Učiielis
Stanovsko poliiišlco glasilo V J V — poverjenišivo Ljubljana
Mesečna priloga »Prosveta«
Uredništvo in uprava : Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 I Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Mb pravi poti!
(Stališče in delo UJU pred uzakonjanjem novega uradniškega zakona.)
V	času, ko se je pripravljal novi uradni« ški zakon, je predložilo vodstvo UJU mero« dajnim faktorjem spomenice glede regulira« nja materijalnih zadev in položaja učitelj« stva in se trudilo, da bo v tem pogledu tol« mač pravih potreb in želja učiteljstva. Prvo stališče vodstva glede tega vprašanja je bilo iznešeno v znani spomenici, ki je bila izro« čena ministru in ostalim merodajnim faktor« jem in ki jo je objavila tudi »Narodna Pro« sveta« (in »Učit. Tovariš«),
Pri izdelavi te spomenice se je predvsem skušalo varovati interese osnovnošolskega učiteljstva in šele potem ostalih (za katere se je moralo tudi poskrbeti, ker so člani udruženja); za vse se je zahteval in predvi« deval maksimum, ki" se ga more dati ostale« mu uradništvu z isto izobrazbo. Večje za« hteve se ne bi moglo utemeljevati in zago« varjati z zadostnimi razlogi. Želelo pa se je tudi, omogočiti učiteljstvu napredovanje do najvišjih mest. 'Iz tega razloga je obsegal predlog, da naj postanejo učitelji tudi upra« vitelji, šolski nadzorniki in referenti ter da more učiteljstvo na teh položajih hitreje na« predovati nego drugi. Da ne bi bilo zapostav« Ijanj, se je predlagalo, da naj izvrši volitev upravitelja učiteljski zbor dotične šole.
To se je želelo iz dveh razlogov: a) da bi se moglo z upraviteljskim mestom tekom časa okoristiti skoro vse učiteljstvo, a polo« vica takoj, b) da bi vse lestvice osnovnega šolstva bile v rokah onih, ki so tudi delovali v osnovni šoli in ki najbolje poznajo razmere in potrebe osnovne šole in učiteljstva. Ko bi učiteljstvo potrkalo na katerakoli vrata, bi prišlo do svojega starejšega in izkušenejšega tovariša; kako velikega pomena bi to bilo za razumevanje stvari, ni treba poudarjati.
Ta zahteva je bila za učiteljstvo iznešena tedaj, ko se je slično predvidevalo tudi za ostalo uradništvo.
Ko se je pa v zadnjem trenotku načeto« ma odstopilo od hitrejšega napredovanja go« tovih položajev, in ko je prevladalo stališče, da ne morejo v zadnjo skupino napredovati iz gotove stroke vsi, Iki imajo na to pravico (marveč samo gotovo število, n. pr. v V. raz« red ne morejo priti iz II. kategorije vsi), te« daj je tudi izvršni odbor uvidel, ako bi se sprejel tudi za učiteljstvo princip, da pridejo v V. razred samo šefi, bi bilo učiteljstvo zelo prikrajšano. Razlog je ta, ker pri učiteljstvu ni načelnikov uradov in odsekov in se za take' ne morejo smatrati šolski nadzorniki, niti šolski upravitelji, ker imamo upravitelje tudi z 2, 3, 4, 5 in 6 službenimi leti, ki že za« radi premalega števila službenih let ne more« jo priti v V. razred. Tudi zaradi tega, ker bi nobena učiteljica ne mogla priti v peti raz« red, ker niso upraviteljice. (V južnih krajih. — Op. ured.).
Vsled tega se je postavil izvršni odbor UJU na stališče, da pri učiteljstvu pride v V. razred namesto šefov, gotovo število, in je v vsem odobril postopanje svojega pred« sednika, ki je izjavil g. ministru prosvete, da naj namesto šefov, ki so predvideni za V. razred pri ostalih strokah, pride za učitelja v poštev primerno število in to po možnosti 5000 od celokupnega števila učiteljstva ali procentualno 20% od celotnega števila uči« teljstva.
Ta način je za učiteljstvo mnogo pri« pravnejši: a) ker pride v tem primeru več uči? teljev v V. razred, nego ako bi bila predvi« dena ta skupina samo za upravitelje; b) ker bi se napredovanje vršilo po gotovem redu (prvi oni, ki so po letih najstarejši in po oce« nah najboljši); c) ker izostanejo na ta način težave in borbe za upraviteljsika mesta, ker upraviteljsko mesto ne bo vplivalo na pre« stop v V. razred; č) ker se s tem ne ustvarja razlike med učiteljem in upraviteljem. Tudi g. minister prosvete je izjavil, da bo skušal vnesti v uradniški zakon, da pride v V. raz« red gotovo število učiteljstva, a ne šefi, in to čim večje število, po možnosti gori ,ome« njeno.
Sedaj je to vprašanje rešeno in ga lahko presojamo.
V	izenačenju z ostalim uradništvom iste predizobrazbe ni učiteljstvo v ničemer zapo« stavljeno. Nasprotno, odredba po kateri pride učiteljstvo v V. razred, po številu in ne po položaju, ima celo svojo prednost. Kako veliko bo to število in s kolikimi službenimi leti ter v kateri starosti pride kdo po pre« vedbi v V. razred, bo na osnovi § 46. novega uradniškega zakona rešeno naknadno s spe« cijalnim zakonom. § 258. pa določa, kateri učitelji se bodo že sedaj premestili v V. raz« red. Ta je le začasen, ker velja samo »do sprejetja novega zakona predvidenega v § 26. Trdno sem prepričan, da se je g. pro« svetni minister zelo zavzel za to, da se s spre« jetjem novega uradniškega zakona ugodno uredi gmotno vprašanje učiteljstva in regu« lira njegov materijalni položaj ter reši čim povoljnejše. Nikoli nas ni odklonil, in poslu«
šal je naše mišljenje. Tik pred sprejetjem sedanjega uradniškega zakona me je tekom enega tedna sprejel trikrat. Za vse to se mu v imenu udruženja in v svojem imenu naj« toplejše zahvaljujem. Prepričan sem, da bo g. minister pri sprejetju zakona, ki je pred« viden s čl. 46. novega uradniškega zakona, storil vsie, da pride v V. razred čim večje število učiteljstva, in da bo cenzus glede let čim manjši.
Bodi mi ob koncu dopuščeno konstati« rati, da je ukrenil izvršni odbor UJU od svo« je strani vse, kar je mogel, trdno prepričan, da je v zaščiti učiteljskih interesov hodil pravo pot ter je s tem, da je prilagodil svoje stališče razmeram in možnosti, gledal le na to, da je treba ščititi prvenstveno interese večine učiteljstva. 3 a,prila 1931
M. Rabrenovič (preds. UJU v. o.).
Novi uradniški zakon.
Določbe o prestanku službe.
Državnemu uslužbencu preneha služba, odnosno se ga upokoji:
1.	ako je sodnijsko obsojen na izgubo službe, ali zaradi nečastnih dejanj;
2.	ako je disciplinsko kaznovan z izgu« bo službe ali z upokojitvijo;
3.	ako postane telesno ali duševno ne« sposoben za službo;
4.	v slučaju 12 mesečnega neprekinjene« ga bolezenskega dopusta ali 15 mesečnega bolezenskega dopusta v 2 letih zaporedoma,
5.	ako je postavljen pod varuštvo;
6.	po enem letu na razpoloženju:
7.	po trikratni zaporedni slabi oceni ah šestkratni slabi oceni v dobi službovanja;
8.	ako izstopi iz državljanstva ali ga iz« gubi s poroko;
9.	ako se 10 dni po lastni krivdi ne javi, ob kaki izpremembi v službo;
10.	ako je sodnijsko obsojen nad leto dni zapora, za dejanja izven točke 1.;
11.	ako je pozvan v redno službo v kadru;
12.	ako je ob vstopu v službo zatajil podatke iz gornjih točk;
13.	če dovrši 70 leto starosti;
14.	ako poda ostavko;
15.	ako je na lastno zahtevo upokojen:
16.	ako pristojna oblast odloči, da mu prestane služba (§ 104.).
Pravico do pokojnine izgubi uslužbenec
v slučaju prestanka službe po točki 1., 8., 9. in 14. čl. 104. Enako izgubi pravico do pokoj« nine uslužbenec, ki je bil kaznovan z disci« plinsko sodbo po čl. 2., četudi si je pridobil že pravico do pokojnine.
V	slučajih prestanka službe po točki 3., 4., 5., 6., 7., 13. in 16., čl. 104. se uslužbenca odpusti iz službe, odnosno upokoji, če si jc pridobil pravico do pokojnine.
V	slučaju točke 10., čl. 104. se odpusti, a če si je pridobil pravico, do pokojnine, se pa upokoji, razen če ni z disciplinsko sodbo odrejena izguba pokojnine; v slučaju točke 11. se uslužbenca odpusti, po točki 15. pa upokoji (čl. 105.).
Osebna pokojnina.
Uslužbenec se mora na lastno p-ošnjo upokojiti, ako je dovršil: 1. 35 efektivnih let v državni službi, ali 2. 40 let vštevnih za pc kojnino in je 3. 65 let star (§ 104./15). Prošnja se mora rešiti v 1 mesecu od dne, ko je do« spela na pristojno mesto (§ 109.).
Za odlok o prestanku službe po § 104./16 je potrebna soglasnost predsednika ministrskega sveta (§ 110.).
Uslužbenec ne more sam zapustiti svojo službo, temveč mora biti po zalkonu razrešen. Razen po točki 8. in 9. iz § 104. se mora usluž« benca razrešiti v roku 1 meseca od dneva, ko dobi njegov neposredni starešina obvestilo o prestanku službe (§ 111.).
Pravico do aktivnih prejemkov ima dr« žavni uslužbenec do konca onega meseca, v katerem mesecu je bil, ali se smatra razrešen, odnosno v katerem je umrl (§ -112.).
