G-ospodarske stvari. Peronospora ali strupena rosa ter način, kako se tej bolezni obraniti. (Govoril dne 27. maja na podučnem shodu središkega bralnega društva nEdinost" AntonKosi, učitelj in posestnik v Središču.) (Dalje.) Azurin — od nekaterih vinogradnikov priporočeno sredstvo zopor peronosporo. Predno govorhn o toli važnib pripravah za škropljenje, narnreč o škropilnicah, rad bi še omenil nekoliko besedic o nekem drugem sredstvu, katero se tudi in sicer namesto bakreno-apnene zmesi rabi po nekaterih krajih proti peronospori, lo je takoimenovani azurin. To tvarino nekateri hranijo kot uspešno, drugi pa ji zopet odrekajo vsako vrednost. Leta 1892., ko sem bil nekaj časa slušatelj posebnega tečaja na vinarski šoli v Mariboru, delali so z azurinom tamkaj poskuse in sicer na krompirju — toda ti poskusi baje niso imeli najboljih uspehov. Jaz tega sredstva danes tukaj ne bi navajal, ko bi ne čital v jedni številki klosterneuburškega vinarskega lista * slavospeva azurinu, kot zelo uspešnemu pripomočku zoper strupeno roso. Dotično poročilo je dopis iz Ogerskega in sicer iž Nagy—Maros-a in se glasi v prevodu blizu tako-le: »Škropi se tu zvečine s knittenfeldskim azurinom, kateremu se daje prednost pred bakreno-apneno zmesjo, ker ima 1. isti uspeh kakor modra galica in ker je 2. mnogo cenejši. Tudi se škropilnice pri uporabi azurina ne mašijo, kakor se to pri škropljenju z bakrenoapneno zmesjo često dogodi. Priporočam pa »Knittenfelder Patent Krystallazurin« — kojega se vzame na hektoliter vode 1A/2 do 2 zavojčka ali 5 do 6 zavojčkov na polovnjak. V s a k drugazurinjezate namene nerabljiv. Ker se aznrin hitro raztopi, je mešanica kmalu pripravljena in delavec z veseljem škropi, ker mu škropilnica ne dela nobenih neprilik.« Z ozirom na to res dokaj ugodno sodbo o azurinu, naročil sem tudi jaz nekaj zavojekov te snovi — ne morebiti zato, da bi se za to sredstvo takoj ogrel, ampak zato, da bom napravil ž njim nekaj poskusov in sicer v prav majhni meri. Ako bi se večkratni poskusi obnesli, bilo bi to za nas brez dvoma velike vrednosti, zakaj pri uporabi azurina izognili bi se nadležnemu tehtanju ali vaganju pa tudi nepriličnemu dodavanju apna; vrh tega pa pride tudi škropljenje mnogo eeneje kakor pri uporabi galice. Nekoliko besedic o škropilnicah. Za dobro škropljenje treba tudi dobre priprave, namreč dobre škropilnice. Lastnosti dobe škropilnice pa so te-le: * Weinlaube, Nr. 18. letnik 1897. 1. Da ista škropivo prav na drobnorazpršuje. Kapljice morajo biti tako drobne, da so podobne fini rosi ali megli, kakor smo to že prej slišali. Da zamoremo pri nakupovanju presoditi, kako fino škropilnica škropi, treba, da nastavimo razpršilnik proti kaki steni; tam potem lahko vidimo, kako na drobno je pokrila tekočina dotično ploskev. 2. Pogoj dobre škropilnice je ta, d a s e ž n j o jodnakomerno in brez velike težave dela' Brenta ali puta ne srae bili preležka. Škropljenje je jedno najtežavnejših in najgnusnejših vinogradnih opravil; če torej obesiš na viničarja kako gromozensko škropilnico tako, da že pod prazno zdihuje, opravljal ti bode delo le na polSn še pri tem bode godrnjal. 3. Pogoj jeta, dasehitronepokvari ter da se da lahko osnažiti, da je torej kolikor raogoče priprosta. Gim bolj je škropilnica komplicirana, tem manj je navadno vredna, ker si je vinogradnik ne more sam popraviti. Proste, dobro narejene škropilnice z lesenimi brenlami, kakoršne narejajo tii in tam naši domači obrtniki, so doslikrat radi tega prav priporočljive, ker so priproste in ker imamo izdelovatelja lahko takoj pri rokah, ako se nam kaj pokvari. Pošiljati škropilnico v mesto v času, ko bi jo najbolj rabili, ne gre, zakaj s škropljenjem se ne more odlašati, kakor n. pr. s kopjo ali s kakim drugim vinogradnim delom. 4. Pogoj, na kateri je treba pri nakupovahju škropilnice tudi ozir jemati, je ta, da je priprava primeroma po ceni. A tu gre pomniti, da je, kakor vsaka dobra reč, tako tudi škropilnica, ki se da mnogo let rabiti, vredna svoje cene, in je, če tudi se nam na prvi hip draga zdi, primeroma še bolj po ceni, kakor pa kaka na videz cena, ki se že pri prvem poskusu pokvari ali celo potere. Sejmovi. Dne 9. avgusta na Svetini pri Gelju. Dne 10. avgusla pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Brežicah, Lučanah, Radgoni, Podčetrtku, Slov. Gradcu in Gelju. Dne 12. avgusla v Veržeju, pri Sv. Juriju v Slov. gor. in na Bregu pri Ptuju (za svinje.)