda". V uredništvu 4tGlasa Naroda" so vsakomur, tudi Mr. Olipu, vsi v Ameriki izhajajoči slovenski listi na razpolago. Novice iz Slovenije. ■ - - » • Smrtna kosa. preže) ko spleza pod most. 5. julija V Ljubljani je preminul Frane pa je to opustil. Bas to je bila nje-Urbaneie, pisarniški ravnatelj v gova nesreča. Ko je vlekel dolgo pok. Nad 50 let je služboval pri vejo, ki se je zajezila v tramovje, sodišču in dosegel častitljivo sta- mu je nenadoma spodrsnilo, da je rost 79 let. padel oblečen v Savo, ki je pod — Nadalje je v Ljubljani umrl mostom jako deroča. " Mihael Jager, jermenar in torbar. Valovi so nesli Selana igraje na- — V Ljubljani je umrl v najlep- prej. Ko se je mož zavedel opasne-ši moški dobi zobotehnik Fride- ga mokrega položaja, si je začel rik Zins. pomagati s kolom, ki se je med —V ljubljanski bolnici je umrl njegovim padcem iztrgal iz tra-Martin Kopač, čevljarski mojster movja. Tako je Selan prišel sreč-v Žireb. Bil je kakor vsi slov. ob- no do sipine, kjer so mu ljudje, mejni možje, odločen narodnjak in ki so se med tem nabrali na me-kremeiit značaj. stu, in obrežju, vrgli vrv ter ga — V Gradcu je po daljšem bo- potegnili na suho. Ko se ^je za silo lehanju umrl Frane Druschkowitz. posušil in umiril, se j? Selan, ki je ugleden posestnik in posebno v dobrodušen možakar, zahvalil Brežicah in na vsem Posavju do- vsem za rešitev in se takoj zopet bro znana osebnost. znašel v svojem običajnem humorju, češ: 'Kdor je moker zu Pri izvrševanju poklica padel v naj, naj bo še znotraj, posebno če Savo. Inflfa smrti!" ... Savski most v Litiji oskrbuje,' Tako je dejal in se odpravil v popravlja in čisti stalno nastavlje- najbližjo "apotekp" na čašico ni delavec Selan. bridktga ... Kadar je voda nizka, opravi to' delo Selan sam. Običajno se pri- Težka nesreča. Ko je peljal rudniški hlapec Vi Dopi s. die skozi Gabersko voz, naložen s senom, so se mu »plašili konji. Vi-j die je padel tako nesrečno pod Claridge, Westmoreland, Pa. konje( da mu je eden stj0pil s kopi. Cenjeno uredništvo! Poročati tom na 0t,ra2 in da je tudi po c-Vam moram, da je umrla tu v Clar- staiem telesu dobil težke poškod-idge v soboto ob sesti uri zjutraj be prepeljali so ga v rudniško bol-Johana Ž&kel po dolgi in mučni njc0 bolezni. Bila je v postelji več kot, 2 meseca. Bolehala je pa zadnje . „ - „ . _... ..... - ■ _ * . . I Smrt pod železniškimi kolesi. štiri leta. Zapustila je svojega mo- . ža in sedem otrok, pet fantov in1. V je, ko se je v Ko- dve deklici; trije so še mladoletni, s»tnJal™ in Topčideru sprehajalo •štirje fanti ft> pa že odraščeni. i™0*0 ^ na Srozen iz" Pokopali so jo na sv. Barbare 'T*11* sara0I,10r Milena Vr" pokopališču dne 18. julija v Clar- gl\se Je P°d kolesa vlaka' ki Je idge, Pa. Spadala je k društvu sv. PnhaJal 135 Nlša- Lokomotiva in Mihaela, št. 40 J. S. K. J. Dru- prvi vagon sta ŠIa Preko nJene^a štvo se je udeležilo pogreba pol- ^upIa t€r stra5no razmesarila. noštevilno in izkazalo naši sestri Vzrok sa™mora komaj 21-letne NOVI ROMUNSKI KRALJ Novi romunski kralj je šestletni Mihael. In poročilo pravi: Takoj ko se je izvedelo, da je kralj Ferdinand umrl, se jc sestal kronski svet. A' veliki dvorani so se zbrali največji romunski od-ličnjaki, cerkveni in vojaški dostojanstveniki. Na prestolu je sedela kraljica in držala Mihaela v naročju. Tekom šuma in hruma, ki je zvezan s proklamacijo kralja, se je stisnil novi kralj Mihael k svoji stari materi kraljici—vdovi in strahotna zajokal. Neki časnikarski poročevalec, ki je bil v neposredni bližini, ga je baje slišal reči: "Lačen sem!" Navzoči dostojanstveniki so navdušeno kričali: "Živel kralj Mihael!" Romunskemu narodu je res treba čestitati. ki je stanoval v Ljubljani na Poljanski cesti št. 15. Bil je nad 50 let uslužben kot železostrugar v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, zapušča troje odraslih otrok. Pri delu izgubil obe roki. Delavec Matija Diničič iz An-drijevcev pri Vinkovieh je bil zaposlen pri stroju za žaganje drv. Nehote se mu je kos lesa izmaknil; segel je naglo za njim, pri tem pa mu je žaga zgrabila desno -oko in mu jo odrezala nad laktom. Stegnil je levo roko, da bi odžagano roko potegnil iz stroja. Žaga mu je odrezala še levo roko. Zopet požar. Iz Novega Kota pri Prezidu poročajo, da je v noči med 27. in 28. junijem gorelo pri Jurju Cimpri-ku. Pogorela je hiša z vso opremo in mizarskim orodjem. Skoda je precejšnja, a je deloma krita z zavarovalnino. Požar je nastal na doslej nepojasnjen način. zadnji pozdrav. deklice ni znan. Bila je uradnica domneva, da se je radi bede odločila za obupni čin. Pod brzovldk radi bede in zapu-ščenosti. PAMET IN PROHIBICIJA Vse kaže, da so se začeli majati temelji antisalon-ske lige. Dosedaj so njeni voditelji precej oblastno nastopali in vsaka njihova želja je bila povelje, katero je ponižno izpolnil ofieijelni Washington. Zadnje mesece so pripravljali najstrožje odredbe, o katerih so upali, da bodo uveljavljene. Sedaj pa prihaja iz Washingtona poročilo, da je izdelal novi prohibicijski kontisar Doran odredbe za 44 pametno" izveden je Volsteadove postave, ki bodo objavljene dne 1. avgusta ter uveljavljene dne 1. septembra. Težko je seveda reči, kaj razumejo v Washingtonu pod besedo "pametno". Fanatikom se zdi "pametno'' vse, kar služi za zatiranje demona alkohola, ne oziraje, se na kršenje osebne svobode prebivalstva. Dejstvo, da bo z novimi odredbami olajšano trgovanje z alkoholom, pa jasno dokazuje, da protest lekarnarjev in zdravnikov ni izgrešil svojega cilja. Kot znano, je bil stavljen predlog, naj se poostri kontrolo nad zdravniki, lekarnarji in prodajalci patentnih medicin. Mrs. Mabel Willebrandt, ki je uradnica prohibieij-skega departmenta in igra v prohibicijskih zadevah važno vlogo, je celo predlagala, naj bi bil lekarnar odgovoren, če bi njegov pomočnik prodal kako količino industri-jalnega alkliola kam drugam kot v industrijalne svrhe. Proti temu so lekarnarji odločno protestirali in protest je bil uspešen. Oe bodo gospodje začeli res pametno ravnati v su-haških zadevah, bo kmalu konec slave prohibicijskih'fanatikov. Dan je .bil jako lep in ne pre-,ijnžetri ^seeebrez službe, in se vroč, zato je bila draga sestra in mati deležna obilega spremstva na zadnji poti. Bile so zastopane vse narodnosti, kolikor jih je v Claridge. Naj v miru počiva v ameriški zemlji! 