Uslužbenci izpolnijo pogoj za pridobitev pravice do pokojnine, ko dovrše 10 let, ki so
jih stvarno prebili v aktivni državni službi; v državnih oblastvih, zavodih in ustanovah. V ta rok se ne šteje čas prebit v službi di« žave v svojstvu ikontraktualnega uslužbenca ali dnevničarja. Pripravniška služba se šteje v aktivno državno službo, ko dobi pripravnik neposredno' službo, ki se šteje po 1. stavku (§ 113.).
V	rok za pridobitev pravice do pokojnine
(§ 113.) se računa tudi čas, ki ga je državni uslužbenec stvarno prebil v aktivni službi kot uradnik, zvaničnik ali služitelj državnih saobračajnih ustanov po odredbah zakona, ki veljajo za to osobje in čas vojaške službe, ki se po odredbah zakona o ustrojstvu voj« ske in mornarice računa v pokojnino (ofi« cirska, uradniška ali druge vrste služba v vojski in mornarici). (§ 114.).
V	dobo za dosego pravice do pokojnine se šteje največ 1 leto od časa, ki ga ie prebil uslužbenec na razpoloženju. (§ 115./2).
Štetje let za pokojnino.
Uslužbencu, ki je izpolnil pogoj iz § 113., se priznava za odmero količine pokojnine v stvarnem trajanju:
1.	čas, ki ga je prebil uslužbenec v aktivni državni službi, ali v službi prometnih ustanov, ali kot oficir, odnosno uradnik v službi vojske ali mornarice, ki bi se mu štel po zakonu te stroke v pokojnino;
2.	čas pripravniške službe pod pogojem 4, odstavka § 113.;
3.	čas prebit v službi države v svojstvu kontraktualnega uradnika, če je bil prestop v državno službo neposreden — brez preki« nitve;
4.	čas, ki so ga prebili profesorji univer« ze v državni službi v inozemstvu, preden so nastopili kot profesorji na univerzi;
5.	čas prebit v samoupravni službi ba« novin in samoupravni službi vobče v poklicih za katere se zahteva fakultetska izobrazba, če je bil izvršen prestop v 30 dneh;
6.	čas, ki so ga duhovniki priznanih ver prebili pred vstopom v državno duhovniško službo v duhovniški službi in
7.	čas, ki je uslužbencem poediníh strok priznan po specialnih zakonih za državno službo, odnosno za pokojnino. (§ 116.).
Če se državni uslužbenec (ne po lastni krivdi) vršeč državno službo tako poškoduje, da postane za službo nesposoben, se mu more priznati za pokojnino poleg odsluženih let še 10 let. Za tak odlok sta potrebna: a) pristanek finančnega ministra in b) soglasnost predsednika ministrskega sveta. Tako pri« znanih 10 let se računa v rok po § 113. (§ 118.).
Za pokojnino se ne računa:
1.	čas pred 18 letom starosti;
2.	čas začasne odstranitve iz službe v slučaju, če disciplinsko sodišče obsodi usluž« benca na kazen upokojitve;
3.	čas preko roka po katerem prestane služba po § 166.;
4.	čas prebit v pokoju;
5.	čas pred upokojitvijo, ako uslužbenec v slučaju § 126. izgubi pravico do pokojnine;
6.	čas, ki ga je uslužbenec izgubil za po« kojnino po zadnjem odstavku § '237. (§ 119.).
Odmera pokojnine.
Osnova, za odmero količine osebne po= kojnine uradnika, je plača in položajni doda= tek, ki mu je pripadala v času upokojitve.
Položajni dodatek služi kot osnova še«le potem, ko dovrši uslužbenec 20 üet službe, ki se po § 113. računajo v rok za pridobitev pra« vice do pokojnine '(§ 120.).
Za prvih 10 let pripada uslužbencu 50% plače. Za vsako nadaljnje Vi leta, ki se ra= čuna po § 116. pripada po 0-9%. Če je pa državni uslužbenec upokojen pred 50 leti starosti ali pred dovršenimi 30 leti služba mu pripada od plače za vsakega Vi leta:
1.	če ni dovršil 15 let službe in 35 let starosti 0-50%;
2.	če ni dovršil 20 let službe in 40 let starosti 0-60%.
3.	če ni dovršil 25 let službe in 45 let starosti 0-70%;
4..če ni dovršil 30 let službe in 50 let »starosti 0-80%.
Započeta V2 leta se računa za celo pol« leto.	1
Osebna pokojnina ne more biti večja od
95% pokojninske osnove (§ 123.).
Od položajnega dodatka pripada v po« kojnino po 20 letih službe 50%, po 25 letih 60%, po 30 letih 70% in 95% po 35 letih služ« be, ki se računa po 1. odstavku § 113. v rok za "dosego pravice do pokojnine. (§ 124.).
Poziv up'okojencev v državno službo.
Uslužbenca, ki je bil upokojen iz razlo« gov navedenih v točki 3., 4., 5. in f>. § 104., se more v roku petih let po upokojitvi pozvati zopet v državno službo iste stroke, če so prestali razlogi, in če ni uslužbenec v času po« živa dovršil 60 let starosti.
Tak uslužbenec ne more dobiti nižiega položaja od onega, iz katerega je bil upoko« jen. Ako se uslužbenec ne odzove pozivu, iz« gubi pravico do pokojnine — zveza točka 5., § 119. (§ 126.).	i
Osebna draginjska doklada
se odmerja upokojenemu državnemu usluž« bencu po istem %, po katerem mu je odmer« jena pokojnina od plače, kot osnove za po« kojnino. Za odmero osebne draginjske do« klade je osnova ona draginjska doklada, ki
je pripadala uslužbencu v času upokojitve. Ta draginjska doklada ne sme biti manjša in to: v i. draginjskem razredu od 550 Din, v II. draginjskem razredu od 500 Din, v 'III. draginjskem razredu od 450 Din.
Poleg osebne draginjske doklade pripada upokojencu rodbinska doklada mesečnih 150 Din za ženo in vsakega otroka.
Odredbe § 28. veljajo tudi za osebne in rodbinske doklade upokojenih državnih uslužbencev. (§ 127.).
Odlok o upokojitvi uslužbenca se izda po predhodnem sporazumu ministra financ.
Količina osebne pokojnine se odredi z istim rešenjem, s katerim je uslužbenec upo« kojen. Če je uslužbenec upokojen s kraljevim ukazom, se odredi količina osebne pokojnine s posebnim rešenjem, ki se izda naj dalje v 15 dneh po ukazu. (§ 128.).
Za odmero službene dobe in osebne po« kojnine veljajo podatki »Uslužben. lista« in dokumenti, ki so služili za sestavo »Uslužb. lista«. (§ 129.).
Za odmero osebne pokojnine se šteje čas do dneva ukaza ali rešenja o upokojitvi.
(§ 131.).
Upokojenec jzgubi pravico do pokojnine:
1.	z izgubo državljanstva, ali če vstopi v službo tuje države brez dovoljenja, izdanega po resornem ministru, s soglasnostjo pred« sednika ministrskega sveta;
2.	z razsodbo sodišča;
3.	z razsodbo disciplinskega sodišča in
4.	če ne sprejme uslužbenec službe v slučaju § 126. (§ 132.).
Rodbinska pokojnina.
Za rodbinske pokojnine se ustanavlja »uradniški pokojninski fond«.
»Uradniški pokojninski fond«, kot sa« mostojna pravna osebnost, se ne sme upo« rabljati v druge svrhe, razen za one, ki so s tem zakonom določene.
Fond upravlja Državna hipotekama ban« ka, pod posebnim nadzorstvom ministra fi« nanc. Ona je dolžna predložiti finančnemu ministru vsako leto poročilo in račun dohod« kov in izdatkov.
Koncem leta (koledarskega) predloži ra« čun v pregled Glavni kontroli, ki s klavzulo o razrešenju, objavi račun v »Službenih novi« nah«. (§ 133.).
Dohodki fonda so:
1.	prva mesečna plača ministrov, banov in vseh ostalih uslužbencev;
2.	prva mesečna razlika med dotedanjimi in novimi prejemki ob napredovanju;
3.	mesečne vloge (vplačila);
4.	obresti kapitala tega fonda, ki so za manjše od obresti, ki jih plačuje Držav«
na hipotekama banka svojim upnikom za dolgoročna posojila;
5.	disciplinske denarne kazni. (§ 134.).
V »uradniški pokojninski fond« so dolžni
vplačevati ministri, bani in vsi uslužbenci oženjeni in neoženjeni (omožene in neomo« žene). Isto velja za one, ki so na razpolože« nju in v pokoju. (§ 135.).
Osnova za vlaganje v fond je pri urad« nikih plača in položajni dodatek, pri priprav« nikih pa Vi plače. (§ 136.).
Mesečno vlaganje v fond znaša 5% osno« ve. (§ 137.).
Vlagatelj dobi pravico do rodbinske pos kojnine iz »uradniškega pokojninskega fon« da«, če je vlagal vanj najmanj 5 let in umrl kot vlagatelj. To velja tudi za ministre in bane.
Rodbinska pokojnina se odmeri procen« tualno od prejemkov, od katerih je vlagatelj plačeval v fond v času svoje smrti, po od« redbi § 136. Procenti znašajo:
1.	po dovršenih 5 letih vlaganja za 1 rod« binskega člana 25%, za 2 člana 35%, za 3 čla« ne 45% in za 4 in več članov 55%;
2.	po dovršenih 10 letih vlaganja se zviša ta procent za 5% in za vsako nadaljnje leto preko 10 let se poveča za 1%, a tako, da ne more biti pokojnina za 1 člana višja od 55%, za 2 člana ne nad 65%, za 3 Člane ne nad 75% in za 4 in več članov ne večja od 85%.
Ako ima pravico do pokojnine več čla® nov in prestane enemu izmed njih pravica, se procent zmanjša v smislu prejšnjega od« stavka. <§ 139.).
