the oldest and most POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec GESLO: PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Za vero in narod — za pravico in resnico —— od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU __IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ' S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI ŠTEV. (No.) 121. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski -list v zdkuženih državah ameriških. CHICAGO, ILL., TOREK, 4. AVGUSTA — TUESDAY, AUGUST, 4, 1925. LETNIK XXXIV. O poteku boja premogarjev. DANES BO ODLOČILEN DAN, LASTNIKI PREMOGOVNI-KOV SE ZVIJAJO NA VSE MOGOČE NAČINE. — V HARRISBURGU SE SESTANEJO ZASTOPNIKI OBEH STRANK. SV OČE PROTI TERORJU. Atlantic City. — Predsednik r. M. W. of America, John L. Lewis, je pismeno pozval predsednika Samuel D. Warriner-a, Lehigh Coal in Navigation kom-panije, naj se udeleži zajedno j z \V. D. Rich ar dom od Filadel-phia in Reading Coal kompani-?e konference na kateri bi se pogajali o plačilni pogodbi, na-j mesto šestih dosedanjih zastopnikov premogarskih lastnikov, s katerimi so se doslej pogajali. Lastnikom trdega premoga pa ta sprememba ni nič kaj po volji in jih silno tare radovednost, zakaj Lewis to zahteva. Izjavili so, da zastopniki lastnikov, ki so doslej delovali pri po-g janjih so imeli polno n oč skleniti vsako pogodbo z delavci. Oni so bili odbrani radi te- radnem glasilu, katerega moč jra, ker imajo največ znanja o je silnejša nego ona diktator-industriji trdega premoga. ja Italije Mussolinija.in ostro Govori se_tudi med lastniki, | Protestiral proti početju faši-tako pravi poročilo, da so pre>tov- Poi'očevalec pravi, da je s mogarski voditelji nameravali jtem sv' °če PrizadJal Mussoli-pivk:niti pogajanja še predno nlJU najhujši udarec, ka-'ti lta' so zamogli lastniki predložiti hja se Je P*'ebudlla 1,1 spregle-odgovor na zahteve premogar- daJa — zdaj pravi do tu ~ 111 «ev. Oni tudi obdolžujejo Le- nic daljG! wisa, da on noče slišati kaj ima- V vatikanskem krbgu so povedati lastniki. V svo- mnenja' da vsa ta g™zodej-pravijo premo- stva' ki jih P°eenjajo črnosrajč-garski baroni, da jim nikdo ne' niki Ovirajo naravnost od Mus-bo mogel preprečiti, predložiti s?hnija ,n tajnika svojih pojasnil ljudstvu. (Ce bi:šlstovske stranke, Sig. Farri- le bila resnična). Dalje pravi naci"ja' katerih *lavni cilj Je Fašisti napadajo katoliške klube, ne prizanašajo niti cerkvam; v neki cerkvr so podtaknili ogenj in plameni so u-ničili altar. Pariz. — George Sel ties, poročevalec chicaške Tribune, kateri je bil izgnan iz Italije poroča o groznem terorju fašistov nad katoliškimi klubi in cerkvami. V Spezia so napadli klub katoliških delavcev, navalili so tudi na neko cerkev, kjer so podtaknili ogenj, katerega plameni so popolnoma uničili veliki altar. Sv. Oče pa hoče temu početju napraviti konec, zato je dvignil svoj glas v vatikanskem u- VIHAR NA "BIG LAKE," ŠTIRJE RIBIČI UTONILI KO SE JE PREKUCNIL NJIH ČOLN. < —o— Eagle River, Wis. — V soboto so se štirje ribiči in ena ženska nahajali v čolnu na "Big lake" (veliko jezero) v tukajšni bližini. Nenadoma pa nastane silni vihar, ki je čoln preobrnil, utonili so vsi štirje moški, le ženska se je rešila s plavanjem. Nevihta je nastala tako nenadoma, da ni bilo za misliti na veslanje h kraju. Prišel je veliki val, ki je čoln preobrnil, kar je bilo usodepolno za ribiče. SEDEM TISOČ NAGRADE ZA POBEGLEGA BANDITA. Lov za pobeglim banditom, ki je sodeloval pri napadu na chicaški hotel se je pričel po celi Ameriki. KRIŽEM SYETA — Simla, Indija. — Col. Theodore Roosevelt in njegov brat Kermit sta dospela brez neprilik s svojo družbo lovcev v Yarkad v vzhodnjem Turke-stanu. Ekspedicija potuje proti Tianshan po yarkandski reki. Med potjo jim je poginilo 20 konj. Ekspedicijo je poslalo vodstvo "Field museum-a" iz Chicago. — The Hatfue, Holandsko. — Dne 29. julija je odstopil holadnski kabinet, takoj pa je bil sestavljen novi, katerega premier je bivši finančni minister H. Coljin. — Zion. III. — Andrew Richards, star 7 let, je vodil kravo na vrvi, žival se pa je splašila in dečka potegnila seboj, pri čemer je zadobil tako težke poškodbe, da je na polju obležal mrtev. — Chicago, 111. — Na porču rezidence, W. G. Gray-a, na 5718 Sheridjgi road, predsednika American Sales kompani-je je neka ženska pustila šest tednov starega otroka in pismo v katerem prosi, naj skrbijo za dete. Mrs. Gray je oddala naj-denčka v zavod sv. Vincencija. Sofija, Bolgarija. — No-a je predlagala KATO SESTAVIL KABINET, VSI STARI MINISTRI ZOPET IMENOVANI, IZ-VZEMŠI TREH. Tok> ro, Japonsko. — Baron Kato, ki je s svojim kabinetom odstopil je sestavil takoj novi kabinet, a le z neznatno'spremembo. Ostali so na svojih me-stilf vsi stari ministri, izvzemši treh, med temi tudi Seijihaja-mi, minister za trgovino . in industrijo. Vzrok rezignacije je bil nesporazum med ministri glede davčnega programa za Japonsko. Premier Kato bo prisiljen razpisati nove volitve. Iz Jugoslavije. IZ DOLENJSKEGA POROČAJO O UGODNEM SADNEM STANJU. — TEŽKA NESREČA V DUPLJAH NA GORENJSKEM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Sadno stanje Dolenjske. Dočim je na Dolenjskem sadno drevje preteklo leto prav malo, po nekod pa sploh nič obrodilo, so letos posebno ja Požar v bitoljski kaznilnici. V bitoljski kaznilnici je nastal minoli mesec silen požar, ki je popolnoma uničil oni del zgradbe, v katerem je bil na- bolka in pa orehi povsod moč- meščen orožnižki bataljon. Ško- PET OSEB UMORJENIH PRI IZGREDIH NA KITAJSKEM. no obloženi, tako da se jablane že sedaj težko vpogibajo. Ponekod so tudi češplje prav polne in zdrave, kar je pri češp-Ijah pri tako mokrotnem vremenu izjema. Hruške so se pa Kitajsko delavstvo kaže sovražno lice proti angleškim tovarnarjem na Kitajskem. —| stalo do zoritve količkaj zdra-Zraven imajo svoje prste da znaša do 3 milijone dinarjev. Zažgali so kaznjenci. --o-- , Solarne v Ulcinju. Uprava monopolov je odobrila načrte za zgradbo velikih slabeje obnesle; sicer pa teh tu- modernih solarrrv Ulcinju na di ni veliko. črnogorski obali ob Jadranu. Ker je po ljubljanski okoli- Solarne so zamišljene v tolikem ci in po Gorenjskem ter baje obsegu, da bo produkcija soli tudi po onih krajih Štajerske, zadoščala za celo drž. Gardbe-kjer so imeli lani obilo sadja, ni stroški so proračunani na 10 prav pičel nastavek, se bo nu- milijonov dinarjev. dila letos Dolenjski ugodna! -o—— sadna kupčija, če bo sadje o-j I. jugoslovanski protialkoholni jo za jem zavijanju kapitalističnega iztrebiti vse» kar Je nasprotno fašizmu. poročevalec časopisja, da ako pride danes (torek dne 4. avg.) do preki-njenja pogajanj radi pisma Le-wisa Warrineru, bo krivda le; premogarjev in ne lastnikov. Observatore Romano, vatikansko glasilo je edini list v I-taliji, do katerega fašistovska teroristična vlada nima nobene moči. Kakor razmere kažejo je go- Msgr. Pizzardo, pomožni taj-tov o, da bo prišlo do prekinje- nik _je dobil od kardinala Gas-nja. Predsednik Lewis tudi to- parri jz Spezia ,več bržojavk o va, da je pododsek lastnikov početju fašistov proti katoliča-pieštevilen, radi tega zahteva, nom. Ker pa ima sv. Oče tako naj prideta na konferenco ve- obilo posla sedaj v sv. letu, kc terana v ^ličnih pogajanjih, obiskuje večno mesto na tisoče Glede nato je odgovoril Warri- in tisoče romarjev, ga ni hotel ner, da ima sedanji pododsek nadlegovati, pa tudi ni polagal polno moč za delovanje. temu tolike važnosti, ker si je Iz vsegčt tega je razvidno, da' mislil, da so to napadi le neka-je stavka neizogibna, bomo vi-( terih veri sovražnih elemen-dt ii kaj bodo prinesla današnja tov. A izkazalo se je povsem Chicago, III. — Pretečeno \sredo so drzni banditi pri be- jlem dnevu napadli Drake hotel. j Policisti so bili takoj na mestu, obupni boj se je pričel z mož- va ^ka ^ad jmi postave in z izmečki člove-1 balkanske države obveznc stva, ki jim je orodje s katerim' • , , ,. J , poganjanje, katero bi privedlo p. služijo kruh - revolver. Boj do prijatelj8kih odnošajcv n-ed se je končal s zmago policistov, ba|kanakimi narodj ki bj od. ,kajt. na bojistu «ta ostala dva;strani,0 strah>,pred napadom i bandita mrtva, nadaljna dva,L„„ „„ , n ,, , , i , , - ... , ' ena na drugo. Predlog odobra- eden od njiju ranjen sta bila „_ „i_ „ *> , I -. J J J va vlada v Bolgariji, laretirana, petemu se je pa po- ti- * -i- ... ' VI — Pariz. — Tukaj so stopili srecilo pobegniti, za katerega „#.„,.!