6- Juliia P°Poldne ie postajal ob Drugače je vse po starem tu v'železni5ki Pr°gi v Brežicah star,1 Claridge. ^ čedno oblečen moški, ki je vzbujal Parmerji so šele sedaj začeli že- Pozornost s svojim čudnim obna-ti pšenico. Pravijo da so jako poz- Sanjera- V marsikom, ki je stare-ni letos. Ponavadi žanjejo pšenico ka 1* vzbudil sum, da se v tu okoli, kadar je normalna spo- nj^ovi notranjosti dogaja nekaj mlad, od 3. julija naprej. Letos so »modnega. Opogumili pa so se sa-kasneji za 15 dni, zato ker je bi- mo otr9ci, ki so ga začeli spraše-lo tu kaj veliko dežja v maju in vat'i 5emu hodi ob P™^ že to-juniju in precej mrzlo.. liko časa. Mož jim ni odgovarjal. Društvo sv. Mihaela, št. 40 bo ma7eC Je otroke povpraševal, imelo letno veselico dne 30. julija kdaj pride brzovlak-zvečer. Prične se ob 8. uri in tra- Zvečer se je neznanec oglasil ja do 11 ure in 30 minut. Vabimo v kolodvorski restavraciji in na-vse Člane in nečlane, da se polno- Prosil natakarico, da mu napiše J številno udeleže. Gre za dobrobit razglednico, na kateri je poslal j društva. Naše društvo bo obhaja- SV0Ji v Zagrebu, poročeni hčerki j lo 25-letnico prihodnje leto. Vsak zadnje pozdrave. Natakarica, ki ve, da imamo pri društvu, ki tako 1,111 je razglednico pisala, ga je. dolgo obstoji, veliko stroškov. Pa^ gledala nekam čudno, vendar! Vsako leto pride veliko smrtnih mu je storila željeno uslugo. 7. ju-' slučajev, veliko bolnikov in dru- hja zjutraj na vse zgodaj se je ne-gih reči, kar vse stane denar. Zato znanec zopet pojavil ob progi par prirejamo veselice, da malo zafli- metrov od kolodvora. Bilo je kamo našo blagajno pri društvu, okrog 5.58, ko prihaja beograj-l Zatoraj vas še enkrat vabimo, brzovlak. Čim je lokomotiva da se veselice polnoštevilno ude- pridrvela blizu, se je tujec naglo-ležite, da bo zabava čim boljša, ma okrenil in se vrgel na progo. Društveni odbor bo skrbel za vse Vlak je hitel naprej na kolodvor z j potrebno, da ne bo kateri žeje tr- okrvavljenimi kolesi. Tujec pa je pel. Mladih deklet je tukaj za že- obležal ob progi z odrezano glavo nitev. Katerega veseli,.pa naj pri- in desno nogo. de 30. julija. | Kkor se je ugotovilo iz najde- Pozdrav vsem! nih dokumentov, je nesrečnik 75. Anton Yerina. letni železostrugar Jernej Žargi, Finančni ustražnik ustrelil seljaka. V zadarsko bolnico so pripeljali 28 let starega seljaka Simqa Barabo, ki ga je pri Novem gradu smrtnonevarno obstrelil jugoslovanski finančni stražnik. i Nesreča Slovenke v Zagrebu. Pri manifestaeijh, ki so se vršile. v Zagrebu v proslavo sv. Cirila in Metoda, se je na Jelačičevem trgu prevrnil neki voz. na katerem se je nabralo polno gledalcev. Pod njihovo težo se je voz prevrnil ter zadelo kuharico Elzo Ster-garjevo iz Laške«a tako nesrečno, da ji je zlomil desno nogo v gležnju. Ponesrečenko so takoj prepeljali v bolnico. Zdravnik, ki je otroval ženo in sebe. V Bačkem Brestovcu se je zdravnik dr. Rupanek pred leti seznanil s tamošnjo krasotico Ireno Vrihtnerjevo ter jo pred meseci poročil. Ljubezen pa je naglo plahnela. Za letos sta bila mladoporočenca namenjena na letovanje v Rogaško Slatino, kamor sta sklenila odpotovati v z kratkem. A ravno na večer pred odhodom se je morala med njima odigrati mi- Avijatična nezgoda pri čapljini. sterijozna zakonska drama. Dr. Po vesteh iz Mostarja je v oko-j Rupanek je zastrupil svojo ženo lici ('apljine strmoglavil na tla sebe z močnimi dozami morfija, vojaški aeroplan, ker mu je v vi- Ko so naslednje jutro šiloma vdrli šini 1000 m zmanjkalo v akumula- v stanovanje, je bil dr. Rupanek torjih toka, ki je potreben za po- že mrtev, ženo pa so hitro prepe-gon motorja. Podporočnik Pavi- ljali v bolnico, kjer jo upajo olira-čič in narednik MilosavljeviČ sta "iti pri življenju, ranjena, aparat se je popolnoma' razbil. Kralj, ki se je moral podvreči te- lesni preiskavi. Belgijskega kralja Alberta je ustavil nedavno na meji francoski finanear ter ga preiskal, če nima mogoče pri sebi kakih carini podvrženih stvari. Kralj je potoval v lz Jugoslavije. Smrtna nesreča s kolesom. Trgovski pomočnik Ivan Vuko-vič iz Broda na Savi je napravil izlet na kolesu. V okolici mesta se mu je pokvarila zavora ter se .... . je z vso silo zaletel v neki telefon- f™1?1 °blekl V SPremSt™ lirav ta* ski drog. Bilje težko poškodovan ko ^flno-opravljenega adjutanta v avtomobilu iz Lackena v Lille. Finančni organ je vprašal pasa-žirja, če ne vozita s seboj stvari, za katere je treba plačati carino. Odgovorila sta. da ne. Kljub temu ju je finanear natančno preiskal. Vsi adjutantovi protesti bili zaman. ftele, ko je izvlekel iz kralje-gašenje zaman in je tovarna po- - , . , . f J • . ... vega žepa zlato dozo za eisrarete s gorela do tal. Oblasti raziskujejo .... , .. . e . kraljevim grbom, je opazil, s kom vzrok požara,,.ki je povzročil ško prepeljan v bolnico, kjer je eno uro pozneje podlegel. ! Velik požar v Tetovu. Te dni je v tetovskj tovarni izbruhnil požar. Četudi so bili gasilci takoj na mestu, je bilo vsako do okroglih 300,000 Din., dočim je bila tovarna zavarovana le za 180,000 dinarjev. % , . Ima opraviti. .Tel se jp opravičevati, toda kralj mu je smehljaje odgovoril, da je storil samo svojo i dolžnost. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. NAPRODAJ JE POSESTVO Ivana Preka na Vrhniki, hiša, gozd in polje. Proda se vse skupaj ali Kubanska vlada je predkratkim uveljavila tloločbo, da se ne sme priseliti nobena poročena ženska, če nima seboj svojega moža. Poročeni moški bodo baje vložili proti tej določbi odločen protest. * Mladi ljudje imajo originalne nazore. Svet vidijo v povsem drugačni luči kot je zares. Mi starejši ne moremo razumeti njihovega početja. Mlada punca in mlad fant sta se smrtno zaljubila. Najrajše bi se takoj poročila in začela skupno zakonsko življenje. Toda stariši so bili previdni ljudje. Nevestin oče je poklical fanta k sebi in ga resno vprašal*: — No, povej mi, če jo boš lahko preživljal. — Ah, oče, — mu je segla hčerka v besedo, — kdo bo mislil vedno na jed ... * Sitna mati je rekla svojeglavi hčeri: — No, če že ravno hočeš z pla-vo skozi zid, pa se poroči. Boš že videla. Samo nekaj bi še rada. Pred poroko bi rada govorila s tvojim ženinom. — Je že olrajt. mama, — ni potreba. Povedal mi je, da te je že enkrat videl, pa pravi, da me bo vseeno vzel. * V Braziliji — v Južni Ameriki — so nepregledne puščave — džunglje imenovane. — kamor do predkratkim še ni stopila človeška noga. Sedaj pa prihaja poročilo iz nekega brazilskega mesta, da sta bila v džunglji napadena in oropana dva Amerikanca. * Da. civilizacija se pa res neznansko hitro širi v najbolj oddaljene in najbolj divje kraje sveta. — Jaz ji bom pokazal. — je rekel zakonski mož, vzel sina v naročje ter ponosno stopil mimo hiše, kjer stanuje njegova prva ljubica. * — Ivletvina mora iz ameriških domov, — pravijo navidezni po-božnjaki. ki so vsilili Ameriki pro-hibicijo. In svojo zahtevo utemeljujejo z besedami: — Pijačo smo že odpravili, hvala Bogu. Sedaj še kletvino in vse nespodobne besede, pa bo olrajt. Govorim deloma iz svoje lastne izkušnje: — Prej ne bo konec kle-tvine. dokler ne bodo gospodje, kateri hočejo poboljšati svet. iznašli takih kotlov, ki se dajo tako odpirati, da se človek nikdar ne opari; majše, ki se nikdar ne ski-sa. piva, ki nima v steklenici nobene usedline in soda, ki ne bo nikdar prazen. Ko bodo vse to iznašli, bo za sto procentov manj kletvine v ameriških domovih. Joe Lavrich, Cedar Grove St., vsaka parcela posebej. Katerega | Iz države Vermont poročajo, da je tam več kot sto okrajev, v katerih ni pobenega zdravnika. Najbrž ni v onih sto okrajih tudi nobenega bolnika. Shreveport, La., $1.00. i veseli, lahko izve ceno pri A g n e s Denar sprejeli ter ga bomo iz- p rek, 54 Churchill St., Little ročili na pristojno mesto. j Palls, N. Y. Uredništvo. (6x 21—27) ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO English-Slovene Reader SestavU dr. F. J. KEEN CENA • poštnino SAMO $3 — Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: " G L A 8 B A R O D A" 82 Cortlandt Street New York, N. Y. j Kot sem že omenil, ima Romunska šest leta starega kralja. Obdajajo ga : pohlep ministrskega predsednika, vladeželjnost stare matere, lahkomisljenost oeeta in nezadovoljnost romunskega naroda. | Mihael bo kronan za kralja po dvanajstih letih. 