Vlagatelj, ki preneha biti državni usluž= benec, izgubi pravico še nadalje vlagati v fond. Na njegovo zahtevo mu je fond dol« žan vrniti vplačane vloge, a v tem primeru izgubi pravico do vračunanja teh let za rod« binsko pokojnino, če se ponovno vrne v dr« žavno službo.
Vlagatelj
nima pravice do povračila vlog, če je izstopil iz službe pred 5 leti vLi« ganja, a obdrži si pravico, da se mu štejejo ta leta vlaganja, ako se ponovno vrne v dr« žavno službo.
Te odredbe ne veljajo za one, ki so iz« stopili iz službe vsled upokojitve. (§ 140.).
Za rodbinsko pokojnino se računa samo oni čas, za katerega je vlagatelj plačal vloge. (S 143.).
Vloge za fond se odtegnejo od rednih prejemkov. (§ 144.).
Gg. šoi$kl upravitelji J
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in 0. N br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku
Slike % Jadrana In Primerja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu.
Znižana cena Din 296'—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike ▼ okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495 26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem ponku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana.
Naročila se pošiljajo na:
Eri. pov. fiaklaina kolera, ikolski odio. v imh Hita 5?
Državna hipotekama banka prevzame izplačevanje rodbinskih pokojnin početkom 8. leta obstoja fonda. Do tedaj se bo vršilo izplačevanje iz državnih proračunskih sred* stev. § 145.).	!
Ako vlagatelj zaradi poškodb dobljenih v izvrševanju službe umre, se more priznati njegovi rodbini za pokojnino 10. let vlaganja več. Odlok o tem izda finančni minister na predlog resornega ministra s soglasnostjo predsednika ministrskega sveta; povišanje pokojnine v takem primeru obremenjuje dr* žavno blagajno. (§ 146.).
Rodbinska doklada pripada vlagateljevi zakonski ženi in otrokom rojenim po z ako* nitem zakonu in pozakonjenim.
Po predpisih rimsko,katoliške cerkve los čeni ženi, ne pripada rodbinska pokojnina. (§ 147.).
Rodbine umrlih državnih uslužbencev, ki uživajo rodbinsko pokojnino, imajo iste draginjske doklade, ki. jih je imel. ali bi jih imel uslužbenec, če bi bil na dan smrti upo* kojen.
Predpisi § 28. veljajo tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade. (§ 148.).
Rodbinska doklada se more na zahtevo uživalcev tudi razdeliti, in sicer na enake de* le, tako da dobivajo vsi uživalci enake zne* ske od celokupne rodbinske pokojnine. Ako izgubi kateri izmed članov pravico do rod* binske pokojnine, je tudi tu postopati po do* ločilih glede višine rodbinske pokojnine. § 139. {§ 149.).
Odlok o rodbinski pokojnini se mora iz* .dati uradno najdalje v 1 mesecu od dneva smrti aktivnega uslužbenca, odnosno od dneva predložitve mrtvaškega lista upokoje* nega državnega uslužbenca.
Do odreditve rodbinske pokojnine se iz* plačuje rodbini na račun pokojnine po umr* lem aktivnem uslužbencu 1la vseh uslužben* čevih prejemkov, po umrlem upokojencu pa % njegovih celokupnih prejemkov. (§ 150.).
Pravico do rodbinske pokojnine izgubi vdova:
1. z izgubo državljanstva;
2 z obsodbo za dejanja, za katera bi tudi uslužbenec izgubil pravico do osebne pokoj* nine;
3.	s sprejemom državne službe in
4.	s poroko. {§ 152.). i
Otroci izgube pravico do rodbinske! po* kojnine:
1.	z izgubo državljanstva;
2.	z obsodbo za dejanja,^za katera bi tudi uslužbenec izgubil pravico do pokojnine;
3.	s sprejemom državne službe, odnosno mesta gojenca v državnem ali drugem jav* nem zavodu, doklier traja služba ali štipen* dija;
4.	hčere s poroko; i
5.	sinovi s polnoletnostjo. Izvzetno dobe rodbinsko pokojnino do 23 leta, ako se red* no in z uspehom šolajo, ali odslužujejo stalni kadrski rok.
Moška deca, ki je uživala že rodbinsko pokojnino ali ne, dobiva rodbinsko pokojni* no, če postane telesno ali duševno nespo* sobna za pridobivanje, kar se mora komisij* sko ugotoviti; uživanje traja, dokler traja nesposobnost in to pod pogojem, da nima uživalec drugih sredstev za pridobivanje. (§ 153.).
Hčerke, ki so izgubile pravico do rodbin* ske pokojnine s poroko, imajo ob vdovelosti zopet pravico do pokojnine, ako dokažejo, da nimajo pokojnine po možu niti druge vzdrževalnine. (§ 154.).
Osebna pokojnina pripada od 1. dne pri* hodnjega meseca po razrešitvi, rodbinska pokojnina pa od 1. dne prihodnjega meseca po smrti vlagatelja. (§ 155.).
Dveh pokojnin ne more nihče prejemati; ako ima pravico do dveh, prejema večjo. <§ 1156.).
Pokojnina se sme uživati v inozemstvu
(z izgubo 30% draginjske doklade) le z dovo* ljenjem finančnega ministra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. (§ 157).
iz prehodnih določb.
Z razsodbo, ali po lastnem pristanku se sme odtegniti aktivnemu ali upokojenemu uslužbencu (rodbini) do 1/a — prejemkov ra* zen osebne in rodbinske draginjske doklade.
Za vzdrževanje rodbine se sme odtegniti uslužbencu na osnovi razsodbe tudi več ka= kor 1/a vseh prejemkov. Za državne terjatve se sme odtegniti 30% pokojnine. (§ 264.).
Uslužbencem, ki so bili v državni službi pred 1. septembrom 1923., in bodo upokoje* ni potem ko je stopil ta zakon v veljavo, s pridobitvijo pravice do pokojnine po § 113.,
se jim bo računalo od časa pred 1. septem* rom 1923. za odmero pokojnine, poleg časa iz § 116. še čas, ki ga določa § 270.
Upokojenci, ki uživajo pokojnino po za* konu z dne 31. julija 1923. so dolžni vlagali v »uradniški penzijski fond« od dneva, ko je stopil ta zakon v veljavo. Osnova za vlaga* nje v fond je osnova, od katere se je odme* rila pokojnina. V čas vlaganja se jim štejejo vsa leta do upokojitve.
Upokojenci po prejšnjih zakonih niso dolžni vlagati v fond. (§ 272.).
Trodnevni tečaj o moderni osnovni šoli
v Ljubljani.
Nemški pedagogi so izrazili zadovoljstvo nad velikim zanimanjem učiteljstva Dravske banovine za moderne smeri šolstva. — Udeležencev je bilo nad 800.	Ljudsko štetje je mnogo oviralo še večjo udeležbo. — Tudi udeleženci so bili s prireditvijo tečaja zado*
voljni in si žele še enakih tečajev.
Nemški pedagogi — o čemer smo že po* ročali — so se vabilu ministrstva prosvete v Beogradu odzvali drage volje in UJU je orga* niziralo tečaje v Beogradu, kjer se je udele* žilo nad 1200 učiteljic in učiteljev,, v Zagre* bu, kjer je poslušalo z največjim zanimanjem 700 učiteljev.
Prihod pedagogov v Ljubljano.
V	petek 27. marca t. i. zvečer se je iz Zagreba pripeljal v Ljubljano vodja tečaja g. ministerjalni svet. Erih H y ,111 a iz Berlina, v soboto 28. marca t. 1. zvečer pa sta za njim prispela šolski svetnik (nadzor* nik) ¡g. ISchmidt, iz okraja jSprottau, in rektor (upravitelj) delovnega šolskega semi* narja v Essenu g. B linger. Sprejeli so jih zastopniki prosvetnega oddelka banske upra* ve in zastopniki UJU. Nastanili so se v ho* telu »Union«.
Izlet po Gorenjskem.
V	nedeljo 29. marca t. I. so si ogledali Ljubljano, frančiškansko in šentklavško cer* kev ter še druge zgodovinske in umetniške spomenike, zlasti pa so občudovali iz Gradu prekrasno okolico in globoko zasnežene Kamniške planine. Opoldne so se v sprem* stvu zastopnika UJU poverjenika Skulja, tajnika Kobala, urednika Dimnika, nadzor* nika Gruma, urednika Ribičiča ter zastopni* kov prosvetnega oddelka g. šefa dr. Lončarja in inšpektorja dr. Kotnika odpeljali na Bled, kjer so si izpred hotela Petran ogledali je* zero, nato pa nadaljevali pot v Bohinj, kjer jih je v hotelu »Sv. Janez« le kratek čas za* držala zakuska. Delali so fotografske po* snetke, ki bodo gotovo najlepši spomin na naše kraje, pa tudi učinkovita propaganda za naša letovišča. Natančneje so si Bled ogledali na povratku in se zvečer vrnili polni hvale v Ljubljano.
V	ponedeljek 30. marca t. 1. se je v veliki dvorani »Uniona« ob 9. zbralo nad 800 uči* teljev in učiteljic iz vse banovine. Med njimi je bilo zastopano vse učiteljstvo osnovnih šol iz Ljubljane in okolice, v kolikor ni bilo zaposleno pri ljudskem štetju, nadalje mno* go učiteljev in učiteljic meščanskih šol. Te* čaju so prisostvovale tudi učiteljice redov* nice, prisotni pa so bili tudi gojenci in go* jenke V. letnika moškega in ženskega učite* Ijišča v Ljubljani. Pri predsedstvu so bili poleg gostov prosvetni šef g. dr. Lončar z banskim nadzornikom g. Lužarjem in g. Ra* petom, univerzitatni profesor dr. Oswald kot zastopnik univerze in člani UJU. Med občinstvom je bilo opaziti večino ljub* ljanskih pedagogov, predvsem inšpektorja g. Westra in g. Vadnala ter zastopnika ZDK g. dr. Rapeta, g. nadzornika Gabrška, univ. prof. Jesenka, skladatelja g. Lajovica, ravna* telja g. Hubada, sreske šolske nadzornike itd.
