PRIMORSKI DMEVNIK Leto X GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štev 21 (2640) ZAHTEVAMO RAZPUSTITEV IN KAZNOVANJE BAR-TOUJEVEGA »ODBORA ZA OBRAMBO ITALIJANSTVA TRSTA», ZA KATEREGA JE SEDAJ DOKAZANO, DA JE GLAVNI KRIVEC IN ORGANIZATOR NOVEMBRSKIH FAŠISTIČNIH KRVAVIH IZGREDOV. Poštnina plačana v gotovini Spedizione tn abbon. post. I. gr TRST, nedelja 24. januarja 1954 Cena 25 lir JUTRI V BERLINU ZAČETEK konference mnanlih ministrov ^čeraj dva pripravljalna Hcsfanka treh zahodnih ministrov« ki jima 0 danes sledil tretji - Izjave Molotova - Avstrija nasprotuje povečanju avstrijskega vprašanja z drugimi mednarodnimi vprašanji „!?®®WN, 23. — Zunanji mi-eij1, treh zahodnih velesil, dault, Eden in Foster Dul-so se danes dvakrat sestali, vis t na iedežu francoskega ■ sokega komisarja Fran?oisa ™nceta, drueič pa popoldne s®dežu britanskega visokega Millarja. Seje so se , seiežili tudi visok; komisarji v„r,an?er'^W 'ri angleški vele->laaik v Moskvi. , sejah ni bilo *zdano i.o-.eno, poročilo v poluradnih KKjgih pa so po predpoldamV seji poudarjali, da so zahodni ’'in‘stri ugotovili popolno skladnost mnenj v vseh vprašanjih in da so na tej seji go-aiPi-. Predvsem o nemškem, avstrijskem in kitajskem vprašanju, na zahtevo Francozov P3^ tudi o Indokini, niso pa pvorilj o atomskih vprašanjih n torej nitj o ve.rjetnih Dul-issovih zasebnih razgovorih z f!°?ovorn med konferenco, -dejstvo, da je bila popoldne ,-nr* seja treh zunanjih mi-5-’l[°v in da napovedujejo, da bodo jutri ponovno sestali, J6 vzbudila nekatere dvome o rttitvi, da se trije zunanji ministri v vseh vprašanjih popol-D°ma strinjajo. Medtem še vedno n j bila do-pcena ura začetka štiristran-“K* konference, ki bo v pone-Zahodni predstavniki g1 predlagali 15. uro. vendar S^si doslej še niso odgovorili, opozarjajo tudi, da na pripravljalnih sestankih ni bil 'Joločen noben dnevni red konference in da bodo o tem verzno razpravljali zunanji mi-n)stri sami. V francoskih kro-zatrjujejo, da bo prvo sejo tristranske konference otvo-r" Foster Dulles, ker je poslopje zavezniške kontrolne komisije, v katerem bo prva seja, v ameriškem sektorju. Dulles bo predlagal, naj prežame predsedstvo prve seje Sidault. Nato bodo verjetno ^ločili menjavanje predsedstva po dnevnem turnusu, pri c-enier bo Molotov predsedoval prvi seji v sovjetskem sektorju. '• -'fedt.etn so se danes prvič sestali sekretarji štirih delegacij. Govorilj so o nekaterih organizacijskih in tehničnih vprašanjih ter o službi za tisk. Računajo, da je v Berlinu že približno 2000 nemških in tujih novinarjev, ki imajo na razpolago v vzhodnem, in zahodnem Berlinu dve palači s številnimi telefonskimi zvezami. Danes, opoldne je prispel z letalom na vzhodnoberlinsko letališče Schoenefeld sovjetski zunanji minister Molotov, ki se je 20 minut nato v zaščitenem avtomobilu s spuščenimi zastori pripeljal na sovjetsko veleposlaništvo. Vseh 16 km ceste od letališča do središča mesta je bilo zaprtih za promet. Prihod je bil tajen in na letališču je bilo samo nekaj vzhodnonemških in sovjetskih novinarjev. Ob prihodu na letališče je Molotov izjavil tem maloštevilnim novinarjem, da bo »berlinska konferenca opravila svojo osnovno nalogo, če bo prispevala k okrepitvi miru, k zmanjšanju napetosti v mednarodnih odnosih in k zajam-čenju resnične varnosti v Evropi#. Dejal je, da dokazuje odmev v svetovnem javnem mnenju, kaiko občutena je bila' potreba te konference, in nadaljeval: «Kolikor prej bo velika država LR Kitajska udeležena pri pogajanjih o sedanjih mednarodnih vprašanjih, toliko bolje bo za okrepitev miru med narodi«. Končal je z zatrdilom, da je ZSSR vedno delala za blaginjo drugih dežel in da želi, da bi tudj ostale države imele podobno stališče do nje. Po prihodu v Berlin je Mo-lolov^ obiskal predsednika vzhodnonemške republike Pie-cka, nato pa še zunanjega ministra Grotewohla. Predstavnik ameriškega državnega tajnika je komentiral izjavo sovjetskega zunanjega ministra o Kitajski in dejal, da bodo «Rusi obveščeni, da kitajski komunisti nimajo nobenega opravka s popolnoma evropskimi vprašanji, o katerih je treba razpravljati na berlinski konferenci)). V govoru po radiu je predsednik nemške socialdemokratske stranke Erich Ollenhauer dejal, da bi se bilo treba odločiti za obnovitev nemške enotnosti, če bi berlinska konference postavila izbiro med na- daljevanjem Adenauerjeve politike evropskega združevanja in obnovitvijo nemške enotnosti v svobodi. «Ce bi se štiri velesile sporazumele o demokratični rešitvi nemškega vprašanje, je dejal Ollenhauer, bi bilo treba ponovno pregledati vprašanje varnosti nemškega ljudstva in svobodnega sveta«. Avstrijski kancler Julius Raab pa je danes v dveh intervjujih poudaril, da so nesoglasja med štirimi velikimi o avstrijskem vprašanju tako majhna, da bi jih bilo mogoče rešiti «na eni sami kratki sejis berlinske konference. Kancler je dodal, da se pogajanja o avstrijski pogodbi niso prekinila zaradi nesoglasij o tem vprašanju, temveč . zaradi povezovanja z drugimi vprašanji, čemur Avstrija odločno nasprotuje- Ce v Berlinu ne bi dokončno rešili avstrijskega vprašanja, bo Avstrija zahtevala kot začasni ukrep znižanje okupacijskih stroškov. Izve se tudi, da avstrijski zunanji minister Figi ne bo odpotoval v Berlin, če avstrijsko vprašanje ne bc vpisano na dnevni red konference. Fanfanijevproračun Razgovor s tov. Regentom na „rell? Odgovor; V tržaškem social, demokratskem gibanju smo bili med Slovenci in Italijani prepričani, da. je mogoče rešiti tržaško vprašanje z razširjenjem demokracije, da utegne rešiti'! to vprašanje samo delavski razred z zmago socializma. Iz izjav raznih kongresov italijanske socialistične stranke v Trstu je razvidno, da je stranka sprejela načela, ki jih je izrazil Angelo Vivante v svoji knjigi «lrredentismo adriatico«. Vse se da reducirati na idejo, da bi moral biti Trst samostojno, večnarodno mesto, ki naj bi služil svojemu zaledju. Vendar je treba priznati, da je bilo stališče slovenskih in italijanskih voditeljev socialne demokracije v Trstu ter tržaškega slovenskega in italijanskega proletariata v raznih razdobjih zgodovine tržaškega socialističnega gibanja različno in se je med seboj razlikovalo, vendar se je vedno vračald na temeljno misel o samostojnosti Trsta. Osebno sem se bil zavzemal za tako rešitev tržaškega vprašanja še 1918, pred koncem vojne, v članku, ki ga je objavil «11 Lavorat oren morda v septembru istega leta, pod psevdonimom Alfa. Tako je bilo tudi stališče ital. soc. stranke. Vprašanje: Kakšno je bilo stališče tržaške socialdemokracije v prvi svetovni vojni? Odgovor: Tržaška socialdemokracija je bila vedno proti vsaki 'mperialistični vojni in je bila tako tudi proti prvi svetovni vojni, ki je bila nedvomno imperialistična. Proti koncu prve svetovne vojne se je bilo nekaj voditeljev italijanskega dela tržaške socialne demokracije izreklo za Italijo, a nekaj voditeljev jugoslovanskega dela za Jugoslavijo. Večina tržaškega delavstva je ostala nev-tralna in se je v njenih vrstah, zlasti po oktobrski revoluciji 1917, začelo pojavljati stremljenje po revoluciji. Vprašanje; Kako je KPI gledala na «tržaško vprašanje» in kakšno je bilo njeno stališče do antifašistične narodnoosvobodilne borbe v Julijski krajini? Odgovor; Na drugi del vprašanja je neki voditelj KPI jasno odgovoril v predgovoru moji brošuri, ki je izšla v italijanskem jeziku leta 1929 v Parizu, o fašističnem terorju nad Slovenci in delavci v Trstu. Brošura se imenuje «La Venezia Giulia durante Voc-eupazione e Vannessione ita-li.ana e sotto il terrore e le violcnze del regime jasci-Hav. Glede stališča pa, ki ga je KPI zavzemala o tržaškem vprašanju, je bilo v različnih periodah do zmage naše osvo. bodilne borbe različno. V splošnem pa imam vtis, da so bili na stališču, ali da je vsaj večina voditeljev KPI bila na stališču, da Julijska krajina logično pripada Italiji in da bi si v primeru socialistične revolucije v Italiji morala Italija ohraniti tiste meje, ki jih je naredila italijanska buržoazija. Nimam pri sebi dokumentov, vendar se mi zdi, da je bila v KPI izglasovana 1930 glede tržaškega vprašanja resolucija, v kateri je bilo ob koncu rečeno, da če bi se — v primeru socialistične revolucije v It,aliji — slovensko prebivalstvo Julijske krajine izrek, lo za Jugoslavijo, bi bil to poraz za socialistično revolucijo v Italiji. Nekateri italijanski voditelji KPI v. Trstu pa so bili mnenja, da je parola pravice narodov do samoodločbe manever in da bo ! v primeru', če bi prišlo do so-revolucije v Italiji, treba slovensko prebivalstvo Julijske krajine tudi z orožjem prisiliti, da ostane v socialistični Italiji, če bi se hotelo od socialistične Italije odcepiti. To stališče je bilo diametralno nasprotno stališču slovenskih komunistov v Julijski krajini, ki so se bili izrekli in so to svojo idejo tudi razširjali med delovne ljudi Julijske krajine, da se bo namreč v primeru socialistične rvolucije v Italiji slovensko delovno ljudstvo tudi z orožjem borilo preti vsaki državi, torej tudi proti tedanji reakcionarni Jugoslaviji, če bi hotela v imenu nekih nacionalnih zahtev škodovati socialistični revoluciji v Italiji. Italijanski voditelji KPI 'niso izdelali svojega stališča glede Julijske krajine za primer, če bi prišlo do revolucije v Jugoslaviji, prosto zaradi tega, si mislim, ker niso verjeli, da bi bila mogoča socialistična revolucija v Jugoslaviji prej nego v Italiji. Vprašanje; Kako gledaš na tržaško kominjormovstvo in na borbo tržaških Slovencev? Odgovor: Na tržaške kom-informiste gledam kakor na vse ostale kominformiste na svetu, pri čemer razlikujem voditelje od delavcev. Glede delavcev, katerim smo 30 let propagirali idejo oktobrske revolucije in ljubezen do SZ. ne morem zahtevati, da bi razumeli globoka vprašanja zaradi katerih je prišlo med Jugoslavijo in SZ do znanega spora. Ta spor pa ne zadeva samo Jugoslavije in SZ. Spor je mednarodnega značaja, je izraz velike krize v socialističnem gibanju in zadeva vprašanje o poteh v socializem in o tem, da ima vsako ljudstvo pravico do samostojnosti in pravico do s\'0-j je poti v socializem. Kajti jarem ostane jarem, tudi če je j popolnoma rdeč in četudi no-, si na rdeči barvi socialistični i grb. Ko bodo delavci to ra-i zumeli, sem prepričan, da bo-! do odobrili stališče Jugosla-| vije in se morda začeli bo-| riti proti hegemonističnim . tendencam sovjetskih birokra-I tov. ki bi si radi v imenu socializma podjarmljali narode in jim določali pot življenja. Voditeljem kominfor-mističmh strank in tudi tržaških kominformovcev pa ni mogoče odpustiti, da so začeli blatiti voditelje in narode dežele, ki sl prizadeva pospeševat' razvoj v socializem, delovne ljudi, ki gradijo doma socializem in ki so naredili zelo veliko za ohranitev miru na svetu Zgodovina bo težko odpustila ljudem, ki so zavestno lagali o voditeljih in o narodih socialistične Jugoslavije, ki so narode Jugoslavije obrekovali, širili o njih neresnične stvari in jim skušali na vse načine ško. dovati. 