0 Seveda, če bo takrat na svetu POTOVANJE V STARI KRAJ IN DO- I še kaka krona in če bo po dvanaj- --------------- -----—------" stih letih Romunska-še kraljevina. Tek časa je republikanski. ZA SPLOŠNO VSE BANČNE POSLE, ZLASTI PA ZA NAKAZILA V STARI KRAJ. BODISI V DINARJIH, LIRAH ALI DOLARJIH; — PREMO SVOJCEV OD TAM IN ZA NALAGANJE DENARJA NA OBRESTI PO 4%, MESEČNO OBRESTOVA NJE, se obrnite na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y m Poslanska zbornica južno-arae-(riške republike Uruguaj je soglasno sprejela predlog, naj se pozove vlado Združenih držav, naj prepreči usmreenje Sacca in Van-'zettija. * Tega ni dosedaj storila nobena zbornica oseminštiridestih držav, ki tvorijo Združene države. \ " - ■JSP f ^BfI • ' 3 v H -. GLAS NARODA, 22.JTTL. 1927 i ' ' - >*: .~.r l - ■ 1- . - i!'M F RAS C IS CAREO: PRIGODA Za mizo v zakotnem baru, kjer se j — Verjamem. da ni mogel, — Končno — moja povest se bliža je sestajal navadno ob četrtkih s, je pritrdil Eva r iste j »ovseni re.>no. koncu — sem bil prisiljen zapreti svojimi znanci, je pki EvarUtej — Ali, gospod. — je začel tar- kopališče, ker se ljudje-niso l»o-Clement neverjetne Marije za n-j nati starec. — Bolje bi bilo, da sem teli kopati. Nekega zimskega veče-Icega svojega mecena. ki jih ' 1 podpisoval kot svoja literarna dela. — Princesa.... je praska1^ po poli slabega rjavega je. ostal pri svojem pohajkovanju.J ra, ki se ga bom spominjal v.se znamenita J Mar bi bil pustil Trotta pri miru.' življenje, sem šel po Bonlevardu j Lahko bi ga Se vedno imel, tako brez heli«"a v žepu. Mislil sem si :— Evaristovo pero pa...: Trott mi je delal hude pregla-'Vsaj Trott mi ostane.... lahko bi dražil me je in celo strahu'g akazal ljudem kot atrakcijo. Ah! papirja, ki je bila skoraj že popi- mi j0 na];žali _ Marš —tJiifdal. Opazil' je tudi bližjoči se — No, len j ? " — Postrežem vam lahko z resni- pa j0 takoj pritekel in se mi začel dobrikati. Dresura sp je v ter.i smislu nadaljevala. Treba mi je . ' ....... sprorno, Kar ni mu za povedal. „\a i»rr>irasrn. i n i«u kam nejevoljno obrisal potno čelo.La na(xin })i napravU iz njega .-.Jzabil. kako sem Trotta _ (;fk,p„d, —je dejal starec.- j(|ftvi(0 žjval. K,ieaj sem ga. pa se Trott me je samo d pa mi ni smel približati. — Marš. —»j sem dejal, — mrha grda. marš, —' omnibus. — Xo. kaj je storil omnibus? Raztrgal mi je psa.. gospod. MCMV muu, »MM. O C. Bolniške strežnice v St, Barnabas bolnišnici v Xewarku se morajo vsak teden nekaj časa vežbati za slučaj požara. Kot je iz slike razvidno, iuiajo pri tem dosti zabave. Evariste Clement je parkrat za- čno prigodo iz svojega življenja. Evariste je molčal. — Gospod, — je nadaljeval slučajni znanec, kakor da se hoče javno spovedal i. — ne smete misliti, da sem bil vedno taka cerkvena miš, jih stisnil v roko z izrazom divje,'ga dela, ki mu je neslo en sou od toda gi nI j i ve radosti, ki sem jo vrstice. Takih šal Evariste ni imel poznal samo pri njem. J rad. bilo samo ret"i: danes ne bom čital mežikal s svojimi majhnimi očmi. novin. nočem, pa jih je šel Trott1 pogledal je starca po s.iani in se takoj Iskat. Prinesel jih je in mi molče lotil nehvaležnega literarne- Žalostna usoda našega naroda na Primorskem. v Sloveniji so bili in so morda j mestni matični urad. da naznani tudi še danes župniki, ki nočejo kr-j rojstvo, i„ je naznanil tamkaj, da ščevati otrok z narodnimi. imeni,j.se bo deček imenoval — Gorazd. češ, da takih svetnikov ni v cerkv-- Matičnemu uradniku ni šlofcnika ni pratiki, oziroma rimskem marti- rologiju. Stvar je koncem konca umljiva. ker gre za verski obre.l, pri katerem naj otrok v smislu po tloi nikakor v glavo, da brfee ld4ane£*ko je .Trst že skoraj devet let "odrešen", ftrok it a 1 i ja askegrf' d i*ža vljanb. t >-rej Italijana, motfM rmCnbvat mena* ki naj ga ima svetotajstvu j'Gorazd', z imenom, ob čigar'izgo-krsta za krščenja, otrok dobi ime varjavi se mora po mrtčtju dotie- za katero pravi," da bo "odslej rabila kot ravnilo vsem matičnim uradom na Primorskem. V zadnjih desetletjih, da so jugoslovanski agitatorji, duhovniki in učitelji na ,N0VA SOVJETSKA ODREDBA vse kripfje delali na to, da bi izbrisali ali pa vsaj kolikortoliko zabrisali dvatisočletno kulturo Pri-morja s tem. da so svetopisemska REŠITEV ŽIVLJENJA S POMOČJO BATIN kakor me vidite zdaj tu za mizo. Lahko celo trdim, da bi bil spret-nejši pri svojih poslih in opreznej-ši napram gospodu Paulu. ki ni baš poštenjak, ali hi bil takrat vedel, kaj me čaka. Pa gospod Paul mi je takrat svetoval, naj kupim kopališče blizu Boulevarda. Bilo je res sijajno podjetje, toda rnin:- - 3 ral sem se. kajti v Franciji tiste' V Zermattu v Švici je pred krat- ^ čase še ni bila navada, da bi se!kim ,unrl daleč .okoli sloveči gorski , ljudje vsaj ob sobotah kopal* Go-|voclnik- Mnric Inderbinen. Med vorim o letu 1900. dragi gospod, j miiogrimi njegovimi ^ življenskimi n , . dogodljaji pripovedujejo tudi sle- — Doliro. — mu je pritrdil Ev;.-1 t . , \ „ - T , . » deeo komu-no dogodhico. Inderbt- riste ravnodušno. | . ... , . , , I nen je peljal nekega Angleža na — Mislite .sj me torej. — je na- j Matterhorn. Ko sta bila že blizu dal jeva 1 starec in mahal nervozna vrha, je nastal strahovit snežen z rokami, — kot lastnika prsnih kopeli sredi Pariza, obdanesa s metež in vihar. Bolj kot je vihar na moči pridobival, tem bolj pa jih številnim osebjem, oskrbnikom, ma- je izgubljal ne preveč utrjeni An-serji. operaterji kurjih očes in dru-jglež. Končno so mu moči popolno-gimi strokovnjaki. Imel sem tudi| ma odpovedale in sesedel se je v blagajni "ar ko in dtvkp v rdeči uni-[sneg. Inderbinen mu je prigovar-forini. Vsi so bili dobro podkova-} jal, naj vstane, ter ga zaklinjal v ni v svoji stroki in tako sem brez- treh jezikih, naj gre naprej, ker .skrbno živel. Sredi dobrih pomoč- sicer je to njegova smrt ker bo matt' ^ m0ral An?Iež najpreje v nikov bi se bil v .sreči in izobilju 1 zmrznil, predno bo potekla ura |bolnišnleo* tako bil vdelan. Ko postaral, samo če bi zahajali v ko I Anglež pa se za vse jezikovno zna-!pa JP pnŠeI 12 bolnlšnice< Je vodni-peli posetniki. ki sem jih nestrpno! nje vodnika ni menil, ter ležal vj^ po,)Ia^aJ' ^ uvifel Je pričakoval. Toda vse moje nade so .snegu, kot bi ga cel svet nič več ne že dolgo časa "gorak". Anglež si pa tega vendar ni pustil dopasti. ker kaj