„« t - • « • ,. : I na stavko bančni uslužbenci je razpisana svota K>00, ti- _ , , . . I , , . i - • j , , . o000 po številu, med stavkujo-stemu k, bi privedel do njego- dilri in ljdjo je ^ ve aretacije. pada Lov za pobeglim banditom se — Hongkong, Kitajsko. — je pričel po celej Severni Ame- V Amoy je izbruhnila general-riki in Kanadi. Gotovo je, da na stavka v protestu proti An-bo prišel v roko pravice, nakar gležom. Nekega kitajskega tr-bodo vsi trije prejeli zasluže- govca»so ustrelili, ker se je potno kazen, kakor se čuje od me-,kazal prijaznega angleškim dr-i-odajnih organov— vešala. Pri žavljanom. | napadu na hotel so banditi u- — Birmingham, Ala. — Crn-smrtili nekega uslužbenca ko ca Doyly Andersona je hotel so stikali za denarjem. $10.000 aretirati policijski poročnik W. so ugrabili, a del te svote so do- j T. Canvmack, a Anderson pobili pri enemu od aretiranih, jtegne revolver in ustreli do drugi del pa ima oni, ki je od- smrti policista. Morilec je ponesel pete. begnil. -o--— Chicago, 111. — Harold Stepliens, star 38 let, uslužbe- boljševiki. Šanghaj, Kitajsko. kongres. vo in nepokvarjeno. Dne 7. julija se je vršil v Letos .primanjkuje delavske Zagrebu prvi kongres jugoslo-pijače povsod, osobito pa po vanskih protialkoholnih druš- . „___„„ _____________iz- Dolenjskem, ker vino so maliltev in obenem I. redna skup- bruhnili so delavski nemiri \ producenti večinoma že v jese-} ščina Jugoslovanske zveze za Nanking. Do spora je prišlo ni prodali, a jabolčnika niso1 treznost. Na kongres je došlo, med pogajanjem za višjo plačo[ lani nič pridelali. Zato gre se-'?2 delegatov. V celi državi je delavcem zaposlenih pri Inter-marsikateremu posestniku sedaj 68 protialkoholnih drii-national Export kompaniji, ka-jtrda za pijačo, katero delavci štev. Glavno delo se posveča tere lastniki so Angleži. | ob košnji in drugih delali brez- antialkoholni propagandi in t j m - ■ pogojno v obilici zahtevajo. snovanju novih protialkoholnih Izgredmki so usmrtili enega: _ _ J ! društev Angleža, nakar so tudi urad- niki podjetja odgovorili s streli in usmrtili štiri delavce. Nesreča v Dupljah na Gorenjskem. Nesreča. ' Tržiški vlak je zadel nr^iL PH nakladanJu desk Par- Angleška bojna ladja je izkr-| . , . . kete na glavnem kolodvoru r i . . Dupljami v voz naložen z vi-j r • . _ . , w. cala v pristaniscu mornarje in xT • j i t^ i-«juDljani se je prevrnil težko * . i • , - ,.!nom. Na vozu je sedel Pavli- nulriv prebivalci angleške narodnosti ,, . > n JL . ... ooiozen voz. Delavci so pravo- ... ® , ... _ nov hlapec iz Podbrezja, ki le iosnn - v j i i . , so našli zavetja na adji. Govo- , , „ 171 , . ' časno odskocili, delavko Anto- , . , ... , , gluhonem. Vlak je z vso silo ^ j n se, da so izgredmki, med ka-, A ,, , . . ... mJ° Galice\o z ^ ica so pa des- terimi je bilo večje število di- ^ ?°Z> SG V ^ podsule.-Galičeva je dobila jakov ugrabili nekega Angle- ^ZZČZf Tl teŽke Pošk°dbe, so jo ža in ga odvedli neznano kam. ^ PokoPrf h,a^moraK odpeljati v bolnico. ^ j ... . , v. ca, sodi z vinom so se pa po-" _ Po zadnjih tozadevnih poroci-L „„ „„ .. ^ , . -o- !m-------------^ w ItrMjah po cesti. En sod je pa- NesreČQ ^ ^^ del na izpod voza molečo nogo r V goriško bolnico je bil te nesrečnega voznika ter mu jo dni prepeljan 261etni mizar je težko poškodoval Na glavi |Aiojz Plesničar iz Trnovega, je zadobil hlapec le lahko ra- kateregra je precej težko rani]a no, a bil je popolnoma brez mo- gran^ta na desni roki ko pogajanja. TRUPLO UČITELJICE NAJDENO V VODNJAKU; POLEG SO TUDI NAŠLI GROZILNO PISMO. Mattoon, 111. — Miss Cora Stall man, 48 let stara, učiteljica publične šole v Cincinnati je postala žrtev brezvestnega morilca'. Njeno truplo je bilo najdeno v vodnjaku, ki se nahaja na farmi njene sestre, Mrs. -Anne Seanan. V. bližini mesta, kjer so našli truplo je ležalo več grozilnih pisem, seveda brez podpisa. Miss Stallman je živela pri svoji sestri skozi štiri leta. Zadnje dni, ko se je izvršil zločin je bila Mrs. Seaman odsotna od doma. j Truplo je pokrivala 3 čevlje visoka voda, na glavi je imela malo prasko, drugih znakov nasilja hi bilo najti na truplu. Svak žrtve Mr. T. C. Seaman je izpovedal, da mu je Miss Stallman pred par dnevi tožila, da je bila od treh moških napadena, nakar je živela vedno v skrbeh. drugače. Prišli so nato, da so ta početja diktirana od vodstva fašizma. Glede nato je Msgr. Pizzardo opozoril sv. Očeta, kateri je bil ozlovoljen, da se mu je to toliko časa prikrivalo. Značilne so besede sv. Očeta, ki je dejal: "Kar je zidano potom nasilja, nima podlage za obstoj." --o-- SMRTNA KOSA. Iz So. Chicago smo prejeli zadnjo soboto telefonično poročilo, da je tamkaj preminula dobropoznana blaga Slovenka Mrs. Ana Primožič. Kot nam znano je bila Mrs. Primožič dalj časa bolna. Zdravili so jo zdravniki doma in v bolnišnici, a brez vspeha. IVfrs. Ana Primožič je bila vzorna katoliška "slovenska mati. Veliko dobrega je storila tu za naš list, ko je pomagala našim zastopnikom in tudi sama je vedno delovala za katoliško časopisje. Naj ji Bog za njene žrtve in trud obilno poplača nad zvezdami. Citateljem (icam) jo priporočamo v spomin in molitev. Žalujoči družini in vsem sorodnikom pa izražamo naše globoko sožalje! DEČEK, KI JE BIL POGREŠAN PET DNI SO RIBIČI NAŠLI V MICHIGAN. SKEMU JEZERU U-TOPLJENEGA. 'Chicago, 111. — V pondeljek dne 27. julija je pretresla strašna vest stariše sedem-letnega sinčka Dwight Tracyja, da se je zgubil; morda je ugrabljen in bo mučen, ali celo umorjen. Mati je bila tako obupana, da se je bilo bati za njo. Nad sto prostovoljcev je iskalo dečka, a brez vspeha pet dni. V soboto so pa ribiči na pomolu na 51. cesti izvlekli iz jezera njegovo truplo. -o- BRYAN POČIVA MED JUNAKI. Washington. — V petek popoldan so položili truplo William Jennings Bryana k večne-jmu počitku na pokopališču v Arlington, kjer leži že na tisoče junakov, ki so dali svoje življenje za — domovino. Dež je curkoma lil ko so polagali truplo v jamo, a ni zadrževal par tisoč glave množice, da bi se ne udeležila pogreba. Odkritih glav so stali ob odprtem grobu in skazali zadnjo čast — možu. nec Bennett kompanije 332 S. La Sal le st. je igral golf, ko se nenadoma viije dež in trešči v zemljo v neposredni bližini Stephensa in ga ubije, njegovega tovariša pa težko rani. ODMEVI ZADNJE PRE-MOGARSKE KONVENCIJE, Na konvenciji je prišlo do viharnih debat, kjer so zboro-valci rabili pesti. lih posnemamo, da je zopet vsi postavljen red v mestu. Poroča se, da je prišlo semkaj pet delegatov ruske delavske organizacije, ki bodo na licu mesta proučevali razmere '__ , , . «IttllttUt lut aesm roKi, Ko je , • • i i , , C1- Naložili so ga na vlak in ga nHirviv-.i Hi^v.« - j kitajskih delavcev n sta išče! „ v*~ . - . , ^knval stieho neke se od voj- • odpeljali v Trzic. Postajenacel- ne postale barake. ——o- Huda nesreča. Kakor nam javljajo iz bolnišnice, so pred kratkem pripelja- stavkujočih Izjavili so, da se nik je hitro pokiical tržiškega sovjetska vlada v Rusiji silno zdravilika) ki pa se mu ni zde_ zanima za Kitajsko. Delegati so pozdravili kitajske delavce kot "v imenu članov rdeče in-ternacionale." AMERIŠKA MORNARICA ZAHTEVA 100 BOJNIH LADIJ IN PET VODILNIH ZRAKOPLOVOV. k> vredno, da bi revnega hlapca obvezal. Pripeljali so v Dup- lje takšnega kakršnega je vlak'ji tja sina vodje mlekarne v pripeljal vTrzic. Ptuju BoeKma, kateremu je 0 udarila v oči žveplena kislina. Smrtna nesreča. ! Vendar je upanje, da se huda nesreča popravi. Dne 9. m. m. popoldne ob tri-četrt na 3 je osobni vlak v tunelu pod Malim vrhom blizu Washington. — Živimo pač Šmarja povozil neznanega člo-1 v času razočaranj. Na eni stra- veka. Dokumentov niso našli | nobenih pri njem. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Šmarje. -o- Scranton, Pa. — Zadnja konvencija U. M. W. A. je bila precej viharna. Nadaljno kontrolo nad organizacijo na polju trdega premoga obdrži še Ri-naldo Cappelini, Poročilo pravi, da je prišlo na konvenciji do pretepa s pestmi, tako viharnega zborovanja še ne pom-nijo. Proti Cappelliniju je nastala o-pozicija vsled neoficijelne stavke pri Pennsylvania-Hillside kompaniji, ki se je vršila po zimi. Opozicija pa je precej zgubila na moči, ker se je na konvenciji zaključilo, da mora gori imenovana kompanija zopet sprejeti stavkarje, ki jih je odpustila, ker jih je smatrala za voditelje stavke. ............................................................ ni kričijo po razoroženju, na drugi po oboroženju. — Ameriška mornarica zahteva 100 nadaljnih bojnih ladij in pet vodilnih zrakoplovov. Po izjavi kapitana J. K. Taussinga bo Samomor sarajevskega trgovca. .. ............... V Sarajevu se je. obesil tam- balon^Los Angeles šel v pokoj, I kajšni trgovec z usnjem Aga ker, kakor pravi ni porabijiv j Njemčevič, oče šestih otrok, za vojaško službo. Glede She-|Vzrok živčna bolezen. nadoah, pa pravi, da je O. K. i ——°- _ j Umrl je dne 9. julija g. Anton Šeme, ! posestnik in trgovec z ribami in raki na Spod. Slivnici pri Grosupljem. Bil je zvest naš somišljenik in pošten mož. Pokoj njegovi duši! -o- Ogenj podtaknjen v blaznici. Vodovnik Marija, vdova, je dne 4. m. m. zažgala svojo hišo pri sv. Magdaleni, občina Št. Pavel pri Preboldu v Savinjski dolini. Ko so ljudje spoznali, da je požigalka blazna, so jo takoj še isti dan prepeljali v blaz-nico v Ljubljano. Naselbina sv« Jurija v SO. CHICAGO, ILL. priredi letos 20. septembra KATOLIŠKI SHOD Natančni vspored slavnosti sledi dočasno! PRIPRAVLJALNI ODBOR. DENARNE P0ŠIUATVE JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne rre* s pošto in zanesljivimi bankami * starem kraja in naše pošiljatve so dostavljene prejemnika nra dom ali al zadnjo pošto točno in brez vsakecV odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in 0-rah so bile včeraj sledeče: Skupno a poštnino: 500 — Din..................