2e sedanjost dokazuje da gre Jugoslavija resnično v socializem tn da je posegla prav po tistem načinu preobraževanja svoje revolucije v socialistično demokracijo,^ katerega je sam Gramsci vneto zagovarjal, namreč, da se je oprijela načina, pri katerem se poslužuje minimuma prisiljevanja ob najširših svbboščinah ao-cialistične demokracije* XP»JIHl!.KI DVEVI Jutri bo praznoval Ivan Trinko, pesnik Beneške Slovenije svoj enaindevetdeseti rojstni dan. DANES, nedelja 24. januarja Timotej, Milislava Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.59. Dolžina dneva 9.23. Lun* vzide ob 22.56 in za‘one ob 9.32. JUTRI, ponedeljek 25. januarja Spreob. sv. Pavla, Kosava Po treh mesecih Urad za obveščanje javnosti pri ZVU je včeraj izdal naslednje sporočilo: Sporočilo ZVU od 13. oktobra 1953 ja najavilo, da je začasno odloženo izdajanje dovoljenj za zborovanja, povorke in manifestacije raznim združenjem in političnim strankam, ker je poveljnik področja smatral, da je tak ukrep v interesu prebivalstva. Gen. VVinterton je mnenja, da je položaj sedaj tak, da se lahko vzame stvar ponovno v pretres. Urad za obveščanje javnosti je bil zato pooblaščen objaviti, da je od danes naprej s strani odgovornih organov zopet obnovljeno pregledovanje prošenj, ki jih lahko predložijo razna združenja in politične stranke za izdajo dovoljen} za zborovanja, povorke in manifestacije. $ # $ Kot je vsej tržaški javnosti znano, je ZVU izdala prepoved javnih zborovanj, povork in manifestacij po zloglasnem sklepu od 8. oktobra, in sicer prav kot odgovor na prošnjo skupine antianeksionističnih političnih gibanj, da se jim dovoli javno protestno zborovanje proti diktatu na Trgu Garibaldi. Jasno je bilo, da je s to prepovedjo hotela takrat ZVU zapreti usta tržaškemu ljudstvu, da bi tako ne moglo javno in glasno izpovedati svojega ogorčenja in svoj odpor proti nesramnemu diktatu, s katerim so hotele zapadne sile proti volji ogromne večine tržaškega prebivalstva in na škodo njegovih gospodarskih in političnih interesov potešiti zahteve italijanskih imperialistou po našem ozemlju. Istočasno pa je ZVU s svojim odlokom očitno storila uslugo tržaškim ire. dentističnim voditeljem, ki so mahoma ostali osamljeni v svojih imperialističnih zahtevah in ki jim je odlok o prepovedi javnih zborovanj bil dobrodošel za prikrivanje poraznega razpoloženja in odpora proti povratku Italije, ki je zajel njihove lastne pristaše. Tržaške demokratične množice so po svojih političnih predstavnikih ves ta čas zahtevale, da ZVU prekliče svoj protidemokratični ukrep in ponovno vzpostavi svobodo govora, zborovanj in javnega izražanja misli in hotenj prebivalstva. Te zahteve so postajale še toliko bolj upravičene, ker so medtem prišle do popolnega izraza vse porazne posledice diktata od 8. oktobra, ki so prizadejale tržaškemu gospodarstvu ogromno škodo začenši od upadanja pomorskega prometa do nazadovanja v trgovini na drobno, od skorajda popolne nezaposlenosti v industriji (predvsem ladjedelniški) do vrtoglavega porasta brezposelnosti in splošnega padca življenjske ravni. Te zahteve so dosledno zadevale ob gluha ušesa oblasti, toda tržaško napredno in delovno ljudstvo je kljub temu v tem času večkrat spontano našlo pot, da je z javnimi demonstracijami povedalo domačim iredentističnim vlastodržcem in vsemu svetu, da pomeni diktat od 8. oktobra gospodarsko in politično zadušitev Trsta in njegovega prebivalstva ter da se bo proti temu diktatu in proti vsem, ki ga proti volji prebivalstva hočejo uresničiti, vedno borilo mimo vseh umetnih in nasilno postavljenih ovir, kakršno je vse do danes predstavljala med drugimi tudi prepoved zborovanj in manifestacij. Objava Kmečke zveze Tajništvo Kmečke zveze obvešča vse dvolastnike, ki posedujejo svoja zemljišča v coni B, da morajo v tekočem mesecu januarju obnoviti dvo-lastniike izkaznice. Za vsa pojasnila naj se prizadeti zglasijo na sedežu Kmečke zveze v Trstu. KRIZA V LADJEDELNICAH IN V TOVARNI STROJEV KLJUB SKRČENJU DELOVNEGA ČASA so delavci iz »barak" šli včeraj na delo Demoraliziranost delavcev, ki so brez dela Delavci zahtevajo, da se zaposle vsaj vajenci Položaj CRDA se ni še nič izboljšal, ker ravnateljstvo kljub zahtevi sindikatov ni preklicalo svojega ukrepa o skrčenju delovnega časa za delavce, ki so v pričakovanju na delo, od 44 na 40 ur na teden. Enotni sindikati in Delavska zbornica so zato v petek pozvali te delavce, ki jih je okoli 300, na, se tudi v soboto, to je včeraj, predstavijo v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka v Miljah, kar so delavci tudi storili. Sindikati so tudi sklenili, da se bodo sestali v začetku tedna, da bodo razpravljali o nadaljnjih korakih. Delavci v tako imenovanih' «barakah» so vedno bolj demoralizirani, saj se ne smejo gibati niti po raznih delavnicah ter morajo tičati ves dan v istem prostoru, kjer jim ne preostaja drugega, kot da kvartajo. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da so med te delavce strpali tudi precej vajencev, ki se tako ne morejo učiti dalje svojega poklica in ki zato pozabijo še to, kar so se doslej naučili. Med njimi so tudi taki, ki bi morali v kratkem polagati strokovne izpite za kvalificirane delavce. Delavci pravijo, da bi morali te vajence zaposliti vsaj s kakšnim tečajem, kjer bi jih učili teorije, da ne bi bili prepuščeni brezdelju, kar ima na mlade ljudi še posebno slab vpliv. Delavci tudi ne razumejo, zakaj niso namenili za ladjedelnice vsaj del tistih kreditov iz povračil posojila ERP, katere so dali na razpolago rafineriji «Aquila», zlasti ker gre v glavnem za povračilo obroka posojila, ki je šlo za gradnjo Jadij, poslanih v Genovo. Cemu naj bi sedaj ne začeli z gradnjo ladij za tržaško mornarico, kar bi ugodno vplivalo tudi na promet v pristanišču. Prav tako delavci ne zaupajo raznim načrtom, po katerih naj bi italijanska vlada nudila delo tržaškim ladjedelnicam, ker je vsa dosedanja praksa pokazala, da so v Rimu zelo radodarni z obljubami, mnogo manj pa z naročili novjh ladij. Pri tem so tudi vsi izgovori o negotovem položaju v Trstu popolnoma prazni, saj je v Tržiču še slabše in se morajo tudi tržaški delavci odločno boriti proti krčenju delovnega časa. Zaradi tega položaja se med delavci vedno bolj krepi zavest, da je treba končno doseči vsaj akcijsko enotnost ter z združenimi silami nastopiti proti vsem poskusom skrajšanja delovnega časa prav tako pa se tudi boriti, da dobe ladjedelnice nova naročila, ker se bo drugače število delavcev v »barakah# vedno bolj pomnožilo. ladjedelnicah | zabredlo v današnjo krizo, iz katere ni videti izhoda. 8. oktober je krizo le še bolj zaostril. V »občinski problematiki je med drugim obravnaval pasivnost mestnega podjetja ACEGAT ter proračun tržaške občine. Nato so se porazgovorili o potrebah Lo-njercev v okviru občinske problematike. Pri tem so domačini navedli cel kup želja upravnega značaja, ki bi jih morala tržaika občina upoštevati. Sestanek je potekal ob velikem zanimanju Lonjercev Plenumi žena pred 8. marcem proslavo 8. marca. Tov. Alma Reschitz je v kratkem referatu poudarila socialno bistvo tega praznika. Pri tem se je dotaknila številnih socialnih problemov, ki zlasti gmotno prizadevajo tako delavske kot uradniške družine. Ti problemi so izzvali živahno diskusijo, v katero so po- (~KRIT1KE IN POROČILA ) PREMIERSKA PREDSTAVA «V S A K I H STO LE h Sinoči v Avditoriju v izvedbi SNG Sinoči je SNG nastopilo v Avditoriju s svojo novo premiero v tekoči sezoni, z moderno ameriško komedijo »Vsakih sto let». Prijatelji našega gledališča in gledališke umetnosti, ki so napolnili dvorano Avditorija, so prišli popolnoma na svoj račun, saj so prisostvovali ne samo prijetnemu, mikavnemu in zabavnc- sklepa, da se pred 8. marcem skljčejo plenumi žena po vseh mestnih okrajih in na podeželju. Na teh plenumih bodo i žene obravnavale vsa naša j pereča socialna vprašanja. Te-j mu delovnemu programu bodo sledili kulturni programi, s či- Včeraj, 23. t m. je imel iz-1 mer bodo žene dale plenumom vršni odbor AS12Z delovni se- j tudi primeren praznični po- stanek v zvezi z bližajočo se | udarek. . , mu delu, pač pa tudi, in to segle vse tovarišice. Na pod- j naj predvsem poudarimo, od- lagi te diskusije so prišle do lični igri naših umetnikov. skratka novemu uspehu našega prizadevnega dramskega kolektiva. Komedija je bila prevedena v slovenščino nalašč za naše SNG in tako prvič izvajana v slovenščini. V prevodu Herberta Gruena je ohranila vso svojo svežino in duhovitost, ki ji daje umetniško vrednost, tako, da se ji va tržaškem odru kar nič preveč ni poznalo njeno tipično ameri- SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF ZA DOLINSKI OKRA) Sestanek OF v Lonjerju Snoči je bil v Lonjerju sestanek OF, na katerem je tov. dr. Dekleva govoril o političnih in gospodarskih vprašanjih ter o občinski problematiki. Sestanka se je udeležilo veliko število ljudi, ki so napolnili dvoranico Tov. Dekleva je najprej orisal splošni politični položaj posebno po 8. oktobru ter govoril o silah, ki so krive, da smo zabredli v tako resen položaj, pri čemer je poudaril zlasti negativno vlogo komin-formovcev. Ko je govoril o gospodarskem položaju je poudaril, da gre za konstantne činitelje, ki so spravili gospodarstvo v tako stanje. Tu je glavni vzrok odcepitev Trsta leta 1918 od njegovega zaledja, zaradi česar je tržaško gospodarstvo stalno hiralo ter KAKO SO PRIŠLI HO StOVEMSKB ZBMI JR V PUVJAH OPEKARNA V PLAVJAH ne zaposluje domačinov! Ko so za opekarno kupovali zemljšča, so lastnikom obljubljali, da bodo v njej dobili zaposlitev - V opekarni le ezuli in Furlani Preden so pod Plavjami pričeli graditi opekarno, ki je začela obratovati pred mesecem dni, so morali lastniki oz. člani družbe priti najprej do zemlje, ki je bila v rokah plavskih kmetovalcev. Po