takega se mu vendar še živ dan ni pripetilo, da bi ga takle kmet bil v lice in kamor je priletelo. Skočil je pokonci in pričel Švicarju vračati milo za drago. Nastal je med njima pretep, da je bilo veselje, le škoda, da tega ni nihče videl. Švicar pa je svoj namen dosegel namreč, da se je Anglež zopet ogrel in je prišlo življenje v njegove zamrle žile. Ko sta sestopala z gore. ga je še tu in tam prav jKišteno butnil, da je bilo več življenja v Angleže vili nogah, kakor je to pozneje na veselje vašea-nov pripovedoval. Razkačen Anglež mu je grozil, da ga bo naznanil ter dosegel, da mu ne bo treba plačati takse za vodnika, ker tako ravna z njim. Ko sta prišla v Zer-matt, je moral Anglež najpreje v zaščit n ika-svetn ika. V Italiji pa na take "malenkosti" seveda nobeden ne gleda, dasiravno bi bilo pričakovati, da bi morala ravno tu, pred očmi samega najvišjega poglavarja katoliške cerkve, duhovščina še prav posebno pogledati na to, da bi se načelo krščevanja otrok na imena svetnikov čim najstrožje izpolnjevalo. Kakor rečeno, pa temu ni bilo tako. in še celo pred "odreše njem"-je bila v Trstu cela vrsta " Italov" in "Italij'7 ki jim gotovo ne najdete godu v ^ nobeni pratiki, bilo je "Irrcdent". in i-mate .lanes zopet cele kupe "Rodent", kakor je bilo pred "odrešenjem" Trsta in Tr^ta v Italiji precej otrok krsenili.ua ime "Trieste" in "Trento", ki jih dotr>vo m v rimskem martirolojriju. to se pri-vi. seznamu svetnikov-mučenikov. Z verskega stališča torej v Italiji ni odpora proti ihieuom, ki niso svetniška. Zelo zanimiva pa je postahi nega gospoda uradnika zlomiti na sto kosov jezik vsakega poštenega Italijana, in nikakor ni hotel vpisati tega imena v matično knjigo, temveč je vzlic naj odločnejšemu ugovoru otrokovega očeta vpisal o-troka v matično knjiga z imenom "Gorardo", češ, če ni očetu prav tako. pa naj se pritoži. In oee .se je v resnici pritožil, a te dni je o njegovi pritožbi izreklo svojo bese do tržaško višje deželno (apelacij >ko) sodišče, pri čemer se je sklicevalo na člen 374. italijanskega civilnega zakonika, dasiravno v Primorju velja še vedno avstrijski civilni zakonik, ki določa, da v slučaju, če s strani tistega, ki naznani rojstvo otroka, ne napove otrokovega imena, matir-ni uradnik sam da otroku ime. Ker je stvar gotovo ne samo zanimiva, temveč tudi vt-lepoučna. evo vam razsodbe sodi-šea : "Trdovratnast. s katero se. h of-o svojemu otroku nadeti slovansko stvar v našem Pri morju glede kr.^- ime v sedanjem zgodovinskem tr, bile zaman. Po vrsti sem moral odpovedati službo vsem uslužbencem. Sam sem sedel pri prazni blagajni in kadil pipo, dočini me je Trott — to je bil moj pes — žalostno gledal. Iiil sem ves iz sebe — kaj sem hotel reči Trot tu? Pa tudi or. ni mogel storiti ničesar v prid svojemu gospodarju. Kajne, da n mosrfd ? tam gori na ledenikih Materhorna. Dama s čebelami SOLNCNI MRK NAD ANGLIJO brigal. Prosil je še vodnika, naj ga pusti v miru ter gleda na to, da bo samega sebe rešil gotove smrti. Sedaj pa se je gorski sin razjezil] V Neprivači je hčerka trgovca ter pričel kričati na Angleža: "Kaj Pleskoviča začela z vso vnemo go-mislite. da jaz pustim takega pos-'Jiti Čebele. Te dni je iz nekega pa poda tu gari umreti! Jaz vam bom 11 Ja poletel nov roj in njihova go-i":e pokazal." Pričel ga je pretepa- .iiteljica Je vsa presenečena pohi-vati, kakor da bi imel kakega tok-jteia za njimi. Zgodilo pa se ji je mcca v v;*ški gostilni, kateremu je -nepričakovanega. Ves roj je sedel na njeno,jgplo roko in tudi okrog vratu. Mlada dama je bila toliko duševno prisotna, da se ni zgenila niti zakričala, pač pa roj počasi in skrajno previdno spravila v nov panj. Tragedija osemletne deklice. Iz Subotice poročajo: V okolici Subotice je nedavno skočila v vodnjak osemletna deklica Ilonka Ro-naj. Njsno truplo so našli pred kratkim. Nesrečno deklieo je pred kratkim mačela spodila iz domače hiše. Mala je našla zavetje pri ne ki delavski rodbini, a deklica se ni mogla pomiriti s svojo usodo; skočila je v vodnjak in utonilsč Policija je aretirala nebrižnega očeta in okrutno mačeho, ki je nesrečno deklico nagnala v smrt VMMMpbB a OMOCKWOOO. M. Y. Slika je bila vzeta tekom solnčnega mrka, ki se je pojavil pred par tedni nad Aj^lijo. Takega mrka niso videli v Angliji že dvesto let. < EDINI zastopnik ia založnik FRANZ LDBASOVm HARMONIK ▼ Združenih Državah. ALOIS SKUU S23 EptOon PL, Brooklyn, F. T. FltlTK PO CKNIK. nih imen otrok slovanskih staršev, ki hočejo dati svojim otrokom slovanska narodna imena. Fašistom so vobče slovanska i-mena silno zoprna. Seveda gre jim za to, da prikažejo zunanjemu svetu naše primorje kot pristno italijansko deželo .ali tujec, ki ima o->či, da vidi, in ušesa, da sliši, opazi takoj na prvi-pogled, da je ital: janstvo dežele prav prAVc'ati humbug, ker je vendar Vie;'kamor pogleda, in vse, kar sliši, slovansko Slovanski govor, slovanska imena, lovanski običaji, vse slovansko, samo nič italijanskega; celo imena Italijanov so — slovanska. Tako je razumljivo, da se je skovala ona vladna nared-ha o izpr^membi slovanskih priimkov v italijanske, češ, ker so to le italijanski, na u-meten način, pod vplivom in pritiskom bivših dunajskih vlad poslovanjem priimki. Ta vladna na-redba je sicer že v veljavi, ali dogaja se že sedaj nekaj drugega, kar je precej podobno temu prisilnemu izpreminjanju priimkov. Xa Primorskem so, kakor po vsej Italij i. uvedeni državni matični u-radi in vodijo jih občine. Cerkvene matice; p%ajo za javnosj ni kakršne veljave več — izvzemši seveda čas pred uvedbo civilnih matičnih uradov — in tako se .seveda krstne, poročne in mrliške ■matične knjige vodijo v občinskih uradih. Rojstvo otroka je treba naznaniti v občinskem matienem n-radii. enako kakor tudi poroko, ki jo potem izvrši občinski načelnik ali nje?ov namestnik, in kakor tudi vsak slučaj smrti. Ob naznanitvi rojstva je treba seveda poleg vseh drugih podatkov treba naznanili tudi ime, ki se bo dalo pri krstu otroku. Pa se je zgodil v Trstu naslednji slučaj: Nekemu našemu človeku se je rodil deeek. Oee je iej sveda v 'nutku. v katerem bi moralo biti jkonos za vsakogar popolno poitali. jančenje v misli in v jeziku, ki je odelo in je tudi jezik Danteja, vzbuja upravičeni sum, da se s tem razodeva bolj ali manj jasno neki drug namen. Očetovska pravica pa vendar ne more iti tako daleč, da bi zašla v zloraljo ali motila javni red fcli žalila nalljonalno zavest. To je predvideval oni raz-horifi matični uradnik, ko-se je vršeč svojo službeno dolžnost st*o* Po oktoherski revoluciji se je razpasla med prebivalstvom sovjetske Rusije čudna razvada. - , . . . Skoro vse prebivalstvo si je na- m latinska imena Antona. Marka, lliniJ- ■ ... . „ , »reč hotelo izpremeniti svoja rod- .M a rti na, Petra. Pavi, \ inceneija i,- i • i . . , ... ' . . binska in krstna imena ter jih na- itd. zamenjavi! s srbskimi imeni,1 ,iAmact;f: , - - -- m Yr.. ... , _ . uomestiti z drugimi ''lepšimi". To Jlilanom. .AI:rko. Dušanom itd., a! ^ i • , , . . , , „ . *,)raz^ado