Predsednik tečaja, poverjenik UJU A. S k u 1 j je na kratko očrtal, kako je prišlo do tečaja ter v nemškem jeziku pozdravil in predstavil zastopnike nemškega Centralnega instituta za vzgojo in pouk g. ministerijal* nega svetnika Hylla, šolskega svetnika Schmidta in rektorja Biingerja. ki so jih na* vzoči sprejeli z navdušenim aplavzom. Na* dalje je predsednik pozdravil zastopnike prosvetnega oddelka banske uprave, univer* ze, direktorje in pedagoge obeh učiteljišč, profesorje, zlasti pa sreske šolske nadzorni* ke, učiteljiščnice in učiteljiščnike, tovariše in tovarišice ter gospo podbanovo dr. Pirkma* jerjevo, ki je prisostvovala tečaju ¡vse dni.
Prosvetni šef g. dr. Lončar je v krat* kem slovenskem in nemškem govoru po* zdravil predavatelje in tečaj v imenu banske uprave ter izrazil upanje, da bodo padli nauki na plodna tla v korist vsega naroda in države.
Po govoru prosvetnega šefa je govoril v imenu univerze še univ. prof. g. Oswald, nato se je pa burno pozdravljen v imenu gostov zahvalil za prisrčni sprejem ministerijalni svetnik g. Hylla ter izjavil, da se je povabilu našega ministrstva in UJU ¡z največjim ve* seljem odzval berlinski »Zantralinstitut fiir Erziehung und Unterricht«. ki v zvezi z inter* nacionalnim zavodom v New Yorku deluje predvsem na primerjalni vedi izobrazbe in je v zvezah skoraj z vsemi narodi vsaj po svo* jem mesečniku »Pedagogisches Zentralblatt«. Spoznati hoče smernice vzgoje vseh naro* dov, vendar pa je glavno načelo instituta princip nemške ustave, ki v vzgoji zahteva duha narodnosti in sprave med narodi. Va* jeni smo, da za zbližanje med narodi in za izboljšanje razmer med njimi, delamo z go* spodarskimi in carinskimi pogodbami, ven*
dar je pa prav tako važno in morda še bolj uspešno duševno zbližanje in prav vzgojite* lji, ki jim je izročena mladina, so poklicani, da dovedejo narode do prave sprave in miru. Že lepa slika, ki smo si jo pridobili pri štu* diju vašega šolstva, nam je jamstvo, da bodo tudi naši tečaji končni cilj vsega tega naše* ga delovanja.
Govoru je sledilo burno odobravanje. Ko je poverjenik UJU g. Skulj še naznanil, da so predavanja vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 17. in, da je zadnja ura namenjena vsak dan diskusiji, ki naj se je poslušalci čim najbolj udeležujejo, je tajnik Kobal raz* glasil še nekaj informacij zaradi nakaznic za stanovanja in drugih podrobnosti tečaja, nato je pa pričel ministerijalni isvetnik g. Hylla svoje prezanimivo predavanje.
Predavanjem je priključena tudi imala razstava del učencev Delovnega šolskega se* minarja v Essenu, ki ga upravlja rektor Biin* ger ter pismenih del učencev osnovnih šol okoliša Sprottau, ki ga nadzoruje šolski svet* nik Schmidt.
Ministerijalni svetnik Hylla
je orisal šolske razmere v Nemčiji okrog leta 1890. do 1900., v katerih je bila osnovna šola mačehovsko zapostavljena in so imele velja* vo le posebne osnovne šole za imovitejše sloje. Stare šole so vzgajale mladino z držav* ljanskega vidika. Hotele so vzgojiti vrle dr* žavljane: moralne, poslušne in točne. Otroka so smatrali za nekakega »homunculusa«, člo* veka v minijaturi, katerega je treba z dre* suro povzdigniti do pravega človeka. Gojitve telesa šole skoro niso upoštevale. Šolsko delo je vodil učitelj, ki se je opiral na uradno avtoriteto. Na osebnost otrok šole niso po* lagale važnosti. Delo ni koreninilo v živi sili otroške duševnosti. Učna snov je bila le senca življenja.
Po letu 1890. je 5 pedagoških stremljenj zapustilo vidne sledove v pedagogiki. Peda* gogi so iskali nova pota, vzgojitelji so po* stajali nezadovoljni. Nič več se niso šteli med popolne privržence Herbardtove mo* ralne vzgoje, intelektualizma, mehanizma in individualizma. Oprijeli so se novih načel: umetniške vzgoje dece, pedagogike osebno* sti, načela: »Ravnaj se po otroku« in načela zajedniškega življenja. Predavatelj je o vseh petih načelih nazorno razpravljal. Dalj časa se je mudil pri delovni šoli, ki jo je orisal s stališča iKcrschensteinerja in pozneje Gau* diga.
Pri popoldanskem zborovanju so navzo* či pridobili popolno sliko novodobne šole. Pred prehodom k diskusiji je predsednik tečaja g. načelnik dr. Lončar izrazil preda* vatelju zahvalo za strokovna izvajanja, s ka* terimi je predavatelj pokazal zgodovinski pregled med staro šolo in idejami delovne šole. Poudaril je tudi, da so pri nas sicer druge razmere, a da se tudi mi bližamo ures* ničenju te idealne šole; naše učiteljstvo in oblastva se strinjajo z idejami delovne šole: v vseh srezih Dravske banovine so že poiz* kusni razredi in lahko marsikdo pokaže kon* kretna stremljenja po izboljšanem šolstvu. Zato je tudi pri nas delovna šola pozdrav* ljena. Po živahni diskusiji so si udeleženci tečaja ogledali razstavo, ki jo je pripravil v stranski dvorani g. Bunger. O tej smo pi* sali že v zadnji številki.
Druga dan tečaja — predavanje šolskega svetnika Schmidta.
Ministerijalni svetnik Hylla se je v to* rek 31. marca t. 1. v jutro moral odpeljati v Genovo, mimogrede je obiskal še Postojnsko jamo. V jamo se je odpeljal ž njim tudi rek* tor g. Bunger, 'ki se je zvečer zopet vrnil v Ljubljano.
Ob 9. uri dopoldne je ta dan otvoril te* čaj prosvetni šef g. dr. Lončar, ki je predstavil predavatelja šolskega svet* nika Schmidta in naznanil, da bo pre* daval o domovinoznanstvu. Tudi ta dan je bila dvorana nabito polna, zbranih je bilo okrog 900 navzočih.
Šolski svetnik Schmidt je burno pozdravljen v pričetku svojega pre* davanja omenil, da bo na zahtevo večih in* teresentov izpregovoril najprej o šolskih nadzornikih.
Kakšen naj bo postopek modernega šolskega nadzornika.
V Nemčiji nekdanje šolsko nadzorova* nje ne velja več, ker so šolski svetniki, kakor se tam imenujejo nadzorniki, prav za prav v prvi vrsti svetovalci in podporniki učitelja, ne pa nekaki »kontrolorji« učiteljstva. Nek*
daj je bil v vasi župnik krajni šolski nadzor* nik, ki je odločal o vsem. Po prevratu pa mora biti tudi v Nemčiji nadzornik pedagog. Tudi on sam je bil učitelj, pozneje upravi* tel j šole z 42 razredi, sedaj je nadzornik ve* likega, a silno revnega okraja Sprottau in nadzoruje kakih 60 šol. Sicer ima nadzornik mnogo opravila s pisarno, vendar pa mora imeti tudi zdrave noge, predvsem pa srce na pravem mestu, da se približa in razume uči* telja. spozna skrbi njegove družine in se lahko pogovori o vsem, kar ga teži. Nad* zornik Schmidt nadzoruje podrejene mu šo* le trikrat na leto. V Nemčiji nadzornik ved* no po časopisih javi, kdaj bo nadzoroval to ali ono šolo ter povabi tudi druge učitelje naj se nadzorovanja, udeleže. Najprej posluša dve uri delo učitelja, vendar pa pri tem nik* dar ne zahteva, da bi učitelj obravnaval kako staro tvarino, temveč vedno le ono, kar je pravkar na vrsti. Ko učitelj konča, začne predavati sam nadzornik in kaže z otroki dve uri vzorno postopanje, da učitelji, ki ni* majo zvez z vzgojnimi centri, lahko spoznajo smernice modernega pouka. Peto uro in po* poldne pa porabi nadzornik za prijateljski razgovor o vseh vprašanjih šole.
V	pričetku učiteljstvu v Nemčiji, ko je bilo vabljeno k takim nadzorovanjem, ni bilo všeč, da so tratili čas s-takimi »hospitacija* mi«. Sedaj jih je pa navzočih vsak dan -več, kjerkoli nadzoruje. Učitelji so osnovali med seboj delovne zajednice, po kakih 30 oseb in izmed sebe izvolijo tudi voditelja zajed* niče, kar pa nikdar ni nadzornik, pač pa je ta vedno le član te male zajednice in njih učitelj. Tudi o tem, da bi nadzornik delo učiteljstva kvalificiral in klasificiral ter le puste številke poročal višji oblasti, v Nem* čiji ni več govora. Nadzornik si sicer na* pravi beležke, kako učitelj dela in kaj rabi, vendar pa te beležke ohrani zase, da Imu po možnosti nadzornik pomaga. Le redke so izjeme, kjer bi bilo treba posredovati nega* tivno.
Nadzornik išče pri učitelju vedno le njegove pozitivne in dobre strani, s katerimi ga skuša potem še bolj dvigniti, ne pa, da bi iskal le za slabimi stvarmi in ga lovil, kje kaj pogreši.
Domovinoznanstvo in kulturoznanstvo v osnovni šoli.