dolgih pogajanjih, ki so se vrtela okoli cene zemljišča, so končno le prišli do podpisa pogodbe, na kar je predvsem vplivalo jamstvo, po katerem naj bi vsi oni, ki so zemljo prodali, dobili v opekarni zaposlitev, Ko so nato začeli graditi potrebne objekte, so bili pri delu zaposleni v glavnem sami domačini. To je pri ljudeh vzbudilo upanje, da bodo tudi v opekarni našli vir dohodkov, kar bi se v mno-gočem poznalo na gospodarskem položaju vsake posamezne družine. Toda čim je bila opekarna enkrat postavljena, je za domačine zmanjkalo dela. Najprej so jih odpustili nekai. nato še ostale In ko je ob prepevanju italijanskih iredentističnih pesmi zažarela prva peč, ni bilo v opekarni nobenega domačina več. Tako je šla slovenska zemlja v loke italijanskemu kapitalistu, ki ji pozabil na vse dane obljube. Niti oni, ki so zemljo prodali in katerim je bilo še posebej obljubljeno, da bodo imeli sami ali pa kakšen drugi član njihove družine zagotovljeno delo, ni. ti oni nimajo dela. V opekarno so sprejeli predvsem ezule in delavce iz Furlanije, ki jim pa navsezadnje tudi ni z rožicami postlano. Delo je trdo, plačilo pa razmeroma majhno, A vendar, vsaj delo je... Jasno je, da so domačini zaradi tega ogorčeni. Povsem upravičeno menijo, da so jih lastniki oz. oni, ki so v njih imenu kupovali zemljo, prevarali, sa.i takrat prav gotovo niso niti za hip sumili, da družba ne bo držala dane besede. Ne vedo sicer točno ali je bila ta obljftba vknji žena, vendar pravijo, da je bilo njihovo ime vpisano poleg pogodbe, katero so nato podpisali. Naj bo tako ali tako, dejstvo ostane samo eno: da bi dobili zemljo, so lastniki opekarne obljubili domačinom, da bodo v njej zaposleni. Ko je bila opekarna sezidana in je pričela obratovati, so v njej namesto domačinov zaposlili le ezule in Furlane. Vpisovanje in obnavljanje izkaznic OF prva naloga članov v dolinskem okraju ško poreklo oz. ravno toliko, da je bilo prav. Skozi vsa tri dejanja (pet slik) nastopajo samo tri osebe in' četrta se pojavi samo v enem prizoru. Toda delo zaradi tega na pestrosti nič ne trpi posebno ne, če nastopajo v vlogah igralci, ki umejo s svojim podajanjem dati nakazanim likom polno življenje, takšno, kakršno se odvija vsak dan med nami in okrog nas, pa čeprav gre za dogodek, ki se morda zgodi res samo vsakih sto let enkrat. Štefka Drolčeva, Jožko Lukeš in Miha Baloh so sinoči v tem popolnoma uspeli. Bili so življenjska, lepo vsklajena trojica, ki se je na odru med dobro pogodeno sceno Jožeta Cesarja gibala prav po «ame-rikansko» ali če hočete tudi po tržaško. Stilno posrečen tudi nastop Danila Turka v vlogi očeta-policista Predstavi se pozna roka režiserja Jožeta Babiča, ki je vse elemente od osnovne zamisli kreiranja posameznih vlog do scene znal vskladiti v pravi okvir. Občinstvo je bilo s to predstavo, ki bo nedvomno žela tudi na naših okoliških odrih uspehe, zelo zadovoljno in je igralce nagradilo z zasluženim aplavzom po vsakem dejanju. Obnovitev osebnih -izkaznic Tržaška občina obvešča, da Osvobodilno fronto bo treba organizacijsko utrditi - Po volitvah krajevnih odborov bo sklicana okrajna skupščina - Diskusija in zadeva Djilasa j *°te^ o^ebnm^izkaznfc* ki^so bile izdane pred 1. januarjem 1952. Vse osebe, ki posedujejo osebno izkaznico, ki jim je Na sestanku izvršnega odbora Osvobodilne fronte za dolinski okraj, kateremu so prisostvovali še nekateri drugi člani OF, so prisotni po izvajanjih posameznih govornikov in po diskusiji sprejeli naslednje sklepe: 1. Po vsem dolinskem okraju bodo v najkrajšem času zabeli z vpisovanjem v OF in obnavljanjem izkaznic. 2. Za tehnično pripravo vpisovanja se bodo v tem tednu sestali člani akcijskih krajevnih odborov, ki so zadolženi, da gornji sklep izvedejo. 3. Po zaključenem vpisovanju bodo člani na množičnih sestankih izvolili nove krajevne odbore. 4 Po zaključeni akciji bo sklicana okrajna skupščina čla-ridv Ošvcboflllne fronte dolinskega okraja. Osvobodilna fronta si je s svojo načelno nekompromisno politično linijo ter z vztrajnim delom med prebivalstvom dolinskega okraja znala pridobiti ugled med najširšimi množicami, To je prišlo do izraza predvsem v dneh, ki so sledili sklepu zapadnih velesil o priključitvi Trsta Italiji. Takrat je OF kot najbolj napredna in borbena organizacija znala mobilizirati okoli sebe vse poštene in napredno misleče ljudi ter jih povesti v' aktivno borbo proti italijanskemu iredentizmu in proti kominformizmu, ki očitno podpira politiko iredente. Vsi nastopi proti krivičnemu sklepu in vse akcije, ki so bile glede tega podvzete, je naše ljudstvo, podprlo kar je najbolj izraženo v plebiscitarnem odzivu prebivalstva, ko so nabirali prispevke za obdarovanje vojakov JLA. Vse to je dokaz, da je naše ljudstvo tesno povezano z matično državo ter da se strinja z načeli politične aktivnosti OF. Po tem uvodu, ki ga je imel tov. Kosmina na sestanku izvršnega odbora OF za dolinski okraj, p* je ugotovil, da OF ni znala teh političnih uspehov organizacijsko izkoristiti. Zanemarjali smo organizacijske probleme, je nadaljeval tov. Kosmina, ki so hrbtenica vsake politične organizacije. To velja še posebej za OF, ki je avantgarda v borbi za narodnostne in socialne pravice slovenskega prebivalstva na tem ozemlju. V najkrajšem času je treba izvesti novo vpisovanje v Osvobodilno fronto in to v vsaki vasi posebej. Po končanem vpisovanju in obnovitvi izkaznic bo treba izvoliti nove krajevne odbore, ki naj bodo sestavljeni z najbolj aktivnih in najbolj predanih članrv, pri čemer bo treba u-poštevati predvsem mladino, ki.se je v zadnjem času izkazala kot najbolj aktivna, po končani akciji pa bo treba sklicati okrajno skupščino iz katere naj bi izšlo obnovljeno vodstvo OF tega okraja. Po zaključku poročila se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli skoro vsi člani odbora. Tovariši iz Bo-ljunca so se pritoževali zaradi pomanjkanja sedeža ter izjavili, da je iz tega razloga njihovo delo na terenu v mnogočem otežkočeno. Zato so zaprosili okrajno vodstvo, naj jim pri reševanju tega problema pomaga. Tudi tovariši iz Prebenega so postavili vprašanje sedeža, V tej vasi sicer obstaja mala dvoranica, ki je last vaške skupnosti, toda po mnenju župana Lovri-he, naj bi le ta služila samo njegovim pristašem. Podobno se dogaja tudi v Mačkovljah, je pristavil delegat iz te vasi, vendar je poudaril, da se zaradi tega sestanki OF vseeno vršijo. Po sprejetih sklepih so tovarišice iz Boršta in Prebenega poročale o novoletni jelki. V Borštu je bilo obdarovanih 105 otrok, tako da je bila dvorana nabito polna. Zadovoljiv uspeh je bil tudi v Pre-benegu, kjer je bilo obdarovanih 36 otrok. Pred obema obdaritvama so »se otroci na- smejali igri lutkovnega gle- dališča. Na začetku seje je govoril tudi predsednik lO OF dolinskega okraja, ki je najprej orisal delovanje v preteklem letu, potem se je pa zahvalil vsem tistim, ki so s svojim delom prispevali k reševanju nalog, ki si jih je zadajala OF. Posebno pa se je še zahvalil tistim, ki so po enostranskem sklepu od 8. oktobra sodelovali v vseh akcijah, ki so jasno pokazale, da naše ljudstvo noče nikoli več pod imperialistično Italijo. Izrazil je še prepričanje, da bo tudi v tem letu OF na prvem mestu v borbi za pravice slovenskega in vsega demokratičnega prebivalstva ter da si bo znala s svojim aktivnim delom pridobiti še večji ugled in politični vpliv v dolinskem okraju. Sledil mu je tov. Kosmina, ki je govoril o zadevi Djilasa. Potem ko je podrobno obrazložil pomen Djilasove zadeve ter stališče članov CK ZKJ, ki so obsodili Djilasove ((teorije«, je tov. Kosmina poudaril, da so to hotele izkoristiti po svoje bodisi reakcionarne bodisi kominformistične sile. I goslavije. Medtem ko so bili prvi prepričani, da je prišel čas, ko se bodo s pomočjo ostankov razlaščene buržoazije in malomeščanstva lahko zopet vrnili na stare reakcionarne pozicije, so kominformisti zakričali, da Djilasovi članki potrjujejo likvidacijo Zveze komunistov in socializma sploh ter da je to najboljši dokaz, da je Jugoslavija definitivno v kapitalističnem taboru. Toda Djilasova zadeva je pokazala, da v socialistični Jugoslaviji ni več mogoče slepomišiti z nestvarnimi filozofskimi frazami ter da si je delovno ljudstvo v svesti vseh svojih pridobitev, ki si jih ne pusti več iztrgati iz rok. pa čeprav od najbolj vidnih in nekdaj najbolj uglednih državnih in političnih voditeljev. ------- Po diskusiji, ki je sledila releratu tov. Kosmine, so člani izvršnega odbora fklenili, da bodo dobro proučili zadevo Djilasa, tako da bodo znali odgovoriti na vsako napačno tolmačenje bodisi s strani kominformistov bodisi drugih sovražnikov socialistične Ju- bila izdana pred omenjenim datumom, so vabljene, da zahtevajo obnovitev izkaznice preden zapade rok treh let, od kar je bil" izdan dokument. Vse interesirane osebe naj se javijo na uradu za o-sebne izkaznice v Ulici Mal-canton 3, ki je odprt vsak dan, razen ob praznikih, od 8. do 11.30. Osebe, ki bodo zahtevale obnovitev osebne izkaznice, morajo predložiti pristojnemu uradu dosedanjo izkaznico, in tri slike. Zapadlo izkaznico bodo oblasti obdržale. Davčne olajšave za obnavljanje in popravila od vojne poškodovanih poslopij Ukaz ZVU .št. 6 podaljšuje do 30 junija 1955 rok za dovoljevanje davčnih olajšav pri obnavljanju in popravilih od vojne poškodovanih poslopij, ki je bil postavljen s splošnim ukazom št. 31 z dne 18. decembra 1945. Novi ukaz bo stopi! v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in bo veljal od 1. julija 1953. S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA poseiii imun tudiIm hi a Bi crcmm irm 1 ji. h»bi Negativno stališče kominformovskih svetovalcev, ki so po glasovanju ostali v absolutni manjšini Na torkovi seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je odbornik Visintin med drugim poročal, da je občinska komisija, ki jo je določi! občinski svet, razpravljala tudi o posebni nagradi, katere naj bi bili deležni vsi tisti občinski uslužbenci, ki so do leta 1943 sodelovali v italijanski vojski kot bojevniki ali pa so kasneje padli v ujetništvo ter bili kako drugače preganjani, po odločbi, ki je bila raztegnjena na naše področje, in ki je bila odobrena tudi v tržaškem občinskem svetu, bi bili deležni nagrade še partizani, in sicer po 8. septembru leta 1943. Ce bi občinski svet določbe tega za. kona odobril, bi bila priza- ni, kar bi šlo seveda na škodo drugih. Zaradi tega je predlagal, naj velja odločba za vse enako ali pa za nobenega. Ker je eden izmed kominformovskih svetovalcev izjavil, da se je glede tega vprašanja strinjala večina svetovalcev v tržaškem občinskem svetu, med njimi tudi dr. Dekleva, Agneletto in Pogassi, je tov. S. Colja odgovoril, da za Nabrežino ne more "'iti merilo tržaški občinski svet. »Nas ne zanima«, je dejal tov. Colja, «če je dr, Dekleva ali kdo drugi glasoval za neki predlog ali proti njemu. Ce v Trstu nekaj sklenejo, ni rečeno, da moramo to ponoviti tudi v Nabrežini. Mi detim uslužbencem priznana | moramo ščititi naše interese nagrada od 1. septembra 1949 kot ščiti Trst svoje^in^ to je dalje. Po poročilu odbornika Vi-sintina se je najprej oglasil svetovalec dr. Škrk, ki je predlagal, naj se v odločbo za nas edino odločilno pravilo.