je posebno propagiralo ženska imena, kakor Albino, ki te 1-»»,,,.,; __- • • . i - i .... J KomuniNtieno časopisje takoj i>o 1. bila splošno udomačena na Kra>u rifi]7 •n v Soški dolini. i>a z Zoro ir t,. ♦^ . • • • „ , , ' ; t o neprestano menjavanje imen Zorko. Da se zavre m prepreči t«-] je llapravilo v (lržavni upravi ve. ko umetno potvarjanje in pokvar- ,iko znietle. Z]asti ker <0 To ppi,u janje Italijaiwkega imenoslovja v ko 2na]i izrabi{i razbojniUi in ban. deželi, je tržaško apelacijsko sodi-'.utje, ki jih je vla(la iskala Ti see porabilo priliko pritožbe očeta ^jluije So si namreč, ko so bili pod onega "Goraz la", ki pa se je čistoj-normalnim" imenom preveč raz-pravilno in zakonito izpremenil v krikani kot slabi ljudje — eno-"Gerarda", sicer tuje. ali vsaj v stavno zamenjali svoje ime — in svoji zunanji obliki italijansko >e|tako postali "novi" ljudje. glaseče ime. da je enkrat za vselej ( Proti tej navadi so nastopili pre-napravilo konee temu potvarjanju bivalci v Rusiji in ljudski komi-italijanskega značaja dežele. Uar /j notranje zadeve je dobit Tako je torej italijanska sodna predlog, da naj prične koinisarijat oblast, seveda v svoji fašistovsko- notranjih de! z večjo akcijo proti italijanski zagrizenosti in želji, da menjavainju krstnih in rodbinskih hi tudi ona po svojih najboljših m i-' imen. Komisar sedaj že izdal teh sodelovala pr raznarodovanja,'obširne odredbe o sistematičnem poitalijančevanju. asimilaciji na- preprečevanju zanemarjenja rod-šega naroda na Primorskem, .binskih imen. (»šele, ki bodo ho-celo po imenih naših otrok. j»o v nadalje menjati svoja ime-praviei staraeV. da dajejo imena na- bodo morale v to s*rho nave-svojftn othokom po svoji volji. Ta- sti nujne in potrebne razloge, a Seiko; v resiiiei.naš človek na Primor- b1 po teh bodo mestni organi ko-skem ne more imenovati prav čisto '»isarijata izdajali dovoljenje za ničesar več svojo la.-t. Če si pase.-t- izmenjavo imen. nik, ima država pravico v mislu' Dosedaj je lahko vsak prebiva-odurnega. predlanskim iveljavlje- s0VJ°tske Ru.sije svobodno me-nega zakonskega odloka, da. te vsak|njal sVn.ip ime- Zgodilo se je če-čas razlasti in požene ]>o svetu. Ni- st0' <1h Jp Prosilec podprl svojo prošnjo za dovoljenje, da bi smel svoje ime spremeniti, z malenkostnimi in narovnost smešnimi razlo- ker se gi. Na primer: "Ni mi všeč imenujem Ivan. ljubše mi je ime ti najmanjše stvarce ne smeš izpre. minjati na svojem posestvu, niti drevesa v gozdu ne smeš posekati brez dovoljenja oblasti. Nisi torej ti gospodar na svojih tleh, temveč država, oblast. In ni dovolj to.a,i "prosim, da se zame- Segli so že ali pa bodo v najkraj-'nja dosedanie imp Nikolaj z sem času celo po onem. kar je vsc-|Xiu0' ker so na so- Ptnijn. (brisali sledi in se odtegnili kazni. --- Trgovci pa so na primer menja- jvali svoja imena z imeni kakih TAKSA XA KRATKE KAŠE 'odličnih trgovcev, da bi mogli pod Očinski svet v Zerbanu (Šlezi-|n"'ihovimi {ir,»anii še nadalje tr-ja) je sklenil obdavčiti vsako poro- ?ovati- čeno ženo, ki nosi kratke lase. Da- ----- vek bo znašal 2 marki na osebo. Za NOVA DRUŽBA, deklice je taksa znižana na eno' Cleveland, Ohio, 21. julija. — marko. Ženske seveda & tem niso Javni knjigovodja A. C. Ernst je zadovoljne in so že vložile test. pro- objavil, da se je združilo šest naj- večjih elevelandskih družb, ki izdelujejo oziroma prodajajo barvo. To so: The Arco Company, The Eclipse Paint & Manufacturing ALI VESTE — da hitro dviganje barometra po-'company. The Crescent Paint & _ -ne^alno vreme. Enakomer- jranufacturing Companv, The go državneg aziweaja. kDt zvest .<0l-40^v^Q^::(P0menja stanovitno Sterling Products Company. The mač zakona in italijanskega ^tvo-Vn jf zrak suh in Irofpioi.s Manufacturing Company vanja upravičeno uprl vpiauonrenit dvigajoči se barometer in The Argus Manufacturing Gorazd in ravno tako pravila* tol-|sev"ni Veter" Ce Je Pa^dežeVaIo» Company. Nova družba, ki bo zna" mačee dejstvo, da je oče nadel otrD-(2nai:'i' bo zjasnil°- Če je zrak na kot The Arco Company, ima ku nesprejemljivo ime, kot enak^|moker ter J'e temperatura nizka in čarter v državi Ohio *er je izdala vredno, kakor da mu ni hotel dat:,se barometer dvi^a- & 100,000 delnic. Prodaja nove druž- nikakršnega imena, in ga je nado-^ da bo P5hal severni veter in be je določena od petih do desetih mestil on sam v smislu zgoraj ime-|da bo deževal°- Ali veste, da mo-'milijonov. Družba bo po vsem sve- novanega člena 374 eiyilucga za- rate zaeetl kadltl IIelmar' C'e ste tu prodajala vse, kar spada v bar- se naveličali navadnih cigaret. Ko prsko obrt. Vse tozadevne po- konika.,, Tako je torej razsodila najvišja V SPOMIN PISATELJICI se enkrat dotakne vaših ustnic, g0«lbe je sestavila družba Ernst - ste dobljeni. Seznanite se s Helmar & Ernst Certified Puhlie Ap sodna jnstanea za vse Primorsko, dai,e3. - CZZl tržaško apelacijsko sodišče. Očeta, ki so njegovemu otroku proti njegovi volji, ob njegovem najodloč-nejšem ugovoru, nadeli ime, kakor ga je hotel italijanski matični u-radpik,'Qstaja sedaj" še pritožba na državni svet. ki pa bi seveda poti-lil razsodbo tržaškega apelaeijske-ga sodišča. Značilno je, kako je dotični matični uradnik utemeljeval svoj postopek. izjavil je namreč, da otrokov oi-e. k« je napovedal ime otroka. Gorazd, ni hotel povedati, kaj to ime pomeni v italijanskem jeziku in da tako on, nradniK, ni mogel prevesti tega slovanskega i-mena v italijanski jezik, pa je zato dal otroku pwktbno glaseč se ur.e 'GerardoT (izgovori: Džerar-do"!). ' Tržaški italijanski tisk je sere-i da silno navdušen zaradi te razsod be tržaškega apelacijskega sodišča,' WwjnwtrjMiUVW>WL>. . bajk in pravjic, Boženi Nemeovi, so postavili na Čehoslovaškem spomenik, ki ga vidite na sliki. GLAS NARODA, 22. JUfc. 1927 COLOMBA Spisal: Prosper Merimee. Za Glas Naroda priredil 6. F. 1.1 (Nadaljevanje.) Orso je obljubil, da bo imel polkovnik na razpolago najkras-nejši lov na jelene, neresce, fazane in slieno zverjad. Na večer pred odpotovanjem je stavil Orso ]>Fedog, naj se napravi izprehod ob breg zaliva, mesto da bi šli na lov. Ponudil je roko Miss Lidiji in lahko sta se tem bolj nemoteno udala kramljanju, ker ni šla ž njimi Colomba, ker je morala nakupiti gotove stvari v mestu. Polkovnik je zaostal vsakih par trenutkov v namenu, da strelja na galebe in druge morske ptice, v veliko začudenje mimoidočih, ki niso mogli razumeti, kako more človek trositi 'svoj smodnik za tak plen. Ubrali so pot proti grški kapeli, ki nudi naj krasne jši razgled na celi zaliv. Mlada človeka pa sta bila preveč zaposlena s samim seboj ter nista imelo oh tej priliki nobenega smisla za naravne krasote. — Miss Lidija, — je rekel Orso, po daljšem molku, ki je pretil postati naravnost mučen, — odkrito priznano, kaj mislite o moji sestri? — Zelo mi ugaja, — je odvrnila vprašana. — Dosti boljše kot vi, — je dostavila smehljaje, — kajti Colomba je pristno korzij-ska. Vi pa se mi zdite za divjaka že nekoliko preveč krotek, preveč fin!... — Pr eveč krotek!... Čudno! Odkar sem postavil svojo nogo zopet na otok. čutim, da zapadam neizogibno prejšnjemu divjaštvu. Na tisoče bučnih nii.sli me obdaja ter me nočejo več izpustiti... Jaz s ene morem pokopati v svoje divjaštvo, ne da bi izpregovoril z vami še enkrtit par lolažilnih besed . .. — Le pogum, gospod moj! Vzemite si vzgled na svoji sestri! Vidite, s kakšno skromnostjo se zna odreči. — Ah, i"e bi le hoteli videti stvari v pravi luči! Potem bi ne cenili tako visoko te odpovedi. Ne da bi se mi moja sestra izdala le z eno besedico, čitam vendar v vsakem njenem pogledu, kaj pričakuje od mene. — Kaj pa hoče pravzaprav od vas? — O. ničesar... Hoče le, da napravim preizkušnjo, če se s puško vašega gospoda očeta prav tako dobro lahko pogodi človeka kot prepelico. — Kakšna ideja! Kako morete le domnevati kaj takega? Soglasno z vašim lastnim priznanjem"vam ni rekla še ničesar o tem. To je zares grdo od vas! — Ce bi ne imela osvete v svojih mislili, bi najprvo govorila z menoj o najinem očetu. Imenovala bi one, ki so v njenih očeh ... po krivici kot vem ... njegovi morilci. Ravno ta molk pa izdaje vse. Vidite, gospodična, mi Korzičani smo pretkano pleme, ki se skrajno zvijačno loti dela. Iz tega se lahko razlaga vse povsem naravno. Moja sestra razume, da me ne more voditi po svojih iislih. Raditega je skrajno pazlj iva, da se ne izda, dokler bi se ji mogel jaz izmuz-i]iti. Ko bi me pripravila enkrat tako daleč da bi stal na robu prepada in bi se mi zvrtilo v glavi, potem me bo tudi pahnila noter... Orso je pričel nato pripovedovati, nekaj o okoliščinah, ki so bile spojene s smrtjo njegovega očeta. Sporočil je Miss Nevil glavne dokaze, ki so sodelovali skupaj, da ga napotijo, da smatra Agostini-1 ja za morilca. — Colomba, — je nadaljeval — se ne da prepričati z nobeno stvarjo. To sem natančno spoznal iz njenega zadnjega pisma. Barri-! cinijem je prisegla pogibelj. In... spoznali boste, Miss Nevil. kako veliko je moje zaupanje v vas... slednji bi mogoče že sedaj ne bivali med živimi, Če bi *i Colomba, po enem svojih predsodkov, katero je mogoče opravičiti z njeno surovo vzgojo, — ne prigovar-] jala. da pristoja le meni, kot načelniku družine, osvetiti se. — Popolnoma gotovo, signor della Rebbia. — Vi delate svoji sestri krivico... — Ne, vi sama ste ravno poprej to izgovorila... Ona je Korzi-čanka ... in kot taka... misli le tako kot mislijo vsi ostali... Ali veste, zakaj sem bil včeraj tako žalosten? — Ne. pač pa sem zapazila, da ste že nekaj časa podvrženi takim napadom slabe volje... V prvih dneh najinega znanstva ste bili bolj ljubeznjivega razpoloženja. — Ravno nasprotno, včeraj sem bil celo srečnejši, in veselejši kot ponavadi. Bili ste tako dobra, tako popustljiva napram moji se-eetri in to je bilo veliko veselje zame ... Pozneje ko sva se polkovnik in jaz vrnila v čolnu z lova ... ali veste, kaj mi je rekel eden ve-Flačev v svojem strašno spakedranem jeziku: — Dosti divjačine ste ustrelili, Ortos Anton, — je dejal, a v Orlanduccio Barricini boste našli svojega moža, ki zna zadeti še boljše kot vi. — No, da! Kaj pa je tako strašnega v teh besedah? Ali zahtevate izključno le za samega sebe prednost biti izvrsten lovec? — Ali ne razumete, da je hotel oni bedni s tem le reči, da mi manjka poguma spraviti Orlanducca s sveta? — Zares, signor, della Rebbia, vi me plašite s takimi stvarmi. Zdi se mi, da ne povzroča zrak na vašem otoku le mrzlico, temveč da dela človeka naravnost steklim. Na srečo bomo kmalu zapustili tak revaren prostor. — A ne, ne da bi obiskal najprej Pietranera. To ste obljubila moji sestri. — In če bi ne držali svoje besede, bi se morali pač pripraviti na težko osveto? — Ali se še spominjate na to, kar nam je pripovedoval vaš oče pred par dnevi o indijskih domačinih, ki prete zastopnikom kompa- nije (iztočno-indijske kompanije) s tem, da se bodo izbočili prostovoljni smrti od lakote, če se ne bo upoštevalo njili prošenj? — Ali hočete reči s tem, da ste vi sami pripravljeni umreti od lakote? Jaz dvomim o tem. Par dni bi mogoče osta!i brez hrane. Nato pa bi vam gospodična Colomba skuhala tak okusen Bruccio (neke vrste sir iz pečene smetane; korzijska narodna jed\ da bi se ne mogli ustavljati ter bi opustili svoj naert, da stradate do smrti. — Vi ste zelo okruta zbadljivka, Miss NeviL Bolj prizanesljivo bi morali postopati z menoj. Vidite, jaz sem sam ter nimam tukaj nikogar razven vas, ki bi me mogel obvarovati pred pobesne-Iostjo, ko-t ste se sama malo poprej izrabila. Hotela ste biti moj an-gclj varuh, a sedaj ... — Sedaj, — je rekla Miss Lidija z resnim povdarkom, — pa ne ostane za vašo tako lahko omahljivo pamet ničesar drugega kot sta vaška m oak a in vojaška čast in... nadaljevala ter ae sklonila navzdol, da odtrga cvetko, — če vam more nuditi to kaj utehe: — spomini na vašega angelja varuha. - . i k (Dalje prihodnjič.) KNJIGARNA GLAS NARODA 2 v*" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zemljevidi: Slovenija .................. .25 Jagoslavija . Canada . ................ Združenih držav, veliki .......... Nova Evropa ................... Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee; Oklahoma, TudU«^ Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po .... Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York— vsa- ki po ....................... Velika stenska mapa Evrope RAZGLEDNICE: .25 M M M M 2.00 SAMOSPEVI: Nožne pesmi, (Adami«) ..........1.35 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica •..••..••«••••••••••••• .45 " MEŠANI ZBORI: Planinske, II1. cv. (Labarssr) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Mat k* J...................45 Zabavne. Različne, ducat ...... .41 Newyorske. Različne, ducat .... .40 Velikonočne, božične in novoletne ducat .........................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat .............40 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po ................05 Importirane prorokovalne karte . .L— NOTE ZA KLAVIR: Album evropskih in ameriških plesov (LisjakV ......... 1.00 Klavirski album za mladino — (PavfiC) .....................1.— Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe ža klavir, (Premrl) .. .45 Moje sanje.......................20 Slovenske zdravi ce. (Flelscbman). — .20 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ........................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .......................40 Ljnbavno blebetanje, Polka mazurka, (Jaki) .....................40 J Zmiraj zvesta. Polka. (Jaki) .....40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .....................50 Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... .20 At a Penguin's Picnie. I' termezzo. (Aletter) ..................... .20 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi ........................ J8 NOTE ZA GOSU S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA; Narodni zaklH. Zbirka slovenskih narodniL pesmi .............. .00 Uspavanka......................70 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambu- raški zbor in petje. (Bajuk).. ..1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk) ............1.00 Na Gorenjskem je fletno........1.— NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ...........35 Slovenski citrar, (Wilfan) .......25 Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. .25 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene pesmi za meSan zbor ...................1.— 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ............JO 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... JO Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša, za meSan zbor, s spremljavo orgelj ......JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) .............JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerbič) ..............JO Srce Jezusovo. 21 pesmi na Čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. JO Slava nebeške kraljice. 20 Mariji. nih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas .........40 Hvalite Gospoda v njegovih svet* niltih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) .................40 10 obhajilnih in 2 v test presv. Sr. en Jezusovemu. (Grom) .......35 12 Tantum Ergo, (Premrl) ......JO Missa in honorem Sanctae Caeeili- ae, (Foer&ter) ................JS9 Missa in honorem St Joseph! — (Pogachnlit) .................. M Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40 Oremus pro Pontifice.............40 Kyrie ...........................00 K svetemu Rešujemo teletu — (Foerster) ....................M Sv. Nikolaj ......................00 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grom) ......Lli Slovenski akordi (Adami*): I. zv. ....................,is II. zvesek ...................IS Pomladanski odmevi, I. in IL sv., vsak ........................«45 Ameriška slovenski lira (Holmer) 1J0 Orlovske himne (Vodoplvee) ....UN 10 moških in mertalh zborov — (Adamič) ....................-45 16 .' -"oslovanakih narodnih peni (Adamič) 2. xv...............JO Dvanajst pesmi. I. in II. sv. ladala Glasbena Matica ..............JO MOŠKI ZBORI* Slovenske narodne pesmi (Hnbad) Izdala Glasbena Matica .......M Trije moški zbori (FavCtt) — Izdala Glasbena Matica ...... M MviK) • • • < Jfi ) 2. av., AS RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini,. (Foester) .............40 Izdala* GGlasbena Matica. Gorske evetlice (Labaraar) četvero in petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solum in priredbo za dvospev .......................20 V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .......75 Dve pesmi (Prelovee), za moški zbor in bariton solo ...........20 Kupleti (Gram). Učeni Mihec, — Kranjske 5ege in navade, Nezadovoljstvo, zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mica (Parma) ----.40 Naši himni ^Marold), dvoglasno s spremljevanjem klavirja .......15 PES&ARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2J0 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSič) 1., 2., in 3. zv. skupaj .................. 1.— Slovenske narodne pesnil Benečije (Orel) ...................... .45 MAtE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne himne .... .15 št.la Što čutiš, Srbine tužnl.....15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 Št. 5. V sladkih sanjah .........'15 Št. 7. Pri oknu sva molče donela .15 i). Pogled v nedolžno "ko.....15 Št. 10. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-.... rovnik), 3 zvezki skupaj .......50 Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .....30 Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2<— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 11S; Ti veselo poj; Na dan; Divtia noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Pri svr.dbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor) ;* Ti osrečiti Jo hoti (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mrt5an zbor) : Stoji, solnčice stoj; Kirotski biii .............40 fšt. 20. (Jul. Zeyer) Gompačl in Komurasaki. japonski roman, iz češi ne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broS..............45 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov C. Golar, 60 atr„ broširano...................... Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. '-53 str., broš. ......................... št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,---- II. del .......................80 Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Viilmar, 82 st., broš. .........-................ Št 27. (Fran Erjavec) Brezpo* stenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš...... Št. 29. Tarzan sin opice ........ št. 31. Roka roko ............. Št. 32. Živeti .................. Št. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna z Jugurto, i>oslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš........... :t. :«;. (Ksaver Meško) Listki, 144 strani .................. .30 JO .35 i .35 .90 .25 .25 JO *'«tafiie pantiko* Stopping Ne® 23. Julija: Homeric. Cherbourg. 27. Julijo: Mauritania, Cherbourg: Pre«. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. а. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 1. avgusta: Aquitanla, Cherbourg: Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg. I. avgusta: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherboutc; — Aquitania. Cherbourg 4. avgusta: Hairburg, Cherbourg ln Hamburg. 5. avgusta: Pres. Wilson, Trst. б. avgusta: Paris, Havre; Majestic. Cherijo>:*-g; Republic, Cherbourg. Br«-u?en; Rotterdam. Boulogne in Rotterdam. 9. avgusta: Columbus, Cherbourg. Bremen. 10. avgusta: Berengaria, Cherbourg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen II. avgusta: Westphalia, Hamburg. 16. avgjsta: Reliance, Cherbourg, Hamburg; Berlin, Cherbourg Bremen. SPISI ZAMLaDINO: (GANGL) 2. zv. trdo zveno. Pripovedka in pesmi ........................ J0 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebu.e 8. pojesti .........................f0 rv. rdo vrtano. Vinski brat. .... JO 6. 7x. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ....................... f 0 Umetniške knjige s slikami 2a mladino: Pepelka; pravljica s slikici ....1.C0 Bdeča kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčlca; pravljica s slikami ..L— Mlada fcteda ...........1.— Trnoljilea, pravljica s slikami .... 1.— SPLOŠNA KNHŽNCA: Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broSirano ..................... .35 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .................... .35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broSirano .....................JO Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolln Žolna in njegova družina, vesel omodre Črtice I., 72 strani, broSirano ..............J5 Št. T. Andersooove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broS. ..........J5 Št. 8. Akt fit. 113 ...............10 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani. bro§.