Nato je šolski svetnik Schmidt prešel k svojemu gradivu in govoril o domovinoznan* stvu in kulturoznanstvu v šoli.
V	šoli mora biti združeno domovino* znanstvo z naukom o kulturi, in iz te celote naj učitelj razvije skoraj vse druge pred* mete. Glavno pri vsem je seveda domovina, a ne toliko vzgajanje ljubezni do domovine, kakor vzbujanje zmisla za domovino. Ljubezen se namreč ne da napraviti in se ne da pri* učiti in ne izvira niti iz tlopadjenja lepot domovine. Mnogo trajnejši in dragocenejši čut je pa ono, kar nas veže na mater in hišo, na jezik in običaje, skratka na naš dom. Po* vedimo dete v paradiž mladosti in izvajajmo iz spominov za zibelko, na soseda, dolino in reko ter na prvi grom smernice našega dela. Zakaj tu bomo našli vse, kar rabimo pri pouku.
Učni pripomočki.
Za učne pripomočke rabimo predvsem »m i z o« s peskom, kjer otroci sami upo* dabljajo svojo domovino, nadalje kratke izprehode in celo večdne\',ne iz le* t e. Pomaga nam pa tudi obisk kina, muzeja, koncertov, tovarn itd. Zmečimo iz šol velike drage zemljevide in dajmo otrokom V roke bel list papirja, ka* mor naj sam nariše okolico svojega kraja. Šola pa tudi nobena ne sme biti brez a k v a* rijev, terarijev in živih ptičev iv kletkah, zlasti pa ne brez najrazličnejših knjižnih produktov domovine in seveda tudi ne brez s k i o p t i k o n a s slikami starih dreves, županove hiše, rotovža. davkarije, le* pih šol, rastlin, lepih krajev, običajev itd.
Centrala za skioptične slike in predavanja.
Nemčija ima za diapozitive po* s e b n e centrale »L i c h t b i 1 d s t e 1 * 1 e n«, okrožja, ki so velika, kakor naše ba* novine, imajo pa tudi centrale za fif* me: »Filmstelle n«. za izposojanje fil* mov, ki se predvajajo tudi odrastlim. A vsi ti bogati pripomočki ne pomagajo pri vzgoji prav nič, če je učitelj tujec v onem kraju, kjer deluje.
V	Nemčiji je skoraj že dosledno izve* deno,fda vsak učitelj deluje v pokrajini, kjer je rojen, zakaj le on pozna natančno okolico in dušo prebivalstva. Kjer so tujci učitelji, se kmalu izgube narodne noše in stari običaji, ker jih tujec ne more ceniti tako, kakor domačin. Vendar je pa te stare zna* čilnosti naroda treba obdržati, ker narod, ki zapusti svoje starožitnosti, zapusti tudi sebe, svojo domovino in njeno dušo. Tam je moj dom. kjer sem rojen, ne pa tam, kjer lahko zaslužim.
Spoznavaj predvsem svojo domovino in, kdor jo res pozna, ta ne postane nikdar šovinist, temveč ostane človek, ki razume in čuti, kako trpi narod, ki mu je krivična usoda oropala domovino.
Popoldne je predavatelj praktično in na* zorno pokazal svoje smernice, nato pa otvo* ril o svojih lepih naukih razgovor.
Zvečer se je predavatelj odpeljal iz Ljubljane ter so se na kolodvoru noslovili od njega zastopniki poverjeništva UJU.
Tretji dan tečaja — praktični nastop? rek* torja Biingerja.
Tečaju je tudi tretji dan predsedoval prosvetni šef g. dr. Lončar.
V	uvodu je predsednik g. dr. Lončar po*
Vse šolske potrebščine naročamo potom Učiteljske gospodar, poslovalnice v Mariboru.
slušalce najprej opozoril, naj stavijo le vpra» šanja, ki se tičejo predmeta. Nato je pa predstavil predavatelja rektorja g. B ii n * g e r j a , ki so ga poslušalci sprejeli s sim» patičnim aplavzom.
Manjšinska šola v Ljubljani, ki jo vodi tov. Hanova, je dala na razpolago otroke za praktične poizkuse in nastope.
Rektor g. Biinger je najpreje izrazil svo» je obžalovanje, da ne more nastopiti z več* jimi skupinami, torej s celim razredom, da bi bolj očitno pokazal postopek moderne šole, in sicer zato ne, ker pač mnogo več otrok na tej mali manjšinski šoli ni, in celo od te skupine je nekaj otrok obolelo. Pre» davatelj je namreč nameraval pokazati dve skupini po 10 učencev in učenk, a v ¡prvi sku» pini je bilo le 6 dečkov in ena deklica. Otroci so sedli za mize, predavatelj je pa vsakemu naštel kupček sivih listov, ki so predočevali stotake, nadalje belih, ki so bili desetaki, in odštel vsakemu celo 20 srebrnih dinarjev. Na kratko je podal vsebino predavanj prejšnjih dni ter opozoril na napačne pojme, ki jih je učiteljstvo do nedavnega imelo o delovni šoli, ko je smatralo, da je delovna šola vsaka šola, kjer otroci delajo z rokami in se uče raznih ročnosti (rokotvorni pouk).
Predavatelj je demonstriral pred poslu» šalci učni postopek pri katerem so otroci si» cer aktivno delali točno po navodilih in na» povedi smotra s strani učitelja, kar je imelo videz velike aktivnosti s strani otrok.
Predavatelj je nato vprašal, če je to mo< derna delovna šola in /če je tako delo pra» vilno? Od vseh strani so se oglasili, da je ta metoda izvrstna in moderna, kar je tudi pre» davatelj s svojimi poslušalci natančno ob» ravnaval, končno pa v veliko presenečenje dokazal, da je ta metoda popolnoma zasta» rela in nima nič skupnega z delovno šolo, ker otroci ne delajo samostojno. V daljšem predavanju je rektor Biinger dokazal, da je prav za prav pri tem pouku delal le on sam, otroci so pa pač storili ono, kar jim je dik» tiral.
Zato je poklical otroke še enkrat nazaj in jih napeljal drugače k samostojnemu aktivnemu delu. Demonstriral je drugi po» stopek, pri katerem so otroci tudi faiktično duševno delovali samostojno, vendar še po napovedanih zaporednih smotrih. Šlo je mnogo bolj gladko kakor prvič, a vendar jih je poslal še enkrat ven in poklical še tretjič nazaj. Tedaj so pa otroci brez navodila sami razdelili, vse natanko povedali, kaj so delali in kako so računali, ne da 'bi jim bil preda* vatel j pomagal. Res je, da so otroci preska» kovali in zmešali smotre, a spretnosti učite» lja se je posrečilo spraviti vse v celoto in harmonično vez. Aktivnost otrok pa je bila samostojna tako v duševnem sodelovanju, kakor napovedovanju smotra. Predavatelj je torej s svojimi poskusi dokazal velike uspehe moderne šole, kjer otrok misli in dela sam in razliko med vsemi tremi postopki; postopkom v stari šoli in dvema postopkoma v delovni šoli, ki se jih lahko uporablja z ozirom na predmet, ki se ga obravnava. Nari» sal je tudi grafično razliko vseh treh postop» kov na tablo.
Po pavzi je predavatelj operiral s sku» pino deklic, ki sta bila med njimi tudi dva dečka. Otroci so modelirali kosti v rami, kakor so jih pač sami čutili pri gibanju rok. Ko jim je pa kosti tudi pokazal na nogi srne, so jeli načenjati vsa mogoča vprašanja o kosteh in o -gibanju, kar jim je predavatelj vse lepo razložil. Pouk je tekel tako rekoč sam od sebe in učitelj ga je prav za prav le vodil.
Vse občinstvo je takoj opazilo, da otroci smatrajo učitelja za svojega prijatelja, saj je ves čas le lepo govoril z njimi in jim dajal korajžo, ni mogel kdo dalje.
Predavatelj je nazorno demonstriral mo> deren postopek pri prirodoznanskem pouku ter je pokazal, kako se goji samostojno miš» Ijenje in iznajdljivost pri učencih napram stari šoli, ko so učenci le ponavljali po uči» teljevem navodilu. Zal, da g. rektor ni imel več časa demonstrirati in praktično nasto» piti s fizikalnim poukom, kjer je hotel tudi predočiti postopek med staro in novo šolo, kjer fizikalne poizkuse dela vsak otrok sam.
Najlepše je bilo pa slovo otrok od pre» davatelja. Kakor staremu znancu je podal vsakemu roko in se poslovil od njih, da so le neradi odšli z odra. Gotovo bo deca še dolgo mislila, kdaj se povrne ta prijazni uči» telj, ki zna poučevati tako, kakor bi se igral1 z njimi.
Nemškim pedagogom je poverjeništvo UJU v imenu poslušalcev poklonilo v spo» min krasen album planinskih slik v origina» lih, ki jih je napravil1 eden naših najboljših fotoamaterjev tov. Ivan Tavčar. Ob 17*27 zve» čer istega dne se je predavatelj Biinger od» peljal v Palermo na Siciliji, potem pa se je vrnil na daljši oddih v našo Dalmacijo. Tudi od njega so se poslovili na kolodvoru za» stopniki poverjeništva UJU.
Poverjeništvo bo skušalo predavanja vseh predavateljev po stenogramih objaviti v »Popotniku«.
Posoiila dale,
petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in r upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z.— Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
Splošne vesti.
—	Samopomoč za otroke učiteljev in uči« teljic v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je s svojim od» lokom II, No. 8267/2 z dne 8. aprila 1931. odobrila pravila društva z gornjim naslovom.
V	kratkem skličemo ustanovni občni zbor.