« Nato se je izrazil za vključitev predlaganega člena v splošno odločbo, kot je predlagal dr. Skrk in kar so vrine še poseben člen, in si-1 poleg župana podprli tudi cer ta, da se nagrada prizna i drugi svetovalci, tudi vsem onim, ki so bili Kominformistični svetoval- od fašizma preganjani pred letom 1943. Večina svetovalcev je predlog takoj v začetku odobrila, le svetovalec kominformistične stranke Albin Skrk je zagovarjal stališče, na) se najprej odobri določba kot taka, medtem ko naj se predlog dr. Škrka odobri po-.ebej. Stališče pristašev kominformistične stranke je naletelo na splošno nezadovoljstvo in ga je najprej svetovalec Drago Legiša označil za oportunistično. To predvsem zaradi tega, ker se kominformistični svetovalci že načelno postavljajo na stališče, da se ne more postaviti po robu nepravičnim določbam in da je zaman vsak protest in nadaljnja torb v Tudi ostali svetovalci, med njimi tov. Srečko Colja, so poudarili, da je odločba krivična, saj bi po njej imeli lahko koristi n. pr. tisti, ki so do leta 1943 kot ((bojevniki* s puško v roki vodili naše ljudi v zapor, medtem ko ni tisti, ki so bili resnično preganjani in so pod fašizmom dejansko trpeli, te koristi ne bi bili deležni. Odbornik Floridan je s svoje strani pripomnil, da bi bili z enostransko odobritvijo odločbe nekateri privilegira- ci so bili v veliki zadregi ko je dal župan na glasovanje prvi predlog, in sicer, da naj se predlagani člen vključi v splošno odločbo, katera naj se pošlje v odobritev predsedstvu cone. Skušali so se izmotati na razne načine, a so jim ostali svetovalci vedno zaprli usta. Ko je bil predlog dan na glasovanje, je zanj glasovalo 13 svetovalcev, medtem ko so 4 predstav, niki kominformistične stranke vztrajali na svojem stališču. Tako je bil člen, po katerem naj se posebna nagrada prizna tudi tistim uslužbencem, ki so bili preganjani pred 8. sept. 1943, vnesen v splošno odločbo in poslan na pristojno mesto. Lep jubilej mmm! MARIJA DOVSAK iz Sv. Križa praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Ob te j priliki ji iz srca čestitajo in kličejo še na mnoga leta njeni hvaležni otroci in vnuki. Čestitkam se pridružuje tudi naš dnevnik, ki šteje jubilantko med svoje zveste čitateije.* VtoG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 24. januarja 1954 ob 15.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ,,(B'iatouScma tirnega yale8ci“ Mladinska igra v petih dejanjih Spisal Lojze Filipič po povesti Toneta Seliškarja Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Jože Cesar Danes 24. januarja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev komedije F. H. Herberta «VSAKIH STO LET» Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11,: danes 24. t. m. od 11. do 13. in od 14. do 20.30. V torek 26. januarja 1954 ob 20.30 uri gostovanje v NABREŽINI s komedijo F. H. Herberta «Vsakih sto lef» Kostume Patty 0’Neilove: Sonja Mikuletičeva Člani tržaškega filatelističnega kluba «L. Kosini priredijo 30. in 31. t. m. PRVO SLOVENSKO FILATELISTIČNO RAZSTAVO V TRSTU na sedežu Ul. Roma 15/11. Razstava bo odprta prvi dain od 16. do 20. ure in drugi dan od 9. do 18. ure. Vstop prost Seia m. odbora OF V ponedeljek 25. t. m. ob 20. uri bo seja izvršnega odbora OF na sedežu v Ul, R, Manna 29. Tajništvo Osvobodilna fronta SEKTOR BARKOVLJE Vabimo na letno skupščino, ki bo v ietrtek 28. t. m. ob 20. uri v Franiklovem. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Poročilo odbora. 3. Razprava k poročilom. 4. Sprejem spomenice. 5, Volitve novega odbora. 6. Slučajnosti. Prosimo za gotovo in točno udeležbo. Odbor IV. OKRAJ V torek 26. t. m. ob 2t. ari bo seja izvršnega odbora IV. okraja. Vsi tovariši jo naproSeni, da se seje udeležijo. Vabljeni JO tudi sektorski odbori. 111. OKRAJ Vabimo člane okrajnega odbora OJF za III. okraj na zasedanje okrajnega odbora, ki bo v četrtek 28. t. m. ob 20. uri v Ulici Montecchi 6, IV. Zaradi važnosti dnevnega reda prosimo, da se zasedanja polnoštevilno udeležite. Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU V sredo, 27. jan. ob 20.30 uri bo v Ul. R. Manna 29 redna od-borova seja, h kateri so vabljeni tudi člani nadzornega odbora. Razna obvestila PLES V BARKOVLJAH Mladina prosvetnega društva Barkovlje priredi danes 24. t. m. na društvenem sedežu v Franklo-vem pri Gregoriču ples, in sicer med 18. in 23. uro. Vabljeni vsi! TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIRa Redni nedeljski sestanek bo tu. di danes od 9. do 12. ure. Sporočamo članstvu, da posluje krožna zamenjava s polnim uspehom in se zaradi tega vabi vse člane, ki Se niso oddali svoj zvezek, da to store danes, prispevke za razstavo se bo sprejemalo nepreklicno še v ponedeljek, 25. t. m. do 20. ure. Slovenski filatelisti, ki želijo biti člani kluba se lahko zglasijo na vsakem sestanku pri poslovnem odborniku. OD VČERAJ DO DANES Avtobus podrl žensko Gospodinja Emilia Voch, vdova Linarolo, stara 62 let; stanujoča na Lonjerski ulici 322 je mirno prečkala Ulico d’Anunzio, ko jo je oplazil in podrl avtobus družbe «ACNA», Starka je ostala na tleh brez zavesti. Prihiteli šofer privatnega avtomobila je ponesrečenko takoj odpeljal v bolnico, kjer so ugotovili zlome več kosti in pretres možganov. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. januarja 1954 se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 17 oseb, poroke so bile 4. CIVILNA POROKA: tkalec Božidar Kanjiščuk In gospodinja Milvia Rumich. CERKVENE POROKE: knjigovodja Leonardo Guina in uradnica Armanda Sitar, natakar pomorščak Gustav Cetin in barist-ka Aurelia Calligaris, uradnik Ferruccio Gonelil in gospodinja Nives Cucich. UMRLI SO: 77-letni Giovannl Petrls, 56-letnl Ivan Marušič, 83-letna Rosa Leotta vd. Pagano, 83-letna Francesca Blaschich vd. Chinelll, 77-letna Anna Motta vd. Romanelli, 78-letna Maria Pranzo vd. Mastromuzzi, 68-letni Guglielmno Vedova, 81-letni At-tllio Dardi, 79-letna Orsola Golob vd. Marchetti, 40-letn.l Italo Canciani, dva meseca stara Vin-cenzo Trimarchi, 75-letna Amalia Gandoifo, 58-letna Gianna Glaco-mina Pleri vd, Roberti, 70-letnl Antonio Cante, 60-letni Giovan-ni Marsich, 64-letnl Giovannl No-rlo, 75-letna Maria Persod vd. Andrlani. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 2,8, naj-nlžja 0,3, ob 17. uri 0,2. Zračni tlak 1025,8, stalen. Burja .10 km/h. Vlaga 29 odst,, nebo jas- no, morje razburkano, temperatura morja 7,2. PRIHODI IN ODHODI LADU Ob 7,30 je priplul iz Smirne italijanski parnik «Manuel» s 170 t raznega blaga. Ob 13.00 je priplul iz Anglije angleški parnik «Mapledore» s 6600 t kromove rude. Ob 18.30 je odplul proti Arga-stoli grSki parnik «Rosa Vlassi« s 220 t raznega blaga. Ob 23.00 je odplul proti Benetkam Italijanski parnik «Maria Carla« s 390 t lesa. LOTERIJA FIRENZE 79 25 83 58 82 VENEZIA 31 90 80 40 17 TORINO 8 83 13 61 .'5 PALERMO 89 25 7 75 17 MILANO 34 87 23 38 83 GENOVA 41 42 27 7 31 NAPOLI 43 37 3 72 16 BARI 3 13 11 20 r.6 ROMA 80 9 19 88 40 NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernlnl 4; Millo, Ul. Buonarottl 11,; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči krit 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 3 - 23 ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 16. uri druga predstava Donizettijeve opere «Ljubav-ni napoja z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigira Antonino Votto. V torek druga predstava Puccinijeve opere «Bohemč» za red »B» v parterju in balkonih ter za red «C» na galerijah. NEDELJA, 24. januarja 1954. JUGOSLOVANSKA CONA i' I! S T A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 13.30, 19.00 im 23.30. 7.45 Jutranja glasba: 8.15 Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalce; 9.00 Pisan spored narodne in zabavne glasbe; 9.15 Mladinska oddaja: «V ■puščavi in goščavi«; 13.45 Glasba po željah: 15.00 Z mikrofonom po Primorski: Pivka; 16.00 Pevski zbori prosvetnih društev na Primorskem in Tržaškem; 16.30 Promenadni koncert; 17.00 Narodne pesmi in plesi: 18.00 Poročila v hrvaščini: 18.15 Jurina in Franina: 18.30 Nekaj priljubljenih melodij in znanih orkestrov; 23.00 Zaidn.ia poročila v. italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. TK S T II. 306.1 m ali 980 kc-sek 8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja: 9.15 Slovenski motivi; 9.45 Vesela glasba: 11,15 Komorna glasba; 17,00 Od melodije do melodije; 12.30 Zabavna glasba: 13.00 Glasba po željah; 15.00 Glasba za godbo na pihala: 15.30 Koncert zbora «Lipa» iz Bazovica; 15.50 Glasbena medigra: 16.00 Malo za šalo - malo zares; 17.00 Nastop gojencev Glasbene Matice v Trstu; 18.00 Blaž Arnič: Pesem gora; 18.45 Polke in mazurke; 19.10 Lepe melodije in lepi glasovi; 20.00 Šport; 20.05 Pestra glasba; 21.00 R. Strauss: Elektra, opera v 1 dej.; 22.30 Znani valčki. T K IS T I. 9.30 V veselem ritmu; 14.15 O nogom. tekmi Italija-Egipt: 18.00 Športna poročila; 18.15 Simfonični koncert dirigira Franco Carac-ciolo; 21.05 Glasbeni variete. M I, O V K N J JA 327,1 m, 202.1 m, 212,4 m Poročila ob 7.00, 12,30, 15.00, 19.00 in 22.15. 8.15 Domače pe'mi za veselo nedeljsko jutro; ff^O Nekaj solističnih skladb; 9.40 Dopoldanski simfonični koncert: 11.00 Svvift: Guliver v deželi pritlikavcev; 11.50 Glasbena medigra; 12.10 Lahka glasba; 12.45 Zabavna glasba; 13.15 Oddaja za žene; 15.45 Radijski igra - Vasja Ocvirk: Avioni, Avio. nil; 16.22 Zabavna, filmska in operetna glasba; 17.10 Promenadni koncert; 18.20 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 20.00 Ju-l.es Massenet: «Werther», opera v 3 dejanjih. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pokojne Marije Krajner daruje Alma ZalaSček - Janka 500 lir za našega dijaka. V zahvalo ra dvomesečno posojilo daruje visokošolka Jana Gorkič 1.000 lir za Dijaško Matico, Namesto cvetja na grob pokojnemu dr V.eselu daruje družina profesorja Kosovela 500 lir za DiJaSko Matico. ODBOR ZA NOVOLETNO JELKO I. OKRAJ daruje preostanek nabiralne akcije 100.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob učiteljici Ivi Prelog darujejo bivši kolegi 600 lir za Dijaško Matico. Danilo Peric daruje 500 lir za Dijaško Matico. Karlo Kranjc daruje 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob dr. Veselu daruje dr. Boškin 1.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. dr, Frana Vesela daruje Zorko Jerman 500 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje družina Jeričeva 2.000 lir. Mihael Cok iz Lonjerja daruje 500 lir za sirote padlih borcev. Alojz Rošer daruje 500 lir za Dijaško Matico. Za sklad »Primorskega dnevnika« daruje 300 lir Lidija Zubin, Mati oglasi Tiskan časopisni papir v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. — Naslov na upravi lista. ZEMLJIŠČE NA OPČINAH, blizu voda, luč, telefon, prodam Trst, Ul, F. Sevcro 59, vrata 8. Rossetti. 14.30: «Dvoboj v R» d’Argentu», A. Murphy, F, D0, mergue. ExceIsior. 14.30: »Giuseppe ver di», Pierre Cressoy. Nazionale. 14.45: ((Trdnjava Tl. G. Montgomery, J. Voks. š Filodrammatico. 14.00: «Saharsw legija«, A. Ladd, R. Conte... Arcobaleno. 14.00: »Nočni parad® M. Gaynor, S. Brady. Auditorium. 14.45: »Frina, kurt‘ zana Orienta«, E. Kleui, '■ Cressoy. Astra Rojan. 14.30: »Turek Napo-litanec«, Toto, I. Barzizza. Ml* doletnim prepovedano. Cristallo. (Trg Perugino) 14™ »Moški imajo rajši plavolasK« Grattacielo. 14.C0: «Usode žen«,* Drago, M. Carol, M. Morg* Mladini izpod 16 let prepove dano. . Alabarda. 14.00: ((Telički«, L. R"1' to, A. Sordi. . Ariston, 14.00 »Scaramoucihe«, “ Granger, E, Parker. Aurora. 14.30: «April v ParizlU' D .Day, R. Bolger. Armonia. 13.45: «General Qu2“' trill«, J. Wayne, C. Trevor. Garibaldi. 14.00: «Ta.jni sokrive^ Ideale. 14.30: »Kraljica Siere rene«, A. Riveiles. Impero. 14.15: «Pesmi, pesmi, P*1 srni«, S. Pampanini, Italta. 14.00: »En dan... vse žiw nje«, M. Oberon. Viale. 14.00: ((Pustolovec zlatsS’ mesta«, W. Beery. Kino ob morju. 14.00: «Leta IJ*’ bežni«, A. Fabrizzi«. , Massimo. 14.30: «Cetrti mož>> Payne, C. Gray. a Moderno. 14.00: «Ziveli bodo«, ^ Boyart. Savona. 14.00: «Zadnja strelic**' T. Power. Vittorio Veneto. 13.45: ((Samota* R. Millard. ‘ , Azzurro. 14.00: ((Sovražnica«, Cegani. Belvedere. 13.30: «PustolovšM kapitana Hornblowerja», Peck. Marconi. 14.30: «Ce bi Can>“s vedel«, Fernandel. Novo cine. 14.CO: »Ona ga je " lela», W. Chiari. Odeon. 14.00: »Evropa 51«, Bergmann. Radio. 13.30: «Rešite kralja«, Dextcr. SMUČARSKI IZLET V LOKVE PDT organizira 7. februafi’ smučarski izlet v Lokve. VP>S°’ vanje do 28. t. m. na sedežu ’ Ul, Machiavelli 13, II., tel. 36491' ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Mladinski odsek Zveze PrtJ svetnih delavcev ima v na Jr1® poučno - zabavni izlet na ško konec junija in ekskurzij" po Jugoslaviji v poletnih P°^ nicah. Interesenti naj se zglasijo " sedežu, kjer jim bodo na raZP0, lago zadevne informacije. MOTOKLUB uMLADOSTu NABREŽINA f organizira enodnevni izlet Postojno dne 6. februarja t. Vpisovanje se vrši v običaj11' prostorih in se zaključi 28. t. MOTOKLUB «AMATORI» , organizira 14. februarja t. dva avtomotociklistična izleta Opatijo in Novo Gorico. Vpisovanje na sedežu t^ 96-160) dnevno od 18. do 19. u do 4. februarja t. 1. ADEX IZLETI 6. IN 7. FEBRUARJA 1934 IZLET V PUL0 ROVINJ PAZIN NOVO GORICO KANAL ob SOČI MOST na SOČI TOLMIN 7. FEBRUARJA 1954 IZLET V SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE Vpisovanje do 28. t, n>' pri «Adria-Express», U*1 i’. Severo 5-b - tel. 29243. SOŽALJE Izvršni odbor Antifašisti^' slovensko - italijanske že?Sijt zveze izraža najgloblje sozH‘> lov. Nadi Gabrijelčičevi ob gubi, njene mame ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti naše drage mame MARIJH Hit 1.1 Al!!! in ki so jo spremili na zadnjo pot, prisrčna hval»' Posebej se zahvaljujemo za izraze sožalja Izvršnemu odboru OF za STO, odboru OF III. okraja, Izvršnemu odboru ASI2Z, odboru ASIZZ III. okraja, Zvezi partizanov STO ter uredništvoma »Primorskega dnevnika« In «Progre.ssa». Trst, 23. januarja 1054, Žalujoča: KOCJANCIC VALEHIJA-SPELA in DRUŽINA ZAHVAL A Izkrena hvala prijateljem in znancem, zastopni' kom političnih organizacij in raznih društev, društvu •Pravnilk«, stanovskim tovarišem, akademskemu drU' Mvu «Jadran#, govornikom na grobu, pevcem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so spremil' pokojnega dr. FRAMA VliSliLA na njegov; zadnji poti ali na kakršen koli način P°' čaitili njegov spomin. Trst, 23. januarja 1954, VDOVA JULIJA IN OTROCI r i v.. i .j Socialistični Trst je bil njihova domovina Zrelost, ki jo je pokazal tržaški proletariat pri izbiranju ljudi, katere je dvignil iz sebe, se je kazala prav i/ tem, da so bili odločujoči ljudje v slovenski socialistični stranki v celoti, v italijanski stranki pa v pretežni večini, res pravi internacionalisti Ob prelomu stoletja se je »Ust nezadržno spreminjal iz starega patriarhalnega trgov-~"ega mesta v velemesto, v no svetovnih pristanišč. Sta-miselnost nekdaj vase za- stni *? n}esta- v katerem so oietja čuvali svoje meščanke privilegije tako bogati s]p?IC1^' kakor cehovsko mirni? °krtniki *n cel° mestni P stopači. pa se je spajala se-z ?ovo kapitalistično mirnostjo. Slovenski delavci, 5? so prihajali v tisočih s ^■rasa in jstre, so bili za to “'fiscanstvo cenena in dobra ® °Vna sila, nikakor pa ne nakovredni in enakopravni judje Bili so «sciavi». Ta Psovka je pomenila to, kar Pomeni latinski izvor same oesede — sužnja, lastnino rimskega latifundista. v fev-aim dobi je označevala pod-ozmka. kolona in končno je askim meščanom služila za Psovanje slovenskega ljudst-a> je živelo v mestu in v '7e“I*1estjih, za zaničevanje OKOličkih kmetov in za žalitev slovenskega naroda. V kapitalistični dobi so bili «scia-potrebna delovna sila, t, kakor pa v de-sratično in res napredno in ,utlavanje s to preživelo PodPLesnivo gospodo. Taka in okazal prav za tako široko delo edinstven in vsestranski talent. Koma, je bil sam pridobljen, že je imel polne roke^ dela. Bil je agitator, raznašalec in prodajalec delavskih listov, sindikalni in strankin organizator. Ko so mu potrebe delavskega gibanja potisnile v roke tudi pero, je začel leta 1904 dopisovati v «Rdeči prapor«, ki je tedaj izhajal v Trstu. Zatem je začel pošiljati dopise in krajše sestavke tudi v druge delavske liste. Poslušal je istočasno predavanja v študijskih krožkih imenovanih «cir-coli di studi sociali«, katere so organizirali italijanski socialisti in kamor so hodili predavat v velikem številu najboljši italijanski teoretiki tistega časa. Sicer pa pravi Regent, da vsi skupaj tedaj niso jedo ve kako veliko prebrali in da je bila njihova ideologija nekaj od vsepovsed pobranega in pridobljenega, predvsem pa to, kar so občutili sami v svojem proletarskem življenju. Bili so sami svoji Marxi. Čutili so, da se razred, ne borbe ne morejo naučiti iz knjig, ker borba neprestano sama piše nove strani novih spoznanj in izkušenj. Ob lem «študiju» življenja je Regent postal vse bolj glasnik in tribun slovenskega tržaškega delavstva. Delavci so bili ponosni že na njegovo začetno uveljavljanje in govorili t,o, da bo Trst dobil z Regentom svojega Etbina Kristana, s čimer so hoteli reči, delavskega voditelja in človeka, ki je vse hkrati, agitator, novinar, ideolog, pisatelj, organizator, govornik im politik, kakršnega je imela do tedaj samo Ljubljana...- Zrelost, ki jo je pokazal tržaški proletariat pri izbiranju ljudi, katere je dvignil iz sebe, se je kazala prav v tem, da so bili odločujoči ljud- rrial 2emelj, bolj razgledani i,j oinešČEini, kakor pa resnič-n°silci socialistične ideolo- Kije Toda pred več kot petdese- leti, tedaj ko je prišel stv Regent v Trst, so bile te Kuari že močno drugačne. ta|^enski proletariat je imel zan!iat -za seboj že trideset let mi °vine popisane z borba-0 l ki so govorile o stavkah, v.zrtvah in tudi o moči slo-t Jkega proletariata. Tržaš' lo aVstvo je takrat že ime-svoje strokovne organiza-jo svoj.e,Politične liste, svo- S4 socialno tranko demokratično Stari patriarhalni Trst izginjal, predmestja je v slovenski socialistični stranki v celoti, v italijanski stranki pa v pretežni večini, res pravi internacionalisti. Ce bi bilo obratno in bi prevladovali šovinistični malomeščanski «voditelji», kakršnih je bilo še vedno dovolj med italijanskimi socialisti, potem bi obe nacionalistični stranki v Trstu izrabili delavstvo obeh narodnosti za pojačena medsebojna obračunavanja. Slovenski socialisti so storili vse, da se to ni moglo zgoditi, oni nikdar niso italijanskemu delu tržaškega prebivalstva odrekali vseh tistih narodnostnih in drugih pravic, kakršne so zahtevali samj za svoj slovenski narod. Nikoli niso podpirali razgretih slovenskih nacionalistov, ki v svojih protiitalijanskih strasteh niso prav nič razlikovali resničnih itali. janskih šovinistov od tržaških delavcev italijanske narodnosti, čeprav so bili le-ti internacionalisti in zavezniki slovenskega naroda v njegovi borbi za demokratične pravice in narodno enakopravnost. V italijanski socialistični stranki pa je nekaj izrednih ljudi, obdarjenih z velikim političnim talentom, čvrsto in vedno zmagovito zastopalo proti lastnim šovinistom tisto osnovno pravilno socialistično spoznanje, ki je bilo izraženo v strankini resoluciji, sprejeti že leta 1899 v Pulju in ki se takole glasi: «Ce bi italijanski del Avstrije od le-te ločili - in ga priključili Italiji, ne bi s tem rešili narodnostnega vprašanja Julijske krajine, kajti iz spon dunajskega centralizma bi padli v spone rimskega centralizma«. Sama ta misel priča, da so ideologi tržaške italijanske socialistične stranke gledali na narodnostno vprašanje dosti širše kakor oficialna avstrij- ska socialno demokratska la čez noč spremenila svoj na-ideologija tedanjega časa. Ta rodnostni obraz. Tržaško bur-je proglasila narodnostni pro- žoazijo je lomil dvojni strah, blem in je videla ureditev strah pred Slovenci in Hrvati, narodnostnega vprašanja v še prav posebej pa strah pred Avstriji v tem, če dosežejo zatirani narodi kulturne