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Tornooe. relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broS. ........25 Št 11. (Pavel Golia) Peterftove poslednje sanje, boiična povest v 4. slikah, 84 str., broš.......J5 Št 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 01 str., broš. .........M Št 13. (V M. Garšin) Nadežda Nikotajevna, roman, poslovenil V. Žun, 112 str., broš...........JO Št 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 238 str., .........................JO Št 18. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 8tr„ broš. ...........45 Št IT. (Prosper Marlmee) Teme Mt t fkah, povest prevel Mirko Pretnar, 80 str. ............M Št 18. (JarosL Vrcblicky) Dpo-roka lukovikega graJMaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS. .. JO Št 10. (Gerhart Banptman) Po-topljeal ma dram bajka ▼ petit dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 12« atr^ toolL ........M ................65 .^t. 37. Domaie živali ..........^0 St. 38. Tarzan in svet..........1— Št. 39. La Boheme ............L— I St. 4G. Magda................40 Št. 47. Misterij duše............1.— št. 48. Tarzanove živali ........JH) Št. 49. Tarzanov sin ............90 Št. 50. Slika De Graye ........1.30 Št. ni. Slov. balade In romance .80 Št. 52. Sanin ..................1JM) Št. 54. V meteiu ...........r.. št. DO. To in onkraj Sotle ...... .30 šr. 57. Tarzanova mladost .... .90 St. 58. Glad (Hainsun) ........JO Št. 61. (Golim Bratje in seip-e.. .75 Št. 02. Idijot I. del. (Dostojevski) .00 Št. 0.1. Idijot, II. del .......... JO Št. C4. Idijot, III. del ..........M Šter. 05. Idijot. IV. del .......JO Vsi 4 deli skupaj............3.35 Štev. 66. Kamela, skozi uho šivanke, veseloigra......45 POUČNE KNJIGE: Amerika in Amerikanei (Trunk) 5.— Angeljska služba ali nauk kako se Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90 Abecednik .......................30 naj streže k sv. maši .........10 Boj nalezljivim boleznim .........75 Dva sestavljena plesa: 'četvorka in beseda spisano in narisano ...................... .35 Cerkniško jezero ................1.40 Domači vrt, trdo vez.............1.— Domači zdravnik po Knaipu trdo vezano ................1.60 Domači živinozdravnik ..........1.25 Domači zdravnik po Knaipu broširano ................... 1.25 Gospodinjstvo ...................1.— •Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Kubična računica, — po meterski meri ........................75 Katekizem, vezan................ .50 Kratka srbska gramatika.........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .2"» Kako se postane ameriški državljan .11 SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih parnikih: FRANCE 31. jul. — 27. avg. PARIS 6. avgusta. — 3. aept. NaJkrajSa pot po železnlrl. Vspkao Je v posebni kublnl z vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Tsredno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo voin|o novega velikana ILE DE FRANCE 20. avg. Vpraflajte kateregakoli pooblaščenega agenta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Amerika. ~ Kdor Jo namenjen potovat] * itarl kraj, jo potrebno, da Je poa-šm o potnik listih, prtljagi ln dragih stvareh. Vsled nafio dolgoletno lakninjo Vam ml aamoicmo datf aajboljia pojasnil s ln priporočamo, vodno le prvovrstne fcnoparnlka. Knjiga o dostojnem vedenju.....50 Ljubavna in snubilna pisma ..... .50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nank pomagati živini ...........60 Najboljša slov. Kuharira, (X»S str. 5.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strui»enih gob ..........................1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vez. 1.— broSirano ....................75 Nemška slovnica .<•(} Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2. del .......................30 Prva čitanka, vez...............75 Pravila za oliko ................ .65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ......................75 Praktični računar ................75 Parni kotel, pouk za rabo pare----1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk .................. Računar v kronski in dinarski veljavi ...................... Srbska začetnica ------ ...... Sadno vino .................... Slike iz živalstva, trdo vezana .... Slovenska narodna mladina, obsega 4.12 strani ..........1.50 Slov. italijanski in italjansko s!ov. slovar ..................... .90 Spolna nevarnost ................ .25; Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ...................1.20 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ............3.00 Umni Čebelar...................1.— .35 .75 .40 .30 .90 Tudi aodriavljaat naaKJefo potovati t atari kraj. toda preokcbotf ■1 morajo dovoljenj* all permit !• Washington®, bodfal m eno leto ali a meoeeov ln oe mota delati pro-Sojo vsaj m meoec pred odpotovanjem In to naravnoot v Washington, D. O. na goBoralcpa Glaoom odredbo, ki Jo otoplla t veljavo IL jallja, 19M m nikomur ! voe no poOJo pomit po poitl, ampak ga mora iti iskati vsak poolloo aaabno, bodlM v aaJMHnjl aaaelal- ■d «nd ali pa ga dobt v New Toka peed odpotovanjem, kakor kodo t pvdtajl Baprool Kdor potuje vea dovoljenja, potuje aa ovoje Kako dobiti svoje« b starega kraja. Kdor Ml dobiti 0» avojce la atazoca kaaja, aaj proj ptito .n pojasnila. la vUo bo pripnitaith r tem leta OTO priseljencev, toda polovica ta kro* te Je doIoBna -oa amerilka drtov-Uane, ki Sele dobiti oem rtarifc ta otroka od 18. do 31. Iota la pa a psljedelaka Mavea. j AmerlKi dfavljaal pa aaaMnJo [ dobiti oem ieno In otroka do 18. lo- 1 te beea da M Mil Itetl v kvoto, po-trebao pa Ja Mall p«*jo r Waafe- FRAKI SAlSER STATE BANK NaroČilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte len jig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York 17. avgusta: Mauretaiiia. Cherbourg; Geo. Washington Cherbourg, Bremen. 18. avgusta: Albert Ba.lin, Cherbourg, Hamburg. 20. avgusta: lie de Franc«;. Havre. Leviathan, Cherbourg; K >mertc. Cherbourg, — Dresden. Bremen. 23. avgusta: Thuringia, Hamburg. 24. avgusta: iluenchen. Cherbours, Premen -\eutschland, Cherbourg. Hamburg. 3. septembra: Paris. Havre: Majestic. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne, Hotter-dam: Sierra Ventona. Bremm. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA NEW YORK(novi); HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN RESOLUTE RELIANCE Na6l parnikl na trt vijaka CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja ln «ru-ge Informacije se obrnite n« lokalnega agenta al: na Hamburg - American Line United American Lines, Ine. General Agenta 28 BROADWAY — NEW YORK Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriK kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATEUEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.— S strešico sa slovenski črke č, š, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše., Hitrost pisanja dobite « vajo. SLOVENK PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : New Yoxk, N. I.