—	»Slovenski učitelji«. »Narodna Pro» sveta« priobčuje v predzadnji številki pod gornjim naslovom sledeči dopis: Povodom na* pada nanje po članih banskega sveta Dravs ske banovine. — Ze od nekdaj je težilo vse učiteljstvo za tem, da napravi ¡vse za svoj narod in narodne interese, večkrat tudi v lastno škodo. Prožeti velike ljubezni do na» roda in pravičnosti, teže učitelji za resnico in napravijo vse za splošno dobro. Tudi slo» venski učitelji delajo brez prestanka. Svoje dolžnosti kot učitelji in državljani vršijo vestno in požrtvovalno. V vseh gospodar» skih, socialnih, kulturno-prosvetnih ustano» vah se občuti njihovo delo. Vse raznovrstne zadruge (ki jih je tam mnogo), narodne či» talnice in knjižrtice, zdravstvene zadruge, sokolska in pevska društva, razni tečaji, ka» kor tudi vse humanitarne ustanove se spo» polnjujejo po učiteljstvu. Pevska društva v Sloveniji pod vodstvom tamošnjih učiteljev so povzdignila ugled našega naroda tudi v tujini, a v notranjosti skrbijo s pesmijo za močnejše medsebojne nacionalne zveze. So» kolstvo tam cvete, učiteljstvo ga vodi in brez njega bi ga morda niti ne bilo. Vse kar se od učiteljstva zahteva, se vrši voljno in z ljubeznijo, a učiteljstvo naleti vedno na ovire, lki jih pa hladnokrvno premosti in po» ruši. Učiteljstvo je utrujeno — v materijah nem pogledu precej šibko — pa gre vendar naprej — ne klone — pričakujoč lepše in boljše bodočnosti. — Kako bi izgledale vse humane, telovadne in prosvetno»kulturne ustanove, %"ako bi učiteljstvo v njih ne delo» valo in bi se omejilo samo na delo v ¡šoli med štirimi stenami? Na to vprašanje bi želel odgovora članov banskega sosveta Dravske banovine! — Učiteljstvo (ostalih krajev) in nacija bosta vedno spoštovala delo učiteljev Dravske banovine. — Dobroševac»Srbija (Ko» sovo) — Vladimir Stankovič, učitelj.
—	Vojna leta všteta po rešenju Narodne skupščine Br. LXXVIII./1922, Tovarišem, ki so se obrnili za informacije v zadevi odklo» nitve napredovanja v II./2. položajne plače sporočamo, da je mogoča v zakonitem roku 30 dni po prejemu obvestila le osebna, pis» mena pritožba direktno na Državni svet. Pri» tožbo je vložiti v 2 izvodih in jo opremiti s prepisom: 1 obvestila, rešenja o prevedbi, dekreta o vštetju vojnih let in dekreta o pri» znani II./3. skupini ter izvodom iz p>Uslužb. lista« in vročilnico o prejemu obvestila.
—	Kljub dolgim odmorom še vedno lahko dosežeš učni smoter v domoznanskem in zemljepisnem pouku, če uporabljajo učenci ročne zemljevide založbe »Učit. doma v Mariboru«. Zaloga obsega: Pohorje=Kozjak, Slo= venske gorice=Ptujsko polje. Prekmurje* Medjimurje, Celjska kotlina=Slovensko po= savje, Kamniške planine, Dravska banovina, Jugoslavija.
—	Marijan Markovec: »Šolska delavni» ca«, je pravkar izšla v ¡založbi Jugoslavenske Naklade D. D. Obnova. »Školska radionica« obsega tehnologijo materijala in orodja za ročno delo in je priporočena od ¡Glavnega prosvetnega sveta z ¡Sr. br. 1340 od 9. decem» bra 1930. in odlokom gospoda ministra pro» svete pod S. N. broj 42.404 od 31. decembra 1930. Odobrena je kot učna knjiga za učite» ljišča, meščanske in njim slične šole. Pripo» ročamo jo v nabavo tudi učiteljskim knjižni» cam. iKer je to edina odobrena učna knjiga za učence meščanskih šol in učiteljišč zasno» vana na dolgoletni praksi služi mnogo pouku. Gradivo je sistematsko urejeno, knjiga je pi» sana v srbohrvatskem jeziku. Cena za učitelje in učiteljske pripravnike je 30 Din, za učence meščanskih in drugih šol 25 Din. Naročila sprejema Jugoslavensko Nakladno D. D. »Obnova«, Zagreb, Masarykova ul. 28.
Prva pomoč. Spisal dr. Mavricij Rus, mestni fizik in šef zdravnik rešilne postaje v Ljubljani. — Druga izdaja s 52 po» dobami. V Ljubljani 1931. — Natisnila in založila Učiteljska tiskarna, —Str. 160. Cena: kartonirano 26 Din, polplatno 32 Din. <— Ker je prva izdaja »Prve pomoči« popolnoma pošla, se je pisatelj dr. Mr. Rus odločil, da je priredil1 drugo izboljšano in pomnoženo izdajo, ki bo dobro služila za prvo pomoč pri nezgodah in nenadnih pojavih bolezni gospodarjem in gospodinjam, učiteljem, So» kolom, vojakom, železničarjem, delavcem in športnikom. Uspešno bodo knjigo upo» rahljali tudi pri pouku v samaritanskih teča» jih. Iz tega je razvidna obča korist te knjige, a ime pisateljevo je jamstvo, da nje vsebina popolnoma odgovarja namenu. Življenje sa» mo, ki nikomur ne prizanaša, jo najbolj pri» poroča, zakaj prva pomoč, kakor zanjo daje navodila strokovnjak, more preprečiti ob pravem času večjo nesrečo, da, celo smrt.
V	interesu vseh onih. ki so vedno po svojih dnevnih poslih izpostavljeni nevarnostim, je, da si nabavijo knjigo.
—	»Radna metoda početnoga čitanja — teorija in praksa« je naslov novi knjigi, po» svečeni najmlajši učiteljski generaciji z že» ljo, da ista v duhu njenih načel vzgoji oni naraščaj, na katerem počiva bodočnost Ju» goslavije. Spisal jo je na podlagi najnovejših rezultatov eksperimentalne didaktike mar» ljiv delavec na polju naše pedagogike tovariš Ante Dcfranceschi, nastavnik • pedagogike, metodike in šolskega dela ženskega učitelji» šča v Zagrebu. Pisec razpravlja v 1. delu knjige o ideji nove šole s posebnim ozirom na elementarni razred, o teoriji in praksi za»
'četnega čitanja in pisanja, 2. del pa obsega 28 podrobno izdelanih učnih slik v smislu načel ukupnega pouka. Učitelji»elementarci, posebno pa še gojenci 5. letnika učiteljišč bodo z zanimanjem segli po tej knjigi (144 strani), ki se dobi pri avtorju (Meduličeva ul. 33) za ceno 30 Din.
—	Jesenice. Zamudnike na članarini pro» si društvo, da poravnajo tov. blagajničarki radovljiškega učiteljskega društva zaostanke, ki se s sumljivo naglico približujejo že četr= temu tisočaku. Društvena blagajna je — pra» zna. Svoje obveznosti točno izpolniti napram organizaciji, to je prva dolžnost vsake tovae rišice in vsakega tovariša! — Odbor.
—	Dajmo otrokom solnca in zraka! (Protituberkulozni dnevi.) Kakor lansko leto prirede tudi letos protituberkulozne lige in antituberkulozni dispanzerji po vsej državi v dneh od 1. do 6. maja protituberkulozne dneve z geslom: Dajmo otrokom solnca in zraka! Namen teh dnevov je živahno pospe» ševanje vsesplošnega boja proti najhujši so» cialni bolezni, jetiki. Skrbi, ki jo posvečajo zatiranju tuberkuloze država, občine, zdrav» stvene ustanove, se mora pridružiti še pri» vatna inicijativa, vsa javnost mora sodelo» vati po svojih močeh pri omejevanju in za» tiranju te bolezni. Borbi za sezidanje potreb» nih bolnic, ljudskih zdravilišč, hiralnic, di» spanzerjev, zahtevam po zidanju stanovanj, se mora pridružiti tudi higienska propagan» da, zdravstveni pouk, skrb za slabotne, obo» lele otroke z ustanavljanjem počitniških ko» lonij. Dajmo otrokom solnca in zraka: pod tem geslom naj prirede vsa kulturna, huma» nitarna, prosvetna in zdravstvena društva protituberkulozne dneve. Pod tem geslom naj se prvomajski dnevi posvete zbiranju sredstev za organiziranje počitniških kolonij ob morju, v planinah, v čistem gozdnem zra» ku. Ako bo privatna linicijativa pridno na delu, ji bodo brez dvoma priskočile na po» moč tudi občine in javne zdravstvene usta» nove. Zavedajmo se, da nobeden izmed nas ni zavarovan proti tej kužni bolezni in da je vsa'k, dan za dnem lahko izpostavljen okuže» nju. Zato pa je tudi naloga vsakega, da po svojih močeh sodeluje v splošnem boju proti tuberkulozi. Tega se Dremalo zavedamo, za» to naj imajo vsakoletni protituberkulozni dnevi namen pouka, vzgoje s predavanji, slikami in filmi. Poleg vsega je treba vedno še znova tudi pouka Predpisi glede čuvanja pred okužitvijo v javnih prostorih se po» vršno izpolnjujejo. Popljuvana tla, zakajeno ozračje, to je vse nekaj navadnega. Na vlaku si moraš v oddelku za nekadilce zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Gostilne, pivnice, ki so dostikrat pravo leglo vsemogočih kužnih bacilov, rastejo nove iz tal. Tudi v privatnih stanovanjih, čeprav skromnih, bi bilo mogoče mnogokrat urediti zdravejše bi» vanje. Težke in mnogoštevilne so žrtve, ki jih vsako leto zahterva jetika. Vsako leto se množi število obolelih in okuženih, zato po» staja protituberkulozno skrbstvo vedno bolj pereče socialno vprašanje, za katerega se mora zanimati vsak, sodelovati vsa javnost. Namen protituberkuloznih dnevov, ki jih vsako leto prirejajo protituberkulozne lige, je zainteresirati vso javnost za važnost proti» tuberkuloznega boja, pridohiti za sodelovanje vse sloje. Vsi moramo v tem boju sodelovati: država, občine, društva, vsak posamez» nik. Ob priliki letošnjih protituberkuloznih dni naj vsak pomaga in sodeluje za cilj: »Dajmo otrokom solnca in zraka!« — Osred= nja protituberkulozna liga v Ljubljani.