$ 9.55 1.000 — Din..................$ 18.75 2,500 — Din..................$ 46.75 5,000 — Din..................$ 93.00 10,000 — Din......... $185.00 100 — Lir ................$ 4.45 200 — Lir ................$ 8.55 500 — Lir ................$ 20.50 1,000 — Lir ................$ 39.75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aH nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestolcrat m* nja. dostikrat docela nepričakovan«, je absolutno nemogoče določiti cea« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažsj« po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUI> V JUGOSLAVIJO IN SICER P*j POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAV NO. Vse pošiljatve naslovl.e na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK at CEŠAREK 455 W. 42nd ST., NEW YORK CITY "AMERIKANSKI SLOVENEC!" Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST A AMERIKI Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. * * — PUBLISHED BY —i Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, I CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ...................$2.00 ** Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 " Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ................ ......$4.00 " For United States per half year...................$2.00 " For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 For Chicago, Canada and Europe pel' half year____$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. |Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second class matter October 11th, 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd, 1870. _ Idi med svoje ljudi! List "Amerikanski Slovenec" prihaja danes zopet sam pod svojim lastnim imenom med svoje slovensko ljudstvo v A meriki. Ljudstvo, ki naroča in podpira naš list, se je izreklo z veliko večino, za ime "Amerikanski Slovenec.'' In tukaj ga imaš slovensko ljudstvo, sedaj prihaja med vas pod imenom, kakor-šnega ste s tako večino zahtevali, to je "Amerikanski Slovenec." Sprejmite ga, kot najdražjega prijatelja, zakaj nič ne pretiravamo, ako povdarjamo, da je slov. list Anier. Slovenec najdražji prijatelj in ljubljenec vseh zavednih in pravomislečih slovenskih rojakov v Ameriki. Kako je vzljubljen tistim, katerim je prinesel v tej novi domovini pred 34. leti prvo tiskano slovensko besedo. Tedaj je postal Amer. Slov. nekaka vez, ki je spojila vse naselbine in vse naše rojake razkropljene sirom A-merike, da so se v njeni pogovarjali v svoji mili, dragi slovenščini, katero so nas naučili kot Slovence naše verne slov. matere, v kateri so nas učile delati križ in nam šepetale lepe molitvice Bogu in Mariji na čast. Kaj čuda, da je naše ljudstvo zahtevalo sedaj v tako veliki večini to zgodovinsko slovensko ime ameriških Slovencev. Ko smo čitali pisma naših starih pijomrjev, ki so bili v Ameriki še predno je zagledal* luč sveta Amer. Slov. smo bili ginjeni. Tam od sv. Štefana v Tower, Minn. Tam iz raznih naselbin po železnem okrožju v Minnesoti. Tam iz daljne divne Colorade, iz Oregona, iz Ohio, iz Pennsylvanije in iz za nas Slovence zgodovinskega kraja Michigana, kjer počiva prvi a-meriški Slovenec, škof Baraga, smo bili naravnost ginjeni. Eno pismo je bolj zanimivo kot drugo in iz vseh se sliši en klic dajte nam nazaj našega starega Amerikanca to je "Amerikanski Slovenec." Tako torej Amer. Slovenec gre z današnjo številko zopet pod svojim lastnim starim imenom med svoje slovenske rojake. Rojaki sprejmite tega Vašega ljubljenca in predstavite ga še svojim sosedom, prijateljem in znancem. Amerikanskega Slovenca lahko vsak z največjim pohosorti predstavi svojemu bližnjemu, zakaj ta list je edini list, ki ima to čast, da je bil prvi slovenski list v Ameriki, torej starosta vsega slovenskega tiska v tej novi domovini. Njegova zasluga za ohranitev naše mile slovenske govorice in sv. vere je velika. Na tisoče slovenskih rojakov se mu ima zahvaliti, da so ostali trdni zavedni Slovenci in zvesti udje sv. Katoliške Cerkve. Amerikanskemu Slovencu gre zahvala, da imamo danes ameriški Slovenci tako močno katoliško jednoto in toliko močnih katoliških društev. Zakaj Amerikanski Slovenec je bil tisti slovenski list, v katerem so naši vrli hvalevredni pijonirji razposlali med slovenske izseljence po Ameriki vest, da samemu ni dobro biti v nesreči, da je zato potreba velika, da se slovenski rojaki združijo v katoliška društva ia potem v katoliško jednoto. In saj veste vi pijonirji rojaki po naselbinah, kako ste se začeli zbirati in organizirati na povabila, ki ste-jih čitali v listu Amerikanski Slovenec. Zato vidite list Amerikanski Slovenec ni zastonj toliko priljubljen, začel se je dvigati z Ameriško Slovenijo, z njo je rastel, je del njenega telesa in zato vidite ga naše ljudstvo hoče. Mi ob tej priliki ne moremo drugega, kakor da rečemo, tu ga imaš drago slovensko ljudstvo v Ameriki. Tukaj je Tvoj ljubljenec. A Tebe ljudstvo pa prosimo, podpiraj ga in širi, vsepovsod v vsaki slovenski naselbini, dokler ne prestopi praga zadnje hiše, v kateri biva Slovenec ali Slovenka. Amerikanski Slovenec mera postati v najkrajšem času dnevnik. Pridobiti mu moramo še potrebno število novih naročnikov in začel bo izhajati dnevno. Ali ne bo to ponos za nas ameriške Slovence, ko bomo dvignili, ta najuglednejši in najpriljubljnejši slovenski list v Ameriki do dnevnika? To bo veselje in ponos za vsakega pravega Slovenca in Slovenko. Zato rojaki ne pozabite agi-tirati, kjerkoli je prilika in kjerkoli morete za nove naročnike za Amer. Slovenca. Ti list Amerikanski Slovenec, ti ljubljenec ameriških Slovencev pa pojdi korajžno na novo pot pod svojim lastnim imenom in v novi obleki. Budi in drami slovensko ljudstvo v tej novi domovini, da ohrani ie številnim svojim rodom milodoneči sladki jezik slovenski in lepe krščanske čednosti, ki so že od nekdaj lastnosti tvojega ljudstva. Ohrani nru to, kakor si mu doslej in ohranil mu boš najvažnejše pogoje za njegovo srečno bodočnost. Pojdi pogumno med švoje ljudstvo in igraj^vlogo junaškega viteza. Bodi odločen in neustrašen proti nasprotnikom slovenskega naroda, njegove vere in njegovih običajev. Čuvaj naše ljudstvo pred ^mnogoterimi sovražniki, ki prežijo, da bi naše ljudstvo spravili ob vero in ga pahnili med nesrečneže. Čuvaj svojemu slov. ljudstvu Križ častni in njegove dobre krščanske lastnosti. Bodi neustrašen vitez za pravico in resnico in dosegel ti je, da bo v kratkem popolno boš svoj namen! V to ti pomagaj Bog in dobro slovensko ljud-fma okreval, stvo! dil te dni v naši i^selbini Mr. Frank Opeka st. predsednik nadzornega odbora KSKJ. iz Waukegana, 111. kjer vodi vs-pešno trgovino z mešanim blagom. Mr. Math Gt\rjanc je te dni odšel v Lemont, III. kjer bo začel s stavbinskim delom na farmi čč. slovenskih šolskih sester, kjer si bodo uredile čč. sestre svoj dom — samostan. Med slovenskimi žogoigral-ci K. S. K. J. v Chicago vladala je te dni velika živahnost. Pripravljajo se na spopad z Waukeganskimi žogoigralci. Boj bo baje hud in obe strani sti si sveste zmage. Mr. John Petrovčič jr. je manager chi-caškega kordona in pravi, da s svojimi fanti mora zmagati, pa ga naj stane kar hoče. Družini Mr. Leo Jurjevec je obolel ta mali sinček, kateremu se pa že zdravje vrača in upa- Kette Amerikanski Slovenec pn haja danes med svoje sloven sko ljudstvo na novo pokrep-čan, v novi viteški obleki, nav-zet svežega viteškega duha. Ponosno stopa v ospredje naše arene kot krepak možak, kot stari Amerikanec, s katerim se je Ameriška Slovenija začela in še krepko nadaljuje. Zato, Amerikanski Slovenec bod' pozdravljen! vi dumo vi ni, a še čutite slovensko, pogovarjajte se v kolonah Amerikanskega Slovenca s pisano slovensko besedo, razkladajte eden drugemu svoje veselje, pa tudi svoje žalosti. Delite svoje veselje z drugim in |prepričalM bodite, da v nesreči I in žalosti ne boste sami. Prava vera je bila slovenskemu ljudstvu še vedno ona luč, ki ga jer vodila čez gore in doline življenja v žalosti in vese-V neizmernih grozovito-za časa krvavih turških pohodov na slovenska tla, kakor-ti am' snih morda le malo pomni zgodovina kakega naroda, je naš