avtonomije. Ti tržaški socialisti pa so spoznali, da je zahteva po kulturni samostojnosti samo del tistih zahtev, ki jih terjajo zatirani narodi Avstrije, da bi dosegli resnično enakopravnost. Samostojna marksistična a-naliza lastnega položaja v vsem njegovem zgodovinskem procesu jim je povedala, da ima Trst v Avstriji čisto posebno življenje, ker je edino internacionalno mesto v monarhiji. Samo dobri marksisti in iskreni socialisti so lahko ugotovili, da je narodnostni problem v Trstu docela drugačen za Slovence kakor za Italijane. Italijani so bili gospodujoča nacija, Slovenci pa so si hoteli šele pridobiti demokratično enakopravnost. Staro meščanstvo je seveda hotelo za vsako ceno ohraniti svoj vodilni položaj tako v mestni upravi, kakor tudi v gospodarstvu in je zato oviralo «vdor» prebujajočega se slovenskega elementa v mesto. To staro kapitalistično meščanstvo pa se je treslo iz strahu pred napredujočo demokratizacijo zaradi svojih razrednih koristi, katere je zavarovalo v polni meri, le če je imelo v rokah politično nadmoč. Ta se mu je pa začela izmikati in rušiti. Komaj je bila uveljavljena splošna volilna pravica, že je postala Dalmacija, ki je veljala vse dotlej za italijansko domeno, — popolnoma hrvatska. Tanka plast italijanske buržoazije in fevdalnih veleposestnikov je bila od prebujenega ljudstva, ki ni hotelo biti več žrtev te parazitske gospode, tako temeljito preglasovana, da je deže- italijanskim in slovenskim proletariatom. Rdeči Trst s svojim; štirimi socialističnimi poslanci v dunajskem parlamentu so ironično imenovali najlepši rubin v kroni avstrijskega cesarstva. V takem položaju se je začela italijanska buržoazija vedno boli odvračati od Avstrije, čeprav je bila z nemško buržoazijo popolnoma enakopravna, v nobenem pogledu od nje narodnostno ali kakorkoli zapostavljena. Imela je na svojem področju v Trstu, v Istri, de-lcma tudi ie v Dalmaciji prav tako privilegiran položaj, kakor nemška v ostalih predelih Avstrije. Nekje pa se je čutila bolj ogroženo od avstrijske. Pritisk demokratičnih sil nanjo je bil ie tolikšen, da se je začela ozirati v Italijo in od tam pričakovala pomoči in rešitve. V stari, trhli Avstriji m mogla vež videti zanesljive zaščitnice. Taka je približno bila marksistična analiza ideologov italijanskega tržaškega delavstva, kajti oni so vedeli, da bo tisti trenutek konec socialističnega gibanja v Trstu, konec razrednih bojev, zmaga buržoazije popolna, proletariat razbit, razorožen, demoraliziran, zmeden in na silo vprežen v šovinistični voz, — če se oni prepustijo nacionalističnim strastem in začnejo zbirati med italijanskim in avstrijskim državnim okvirjem, z eno besedo med dunajskim in rimskim centralizmom, s tretjo besedo med italijanskim kapitalizmom in njegovim imperializmom ter med njegovim avstrijskim tekmecem na drugi strani VLADO KOZAK (Se nadaljuje) VIDA JUVANOVA 30 LET IGRALKA Gledališče je ka-Kor velika družina, kjer nje člani slave god ali obletnico, čez kratko pa se zbero ob krsti enega Izmed svojih. V gledališču skoraj ne mine leto, da *• člani ne bi zbrali za poslednje spremstvo igralca ali igralke, ki se je za vedno u-Tiaknil za zastor, kakor tudi ni sezone, da ne bi na slovesen način proslavili obletnico, odkar se je ta ali oni izmed njih zapisal v službo Ta-liji. Prejšnjo nedeljo se je ljubljanska Drama poslovila od Marije Vere. Ta teden pa je bil na vrsti jubilej. Igralka Vida Juvanova-Ja-nova je slavila tridesetletnico odkar se je posvetila slovenskemu gledališču. Igralka izhaja iz gledališke rodbine: njena mati je bila Polonca Juvanova, ki je bila dolga leta članica slovenskega gledališča. Pa tudi oče je bil v začetku stoletja član gledališča in le hude gledališke stiske so ga prisilile, da si poišče drug poklic. Njeno gledališko delo se ni pričelo v Ljubljani, temveč v komaj ustanovljenem gledališču v Subotici. To gledališče je imelo tedaj bolj namen buditi narodno zavest in je bila skrb za u-metniško višino v drugi vrsti. Toda ko je Vida Juvanova na koncu še iste sezone nastopila kot gost v ljubljanski Drami v vlogi Anje v ((Češnjevem vrtu« Čehova, je že pokazala toliko doraslost, da je dosegla splošno priznanje ter angažman za prihodnjo sezono v Ljubljani. Tu se je lahko še bolj po- Naš tedenski pregled svetila resnemu študiju. V Ljubljani je bila tedaj dramatična šola Združenja gledaliških igralcev, pri individualnem študiju pa so ji pomagali režiserji Sest, Putja-ta, Skrbinšek, zlasti pa še Marija Vera in njena mati. L. 1925 je igralka obiskala Dunaj, kjer se je spoznala z visoko ravnijo srednjeevropskega igralstva. Od vrste naivk in lju- bimk, med katerimi so bile tudi zahtevnejše (kot Ofeli-ja), se je že tudi posvečala vlogam z resnejšo problematiko. Na tej poti je dospela do igralskih likov dozorele igralke, snujoče iz svoje o- sebnosti in pronicajoče v problematika igralstva kot enega izmed najbolj globokih u-metniških izrazov. V tej fazi njenega razvoja je znana vrsta vlog klasičnih in modernih dramskih pisateljev od Shakespeara in Moliera do Krleže. Vida Juvanova pa bo gotovo iskala še novih izraznih možnosti. Svoje izkušnje pa posreduje mlademu slovenskemu igralskemu naraščaju v Akademiji za igralsko umetnost. GOSTOVANJE ANSAMBLA REŠKE OPERE V KOPRU Ivo Tijardovič: MALA FLORAMY * Giuseppe Verdi: TRAVI AT A Repertoarno praznino, ki megli koprsko gledališko o- zračje že od zadnje premiere v začetku decembra prejšnjega leta, je vsaj na videz izpolnilo nedavno gostovanje Opere reškega gledališča, ki je v Bujah in Kopru izvajala popularno Tijardovičevo opereto ((Mala Floramy» in Verdijevo «Traviato». To je bilo drugo gostovanje Opere z Reke po vojni, tokrat z dvema celovečernima prireditvama in deloma celotnim izvajalskim ansamblom. Tijardovičeva opereta si je po pravici zaslužila naziv najbolj popularne jugoslovanske glasbene burke te vrste. Odlikuje jo preprosta in nenasilna melodika, harmonija, ki redko kdaj zaide iz treh osnovnih tonalnih stopenj ter ritmika tiste vrste, ki opereto spoznavno loči od klasičnega straussov-skega stila in jo nagiba v tako imenovano drugo operetno obdobje, ko se je zlasti na Zahodu začela uveljavljati oblika varieteja in kasneje zabavne revije. Gotovo pa je najbolj popularna opereta že zategadelj, ker je glasbena produkcija v Jugoslaviji imela resnejše u-metniške pretenzije in so se le redki skladatelji spuščali na to gotovo zelo spolzko področje glasbenega snovanja. No, Tijardovič je s svojo opereto prodrl ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v tujini. Uvedba pristnih dalmatinskih melodičnih elementov, ritmična poenostavitev, nekakšna stilizacija v operetni tip in pisana parada vseh mogočih predvojnih domislekov — to je bilo dovolj, da je «Mala Flo-ramy» postala za domače ljudi prav to, kar še danes pomeni Dunajčanu kakšen «Cigan baron« ali podobno. Študij neke operete, zlasti še take, kjer prevladujejo vizuelni in zvočni folklorni elementi (dalmatinski am-bient, riviera, palme itd.), je seveda včasih bolj delikaten kakor študij resne o-perne umetnine, kjer se režiser posveča bolj premočrtni stilizaciji izvedbe, dirigent pa (vsaj po navadi!) sledi predpisani muzikalni šabloni. Opereta kaj rada zdrsi v grotesko (burka je že itak!), ta pa s svojo neokusnostjo razdraži publiko, ki na predstavo prihaja v skromni želji, da se bo zabavala. In ima prav. Reška operetna skupina nam je pokazala od obojega nekaj. Na takem gledališkem o-dru, kakršen je koprski, je seveda iluzorno postaviti ves Z p r?;?et «VSAKIH STO LET» Že [?s‘la, nekdaj umirjeni živ-ritem trgovskega ob-k. /skega mesta je zamrl v hrupu industrijskih prelomu stoletja ni hilo več tistega £rsta, v katerem so vsi. ki so r(Ji,-lrn-e^ • nekaj veljali, z h,*'®1., izjemami nekaterih inn ® ln slovenskih mili-niko?eMre™ obogatelih obrt-ti-ti ’ hili Italijani in Nemci, v«.*! Pa’c£l so služili, po iP i, j Slovenci. Kapitalizem Je nadrenjal v tesna stanova-italii^v,predmestjih prav tako helJl Proletarske družina stalil1' us genske. V luki, na stavbah, ob strojih so de- \ -1 pM M ; Patty 0’Neil (Stelka Drolceva> in Donald Greshan (Miha Baloh). Na sliki na desno: Patty in David Slater (J. Lukeš). Slovensko narodno gle se, več kot še enkrat starti’ ši od tebe, zamaknil v tvol1 veliko mladost s koprnenjelb za katero' ni besede, ki #•< ga lahko uklesala v vedn? Živ kip, da bi stisnil svoj1 lice k njegovemu licu, da W se s svojimi prsti dotakn» njegovih ustnic. Prišel je proti palček naših gozdov, ** ustnice si ji postavil prst: šinal Moje smreke, mofi moje bukve, moje breze vajo v sebi svet, kakršneS* že ni bilo. Tisoč in tisoč I? smo čakali gozdovi te zemll1 in sedaj ■smo sprejeli vas> dar, kakršnega še niso spff jemali gozdovi ‘te zemlje! tr šina — sprejeli smo v«1! cvet mladine ljudstva, ki by va pod našimi gorami. lepše, kar ste imeli, ste d«1 našim gozdovom in tako sl gore postale tempelj, ki 3a . mogoče porušiti z minami topovi... alz daljine grme topoVh treskajo mine in kar nepfe’ nehoma drdrajo strojniceh tak stavek bodo nekoč naV* sali stokrat... Mira nam hoCe umreti. Tovariš, ki je skrf jabolko zase, je potegnil J? j žepa tisto jabolko in ga Pri' tiska Miri na ustnice. grize počasi, počasi, ne ' bi odprla oči. Luna se I1 izgubila za goro. Počasi, P0? časi se poraja jutro. LjudJJ ne pazijo več na pokaf>“ dračja, opotekajo se drug drugim naprej in naprej, kažem, naj se ustavijo v B'0" beli, kjer bomo do večeri Ko se opotekamo v globe“ so nam noge težke in trv»' ne, kot bi prehodili pol SV* ta. Na dnu globeli se zvrK^ jo vsi na tla. Ležim pod streho bufcO#ffl vej in strmim v nebo. trudnimi očmi sledim letalA ki kroži nad nami — priM’ ja, oddaljuje se in vrtt^j Trepalnice se zapro same ^ sebe. Počasi so se prikrad' sanje med vejevjem, ki r že vse rumeno v svojem r' senskem žaru. Sonce jod* nad menoj tifio, tiho. rdečkast svit in v njem * ziba kot v orjaški zibelki v* lika sončna obla. Robovi 9°" ra so se prevlekli s širok-ifl* zldtordečim pasom. Pred gorami se širijo daljine travniki, preproga 1 preprogo cvetja, polnega 1* menih, in sinjih metulji' Pred menoj stopa po te. preprogah Verena. V dest*1 ci, čuji e, v desnici nosi glico polno vode in zall^ cvetje Metulji se dvigajo ‘. poletavajo okrog nje z šenimi krili. Sonce se dvM hitro, hitro, kot bi korak«' po nebu, jaz pa hitim za v ■ rcno. Kdaj pa kdaj se oz* proti meni m se smeje no. — O, zakaj se smeje * r ena? Moje ustnice