—	t Minka Železnik. V Starem trgu pri Rakeku je 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni preminula tov. Minka Železnik. Potrti ma» teri, ki se vrača v solnčno Vipavsko dolino, naše iskreno sožalje!
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Obrambni vestnik.
—ob V 69. številki »Jugoslovana« t. 1. je bil objavljen članek neznanega dopisnika :pod naslovom »Šolske razmere v dolnjelendav» skem srezu«.
Navedbe niso točne ter naj sledi nekaj pojasnil. Ze izraz »razmere« v tem smislu rabljen je neosnovan, kajti stanje šolstva v tukajšnjem srezu je docela normalno aLi 'se pa vsaj ni popolnoma nič izpremenilo vsled tega, če je bil sreski šolski nadzornik g. Leo Cepuder premeščen v Ptuj ter opravlja sedaj posle šolskega nadzornika za oba sreza. Nad» zorovanje šol, kakor tudi uradovanje s šol» skimi upravitelji in krajevnimi šolskimi od» bori se v redu vrši ter ni opažati nikjer kakih nedostatkov, kar je gotovo zasluga šolskega nadzornika, ki navzlic dvojnemu delu vztraja vestno pri vršitvi svoje dolžnosti ter si tako zasluži'priznanje ne pa, da se ga skuša z ne» osnovanimi očitanji pri delu ovirati. Kot de» setletni priznan prosvetni delavec v tukajš» njem srezu si tega pač ni zaslužil. Če so neka» tera službena mesta nezasedena, je treba iska» ti vzroke drugod in so vsakemu ,poznavalcu šolskih prilik znani, 'istotako je znan pošto» pek pri nameščanju in ipremeščanju učitelj» stva, pri čemer je šolski nadzornik le v to» liko poklican, da stavi predloge po svoji uvidevnosti.
Še najmanj pa jo je pogodil dopisnik s tem, da govori o šolski anarhiji, kajti ta je mogoča le tedaj, če učiteljstvo ne vrši svojih dolžnosti v redu. Hvala Bogu, da takih »raz» mer« v tukajšnjem srezu ni in da tukajšnje učiteljstvo ne smatra svojega nadzornika kot priganiača k delu, nasprotno vrši z ¡njim v najlepšem soglasju težavne posle učiteljskega poklica ter se je ravno temu združenemu po»
stopanju zahvaliti, da stoji tukajšnje šolstvo v isti vrsti z drugimi srezi.
Če je dopisnik učitelj je vsekakor ne» pravilno, da skuša na tak način diskreditirati šolskega nadzornika in učiteljstvo tukajšnje» ga sreza, če pa stoji izven učiteljskega stanu, pa mu veljaj: »Le čevlje sodi naj kopitar!«.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Učiteljsko ferijalno letovanje v Ves laluki (otok Korčula). Vsem priglašenim spo= ročam, da se priglas brez članarine (30 Din) ne more upoštevati. Po prejemu članarine pošljem vsakemu ček, s katerim vplača do 1. maja kolonijalni fond (100 Din), do 1. ju« ni j a 300 Din, a ostanek (500 Din) v koioltUji. Jadranska plovitba je dovolila 50% popust na parobrodih. Ker ima Velaluka zelo ugod» no izletiišče, bodo organizirani razni izleti, kakor na Vis, Dubrovnik, Hvar in na druge zaželjene točke. — Kdor namerava letovati v naši koloniji, naj hiti s priglasom. V kolo» ni j i bodo letovali tovariši(ice) iz vseh bano» vin in bo brezdvomno poleg drugih ugodno» sti tudi družabnost veliko večja, kakor lan» sko leto, ker smo lansko leto letovali prvič v tem lepem obmorskem mestu. Za odgovor prosim znamko! — Za UFS: Mrovlje Slavko, učitelj, glavni poverjenik UFS.
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Vabila:
= UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SV, LENART V SLOV. GORICAH bo zboro» valo v soboto dne 25. aprila 1931. ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z običajnim dnevnim redom. Polnoštevilno udeležbo pri» čakuje odbor.
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO VRANSKEGA OKRAJA bo zbor o» valo v soboto 25. aprila 1931. ob 10. uri na Gomilskem. Poleg običajnosti je na dnevnem redu poročilo o pedagoškem tečaju v Ljub» ljani. — Zaradi obeda se je prijaviti vsaj en dan preje pri tov. Šegi na Gomilskem. — Vabljeni so tudi vsi novodošli tovariši in to» varišice.
= SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO UJU — LJUBLJANSKA OKOLICA, vzhod*
ni del javlja, da se zborovanje ne bo vršilo dne 18. aprila 1931., temveč v soboto 2. maja t. 1. v osnovnijšoli v Mostah ob K>10. uri z že znanim dnevnim redom.
= OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA, zahodni del zbo» ruje v soboto 25. aprila 1931. ob fA 9. uri v telovadnici II. mestne deške šole na Grabnu v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Obravnava o došlih dopi» sih. 3. Predavanje g. dr. Zivko Lapajneja: »O telesni vzgoji dece in o higijenskem ustroju kmetskega doma«. 4. Slučajnosti. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE= ŽIŠKI SREZ. Vsem tovarišem(icam) tukajš» njega sreza sporočamo, da smo po nasvetu poverjeništva UJU v Ljubljani sklenili pre» ložiti naše zborovanje, ki naj bi se vršilo 18. aprila 1931. v Brežicah, na začetek maja, ker se do 20. aprila vrši popis pre» bivalstva in ker 18. april prekmalu sledi dol» gim velikonočnim počitnicam. Točneje dolo» čeni datum pravočasno javimo. — Odbor.
Poročila:
+ ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA SREZ MURSKA SOBOTA
se je vršilo dne 7, marca v Murski Soboti.
Podpredsednik Požegar otvori zborova» nje z običajnim pozdravom. Pojasni, da so vremenske neprilike preprečile zborovanje, ki bi se moralo vršiti že meseca februarja. Ne more pa iti preko zgodovinskega dne, ki je posebno važen za brate Čehoslovake — to je Masarykov rojstni dan. Navzoči tovariši (ice) zakličejo velikemu mislecu: Slava!
Tovariš prečita dopis poverjeništva od 14. februarja v zadevi bilance (UGP. — Se» stanka šolskih upraviteljev ni bilo, ker so člani mnenja, da naj posluje UGP še dalje. Upravitelji naj naroče vse potrebščine pri UGP.
Tudi z dopisom poverjeništva glede po» večanja »Prosvete« se je društvo zedinilo in vzelo spremembo, oziroma predlog poverje» ništva na znanje. Spomenica, izdana v obram» bo učiteljskega stanu, se sicer ni prečitala, ker je bila vsakemu predobro znana, pač pa se je v polnem obsegu odobrila. Gospodu žup» niku Fafleku se izreče zahvala za njegov čla» nek v časopisju. Imenovani je čutil potrebo, da se da učiteljstvu zadoščenje kakršno za» služi. — Enako je društvo pokazalo solidarnost s centralo v Beogradu, ker je poslalo za Dački dom 500 Din kot enkratni prispevek iz društvene imovine.
Za prosvetnega referenta in referentinjo sta določena tovariš Veit in tovarišica Ga» berjevčič.	i
Ker je med .tem vstopil tovariš nadzor» nik, ga podpredsednik pozdravi z željo, da bi se med tovariši počutil najbolje. Novi nad» zornik se zahvali za pozdrav in upa, da bo vladala med njim in tovariši(icami) najlepša harmonija, kar bo le v korist narodu in šoli.
Tajnik poda sledeče poročilo: V učitelj» skem društvu je včlanjenih 89 tovarišev, a vsega učiteljstva je 135, kar je zelo žalostno Prisotnih je bilo 90%. Na zborovanjih so se obravnavale večinoma stanovske zadeve. — Dva dobra referata sta podala tovariša An» tauer in Hočevar. Prvi: Nazorni nauk v el'e» mentarnem razredu, drugi: Sokolstvo in s tem v zvezi ustanavljanje sokolskih čet.
V	poročilu naglasa zanikrnost nekate* rih šol v srezu, ki nimajo niti enega naročni* ka na »Naš rod«.
Tovariši so započeli prav intenzivno xs sokolskim delom. Ustanavljajo naj tudi bral* na društva! Narod mora počasi vzljubiti slo* venski jezik in ga spoznati.
Dne 6. septembra so bili izdani jugoslo* venskim polkom novi prapori. Naš rod bo nosil te prapore. Gledati moramo, da bo ta rod zdrav in krepak in tudi po duhu pravi Jugosloven. To naj bo najpoglavitnejša skrb učiteljstva.
Tovariš blagajnik poroča, da znaša celo* kupni promet 53.728 Din 75 p. Prejemkov je bilo 29.206 Din 25 p, izdatkov pa 24.523 Din 50 p. Čistega prebitka ima tedaj društvo 4682 Din 50 |p.
Blagajnik opozarja dolžnike na redno plačevanje. Potrebno bo ostrejše postopati!
Tovariš Benkovič je pregledal blagajni* ško knjigo in je ugotovil, da so vse postavke v redu, zaradi tega predlaga blagajniku abso* lutorij.
Izjavo tov. Zupančiča se odpošlje pover* jeništvu in ise bo odgovor nato prečital na prihodnjem zborovanju.
Tov. Deškovič 'čeli, da bi društvo imelo tudi pevski zbor. posebno zdaj. ko ima iz* bornega pevovodjo v tovarišu Velnerju. V zvezi s tem se določi prvo pevsko vajo dne 12. aprila v prostorih osnovne šole v Murski Soboti.
Kot zadnja točka dnevnega reda je bila volitev.