človek vse prestal v svojem ve- Mi pa vsi amerikanski Slo- :]ikem zaupanju do Križa> kate. (venci stxmmo se okrog našega mu slovenska mati na_ starega Amerikanca — Ameri- Chicago, 111. Z delom na slovenski šoli sv. derik Henry. Kumovala sta Mr. in Mrs. John Jazbec. — Družini Mr. in Mrs. Matthew Kajžer se je narodila hčerka, katero so to rojaki naro*ajte ga pridno, krstili na ime Anna Agnes. Bo- šmte in Podpirajte! Sheboygan, Wis. Zadnji teden so dospeli iz stare domovine, ki so šli na ob- gtcfana se lepo napreduje in tra gta bi,a Mr in Mrs j ~ isk se maja meseca Mr. Rudolf pravijo, da bo prve dni septem- Perkn _ n . - , V Turk, in Mr. Anton Stiglich. bra že končano. Sta\ba je se- , t Ogledala sta si vsa velika me-,daj dosegla svojo višino, kasta v Evropi, tako sta videla tu- tero bo tvorila. Lahko se trdi,; di cerkev sv. Petra v Rimu. Kot da ^o slovenska šola dvignila poročevalec prosim Mr. Turka, s svojim lepim licem vso okolico v naši naselbini. Ameriki. On bo naš stražar, ki bo čuval slovenskemu ljudstvu v tej novi domovini njegova najdražja narodna bisera, sv. vero in mili slovenski jezik. Za- POSLANO! kakor Mr. Stiglicha, da bi o svojem zanimivem potovanju poročala kaj v listu Amerikanski Slovenec. Zakaj gotovo sta doživela zanimive stvari na svojem potovanju in vsakega bi tako poročilo zelo zanimalo. V redila na čelo, kakor hitro je zagledal luč sveta in s katerim zopet v roki umira, ko se poslavlja s sveta. fev. Križ je največji simbol našega naroda, za njega je pripravljeno naše ljudstvo žrtvovati kri in vse kar i-ma. In za tem simbolom našega ljudstva stoji list Amerikanski Slovenec. Kakor mogočen vitez stoji za njim in ga bran^ pred sovražniki, ki ga hočejo iztrgati iz rok našega ljudstva. Kako plemenit namen! Razumeš to delo ljudstvo? — Ako ga, potem ga podpiraj z vsemi močmi, da postane ta list . prej ko mogoče dnevnik, katerega smo Slovenci tako silno potrebni. Zavihaj tudi ti rokave in idi z nami, pomagaj po svoje! Ti agitiraj — Ti piši — Ti pomagaj na drug način, kakor najrajše slišiš in govoriš jezik' ti je pač mogoče . . . Poma-svoje drage slovenske mamice,j gajmo vsi, da dosežemo, da po-čitaj ga, piši v njega. Vsi, ki stane Amerikanski Slovenec ste razkropljeni po tej širni no- dnevnik! kanskega Slovenca. Pomagaj- j mo mu — pridobimo mu prav vsi, kakor pač kdo more, da se krog njegovih naročnikov 'dvigne do najvišje točke — predvsem v najkrajšem do one, da Krsti zadnjih dni v slovenski ga bo mogoče izdajati dnevno, cerkvi: Družini Mr. in Mrs. An- / drej Harej se je rodil sinček, , . ki so ga krstili za Erwin Alber-1 Amerikanski Slovenec ta ta. Botra sta bila Mr. Joseph .^venski v Ameriki, bo Krayink in Miss Jane Vidmar. Iodslej zastoPal *lavno Sll° ka" — Družini Mr. in Mrs. John trškega tiska med Slovenci " Sajevec se je narodil tudi sinček, kateremu so dali ime Fri- Ti slovensko ljudstvo pa, ki Popravila v sestrski hiši so že tudi skoro dokončana in hi- Vabilo k svetišču Matere Božje ~* ....... 1 r v Carey, O. nam s svojimi darovi prišli na —Clinton, Ind. — Naročnik: 2e petdeset let obstoji sve-jpomoč. * —Niste edini, kateremu je naš ša ima sedaj popolnoma drugo-tišče na čast Matere Božje pod Namerava se naročiti velik list oči odprl. Veliko dobro de-lice kot prej. V hiši je dodela- imenom : "Tolažnica žalostnih altar, fcamor se bode postavila lo boste storili, ako list daste na tudi veranda, za Nursery fa- v Carey, O/' Tisoč in tisoč ro-re sv. Štefana, Kamor bodo ma- marjev prihaja semkaj iz vseh čudovita podoba M. B. — Ime- še drugim, da ga čitajo, kate-na dobrotnikov, kateri bi v ta ri še vedno mislijo tako, kakor tere zročale svoje male otro- narodov in jezikov, med temi namen darovali $100.00, bodo ste Vi sami poprej. Treba je, same tuc*i veliko število slovenskega Tako sta tudi dospela Mr. ke cez dan' ko moraJ° k ^ . John Rezel in njegova soproga na del°- °skrbo farne Nursery (ljudstva. Njihovo število je od zadnji teden. Teh je bilo svi- a,i kar bi lahko o- denje pa žalostno. Ravno ko doma bodo vodile čč reda sv. leta do leta večje, ki prihajajo vsekana v posebno tablo, kate- da se odpre oči vsem, ki jih je ra se bo vzidala blizu altarja. zapeljal protiverski tisk. Poro-Imena dobrotnikov, ki bodo da-| čajte kaj iz naselbine in poz- semkaj, da prosijo pomoči v jrovali po $5.00 ali več, pa bodo cft-avljeni! sta dospela do Chicago so pri- šolske scstre reda sv- Franci- sv°iih stiskah pri Jezusu, sko- napisana na pergament in vlo- _ Eveleth, Minn. — J. K.: ška. zi priprošnjo Device Marije: zena v altar. — Slično mnenje smo prejeli "Tolažmce žalostnih." j Za vse dobrotnike se bodo še od dveh drugih naših naroč- Romanje tu sem se vrši več- služile sv. maše in se bodo o- nikov ^lede imena našega li-krat v letu. .Prihodnjo in naj- pravljale molitve, dokler bode sta. Pravite, Amerikanski večje pa je dne 15. avgusta na obstalo to svetišče, čast Marijinega vnebovzetja. Pridite na božjo pot v Ca-Na ta dan bodo posebni vlaki O. in Marija: "Tolažnica vozili v Carey iz Clevelanda in žalostnih'* bode Vam v pomoč Toledo, 16. avgusta pa iz Co- | Rev. Alojzij M. Fish, župnik, peljali hčerko v bolnišnico, kjer je bila naslednji dan operirana Naša naselbina nosi na slepem črevesu. Mala Ne- skoro vsa novo obleko, žika je sedaj že boljša in je iz ven nevarnosti, kar ji vsi iz sr ca želimo. sedaj Skoro vsi naši rojaki v okolici slovenske cerkve so si prenovili, prebarvali svoja domovja, tako, da Fara sv. Cirila in Metoda se ima naša okolica popolnoma pripravlja na 15-letnico vogel- drugo lice. nega kamna, ki se bo vršila en- Miss. A. Iludales, ki je biva- lumbus, Youngstown, Akron in Carey, Ohio. krat septembra meseca. Od te- la kakimi šest mesecev v Chica- Barberton. Vsak dan se služijo ! - daj pa do danes je velika raz- gi je te dni odšla nazaj v Penn- zaporedoma tihe in pete sv. lika. Veliki vidni vspehi so tako sylvanijo h svojim sorodnikom, maše, pridige, procesije in bla- UREDNIKOVA POŠTA. .sylvanijo h svojim jasni, da jih vsak lahko vidi, Iz Clevelanda so se mudile ki hoče. Na našem hribu ni bi- na obisku v Chicago te dni Mrs. lo pred 15-leti nič, danes tu James Debevc soproga znane-stoji krasen hram božji lepa ga solastnika Ameriške Domo-slovenska šola in še druga pos- vine Mr. James Debevec v Cle-lopja, ki so last katoliških Slo- velandu. Z njo je bila tudi nje-vencev v naselbini. Pričakova- na mati. Obiskale so svoje šoti je, da bo ta slavnost izpadla rodnike in prijatelje (ce) v nadvse sijajno z najboljšim vs-pehom. Poročevalec. Waukegan, 111. Po raznih opravkih se je mu- procesij* goslov. Zlati jubilej, ali petdesetletnica tega svetišča se je slovesno obhajala in nova cerkev je bila posvečena od škofa dne 28. junija t. L Ta cerkev je jako velika in lepa. Razume se, da je stala veliko denarja. Ker pa je na njej še veliko dolga, se obračamo na dobra srca, da bi Slovenec in Edinost sta se lansko j leto poročila in naj tudi ostaneta za vedno skupaj. Moram povdariti, da sta še vedno poročena in ljubezen je večja kot kedaj. — Odslej se bo list imenoval Amerikanski Slovenec. Tiskarna in podjetje pa nosi i- — Clairtdn, Pa. — F. M.: — me Edinost. Razlika bo torej sa-Prejel Vaše pismo. To, kar ste mo ta, da bo (ona) Edinost do-storili ste popolnoma prav sto- ma gospodinjila, Amerikanski rili. Naravnost s slepoto je u- Slovenec kot (on) mož, bo pa darjen, kdor take zgagarje I me d Vas naročnike po oprav-podpira. Veseli me, da ste za- kih hodil. Odslej bosta imela dovoljni Z našim listom osobito jVBak svoje delo. List brez tis-s Father Trunkovem pisanem karne ne more biti, kakor tudi poljem,. Le še večkrat se oglasite in sprejmite iskren pozdrav ! nasprotno ne, zato poroka drži in nihče ji ne bo štrene zmešal. S pota k Očetu in Materi. Piše: Rev. Kazimir, O.F.M* + Ali se zato /čudite, da je bil moj sedanji odhod tako različen od prejšnjih ? V Pitt3burghu sem se ustavil za nekoliko ur, za fiddih in za obisk»*nekaterih svojih prijateljev. Potem pa dalje proti New Yorku. POROČILO IZ RIMA. Sedaj smo v Rimu že četrti dan. Po dolgi skoraj dva dnevni vožnji smo prišli v soboto zvečer v Rim. Kakor sem že omenil, sešli smo se na poti proti Rimu v Pizi z papežkim nuncijem iz Beograda nadškofom Pellegrinetti, ki nam je že silno veliko pomagal. Prvo za kar smo mu hvaležni je, da nam je nasvetoval dober hotel v sredini mesta, hotel Minerva, kj'er smo dobro pod streho. V nedeljo so šli romarji k maši v cerkev sv. Petra, kjer je bilo 68 Korejskih mučencev preglašenih blaženim, izmed kardinalov je imel sv. mašo. i* Popoldne smo šli obiskat misijonsko svetovno ekspozicijo. Tam smo naleteli na črnega duhovnika iz Indije, ki je pripeljal na razstavo zanimivosti indijanskih misijonov. Ta nas je vodil po celi izložbi in nam vse zanimivosti razkazal v lepi angleščini. Silno je bil prijazen in prikupili smo se mu tako, da se kar ločiti ni mogel od nas ob sklepu. Vsi ga bomo ohranili v hvaležnem spominu. Izložba sama je nekaj tako krasnega in zanimivega, da se naj gredo muzeji, kakor je Field muzeum v Chicago kar skrit. Kaj takega svet ne premore. Paviljon za paviljonom se vrste, vsak iz druge dežele, drugega dela sveta, drugega naroda, kjer deljujejo naši misijonarji. Že sama ta razstava je vredna, da se jo pride iz A-merike pogledat. O tej razstavi bom še pisal. Za sedaj rečem samo to, da nas je bilo vseh sram, ko smp gledali te stvari, da smo tako malo storili za naše katoliške misijone. Velikansko je delo, katerega vrši kat. cerkev potom svojih misijonov. To se ne da popisati. To se mora samo videti. Vsakemu, kj je mislil iti z* nami, pa se je premislil, je lahko žal do smrti, da ni šel z nami. Takega se ne bo več videlo. Denar se bo lah- ko še delil, take razstave pa ne bo več. Tu bi naj posebno romali Mr. Zavertnik in kompanjoni, in bi videli na lastne oči, koliko stori kat. cerkev za znanost in vedo in za prosveto narodov. Lahko je kričati za lepo mahagoni pisalno mizo in kričati na katol. cerkev in metati kamenje in blato in pisati Prosveto. Vse kaj drugega je pa razširjati "prosveto." Dobre dve uri in pol smo hodili, da smo obšli samo najglav-nejše stvari. Kot frančiškan sem pa še posebno ponosno gledal to razstavo, kjer je skoraj «no tretjino razstave pod napisi "Missioni Francisčane." Zvečer v nedeljo smo dobili od papeš-kega nuncija Msg. Pellegrinetti vstopnice za cerkev sv. Petra. Za sklep beatifikacije korejskih mučencev je prišel sam papež v cerkev, da da blagoslov s sv. Rešnjim Telesom. Prišli smo četrt ure, pred šesto pa je bila cerkev ae skoraj polna. Do šeste ure je bila popolnoma natlačeno polna. Ako prav vem, gre vanjo do 50.000 ljudi. Ko sva s Fathrom Omanom čakala, bile so poleg naju štiri ameriške ženske, ki so nam povedale, da so iz Chicage in da so — židovke s Hyland Parka. Zanimivo je, da so one papežu bolj ploskale kot midva. i Bile so pred ta dan tudi v njegovi avdijen-ci. Niso mogle prehvaliti njegove Ijubeznji-vosti. Prizor, ko so nesli sv. očeta med temi neizmernimi množicami, to navdušenje ljudstva, ploskanje — je nekaj, kar se ne da popisati, temveč samo videti in _ čutiti. Ko so zapele pozavne na koru in je priplavala častitljiva postava svetega očeta na zlatem- sedežu iz kapele presv. zakramenta, polasti se človeka neko čudno, ne-popisljivo navdušenje. Solze stopijo v oči. Človek bi jokal pa se vendar čuti srečnega, da ploska, nekateri so tudi kričali, drugi mahali z robci, vse, da bi dal človek duška čutilom, ki ga napolnjujejo. Papež je dal samo blagoslov s sv. Rešnjim Telesom. Potem so ga zopet odnesli. Večerjali smo v gostHnici pred sv.petrom. • Pondeljek smo začeli trumoma obiskovanje in pregledovanje mesta Rima. O tem drugič. Prvo, kar smo si ogledali so bile Vatikanske sobane in galerije. Popoldan in dalje je šlo naprej. Ko smo se vrnili v hotel, čakalo nas je že pismice papeškega nuncija, da bomo dobili dovoljenje iti jutri zjutraj, v torek, k sv. maši papeževi, v Va- tikan. Zelo smo se zveselili tega kar nuncij ni vedel, da bo k tej maši prišlo tudi več drugih romarjev, mislil je, da bomo šli k maši v njegovo privatno kapelico, zato je mislil, da bomo lahko tudi pri sv. obhajilu. Vendar bilo je romanje čeških Nemcev in Armencev in tudi ti so prosili za isto dovoljenje. Zato je bila sv. maša v dvorani med vhodom v cerkev sv. Štefana in je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Do 1500 nas je moralo biti v cerkvi. Naši romarji so bili zvečer pri Dominikanih pri spovedi v ta namen, če tudi se jim ni spol-nila želja, da bi sprejeli sv. obhajilo iz rok sv. očeta. Danes in jutri bomo nadaljevali z ogledovanjem Rima, v četrtek bomo imeli posebno avdijenco pri sv. očetu, katero nam je tudi izposloval beograjski nuncij. Po avdijenci odide večina romarjev domov. Nekateri bomo pa ostali še nekoliko v Ri-jnu, potem bomo šli v Asiz, v Padovo, Benetke, v Gradež se kopat in domov. Lepo je tukaj — še lepše doma pod zvezdnato zastavo: — srce nazaj nam sili! Zakaj nazaj ? Nazaj v ameriški raj. (Dalje o priliki.) _ __ . ... ..»» "AMERIKANSKI SLOVENEC" Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley. 10. po bink. — O farizeju in cestninarju. Luk. 18. 0 Nedelja — Roman muč. 10 Pondeljek — Lavrencij, muč. 11 Torek — Suzana, dev. 12 Sreda — Klara, dev, Hi-larija, muč. 13 Četrtek — Janez Berkh-man. 1 1 Petek — Evzebij, sp. A-nastazija, dev. x 15 Sobota — Vel. Gos. Vne-bovz. Marije Device, v -o- DESETA NEDELJA PO BIN- KOŠT1H. sploh ne gredo. Ce je količkaj grdo vreme, mal dež ali sneg, prehuda vročina ali mraz, pa ostanejo doma. Na zabave, na plese bi šli v takem vremenu, v cerkev je pa pot, je vreme pregrdo. Drugim se zdi zopet cerkev preubožna, sploh najdejo ljudje različne vzroke, le da jim ni treba v cerkev hoditi. Glejte, Kristus pa si je izbral kot svoje prvo bivališče na zemlji betlehemski hlev. Hlev, temno, zadušno, mrzlo, ubožno mesto, kraj, ki ni pristojen za človeka, še manj za Bog, bodi milostljiv meni I Sina Božjega. Zveličar pa je grešniku. vstopil z veseljem v ta hlev, iz Luk. 18, 13. Leto za letom slišimo v evan- šo daritev, predno gre k altar-ju, moli na spodnji stopnjici: "Confiteor Deo omnipotenti," spoznava pred vsemogočnim Bogom svojo grešnost, potem šele pristopa k daritvi. In kako pomembno je, (o prične Cerkev pri pogrebu molitve za umrlim z žalnim psal-mom: "De profundis clamavi ad Te, Domine ... Iz globo-čin sem klicaf k Tebi, o Gospod: Gospod, usliši moj glas! Si inikuitates observaveris Domine . . . Gospod, če se boš o-ziral na naše grehe, kdo bo pred Teboj obstal ? Spominja nas cerkev na našo grešnost, za to moramo v duhu ponižnosti in spokornosti moliti in klicati k Bogu. Zato pa, ko vstopimo v cerkev, pokleknimo spokorno in vzdihnimo s cestninarjem: "Bog, bodi milostljiv meni greš- Poletje je tu — smejte se! Chicaški mestni zdravnik, Dr. Bundesen je nedavno v e-nem svojih člankov sledeče o-menil: "Smeh dviga pljuča, razvedri možgane, zapira vrata žalosti in dela ljudi zdrave." Cemernost kažejo v obče neza-dovoljneži, ki s svojim žalostnim obrazom okužujejo zrak. Dostikrat pa nastane čemernost tudi vsled želodčnih neprilik; ko bi imel tak človek svoje črevesje v normalnem stanju, bi pozabil na slabo razpoloženje. Trinerjevo grenko yino je jako zanesljiv preparat, ker čisti črevesje, povrača zdrav o-kusr pomaga prebavi in vam' bistri možgane. Ako imate ka-l kega čmerikavega prijatelja, in če mu hočete pomagati, ne sto- , nji lekarni, pišite naravnost na: Joseph Triner, Co., Chicago, 111. Kupite tudi eno kanglico Trinerjevega Fli Gass'a, ki takoj umori vse muhe in komarje. Ta tekočina nič ne diši, tako tudi ni škodljiva psom, mačkom in kanarčkom. NAPAD NA JEČO ODBIT. Carniville, 111. — Druhal, broječa 75 mož je napadla tu-kajšno jetniško poslopje z namenom, da bi dobila v pest dva jetnika, ki sta obdolžena umora šerifa William Barnesa. Policiji se je posrečilo napadalce pregnati. NAČELNIK RUSKE ČEKE ZBLAZNIL. zdravniki izjavili, da za njega ni pomoči. JAPONSKA BOJNA LADJA TAMA PRIPELJE TRUPLO BANCROFTA V ZDRŽ. DRŽAVE. Tokio, Japonsko. — Japonska križarka Tama bo pripeljala truplo tukaj umrlega ameriškega poslanika Edgar A. Ban-crofta v domovino. Ameriško poslaništvo je ponudbo japonske vlade sprejelo pretečeno soboto. Tama odpluje s truplom iz Yokohama dne1 6. avgusta zvečer. Ameriško poslaništvo še* ni določilo kdo bo spremljal truplo na potovanju. ninarja. Kristus Gospod je nekoč re- ljubezni do nas. In mi naj ne bi polni ljubezni in veselja hiteli za lsvojim Gospodom, če gelju priliko o farizeju in cest- se nam zdi morda pot ali vreme,kel: "Zahvalim Te, Oče, Gos-ninarju. In ta prilika je tako neprijetno in neugodno? |pod nebes in zemlje, da si skril pomembna, da je človek poza- Posnemajmo cestninarja! te stvari pred modrimi, in jih jiti ne more. Hodimo radi, ponižno v cerkev, razodel nizkim." Da, od ljudi, Od farizeja se obračamo s d* b* v cerkvi molili- latere svet zaničuje, od nizkih studom: napuh je namreč ved- Sedaj pa si °*lejmo molitev j ljudi. kakor je ta cestninar, se no ostuden in grd. In če ta na^f;mo Cestninar je ponižno mo-j veliko vec ahko naučimo, ka- Bog, bodi milostljiv meni kor P* od ljudi, ki se povzdi- Pariz. — Glasom poročila rite teKa z rožami, ampak po- Havas agenture je načelnik ru-niku." Pri vsaki molitvi, pred- nudite mu steklenico Trinerje- ske čeke, pod kojim vodstvom no jo pričnemo, si stavimo za vega grenkega vina; Vsak le- je bilo med in po revoluciji u-zgled molitve spokornega cest-!karnar ali prodajalec zdravili morjenih nad 100,000 oseb lil ima to zdravilno vino v zalogi, zblaznil in se nahaja o obup-Ako ga.ne morete dobiti v bliž- nem stanju v bonišnici, kjer so grešniku.'* Tu opazimo najpoprej, da je stopil cestninar v tempelj, ko je bil- za molitev pripravljen. Zato moramo tudi mi najpoprej premisliti, kdo smo, kakšni smo, predno pričnemo z molitvijo. Ne smemo stopiti pred Boga, kakor bi nam bil on dolžan dati; pred Boga mora stopiti v duhu pokore in ponižnosti. Opozorim vas tu na krasen zgled Kafarnaumskega stotnika, kako ponižno je prosil Zveličarja: "Gospod, nisem vreden." Ti si Bog, jaz sem reven človek. Ne smemo moliti tako, kakor da bili za svoja dobra dela kaj zaslužili. Vedeti moramo, da brez božje milosti sploh ni-kakega dobrega dela storiti ne puh prodira celo v cerkev, če «i nekdo celo pred Bogom domiš-ljuje, da je kaj več kakor so drugi ljudje, kakor si je domiš-ijeval ta farizej, ki je sam pri sebi govoril: "Bog, zahvalim te, da nisem, kakor so drugi ljudje--potem se nam zdi tak napuh še veliko bolj grd in ostuden. V današnjem premišljevanju se ne bomo bavili s farizejem. Njegova podoba je tako ostro izražena v kratkih besedah, da ni treba dolgega in širokega razmišljevanja o njem v naše svarilo. Obrnimo se rajše k cestninarju. Zanimiv je način, kako je on molil; zato je pa tudi rekel o njem Zveličar: "Povem vam, ta je šel opravičen v svojo hišo, oni pa ne." Tudi mi molimo, tudi mi hočemo zadobiti od Boga razne miiosti in opravičenje, odpuščanje. V cestninarju nam je Gospod podal krasen zgled, kako moramo moliti, da bomo dosegli od Boga to, za kar ga prosimo: odpuščanje. Cestninarjeva mt>litev-- to bo predmet današnjega premišljevanja. "Dva moža_sta prišla v tempelj, da bi molila, eden farizej, drugi cestninar," pravi Gospod. Prišel je cestninar v tempelj, da bi molil. Lahko bi bil molil doma, vsaj lahko povsod molimo. Toda prišel je v tempelj, da bi se poklonil Bogu. Prišel je v tempelj tudi farizej, ali ni imel pri tem nikar kega zasluženja? Hoja v tempelj je bila gotovo zaslužna, in bi imel gotovo tudi farizej od nje gotovo kako zaslugo, ko bN>il prišel v tempelj s pravim namenom. Toda prišel je v tempelj molit, da bi ga ljudje videli, kakor so farizeji delali sploh, in taka hoja v tempelj ni imela nobene vrednosti. Prišel je v tempelj molit tudi* cestninar. Tempelj je dom molitve, tako je rekel Gospod sam. Iz tega vzroka so že v prvih dobah krščanstva hodili kristjani v cerkev molit. Prvotne cerkve niso bile to, kar dandanes imenujemo cerkve; bili so to podzemski, temni hodniki! ra-zun tega je bilo bivanje v njih nevarno, ker tu jih je čakala vsaki trenutek smrt. In vendar so hodili, radi hodili in na teh mestih goreče molili. In ti kristjani so bili verni, stanovitni, niso se bali zaniče- beški Oče ve vanja, zasramovanja, niso sej ba," je rekel Gospod, bali muk, ne smrti radi Kristu- Glejte, prijatelji zato vere f cerkev ukjsJBUje duhovnu, Kakšen razloček med njimi! prične z daritvijo sv. maše, da in med kristjani naš'e dobe! bi se najprej Pon^no spomiid Na poti v cerkev hočejo ime- svojih grehov in fcreho* ijud-ti vse udobnosti, sicer v cerkev W Predno pncne najsvetej gujejo nad druge in napihujejo, kakor je bil evangeljski farizej. Molimo, kakor je molil cestninar, pa lahko upamo, da bo-, mo tudi mi prejeli od Boga potrebne milosti in opravičenje. Amen. /-o_ Jolet, 111. Cenjeno uredništvo: — Zopet imam za poročati žalostno novico iz naše naselbine. V sredo dne 29. julija je postal zopet žrtev avtomobila rojak Mr. fr. Kuhel star 58 let samec. Na hrani je bil pri Louis Rolihu na Bluff street štev. 702. Zvečer se je odpravil na delo v tovarno, ko pride na Ruby St. in prekorači most, je pridrvel avtomobil z mosta in mu zmečkal glavo. Bil je pri , , ~ j priči mrtev, moremo; vsaj je rekel Gospod ...... ^ sam: "Brez mene ne morete L P°koJm bl1 dom* od Žu- ničesar storiti/' In v današnjem iZen?berka na dolenjskem. Po-, listu nam pravi apostol Pavel: Rr0) se JV™i s *v: ma>° v cerkvi sv. Jožefa. Pokojni je spadal h društvam sv. Družine "Nikdo ne more reči: Gospod Jezus, razun.v svetem Duhu" Torej ne zanašajmo se pri molitvi na naša dobra dela. Če je kdo storil kaj dobrega, naj reče z apostolom Pavlom : "Po milosti, božji sem, kar sem." domislimo pa tudi, da človek ne dela samo dobra dela, ampak da stori tudi veliko hudega. "Kdo izmed vas me bo prepričal greha," je rekel nekoč Gospod o sebi. Mi kaj takega o sebi reči ne moremo--vsi smo grešili v svojem življenju, in sicer ne enfrrat, in kaj lahko in hitro pademo: "Če" pa pravimo, da nimamo greha, goljufamo sami sebe in resnica ni v nas," pravi sv. Janez. Pred Bogom smo vsi grešniki, in sicer veliki grešniki; zato pa stopimo pred Boga kakor Kafarnaum-ski stotnik: "Gospod, štev. 1, v Jolietu in h N. P. Jed-noti. Rojak je bil tih in mirnega značaja. Bodi mu Bog milostljiv, naj počiva v miru in sveti mu večna luč! , Marko Bluth, zastopnik. -o- Lovskaj Gospod : Novega psa imate ? Ali prejšnji ni bil dober? Lovec: Kako, da ne? Zadnjič ustrelim za zajcem in izgrešim. Kaj naredi pes? Leti za dolgo-ušcem, vlogi ga, prinese mi ga na deset korakov. . . Gospod: ... in zajca ste u-strelili. . . Lovec : Ne, ampak psa. Rad bi zvedel kje se naha-nisem Ja Math Papich — vas Kerma- vreden! Nisem vreden milosti, nisem vreden darov! Tvojih Tvojih "Bog, bodi milostljiv meni grešniku," je molil cestninar. Pripravljen za molitev je pričel moliti, izpomnil se je svojega razmerja napram Bogu ; zato je pa vedel, česa mora najprej prositi, namreč odpuščanja grehov. Vedel je, da mu bo dobrot-ljivi Bog dal vse, česar potrebuje, če mu bodo grehi odpuščeni. Tako moramo ravnati tudi mi. Prositi najprej za odpušče-nje grehov. Potem pa lahko u-pamo, da bo nam nebeški Oče dal kar potrebujemo. "Vaš nečesa je vam tre- pa ko čin štev. 5. Ako kdo ve za njega, prosim, da mi javi, če pa sam bere ta oglas naj piše na Mark Vi voda Juneau, .R. 1, Wis. SLOVEČI UMETNIŠKI ■ki-^-ir Ne mecen. 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRSl 2E S 30-LETNQ IZKUŠNJO! ___ CUEVELANDCAN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod G R D I N A IN SINOVI 1053 — E. 62nd St CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. Naznanilo in zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se naznanja, da jc rojak Frank Grom preminul dne 8. maja 1025. v dra\ni,1bolnišntei Wilmar v Minnesoti. Prejšne čase je bil večletni član dr. Sv. Janeza Ev. štev. t>5. K. S. K. J. a zadnje čase ni bil vsled njegove bolezni. A društvo se wa je vseeno spomnilo ob času njegovega pogreba in mu je kupilo krasen venec. Poslali so tudi zastopnike svojega društva iz Milwaukee v Sheboygan. čeprav ni bila to njihova dolžnost. Njegovega pogreba so se udeležili iz Milwaukee sledeči: George Ritonja. Luka L rankar, Frank Frančič, John Wolblgemut. John Hudales, John Urankar, Poleg teh so mn skazali zadnjo čast društveniki• sv. Cirila in Metoda v Sheboy-ganu. kakor tudi šolska mladina naše župnije. Cerkvene obrede jc opravil njegov bratranec, domači gospod župnik. Pokopan je bil na slovensko pokopališče na prostor, ki je določen za člane društva sv. Cirila in Metoda. V stari domovih! zapušča dve hčere. 4 sestre, brata in obilo sorodnikov. Rojen j& bil v Smrkuču pri Breznici in je ožji sorodnik pesnika Prešerna. Tem potom naj bo izrečena prisrčna zahvala društvu Sv. Janeza Ev. štev. 05. in društvu Sv. Cirila in Metoda, štev. 144. K. S. K. J., katera društva sta mu skazala zadnjo čast. Pokojnemu pa naj bo tuja zemlja lahka in večna luč mu naj sveti! REV. JAMES CHERNE, bratranec. Sheboygan. Wis. 31. Julija 1925. 4 + t t t t t i t t A t * t t 4> * i t » Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ake hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tak* pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. * * t + * + / * t t t 4 t 4 ZA DRUŠTVA ""!■!< if. >1 cerkvena, podporna ter razne »Iav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, stampilje in druge potrebščine naročite pri AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST 22ud STREET ^ CHICAGO, ILL. RAZJARJEN BIK NAPADEL POTNIKE ZRAČNEGA LETALA, KI SO PRISTALI NA PAŠNIKU. Pariz, Francija. — Potniško letalo, ki vozi iz Pariza v Bruselj in obratno je radi male hibe bilo primorano pristati na _ nekemu pašniku. To pa ni bilo ŠIRITE AM. SLOVENCA. po vodji nekemu biku, kateri je zdirjal proti vsiljvcem in jih napadel, ki so pa urnih krač zbežali preko ograje. Ker pa je motor letala še deloval in povzročal šum, se spravi razjarjeni bik nad letalo in ga je dobesedno dazdejal. -o- Predor skozi Ivan-planine. Te dni so začeli vrtati predor na Ivan-planini, ki bo tvoril važen del železniške zveze z morjem. -o- Umrla sta Meglič Franc, invalid, 82 let star in Ivan Kopačin, posestnik v Medlogu, 58 let star, poslednji vsled zastrupljenja. --o- Knjige. To je razloček med romanom in detektivsko povestjo: Pri romanu je glavno: Ali ga je dobila ? Pri detektivski povesti pa je glavno: "Ali ga je dobil?" -o- Pred ognjem in tatovom. so naše varnostne skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papirje, zavarovalne pplice zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago Iwezplacno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmešavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas-Nas kapital in rezervni sklad znaša več kot $740.000.00. J0UET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —JOLIBT. IL-L. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, Vcasir. Joseph Dunda, pomož. kasir^ | Izšel je v tretji izdaji M0LITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M. Založila in izdala KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd St. Chicago, IH. Vsem onim-, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer: Navadno črno platno, zlata obreza............$1.00 Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25 Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50 Bele koščene platnice z sliko, zlata obraza.-1.50 Pri večjem naročilu damo znaten popust. MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA OD-RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAK6J! " . ; V ' " 1 AMERIKANSKI SLOVENEC" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. —— Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Užaljen je bil pa vljudno je odgovoril: "Ni govora o tem, da bi bila gopsodarica svojemu sužnju dolžna. Sama veš, Valerija, da jc vse, kar imam — da je tudi moje življenje tebi na razpolago —I" ' "Torej —?" je vprašala z izzivajočo nevednostjo. Izgubljal je glavo, on, ki je bil sicer tako miren in"samozavesten in prekanjen'. "Težke in nevarne reči si zahtevala od mene. Mogoče, da je ta tvoja želja izvirala le iz trenutnega razpoloženja —. Toda izrabila si željo in nisem miroval, dokler ti je nisem izpolnil —." "Ti misliš na tistega sužnja —?" je dejala in kri ji je nalahno pobarvala lice. — ""Pa sajga sploh nisi umoril —!" Kako slabo jo je poznal! "To torej," je premišljeval, "to je vzrok, da je nevoljna, da je tako hladna —! Eska jo je kakorkoli razžalil, in sedaj je nevoljna na mene, zmagovalca, ki mu je tako neumno prizanesel, ko je bil v moji oblasti! — Kako srce mora to biti, ki utaplja svojo jezo le v krvi —!" Toda vkljuf) temu jo je ljubil —. Njena lepota ga je mamila, prijel jo za njeno roko in jo strastno poljubil. "Kaj naj storim, da te bom zadovoljil Vy je vzkliknil in njegov glas se je tresel. Morebiti je to bilo prvo resnično čuvstvo, ki ga je kedaj čutil. "O Valerija, saj veš, da ljubim tla, na katerih stojiš —!" Poklicala je Mil ino, da jej prinese ročno delo. Hotela je zajeziti val njegovih pregore-čih čuvstev. Sobarica je sedela blizu svoje zapovedni-ce in njene oči so plesale v hudomušnem veselju. "Ali je to vse, kar mi imaš povedati?" ga je iznova vprašala. Koketnost, brezbrižnost in zavest njene zmagovite, lepote so se čudovito mešale v njenem smehljaju. "Besede so prazen zrak! Moje plačilo je prihranjeno tistemu, ki si ga zasluži z dejanji!" "Umrl bo —! Svojo besedo ti .zastavim, da bo umrl!" je vzkliknil tribun. Še vedno ni umel lepe uganke, ki mu je zmedla gavo. "Prizanesel sem mu le, da bi prej zvedel tvojo željo. Sedaj pa je njegova usoda zapečatena. — Preden bo jutri ob tem času, bo že prebledel Stiks in Valerija me bo poplačala z najlepšim svojim smehljajem —!" Groza jo jve spreletela po vsem telesu in šiloma se je premagovala, da je ostal njen o-braz neizpremepjen. — Nevarno Igro je igrala in igrati jo je morala do konca, vztrajno in premišljeno, ako je hotela doseči vspeha. Naročila je Mirini, naj prinese vina in sadja, in ko je služkinja odšla iz sobe po svojem naročilu, je dovolila tribunu roko, mu jo celo rahlo stisnila —. Ves omamljen od svojih vspehov je mislil, da mu je končno zmaga gotova. Držeč v roki biserno čašo, ki mu jo je prinesla Marina — žal, le prehitro —, ti je govoril plameneče besede ljubezni in Valerija ga je poslušala z ravnodušnostjo, ki bi ga bila morala opozoriti in prepričati, da se zastonj trudi. — "Mnogo mi obljubuješ," je rekla" — pa moški tako hitro obljubijo V9 "Valerija, ti veš, da ni stvari, ki bi se je moški ne drznil podvzeti, samo da s tem pridobi žensko, katero ljubi —!" . "Ali znaš biti zvest svoji besedi?'' Vsa sladkoba njenega mehkega glas«, vsa moč njenih zapeljivih oči je ležala v tem vprašanju. "Poskusi —!" ji je odgovoril in za trenutek je bila vsa njegova narava izpreme-njena in zmožnega se je Čutil zvestobe, požrtvovalnosti, vsega, kar premore heroizem ljubezni. — Toda že prihodnji trenutek se mu je vrnila njegova stara narava in računal je stroške svojih žrtev. Ostro je pogledal Placid sobarico. Dobro izšolano dekle pa je povesilo- oči in poskušalo zardeti. Tudi v Valerijinem obnašanju je bilo nekaj kar mu ni ugajalo, toda pripravljen je bil, da verjame več nego je upal, — da verjame vse, kar si je želel. "Uedkokedaj prosim za kako reč," je nadaljevala ter ponosno in izzivalno dvignila glavo, "laže mi je deliti dobrote, nego prositi zanje. — In vendar, ne vem zakaj, — pa zdi se mi, da mi danes ni težko, prositi tebe za uslugo." Mehek smehljaj se ji je razlil po ponosnem licu, dvignila je oči in mu za trenutek pogledala naravnost v obraz, nato pa jih je povesila in se iznova začela igrati s svojo zapestnico. To je bilo najmočnejše njeno napadalno orožje. Malokateri nasprotnik se mu je ubranil. Ali se mu bo ustavljal 011 —? Ljubil jo je, kakor more ljubiti edinole tak značaj kot je bil njegov —. Toda šlo je za življenje in smrt, ne samo za žensko igračico, kajti Eska je vedel za skrivnost, ki je mogla v trenutku uničiti njegovega zapovednika —. In tribun ni bil človek, ki bi bil žrtvoval svoje življenje za žensko — in Četudi bi bila ta ženska Valerija. Molčal je —. Valerija je prebledela in se stresla od jeze. "Ti mi odklanjaš mojo prošnjo!" je vzkliknila in glas ji je trepetal od razburjenosti, jeze in užaljenih čuvstev. "— Odklanjaš! — Ti — edini človek, pred katerim sem se toliko ponižala, edini Človek, katerega sem kedaj prosila —. O, to je preveč —!" Naslonila je glavo na roke in njeni bogati kostanjevi lasje so se ji usuli črez bela ramena, ki so se burno dvignila, kakor bi pla-kala. Očitajoče je gledala Mirina tribuna in šepetala : "E, da bi on vedel! Da bi on vedel!'' Tribun je bil vedno mnenja, da je v občevanju z drugim spolom bolje vozel razvoz-Ijati, nego presekati. Zato je rekel: "Lepa Valerija! Vse drugo me .prosi, samo tega ne! Zavezal sem se. da bom usmrtil tega človeka v 2 1 urah. — Ti to ni dovolj —?" Nevarnost je torej pretila njemu, ki ga je tako divje in strastno ljubila. In Valerija je pozabila na samo sebe, na svoje lastno ponižanje. Odvrnila si je lase raz čelo in vse lepa in mamljiva v svoji zmešnjavi in v svojih solzah je obrnila v tribuna svoje mokre oči in rekla: "Misliš, da se brigam za tistega, barbara —! Kaj je meni, če ubiješ teh Britancev na stotine —! Za Mirino mi je žal, — in še huje, še mnogo huje me boli, da meni odbijaš mojo prošnjo.v Dvoličnost ni delala tribunu nobenih tež-koč. Že več kot enkrat se je branil s tem orožjem, če ga je kdo ugnal. Spoštljivo je torej poljubil njeno roko in rekel: "Naj bo, kakor želiš ! — Izročam ga tebi, stori z njim, kar hočeš! Eska je tvoja last, lepa Valerija, tvoja last od tega trenutka naprej r Črna misel mu je šinila skozi glavo. Ne bo tako težko, si je dejal, uničiti neprijetno pričo in obenem si ohraniti naklonjenost lepe gospe. Treba je bilo le enega zrnca ali dveh v poslednji skledi sužnjevi — in v miru je smel oditi v Valerijino palačo — smrti zapisan. Verjetnost, da bo molčal v teh kratkih uricah, je vzel tribun že v svoj račun. Sicer pa, si je mislil, ne bodo vzbu^jle mnogo suma izpovedbe človeka, ki mu smrt gleda iz oči. Valerija se bo dala potolažiti in krivda na kakega oproščenca ali pa klienta zvaliti. Pa Placid ni računal z žensko vrtoglavostjo in prenagljenostjo. — _:_.___ LEDI LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledirja. Katera ga od slovenskega Iedarja še ne kupupe naj to stork Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE PAPESH 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. ) Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točnp. Po naročilu dostav ljam na dom. Cene zmerne. 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. ^PISANO POLJE j —-J. M. Trunk.---^ '^•»■i.-............... s.'. ...........I.,!,,.., t..............».'I.'!.......~ "Truk ima čudne bolezni," meni g. Molek. Namigava na vreme. No . . . to še ne bo tako hudo, huje bi bila--luna. Morda pride luna na vrsto po tem, kar danes povem, dasi bo g. Molek zopet tožil, da ne ve, kaj hočem povedati. Včasih jasnost ni vsakemu jasna, ker bode v oči. Morda je stvar o "Trunkovi bolezni" in odgovor g. Moleka v št. 161 Prosvete najvažnejše od vsega, o čemur se je do-zdaj razpravljalo. Ali bo Mr. Molek o stvari tudi tako sodil, ni moja zadeva, čitatelje "Pisanega polja" pa na to opozarjam. (prva stanica — žlajm —), i ž katere so se razvile stanice, da je energija — ponajnovejšem izvajanju biologov sta snov in energija eno in isto — VEČNA, da NIMA ZAČETKA NE KONCA, je vprašanje rešeno." To je odgovor. Za ta odgovor sem jaz vedel že kot dijak, ko smo razpravljali o Kant-Laplacovi teoriji. Hotel sem ga imeti črno na belem tudi od g. Moleka in "z mirno vestjo'' je prišel. Stavim, da ga je moralo pri tem nekaj v vesti zapeči, dokaz temu je tudi konec odgovora, na katerega se še povrnem. vsi . . . prišel iz prasnovi. Kaj pravi g. Molek o ti prasnovi? "Ta prasnov je večna, nima začetka . . toraj nekaj, kar je tu, se nikoli ni začelo. G. Molek je tu, pa se nikoli ni začel, jaz sem tu, nimam začetka, vsak delavec je tu, pa se ni nikoli začel, ves svet je tu, pa se ni nikoli začel. G. Molek je večen, ker je prišel iz VEČNE prasnovi, pes, mačka je večna, kamen je večen . . . Delavci, rabite priprosto pamet, pa povejte, če se je Mr. Molek potegnil s tem iz zagate .?? Ne, ne g. Molek, tega Vi samemu sebi ne verjamete. Eno bitje je, ki je večno, nima za- Nekdo se je hotel postaviti lo nad Boga, in eden od is žlahte je v raju šepetal: "I stala bosta kakor Bog.'' To bili gg. hudiči. Ali se ne ponavlja to še dandanes, večni g. Molek? * * * Razprava radi evolucije v Tennessee je zdaj na. vrhuncu. Končana še dolgo ne bode, niti ne bo prinesla kake jasnosti. Pojmi se preveč pešajo. Po-greški so na obeh stran en. Znanstvena razprava, kakršna je teorija o evoluciji, sploh ne spada pred sodni j o. O tem mora soditi le znanstveni svet. A-ko hoče dalje proces ustaviti 1 Nekoč je sam g. Molek opo- G. .Molek je podal odgovor. zoril na to' da ima tudi možgane in lahko malo pofilo- zofira. Opozarjam vse delavce na to. Rabite možgane, pamet ! Jaz sem rekel, da "so evoluci-jonisti v zagati, ker ne vejo, odkod pride prva stanica . . ." Kakšen je odgovor? On ne vidi nobene zagate. "Ce priznam resnico,pravi, "da je prasnov Svet je tu, tudi mi vsi tu. Recimo, da je svet, smo mi četka ne konca, in to je--nauk o vsaki evoluciji, je tudi Bog. To bitje je moglo na Moj- to napačno. Gotova evolucija zesovo vprašanje: "Kdo si?" ni več teorija, je znanstveno odgovoriti: "Jaz sem, ki sem" pripoznan nauk, resnica, ki je . . . Večni! Odgovori: "Pra- ne more zanikati noben človek, snov je večna . . ." je ravnoiše manj odstraniti. Človek se tako absurden, bedast, kakor bi razvija, razvija se žival, enako jbil g. Molek rekel: "Jaz--rastlina, razvija se zvezdnato 1 Molek — sem Bog." Vsak de-jnebo. Kdor bi hotel zanikati to 1/ivec bi se mu smejal. : evolucijo, bi moral zavreči Pa naredimo še korak da- nauk o biologiji, etimologiji, Ije. geologiji, paleontologiji, kar _ . „ . ,, .. ,, . u,, bi bilo absurdno. Poim večen ' bi g. Moleku _ . . . . ^ , .. ...... , j• 1 i * • Enako absurdno je pa tudi, i pojasnil lahko tudi kak ateisti- . , , .. ^ % 'f ... - t 11 Jako se na strani absolutnih ev<> čen filozof, n. pr. IngersolI Kar je večno, se ne more iz SEVEDA FOREST CITČANI fZh^— j Jrm^ 7 (z ^Vedo, da se kupi naj- •i boljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju dgrnov, garaž ali karane g akoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu • BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) .010:0:0:0:0 lucijonistov skuša potisniti člo- * t^ i i veka na stališče živali, odvze- premeniti. Da zavrnem kar tu, . . . 1 , • . ,, . , j -ti mu dušo. kakor bi bila le u- nai kar je g. Molek na drugem . ..... cinek možganov, izločiti iz mestu cikal, češ, Bog v bibliji se je spreminjal, "civiliziral"... ne, Bog je večen, neizpremen-ljiv, in se je izpremenil le v možganih g. Moleka. < . . . . .„ . .... o Mii njajo tudi učenjaki izvijati. Samega g. Moleka je nekaj -1 . . , . j ... . . Da navedem izjavo samo ene- zapeklo, dasi pravi, da je imel . , . ga, pravi zoologist Maynard stvarstva prvi vzrok vsega življenja — Boga. Ko pride do najvažnejšega vprašanja, kako se je evolucija pričela, se zače- M. Metcalf: "There are varied evolution . . ." Tudi glede drugih vprašanj o evoluciji so le "mnenja," "zdi se," "misli- KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM a hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA mirno vest. Pravi dalje: "Vsa druga . . , vprašanja - kako so postale °P[™nS_ as prve žive stanice itd. — pa rešijo iskalci resnice, če ne danes, pa jutri . . "Zanimivo pripo- . , , „ . , znanje, lahko rečem, g. Molek, b® menda tako itd., gle- nekako z Vašim izrazom. Regi- de zacetka pa so VS1 tabula ra" mentno. Prasnov, večna pra- ^vs. skupaj ničesar ne vejo. snov, iz katere so se razvile sta- Vejo s,cer' dobro vej"°' a Pri" 11 ice ... je bila — MRTVA." Ptoz.nati noče]°' da je za vsak "Nima začetka ne konca" . . . Kueaj jetnik--Bog. Z nikoli ni živela, pa živi v živih govorom g. Moleka, "da je jstanicah. Da bi mogel kdo kaji^T' vefna " se vendar takega pogoltniti, bi moral ime- llobcden noče pred svetom os7 .. , . . mesiti. ti posebne možgane! ^ . i Proces je bil v nekaterih far Izhod iz zagate, katere težo zah oduren, nekaj dobrega bo občuti g. Molek sam. je našel pa prinesel tudi ameriškim pri "iskalcih pesnice." Ti še ni- Slovencem. Pojmi ^ bodo izči-so rojeni, niti za g. Moleka, ki jatili! lima močno vero na take iskal- fce. Odkrito povem, tudi jaz dam nekaj na znanstvenike. A . X se c6njene rojake, katerim Vi in jaz in ves svet bo zaman f morda kaJ znano> *e na-čakal na te iskalce resnice. So hajata John in Jože Skuršek, gotove resnice, za katere ni se pros,» da J*aviJ° Johnu Cve- 1824 W. 22nd Place Phone CANAL 7130 Chicago, 111. treba nobenih iskalcev resnice,,tu ,9423 Reno ave- Cleveland, Ohio, kateri Vam bo rade volje povrnil tozadevne stroške. ___________ ^ ^____^________I Za omenjena poizveduje o- resnice je treba sprejeti kakr-|^e' ^ sjučaju, da dobita sama šne so. Taka resnica je, da snov, I , vrstlce x roke> naJ se toraj n. pr. vsak del je manjši od ce lote, trikrat tri je devet . . aksiomi jim pravijo s tujko, te odzoveta. John Cvet. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotograf ičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamera 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled r— mize za goste. Evelethski zdravnik brez zdravil Chiropractic in Electro-Phisiothei^ apy zdravljenje za akutne, kronične, nervozne in bolečine v hrbtu. — Ne glede nato kakšna je bolezen. Tudi, ako vas nihče ni mogel pozdraviti, poskusite mojo novo« metodo zdravljenja. Skušnje imam že devet let z najboljšimi vspehi. Preiščem vas brezplačno. Dr. O. C* Lorentzen Miners National Bank Bldg. Eveleth, Minn. ______J_____ _ _;_ JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN RKBALMJER V CHICAGL Ns razpolago noč in da*. — Najboljši avtomobil as 1Kb«, krsta m ianfrovanja. — Cona smerne. in naj bo s pojmom energije is-toveta, ne more biti--večna, in da iz mrtvega ne more nastati nekaj ži\>ega, da se večno ne more razviti. Mr. Molek pravi, da ne pozna no])ene zagate o prvem vzroku vsakega raz vitka. Sam sebi ne bo verjel. Bolj odkrit je znani C. Darrow, na katerega močno zaupa tudi g. Molek. Kaj pa pravi Darrow: "As to the first cause and the power that is at the heart of the universe, it seems to me that most men must confess that they do not know" . . . Darrow pravi, da ne ve. Mr. Molek se je razkoračil in rekel, da ve, pa je zopet malo retiriral, po-rakal, in pristavil ... da "bo-do našli to raziskovalci resnice" ... pa ne bodo niti v mi-ljon letih, ker prasnov in večnost se izključujeta. Na vedo pa jaz morda še več dam, kakor g. Molek in sem prepričan, da bo odkrila še čudovite stvari, saj dozdaj je vsa veda komaj r^ajčken prask na zemeljski skorji. Pri tem odgovoru je pa še _ _ nekaj. Ne vem, če se je g. Mo-' Uam na dom. Prevažam pohi« JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase. ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila Wahcicere Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se g. Wahcicu lepo zahvalim. Imam pa še več drugih 2dravil. katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule. turove, srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive lase. revmatizem. kostibol in trganje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC LODIS STRITAR se priporoča rojakom za naro. % cila premoga, katerega prip« _ šYv* ob Času selitev in vse kar spada ▼ to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21s* Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. , j— ■ • -Li J. ' -v" - I " "' **'" -' *" __________ lek tega zavedal. Stvar je že stara. Snov . . . stanica . . . človek pa večen. Večen je le Bog. Človek se torej nekako postavlja na mesto božje. Poglejte na prve strani sv. pisma.