so TazpZ kane od žeje in rade bi P’ iz Verenine kanglice. ^er,( na to ve in se smeje. srnii vedno bqlj glasno. «Bi rad pil?» »Verena, daj mi vode, >žirek mi daj iz t's det' mo poz kanglice, ki jo nosiš v «0j, kako lažeš, dragi, d« . Sc 1 : n*1 desnici nosim kanglico! si ti sam odrezal mojo deS co in si ukazal pokopati ™ zraven Mirka, Vaneka, L°r\. ta in Tilke. Kako naj ti d« desn’^ kanglico, saj boža Mirka, Vaneka, Lojzeta j Tilko, ki jim je v ze**11 mraz.» . «Saj ni res; Verena, da 1 že v zemlji. Glej, kako f sprehajajo po tratah in ,l°.. rajo cvetje, ki si ga zalivs .r Desnico imaš, kako naj bi s cer z njo zalivala cvetje.» Verena se je ozrla J Mirku, Vaneku, Lojzetu Tilki ter jim kliče med v j selim smhcom: tDesnico * je odrezal, sedaj pa pravi, j zalivam rožen. — Verena ^ naprej čez trate in čista tekočina ji pljuska čez ro6 ve kanglice. Vedno bolj 0j^v no se smeje Verena. Pok‘^j da bi s cvetja sre M* tUK nem, tekočino, ki pljuska iz glice, toda rože pravijo: ko si čuden, ta pijača je dar namenjena nam, roi« ' in tej zemlji, iz katere 1 stemo!» \ ki bi ga dela. Partija komunistov | bilo prikladno za razvoj vseh je imela revolucionarno po-1 pobud. Tak razvoj zavesti in litiČDo in organizacijsko obli- .......... ko, to je, metodo delovanja, ki je odgovarjala nalogam pripravljanja in izvršitve revolucije in ki je živela še po revoluciji in služila njeni politični utrditvi. Toda v mnogih pogojih se je vloga komunistov zelo razširila, prav kot se je razširila aktivna in neposredna vloga vsega delavskega razreda na vseh področjih družbenega reda s sistemom organov družbene samouprave. Zaradi tega je morala komunistična partija spremeniti organizacijske in politične oblike svoje avantgardne akcije. Ta nova smer je bila potrjena na šestem kongresu KPJ leta 1952 v Zagrebu, ko se je KPJ spremenila v Zvezo komunistov Jugoslavije. Poglejmo po dokumentih, kako so razumeli to spremembo. Iz Titovega poročila povzemamo: «V zvezi z dejstvom, da se vloga partije v neki meri menja v tem obdobju našega socialističnega razvoja, v srni. slu, da postaja ta vloga še bolj odgovorna — kajti nadaljnji razvoj našega socialističnega sistema je v veliki men odvisen od ravni zavesti državljanov naše socialistične države — in ne-le od politične ravni avantgarde socialističnih sil je bil dejansko direktiva kongresa in še .bolj zadnjega rednega plenarnaga zasedanja CK ZKJ. Toda D;i-las je prišel tako daleč, da ie zatrjeval, da je za ustvarjanje takega ozračja potrebno likvidirati vsako obliko organizacije Zveze komunistov, tako da b! že po označbi ne bj smela biti organizacija socialiis-tičnih borcev, ki jih združuje skupni cilj, komunizem, in ki priznavajo v znanstvenem socializmu, marksizmu, orožje, ki vodi socialistično akcijo. Tu se je začel tudi razvoj drugih njegovih mnenj, ki so očitno kazala, da je zapustil metodo materialistične dialektike o vprašanju razredne borbe v razdobju izgradnje socializma in v praktično važnem vprašanju nadaljnje poti razvoja socialistične demokracije. CK ZKJ je moral oteoditi te teze, ker so nasprotne marksistični znanosti, in ker nasprotujejo interesom pravilnega razvoja borbe za socialistično izgradnjo dežele. Tudi ta primer je potrdil, da se- v razdobjih iskanja, ko je treba najti nove poti. neizbežno pojavljajo tudi nevarn(^-ti.' da Mo izgubi pravilno smer. Ne gre torej za zahtevo svobodne diskusije o političnih .n družbenih vprašanj, kajti vsi prizna-materialnih pogojev; ker se I vajo. da je to nujno potrebno je množična osnova za socia-! za delovanje in razvoj organov listično vzgojo ogromno raz-! družbene samouprave ;n torej širila in ker je prav socia-jtud: v okrilju političnih orga-listična vzgoja ena izmed naj- mzacii socialističnih delavcev. važnejših in najbolj odgovornih nalog za komuniste, mislim, tovariši in tovarišice, da se moramo na tem kongresu pomuditi pri vprašanju spremembe imena naše partije... Ko sem dejal, da bo prihodnje najvažnejša vloga KPJ ideološko-vzgojna, nisem mislii s tem, da prenehajo vse ostale njene funkcije. Ne, prvič ostanejo te funkcije v oni meri, v kateri komunisti po svojih sposobnostih odgovarjajo tej ali oni funkciji; drugič, vodilna vloga komunistov ne sme biti družbeni privilegij. temveč mora biti prepojena z idejnim vplivom v vodenju in z učinke vitost jo tega vpliva na pravilni socialistični razvoj. Zveza komunistov torej ne le ne zmanjšuje svoje vloge in odgovornosti za zmagoviti razvoj socializma, temveč jo povečuje, likvidira pa nekatere škodljive metode, ki izvirajo še iz sovjetske prakse, metode, ki so pripeljale komunistično partijo ZSSR v položaj pomožnega orožnika birokratskega vodstva«. ’ Navajamo še odst. 9 resolucije VI. kongresa: »Kongres sodi. da razvoj družbenih odnosov k vedno večjemu in neposrednemu delavskemu upravljanju in k vedno bolj demokratičnim oblikam oblasti zahteva kot osnovno nalogo in vlogo komunistov - politično in ideološko delo v vzgoji množic. V zvezi s tem sklene kongres spremeniti ime Komunistične partije v Zvezo .komunistov Jugoslavije. Zveza komunistov ni in ne more biti v svojem delovanju neposredni operativni voditelj, k; izdaja ukaze in to ne v gospodarstvu ne v družbenem jn političnem življenju, temveč mora s svojo politično in ideološko delavnostjo, v prvj vrsti s prepričevanjem, delovati v vseh erganizacijah, organih in ustanovah, da se sprejme njena linija in njeno stališče ali stališča njenih posameznih članov. Zveza komunistov je najbolj zavedni in organizirani del delavskega razreda in delovnega ljudstva.,.® V teh dokumentih VI. kongresa so podani osnovni razumi, pa tudi meje in marksistični okvir vprašanja spremembe organizacijskih in političnih oblik, torej tudi delovnih metod komunistov v novih pouojih socialistične izgradnje. Na to se vežejo tudi diskusije in kasnejše iskanje tega, kar naj bi bila vloga komunistov. Djilasov primer ima po na-Sem mnenju tu svoje korenine in se uvršča v to diskusijo. Tako je mogoče tudi razložiti Ne gre niti za zahtevo po demokraciji, kajti ta ima sam eno konkretno razvoino p't, ta pot pa je v stalnem spopol-roevanju demokratičnega mehanizma organov družbene samouprave. v katerih se mora v celoti razviti vodilna vloga delavcev — torej razvoj demokracije z razvojem in dozorevanjem socialističnih odnosov v proizvodnji in v družbenem življenju, demokracija s konkretno vsebino, socialistična demokracija v nasprotju.z abstraktno, formalno meščansko demokracijo. Iz poteka diskusije v Centralnem komiteju k’ je bila javna, se zdi, da je bil Djilas, ko so ga lova-riši, zlasti Tito in Kardelj, opozorili na to za marksiste osnovno dejstvo, močno pretresen in da se je končno zavedel dejanske vrednosti tez. k: jih je zagovarjal. (Iz nProgressan) Naš tedennkI pregled (Nadaljevanje s 3. strani) ta, mire in kadila. In četrti? Četrti — pravi Fapelli z besnim glasom — četrti pa prinaša kaos. Na levici sta še dva osamljenca; Gronchi in Ravaioli, ki je prodal, pravijo, dve sliki iz svoje bogate zbirke, da je lahko ustanovil revijo «Batta-glie d'Ogpi». v kateri je ostro napadel Fanfanija. Pa dovolj tega demokristjan-skega umazanega perila. Fan-fani je s sestavo vlade — desne vlade z levim predsednikom, pravijo — pokazal, da zna biti tudi jeguljast. In še je sestavil vlado tako, da ne bi zadovoljil samo demokristjanov, temveč še socialne demokrate in monarhiste obenem, V Rimu so šli na posodo h kemiji in našli za to formulo ime npolivalentnostn. Računska osnova te polivalent-nosti je ta, da imajo v poslanski zbornici med 595 poslanci demokristjani 262, liberalci in republikanci, ki so jih obljubili podpreti, skupno 17, socialni demokrati 19, monarhisti 39, fašisti 29, KPl 143, Nen-m 75, ostali pa ie šest. V senatu je položaj za demokristjane nekoliko boljši. Toda še vedno ni gotov*}, ali bo Fanfaniju vsa ta poliva-lentna alkimija $ sv. Antonom vred kaj pomagala. r. e. DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI VČERAJ SIV J A SEJA OBČINSKEGA SVETA Rešitev propadajočega gospodarstva je v avlBiiomiji za guriško in videmsho pokrajino Svetovalec dr. Cian predložil svojo resolucijo o krizi v našem mestu, ki se kaže z naraščajočo brezposelnostjo - po njegovem mnenju bi bilo treba čimprej pričeti z javnimi deli Včeraj popoldne se je nadaljevala seja občinskega sveta z obravnavo proračuna go-riške občine za leto 1954. Prva ura je bila kot po navadi posvečena posameznim resolucijam občinskih svetovalcev. Tokrat je bila na vrsti r;-solucija tajnika pokrajinske sindikalne podružnice CISL, ki jo je vložil avgusta meseca in dopolnil s posebnim predlogom decembra meseca lanskega ieta. V njej prikazuje slabo gospodarsko stanje goriške pokrajine, posebej še Gcrice, in zahteva, da občina in ostali odgovorni organi posredujejo pri osrednjih oblasteh v Rimu, naj bi s posebnimi ukrepi pripomogli k izvajanju velikih javnih del, kot, je na primer izboljšanje gradiščansko - krminskega polja, kajti le na ta način bi se lahko olajšala kronična brezposelnost v goriški pokra, jim. Dr. Cian je navedel tudi podrobne podatke o brezposelnosti v goriški pokrajini, ki nedvomno kažejo, da se gospodarska kriza goriške pokrajine vedno bolj veča. Tako je uradno število brezposelnih v goriški pokrajini od leta 1948 do 1953 naraslo od približno 10.000 na 12.216 in da je v nasprotju z ostalimi pokrajinami v Italiji možnost zaposlitve vedno manjša, kar dokazujejo tudi številke vpisanih pri social- , nem skrbstvu. Posebno po- razno pa je dejstvo, da je med brezposelnimi vedno več mladine. Zaradi tega je po besedah Ciana potrebno, da občina čimprej zahteva sprejem svojih predstavnikov pri osrednjih oblasteh v Rimu, do katerega po besedah župana ni moglo priti zaradi odsotnosti presednika- vlade in zaradi vladne krize, pa čeprav je bil sestanek najav- ljen že za božič. V zvezi s tem je Cian zahteval takojšnjo ustanovitev posebne komisije, ki naj bi pripravila program za ublažitev gospodarske krize na Goriškem in ga zatem predložila Rimu. Predstavniki raznih strank občinskem svetu so se izrekli za Cianov predlog, ki je sicer po izjavi tov. Pavlina prišel pozno, vendar bo možno vsaj sedaj nekako odstraniti slabo stanje. Večje razburjanje ter celo vpitje je med svetovalci na- stalo, ko je spregovoril svetovalec Bratuž, ki je izjavil, da bi edina rešitev propadajočega gospodarstva bila v uresničitvi avtonomije v videmski in goriški pokrajini, proti kateri pa je po njegovem prepričanju bil eden izmed članov občinskega odbora, ki je skupno z nekaterimi drugimi osebnostmi šel v Rim in preprečil izvedbo obljubljene avtonomije, ker je šlo pač za združitev Slovencev, ki bivajo tako v eni kot v drugi pokrajini. Bratuž je obdolžil neimenovanega svetovalca krivega brezposelnosti 13.000 oseb v goriški pokrajini, ki bi bila lahko omiljena in tudi odstranjena, če bi veljali zakoni avtonomije. Njegove besede so prevpili razni nestrpneži v občinskem svetu, ki so Bratuža obdolžili, da je šel -izven obravnavane snovi. To mu je hotel dopovedati tudi župan, toda v bolj zaviti formi, češ da bo svoj predlog lahko predložil komisiji, ki bo podrobno razpravljala o vzrokih in posledicah gospodarske krize. Šovinisti so vpili, da je krize kriva absurdna meja, čeprav je s tem najbolj prizadeto slovensko ljudstvo onkraj meje, ki so mu odtrgali njegovo naravno središče. Dolnico Brigata Pavia 45-letno Marijo Martinj iz S. Lorenza pri Moši. Ko je Martinijeva zapazila, da je v hlevu, kjer ima kozo, nastal požar, je takoj hitela na kraj, da bi rešila žival pred ognjem, ter se je pri tem hudo opekla po obrazu in po desni roki. Opekline so tretje stopnje. K CORSO. I N O ZSM organizira izlet v Trbiž ZSM v Gorici obvešča vse ljubitelje belega športa, da namerava organizirati v nedeljo 7. februarja enodnevni smučarski izlet v Trbiž. Prevoz bo stal 70Q lir. Odhod iz Gorice (skozi Standrež) ob 6. uri; povratek zvečer. Kdor se namerava udeležiti lepega zimskega izleta in preživeti en dan v prirodi, naj pohiti s prijavo. Prijave se sprejemajo do 3. februarja, in sicer v Gorici na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli 1 - telefon 24-95, v Standrežu pa pri družini Franca Lupina. Deček si s steklom ranil roko V petejf pozno zvečer se je 11-letni deček Luciano Crelli iz Ul. Levada štev. 16 javil na sedežu Zelenega križa v okrvavljeno desno 14.30: «Lili», barvni ! Gorici z lilm, L. Caron in M. Ferrer. j roko. Na Zelenem križu so ga VERDI. 14.30: »Peter Pan», in j najprej obvezali, nato pa ga «V deželi medvedov«, v bar- odpeljal; z rešilnim avtom v vah. W. Disney. CENTRALE. 14-30: »Skrivnosti črne džungle«, barvni film. L. Barker in F. Mari. VITTCRIA. 14.30: «Kino drugih časov«, barvni film, W. Chia-ri in L. Padovani. MODERNO. 14.30: »Svet v mojih rokah«. G. Peck. bolnico Brigata Pavia. Ko mu je zdravnik obvezal rano med prsti desne roke, je deček odšel domov. Izvedelo se je,, da se je Luciano doma igral s steklenico, ki jo je naposled razbil, steklo pa mu je povzročilo rano Gasilci na delu V petek zvečer so gasilci odšli na delo, kar v tri stanovanja, kjer so gasili ogenj v dimnikih. Okoli 17. ure so odšli v Ul. Colombo štev. 2 v stanovanje Avtonomnega inštituta ljudskih hiš; ob 19.20 v Ul. Baiamonti 10 ter takoj za tem ob 19,40 v stanovanje Jožefa Coceanija v Ul. Don Bosco 15. V vseh treh primerih ie ogenj povzročil le malo škode <-«>«ISKI Qlt Sailer (A.); 7. Strolz (A.); 8. Forrer (Svic.); 9. Senger (A.); 10. Rieder (A.); 11. Rubi (Svic.); 12. Hillbrand (A ); 13. Spiess (A.); 14. Julen (Svic.); 15. Burini (It.). Norvežan Eriksen je padel. Na 10 km Italijanke BADGASTEIN, 23. — Velik uspeh eo danes dosegle italijanske smučarke v teku na 10 km, ki so zasedle vsa mesta do 5. razen 3. Rezultat; 1. Taffra (It.) 52’H”; 2. Mus (It.) 52'22"; 3. Loedvin (Šved ) 53’22”; 4, Ro* manin (It.); 5. Parmemanj (It.); Mofmeister (Nemč ). Rezultati nordijske kombinacije: 1. Sepaelae (Fin.) 436,65 točk; 2. Prucker (It.) 435.2; Toivanen (Fin.) 426.13; 4. Schafflinger (Avstr); 5. Ra-dacher (Avstr.). Smučarski izlel na Lokve Po dolgih letih je naše Planinsko društvo obnovilo tradicijo smučarskih izletov v srce Trnovskega gozda • na Lokve. 7. februarja bo izlet v ta lepi kraj med gozdovi, visok okoli 1.000 metrov, z lepimi položnimi smučišči za začetnike ter strmimi za zahtevnejše. Lani so na Lokvah popolnoma obnovili bivši Winklerjev hotel, ki so ga med NOB Nemci do tal požgali. V hotelu dobe smučarji vso oskrbo. Zato smo prepričani, da se bodo tržaški smučarji v velikem številu udeležili tega izleta, saj so bile Lokve poleg Črnega vrha vedno priljubljen cilj izletov tržaških in goriškth smučarjev. Smučarji, na svidenje na Lokvah 1 Letos je goriški občinski odbor začel z razpravljanjem o proračunu kasneje kot prejšnja leta, kar je župan opravičil v začetku svojega referata, v katerem je podčrtal ponovno poseben in težaven položaj, v katerem je goriška občina, položaj, ki je nastal po letu 1947 in ki onemogoča razvoj. Posebej se je zadržal pri povečanju proračunskega primanjkljaja, ki bo letos znašal 120 milijonov lir, lansko leto pa samo 98 milijonov lir. Tako visok primanjkljaj goriška občina ni pričakovala, toda politični dogodki, ki so imeli posledice tudi na gospodarskem področju, Redni dohodki občine bodo znašali 511.280.000 lir, izredni 13.767.000 lir, redni izdatki 630.495.000 lir, izredni pa 9.000.000 lir, kar znaša skupno 639.495.000 lir izdatkov; da bi bil proračun izravnam, bo seveda država morala prispevati 120.000.000 lir. Poleg normalnih izdatkov občine za svoje vzdrževanje, so v pn>-račun vneseni tudi izredni izdatki, ki bodo dosegli 330.500.000 lir. Od tega bo šlo 83.500.000 lir za čistočo mesta zdravstvo in higieno; 183.000.000 lir javne naprave ter 44.000.000 lir za vzgojo. Po županovi obrazložitvi ob. činskega proračuna za leto 1954 je nastala diskusija. Ponovno se je oglasil monarhist Pedroni. ki je bil popolnoma izven teme, in poudaril, la je poleg drugih stvari potrebno upoštevati v Gorici tudi njene «duhovne vrednoten. Odgovoril mu je odvetnik Birsa, ki mu je oporekal, ker njegov govor sploh ni spadal v diskusijo o proračunu, kajti ljudje, ki nimajo po 150 tisoč lir na mesec in so v takem položaju, da si ne morejo privoščiti niti kosila, ne morejo misliti na tako imenovane ((duhovne vrednosti*. Zato bi bil že čas, da se enkrat preneha s stvarmi, ki so očitno naperjene proti slovenskemu življu na Goriškem. Tukaj bi se moralo živeti v bratstvu in mirnem sožitju, kar bi nedvomno pripomoglo k zboljšanju goriškega gospodarstva. Poroke peš po Korzu in ko je prišel do navedenega mesta, je neki motociklist povozil. Na kraj je prišel takoj rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnico Brigata Pavia. kjer so ugotovili, da si je zlomil stegnenico. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in po. noči lekarna Mant.ovan. Korzo Verd; 17 - tel. 28-79: od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 106 -tel. 31-52. Dr. HLAVATY zobozdravnik ORUINIRA na OPČINAH Narodna ulica št 12« RAZPRODAJA obrabljenegalesa Deske na splošno, morali, lesena ogrodja za mostove, odpadki za kurjenje itd. Kupljeno je bilo na ameriški dražbi in se prodaja po zelo ugodnih cenah. Prizadeti naj si ogledajo blago na t•. kmetovalci!mintraih lesov in tra- me nudi najugodneje msi viale Sotino 24 le!. 90441 AUTOMOBILE OBDAJA V ttflJEtn za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. T1MEUS ŠT. 4 TeL 90296 Tel. 33113 urad dom GENE UGODNE «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1823 je V TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK Krojačnica Petelin NABREŽINA št. 145 izdeluje moške m ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn ČKVLIK dobre in poceni dobite za velike in male v trnovim /oi/|i Tfoevihnnl TRST, Ulica Vasari 11) - tul. BURIM FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milano 18 • Tel. 35 169 TRGOVINA S KMETIJSKIMI POTREBŠČINAMI, in to: semena, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice, poljedelski stroji in druge potrebščine BUENOS AIRES, 23. — Najboljši čas na današnjih poskusnih vožnjah za jutrišnjo avtomobilsko dirko je dosegel Francoz Trintignant (Ferrari 4500) Postavil je rekord s 153,255 km | na uro v vožnji na en krog. Izvedeli smo, da se je v Anhovem poročila naša rojakinja Jožica Gravner iz Ste-verjana s tov. Emilom Medveščkom iz Ložic pri Anhovem. Mlademu zakonskemu paru obilo sreče v skupnem življenju. Motociklist povozil starčka Včeraj popoldne ob 13. uri se je na Korzu Italia v bližini bolnišnice S. Giusto dogodila prometna nesreča, katere žrtev je bil 80-letni Gia-como Gobbo iz Ul. Bozizio štev. 8. Starček je takrat sel £no itnliiuto (« f/«V STARŠI! ŠOL* A It .11! Kdor si nabavi vse šolske potrebščine v PAPIRNICI - TISKAHM U. BERNARDI -Ul. Mazzini, 44 TEL. 93-667 dobi v dar eno dobro nalivno pero VSE ZA $010 PO ZMERNIH CENAH NALIVNO PERO ItKRNUM JE NAJBOLJŠE OD VSEH DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000.. LIR - 1 LETO JAMSTVA OGLASI in OGLAŠANJA »OGLASOV NE PLAČUJE TRGOVEC, KI OGLASE NAROČA IN TUDI NE KUPEC, KI PRI TEM TRGOVCU KUPUJE. V RESNICI PLAČA OGLASE KONKURENT, K! SAM NE OGLASA#. (Herbert Casson) Jumna predvaja DANES i začetkom ob 16. in jutri ob 18. uri lilm ff it TICHMlCOiO« LINDA DARNELL TAB HUNTER DONALD GRAY v torek 26. in v sredo 27- januarja ob 18. uri |it «ZaSTRUPLJEl/ai.Kft» igrajo PIERRE RENOIR in MARCEL CHANTELL; v četrtek 2S. januarja: «UTRUJEM GUSL9R» RENATO RASCEL in LAURA MASIER. v soboto 30. januarja bomo predvajali krasni barvni |‘ velefilm družbe RKO Radio. «V (il.UIHVUI KDF.ČEGA M!)HJA» l i TRG GARIBALDI 11 tel. 90280 dame m gospode Najmodernejša izdelava t a je rjev plaščev — velika Izbira dobrega in modernega blaga najfinejših tovarn — plačilne olajšave. Ne bo vam žal, ako si boste nabavili čevlje v trgovini CJ TRST - Trg tra i Rivi 2. Ima veliko izbiro elegantnih moških in ženskih modeiov STARA IN ZNANA TVRDKA LIA i ■ ki se je preselila S v i ? Ul. detla Guardia IS tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoj« odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih, strojev svetovni z n a m k 8 SIMCA Wmmk s knintm šivom za gumbnice, pr11rje vanje gumbov tn čipk ter vezenje brei okvira- 25-letno jamstvo. Naprodaj rabljeni poglobljlvl stroji i« v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljeue stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. odaovorni uiedink STANISLAV KfcNKO - UKEDN1STVO ULICA MONTKLCHI »t 6 lil nad - Telefon Jtevllka 93-808 In JV638. - mini predal - »iPHAVA (ll-ICA SV. FHANCISKA »t. JO - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do IH.30 In od 19 • 18 - Tel. 37-338 — Cene oglasov Za vsak mm vlSIne v Urini I stolpca trgovski 80 finančno upravni 100. usmrtn.ee 90 lir — Za KLHJ za vsak mir. Širine I tloip:» t» V» vrsl» oz lasov p<> M.-