V	odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Gabrijelčič Fran, predsednik; Mlekuž Zora, podpredsednica; Cijak Srečka, (tajnica: Štu* bel j Miro, blagajnik; Kočar, Verteš, Antauer, odborniki; pregledovalca računov Benkovič, Kramberger.
Kraj in .čas prihodnjega zborovanja do* loči odbor.
F. Gabrijelčič, preds. Srečka Cijak, tajnica.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO= CEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 21. maro* 1931. v Kočevju.
Obisk 54 članstva, kar je 52-9%.
Zborovanja sta se udeležila tov. Angela Vodetova, ki je predavala o aktualnem vpra* šanju za ^učiteljice in sreski šolski referent Rado Grum, ki je poročal o UGP.
Tov. predsednik je prešel na poročilo o seji širjega sosveta in o njeni glavni točki —
spomenici ljubljanskega poverjeništva glede napada na učiteljstvo ob priliki prvega zase* danja banskega sveta naše banovine. Član* stvo je izrazilo /svojo solidarnost in ise soglasno strinja s spomenico.
Kako in v koliko naj se učiteljica udej* stvuje med narodom je referirala tov. A. Vo* detova v temi »Kulturno poslanstvo učite* ljice med narodom«. Predavateljica je zlasti poudarjala, da z ljubeznijo do stvari, s po* znavanjem in prilagoditvijo krajevnim raz* meram vzgajaj učiteljica dekleta v kulturnem, socialnem in higijenskem oziru. — Razvila se je živahna debata, pri kateri so se razčistili razni nejasni pojmi.
Tov. R. Grum je poročal podrobno o po* slovanjuiin uspehih UGP, ki bi bila lahko bo* gat vir dohodkov za Učiteljska domova. Ustanova ima le tedaj pomen in korist, če jo vsi umevamo in podpiramo ter vse šolske po* trebščine naročamo le potom UGP.
Po obravnavi dopisov je bilo sklenjeno, da se vplača iprispevek a >5 Din za Dački dom v Beogradu. Tov. predsednik je priporočal »Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic« ter uporabo okrajnih učiteljskih knjižnic.
Razgovor je bil tudi o poročilih učitelj* stva o njegovem izvenšolskem delu.
Prihodnje zborovanje bo meseca aprila v Kočevju.
A. Kmet, predsednik.	Čokova, tajnica.
Nove knjige»
—k Rdeča suknja, igra v štirih dejanjih. Spisal Eugene Brieux, prevedel Jakob Šolar. Izdala Družba sv. Mohorja v Celju leta 1931. Mohorjeve knjižnice 31. zvezek. Cena: za člane broš. 15 Din, vez. 20 Din., za nečlane broš. 20 Din, vez. 32 Din. V Rdeči suknji je Brieux hotel pokazati, kako strahotne posle* dice utegne roditi prevelika častihlepnost važnega socialnega činitelja. Kakor vzvišena je služba pravici in pravičnosti, tako strašna je nje zloraba v osebno korist. Drama bo služila šolam v proučevanju moderne drama* tike, ker je po idejni in oblikovno literarni strani sprejemljiva za šolsko čtivo. Uporabna bo pa tudi vsaj boljšim odrom, ki z resno pripravo dosežejo prav lep odrski uspeh. Pri vsej časovni odmaknjenosti je vendarle dra* ma tudi danes še vedno pomemben literaren dokument in nosi v sebi dovolj nadčasovnih vrednot, da se obdrži še naprej.
KNJIŽNE NOVOSTI!
Goričar, Bazovica — 6. IX. 1930. Odmevi tr* žaškega procesa v inozemskih časopisih. Cena broš. Din 20"—.
2geč, Ali spolna vzgoja res ni potrebna. Cena broš. Din 8*—.	>
Bradač, Postanek in razvoj drame, I. del. Tra* gedija. Cena broš. Din 60-—.
Drago Nande Vidmar, Zbirka del slovenske likovne umetnosti. Cena broš. Din 24"—.
Bednarik, Od Apada do Soče. Potopisne čr* tiče. Cena broš. Din 10'—.
Cankar, Zbrani spisi, XII. zvez. Vsebuje: Po* hujšanje v dolini Šentflorjanski. Zgodbe iz doline Šentflorjanske. Novo življenje. Cena broš. Din 68"—, vez. Din 80"—, :v polusnje vez. Din 110"—.
Doyle, Pozna osveta. Cena broš. Din 25'—, vez. Din 30"—.
Rais, Zaton, roman. Cena broš. Din 60'—, vez. 80—.
Buring, Daphne Adeane. Cena broš. Din 60"—, vez. Din 80-—.
Ouide, Kneginja Zurova. Cena br. Din 30"—, vez. Din 35'—.
Ostenso, Klic divjih gosi. Cena vez. Din 75"—.
Sibirjak, Brata Gordejeva. Cena vez. Din 12.
Kyne, Milijon, roman iz ameriškega sveta. Cena broš. Din 16-—.
Finžgar, Zbrani spisi, I., II. zvez. vsebuje: Pod svobodnim solncem. Cena broš. Din 80'—, vez. Din 100"—, v platno vez Din 110'—.
Rus, Prva pomoč, II. izd. Cena broš. Din 26-—, vez. Din 32"—.
Jugoslovenska riviera, orientacije za tujce, ročn^ karja. Cena Din 20"—.
Novi uradniški zakon. Cena broš. Din 22"—.
Priporoča se:
KNJIGARNA
„UČITELJSKE TISKARNE"
LJUBLJANA — FRANČIŠKANSKA UL. 6
—k Wagner Rudolf: Poglejmo v Beneško Slovenijo. Izdala in založila »Slomškova druž* ba« v Ljubljani. Tiskala Jugoslovanska ti* skarna v Ljubljani. Strani 136. Cena 20 Din. — Po knjigi »Gremo v Korotan« je izdala »Slomškova družba« za mladino knjigo, ki nam prikazuje »Beneško S 1 o v e n i j o«, njene lepote, jezik, običaje in navade. Med popisi krajev in zgodovinskimi dogodki so lepo nanizane narodne pravljice in pesmi beneških Slovencev, dalje tudi prispevki pi* sateljev, ki so zelo posrečeno orisali razne zgodbe iz Beneške Slovenije. Knjiga je bo* gato ilustrirana: pfcleg izredno lepih pokra* jinskih slik so zelo posrečene ilustracije akad. slikarja Gasparija, ki jih je narisal k neka* terim pravljicam, da tako nazorno pojasnju* lejo najpomembnejše dogodke iz pravljic. Knjigi je pridejan tudi zemljevid ozemlja Beneške Slovenije. Že dolgo nismo imeli v rokah knjige, ki bi pisala o tem delu našega naroda, na katerega smo že skoraj pozabili. Zato knjiga ne bo dobro služila le šolam in mladini, temveč tudi odrastlim, ki hočejo spoznati lepoto naše zemlje in se seznaniti z najzapadnejšo vejo slovenskega poda. Knji* ga sodi v vsako knjižnico, vse šole brez raz* like pa morajoz njo seznaniti svoje učence. Dobiva se v vseh knjigarnah.
MAIÏ OGLASI
«mam
NSW-."*«*»
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. S». Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
—k Shakespeare: Komedija zmešnjav.
Prevel Oton Župančič. Izdala in založila Ti* skovna zadruga v Ljubljani. Cena broširani knjigi 28 Din, vezani 38 Din. Poštnina 2 Din.
Šolskim vodstvom
se priporoča za časa izletov HOTEL „CENTRAL" na Bledu. Hotel leži tik jezera. - Cena obeda je 7 do 12 Dim Celodnevna prehrana s prenočiščem Din 28"— do 32"—. Čolni po najnižji ceni. — Se najtopleje priporoča
HOTEL „CENTRAL" BLED
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galose ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
H trs 2&*MarMc2 3
PVOKOlESfl. ŠIVALNE STROJE
NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI!
GRAMOFONE
dobite najceneje v trgovini
FRANC IEPOŠA, MARBBOR
♦
GLAVNI TRG ŠT. 1
irocamo mu
illl!
la. amerikansko
olje zoper prah
znamka „Hygenie" in Ba.oljnati karbolinej svetli
nudi po najnižji ceni
Avg. ŽiahtK, Maribor
Grajski trg št. 1 — Telefon 2066
Na prvem mestu so:
„Pffaffff" šivalni stroji
posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. - Pt uk v vezenju in krpanju perila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva dobe popust.
IGN. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7
Podružnice: Kranj,	Novo mesto,	Celje,
Glavni trg 140	Glavni trg	Mik'ošičeva ulica 2
N A		UČITELJSKA
J		TISKARNA
N		V LJUBLJANI
1		je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
mm s J E		Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — llustr.knjige veno-barvnem in večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in največjih nakladah. — časopise, revije in mladinske liste.
C		! Okusna oprema ilustriranih katalogov, c . nikov in reklamnih listov.
E		LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
N		Šolski zvezki za osnovne, mešč. In sred- . nje šole. Risanke, dnevniki In beležnice.
E		Vse tiskovine za društva in šole (lepake, letake, Izpričevala itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni 1
♦		U €11 El JS K 14 K N JiGARNA ima v zalogi .Galerijo naših mož": 1. Trubar, 2. Vodnik. 3. Slomšek, 4. Prešeren, 5. Levstik, 6. Stritar, 7. Jurčič, 8. Gregorčič,9. Aškerc, 10.Tavčar, 11 .Leveč, 12.Erjavec 13.Jenko, 14.Cankar, 15.Gangl, 16 Parma, 17. Kersnik, 18. Maister, 19. Župančič, 20 Strossmayer. Slika 10 Din.
KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE!
KARO
industrija čevljev ♦
Samo dobre kvalitete I za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov
za smučanje.
MARIBOR
Koroška cesta 19.
♦
Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte ceniki

LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Plis vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za ijnhe in perilo vpoljubnih širjavab
Žiina, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna