^UMAR
O CD
Q)
U) O
O
if) E
o
o
CD
X X
<N
>to
O fN
cu _Q
E
cu u cu "O
Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818
št. 12 / letnik XX / 2014
Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27
Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik
Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu):
Jure Brložnik; Janez Dodič; mag. Marjan Hafner; Matevž Hribernik; mag. Rotija Kmet Zupančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Tanja Kosi Antolič; Janez Kušar; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; mag. Ana T. Selan; Dragica Šuc, MSc; Miha Trošt
Uredniški odbor:
mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajic, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle
Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglič
Tisk: SURS
Naklada: 120 izvodov
© Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.
Kazalo
Aktualno...........................................................................................................................................................3
Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5
Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7
Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8
Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13
Cene.............................................................................................................................................................................................................14
Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................16
Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................17
Javne finance...........................................................................................................................................................................................19
Okvir
Okvir 1: Trg nepremičnin - 3. četrtletje 2014..............................................................................................................11
Statistična priloga.........................................................................................................................................23
Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 5. januarja 2015.
S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o
uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp.
Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno.
Aktualno
Kratkoročni kazalniki nakazujejo nadaljevanje okrevanja gospodarstva v evrskem območju v zadnjem četrtletju 2014; cene nafte so se decembra še znižale in dosegle najnižjo raven v zadnjih petih letih. Po
padcu v tretjem četrtletju so se obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednost opravljenih del v gradbeništvu in prihodek v trgovini na drobno oktobra povečali (desezonirano) in bili večji kot pred letom. Oktobra in novembra se je nekoliko izboljšal tudi kazalnik gospodarske klime. Podobno kot ostale institucije je decembra tudi ECB znižala napovedi za gospodarsko rast v letu 2015 (1,0 %), in sicer zaradi slabših pričakovanj glede rasti izvoza in investicij. Decembra so se cene nafte znižale za nadaljnjih 20 % in znašale 50 EUR/sod.
Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, vezanih predvsem na tuje povpraševanje, so se na prehodu v zadnje četrtletje ohranile na visoki ravni, kazalnikov, vezanih predvsem na domače povpraševanje, pa so se zmanjšale. Realni izvoz blaga je oktobra sicer ostal na podobni ravni kot predhodni mesec, ki pa je precej večja medletno. Ob rasti v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti se je oktobra povečal obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki je tudi medletno precej večji. Aktivnost v gradbeništvu pa se je oktobra znova zmanjšala in je bila po daljšem obdobju manjša tudi medletno. Po rasti v predhodnih mesecih se je oktobra zmanjšal tudi prihodek v trgovini na drobno, ki ostaja na podobni ravni kot pred letom. Kazalnik gospodarske klime, ki se je do sredine leta izboljševal, je v drugi polovici leta ostal na podobni ravni, ki pa je bila precej višja kot konec leta 2013.
Razmere na trgu dela se še izboljšujejo. Naraščanje števila delovno aktivnih se je oktobra nadaljevalo, v desetih mesecih pa je bilo medletno večje za 6.294 oseb. Vidno medletno rast so beležili v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, kjer so tudi kazalniki aktivnosti večji kot pred letom. Podjetja pa ostajajo previdna pri zaposlovanju, tako da je več kot polovica skupne rasti posledica povečanja v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile, po naši oceni predvsem v gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Med glavnimi razlogi za nadaljnje zmanjšanje števila registriranih brezposelnih (desez.) je večje zaposlovanje. Konec decembra jih je bilo 119.458, kar je 3,7 % manj kot konec leta 2013. K oktobrskemu nadaljnjemu povišanju povprečne bruto plače na zaposlenega sta prispevala zasebni in javni sektor.
Medletna inflacija konec leta 2014 (0,2 %) je bila najnižja po osamosvojitvi. Ob nadaljevanju šibkega domačega povpraševanja in občutnem znižanju cen surovin v drugi polovici leta so bile cene v večini skupin decembra medletno nižje. K nizki inflaciji so prispevale predvsem nižje cene energentov, pa tudi hrane in trajnih dobrin, prispevek storitev pa je bil pozitiven. Slednje je v pomembni meri posledica enkratnega dejavnika ob koncu leta, ko so se premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po novembrskem znižanju decembra vrnile na predhodno raven, v letu 2013 pa je do znižanja prišlo decembra. Podobna cenovna gibanja so značilna tudi za celotno evrsko območje, kjer je bila decembra zabeležena deflacija (-0,2 %).
Zniževanje kreditne aktivnosti bank se nadaljuje. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je, brez upoštevanja oktobrskega prenosa terjatev na DUTB v višini 1,1 mrd EUR, v enajstih mesecih 2014 znižal za 1,3 mrd EUR, kar je za približno tretjino manjše znižanje kot v enakem obdobju leta 2013. Povečuje se samo kreditiranje države, obseg kreditov podjetjem in NFI ter gospodinjstvom pa se znižuje, vendar se je slednje več kot prepolovilo. Obseg vlog gospodinjstev in države se je v letu 2014 povečal, banke pa so še naprej zmanjševale obveznosti do tujine in tudi do ECB. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni se je po septembrskem občutnem povišanju oktobra zmanjšal na 13,2 %.
Javnofinančni primanjkljaj je po prvih desetih mesecih leta 2014 znašal 1,138 mrd EUR, kar je 266,7 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2013. Medletno znižanje je predvsem posledica ukrepov in enkratnih dogodkov na strani prihodkov, delno pa krepitve gospodarske aktivnosti, ki je dodatno prispevala k rasti glavnih kategorij davčnih prihodkov. Na izdatkovni strani so se znižali izdatki za nekatere tekoče transfere, za blago in storitve, rezervo in plačila v proračun EU. Višja kot v enakem obdobju predhodnega leta pa so plačila obresti in investicijski izdatki.
(O
£
ro £
'S
m
"O
O
a
O
(Ü >u
O
0)
Mednarodno okolje
Po padcu v tretjem četrtletju so se oktobra vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v evrskem območju povečale, kazalniki zaupanja nakazujejo nadaljevanje šibkega okrevanja. Oktobra so se obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, vrednost opravljenih del v gradbeništvu in prihodek v trgovini na drobno povečali (desezonirano). Vrednosti vseh treh so tudi višje kot pred letom. Nadaljevalo se je skromno izboljševanje razmer na trgu dela, saj se je v tretjem četrtletju povečala zaposlenost, stopnja brezposelnosti pa se je v zadnjih šestih mesecih nekoliko zmanjšala (za 0,2 o. t. na 11,5 %). Kazalnik gospodarske klime (ESI) se je po poslabšanju v drugem in tretjem četrtletju oktobra in novembra nekoliko izboljšal, in sicer v industriji in trgovini na drobno, razpoloženje potrošnikov pa se od pomladi poslabšuje.
Slika 1: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v evrskem območju
- Ind. proiz. predelovalnih dej. Prihodek v trg. na drobno
Obseg opr. del v gradben. - ESI (desna os)

Vir:Eurostat, preračuni UMAR.
ECB je decembra znižala napoved gospodarske rasti za leto 2015 na 1,0 %. To je 0,6 o. t. manj kot v septembrski napovedi, glavna razloga za znižanje pa so slabši obeti za izvoz zaradi nižje rasti tujega povpraševanja in glede investicij. K nekoliko višji gospodarski rasti kot v letu 2014, ko naj bi znašala 0,8 %, naj bi prispevalo predvsem nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje. Znižali so tudi napoved inflacije, ki bo tudi v letu 2015 ostala zelo nizka (0,7 %).
Ob koncu leta so se zahtevane donosnosti državnih obveznic večine držav evrskega območja nadalje znižale. Donosnosti 10-letnih obveznic držav evrskega območja so tako decembra dosegle najnižje ravni doslej, nekoliko bolj izrazito pa je bilo znižanje donosnosti obveznic perifernih držav. Znižanje povezujemo predvsem z vplivom ukrepov, ki jih je za spodbuditev okrevanja gospodarstva ter okrepitev delovanja transmisijskega mehanizma1 v letu 2014 sprejela ECB.
Slika 2: Donosnost 10-letne državne obveznice
-Slovenija	-Portugalska	Španija
-Italija	-----Irska	---- Nemčija
18
Vir: Bloomberg.
Decembra so se dolarske cene nafte Brentponovno občutno znižale in dosegle najnižje ravni v zadnjih petih letih. Dolarska cena nafte se je začela občutneje zniževati julija, takšna gibanja pa so se nadaljevala tudi decembra, ko se je povprečna cena znižala še za okoli 20 %, od junija pa se je skupaj znižala za skoraj polovico. Znižanje cen v zadnjih mesecih je predvsem posledica povečanja ponudbe nekaterih držav izven OPEC (ZDA in Kanada), države članice OPEC pa so ohranile nespremenjene ravni črpanja. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je v letu 2014 tako znižala za 8,9 % na 99,0 USD za sod, izraženo v EUR pa za 8,7 % na 74,6 EUR za sod. Po zadnjih podatkih IMF so se v drugi polovici leta nekoliko znižale tudi dolarske cene neenergetskih surovin, vendar je bilo njihovo znižanje precej manjše. Medletno so se v enajstih mesecih leta 2014 najbolj znižale cene industrijskih surovin, predvsem kovin.
8
5
100
4
rc 95
2
0
90
100
85
95
;= 80
90
75
85
1 Znižanje ključnih obrestnih mer, poleg začetka programov nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in kritih obveznic (CBPP) pa sta bili v letu 2014 izvedeni tudi dve avkciji ciljno usmerjenih operacij (TLTRO).
Tabela 1: Kazalniki mednarodnega okolja
	povprečje			sprememba, v %*		
	2013	XI 14	XII 14	XII 14/XI 14	XII 14/XII 13	I-XII 14/I-XII 13
Brent USD, na sod	108,56	79,44	62,75	-21,0	-43,3	-8,7
Brent EUR, na sod	81,66	64,39	50,63	-21,4	-37,3	-9,1
EUR/USD	1,328	1,247	1,247	0,0	-9,0	0,7
3-mesečni EURIBOR, v %	0,220	0,081	0,081	0,0	-19,3	0,0
Vir: EIA, ECB Euribor, preračuni UMAR. Opomba: * pri Euribor sprememba v b. t.
Slika 3: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR Gospodarska gibanja v Sloveniji
130 120 110 100
"D O
S 90
cc §80
m ZD
70 60 50 40
-Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os)
1,60 1,55 1,50 1,45
cc ZD
1,40 ^
m N
1,35 En
ZD
1,30 1,25 1,20 1,15
Vir: ECB, EIA, preračun UMAR.
Slika 4: Dolarske cene neenergetskih surovin
- Neenergetske surovine
-Kovine -----Hrana
260 250 240 230 220
o o
H 210
m o
° 200 "g 190 180 170 160 150
Vir: IMF.
Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, vezanih predvsem na tuje povpraševanje, se na prehodu v zadnje četrtletje ohranjajo na visoki ravni, kazalniki, vezani predvsem na domače povpraševanje, pa so se zmanjšali. Realni izvoz blaga je po visoki rasti v tretjem četrtletju oktobra sicer ostal na podobni ravni kot predhodni mesec, ki pa je precej višja kot pred letom. Ob rasti v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti se je oktobra povečal obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki je tudi medletno precej večji. Aktivnost v gradbeništvu pa se je po visoki rasti od druge polovice leta 2013 v zadnjih mesecih zmanjšala in bila oktobra po daljšem obdobju manjša tudi medletno. Po rasti v predhodnih mesecih se je oktobra zmanjšal tudi prihodek v trgovini na drobno, ki ostaja na podobni ravni kot pred letom.
Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
-Izvoz blaga
Ind. proiz. predel. dej. Prih.v trgovini na drobno
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Po visoki rasti v tretjem četrtletju sta realni izvoz in uvoz blaga oktobra ostala na podobni ravni kot predhodni mesec (desez.).2 Izvoz blaga v EU je po rasti v predhodnih
2 Ocena realnega izvoza blaga je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu, ocena realnega uvoza blaga pa na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen.
mesecih oktobra stagniral, izven EU pa se je nekoliko povečal. V desetih mesecih leta 2014 je bil skupni realni izvoz blaga medletno večji za 6,6 % predvsem zaradi večjega izvoza na Hrvaško, v Nemčijo, Avstrijo in Italijo, med državami nečlanicami EU pa je k skupni rasti največ prispeval izvoz v Švico in ZDA. Izvoz v Francijo je bil v tem obdobju na enaki ravni kot pred letom, a se v zadnjih mesecih povečuje, kar povezujemo s povečanim izvozom novega modela avtomobila. Izvoz cestnih vozil, ki se je v tretjem četrtletju povečal za skoraj petino, je po naši oceni tudi največ prispeval k medletni rasti skupnega izvoza v desetih mesecih leta.3 Realni uvoz blaga pa je bil v desetih mesecih medletno večji za 3,7 %. To je bila zlasti posledica večjega nominalnega uvoza blaga za proizvodnjo, kar povezujemo z okrevanjem aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, in osebnih avtomobilov. K skupni rasti je prispeval tudi večji uvoz proizvodov za investicije.
Slika 6: Blagovna menjava - realno
-Izvoz blaga	-Uvoz blaga
115 -.-,-
E
1 90 C .2
I ^ S =
Vir: SURS, preračuni UMAR.
Tabela 2: Izbrani kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji
v %	2013	X 14/ IX 14	X 14/ X 13	I-X 14/ I-X 13
Izvoz blaga, realno1	2,5	-0,23	7,8	6,6
Uvoz blaga, realno1	0,5	-0,43	3,0	3,7
Izvoz storitev, nominalno2	5,6	2,03	8,5	2,6
Uvoz storitev, nominalno2	1,4	4,53	9,8	10,6
Industrijska proizvodnja, realno	-0,9	0,93	3,84	1,74
v predelovalnih dejavnostih	-1,5	1,33	6,04	3,34
Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del, realno	-2,6	-0,93	-2,5	25,3
Trgovina na drobno - realni prihodek	-3,7	-2,13	-0,4	0,2
Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek	-0,3	-1,03	2,6	3,2
Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR.
Opombe: Zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR 2plačilnobilančna statistika 3desezonirani podatki 4delovnim dnem prilagojeni podatki.
Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se po stagnaciji oz. padcu v tretjem četrtletju oktobra povečala (desez.).4 Izvoz storitev je bil v desetih mesecih 2014 medletno večji za 2,6 % predvsem zaradi večjega izvoza transportnih ter raznih poslovnih, profesionalnih in tehničnih storitev. Slednje so največ prispevale k medletni rasti uvoza v desetih mesecih 2014 (10,6 %). Poleg njih sta vidno k skupni rasti prispevala še večji uvoz potovanj in transporta.
Slika 7: Storitvena menjava - nominalno
-Izvoz storitev	-Uvoz storitev
500
cu 400 E
Vir: BS, preračuni UMAR
Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se
je oktobra znova povečal. Večji je bil v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, najbolj v tehnološko zahtevnejših panogah (desez.). V slednjih je obseg proizvodnje v desetih mesecih 2014 tudi najbolj presegal
Slika 8: Medletna sprememba obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog
■ jan.-jun. 2013 ijul.-dec. 2013 ■jan.-jun. 2014 Bjul.-okt. 2014
10
* 4 j'
3 Ocena na podlagi razpoložljivih podatkov o strukturi zunanjetrgovinske
menjave za devet mesecev.
Sr. vis. in visoko teh. Sr. nizko teh. zaht. Nizko teh. zaht. zaht. panoge	panoge	panoge
Vir: SURS, preračuni UMAR.
4 Po plačilnobilančni statistiki.
450
350
300
105
250
100
95
85
80
8
6
0
2
6
raven izpred enega leta, kar je bila predvsem posledica proizvodnje motornih vozil, ki je še v prvi polovici leta dosegala medletno podobne ravni, v zadnjih štirih mesecih pa je bila proizvodnja petino večja kot v enakem obdobju lani. Oktobra se je proizvodnja občutno povečala tudi v nizko tehnološko zahtevnih panogah, v prvih desetih mesecih leta pa je bila medletno večja v večini panog. Proizvodnja v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki se je povečevala od sredine lanskega leta, pa se je od sredine leta 2014 nekoliko zmanjšala. Medletna rast njihove proizvodnje (z izjemo kovinske industrije) se je tako nekoliko umirila.
Po podatkih poslovnih tendenc so se obeti za aktivnost v predelovalnih dejavnostih decembra izboljšali. Potem ko so se pričakovanja podjetij v predelovalnih dejavnostih od avgusta poslabševala, so se decembra večinoma izboljšala. Anketirana podjetja pričakujejo rast proizvodnje v prvem četrtletju 2015 zaradi pričakovanega večjega izvoza, manj optimistična pa so glede domačega povpraševanja.5 Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so se od začetka krize zmanjševali, so bili v prvih desetih mesecih medletno sicer večji za 2,4 %. Prihodki od prodaje v tujini pa so bili večji za 5,2 %, potem ko so v letu 2013 stagnirali. Podjetja večinoma ne pričakujejo nadaljnje rasti zaposlenosti6.
Slika 9: Izbrani kazalniki pričakovanj poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih
-Pričakovana proizvodnja -----Pričakovane cene
-Pričakovano zaposlovanje ---------Pričakovan izvoz
£ * S	S	S a.
Vir: SURS, preračuni UMAR
Gradbena aktivnost se je oktobra nekoliko znižala in bila po dolgem času tudi medletno nižja. Vrednost opravljenih gradbenih del se je oktobra znižala (-0,9 %, desez.), po daljšem obdobju je bila tudi nižja kot v istem mesecu predhodnega leta (-2,4 %). Aktivnost v gradnji
5	Kazalnik pričakovanega skupnega povpraševanja se je namreč izboljšal manj kot kazalnik pričakovanega izvoza.
6	Število zaposlenih v predelovalnih dejavnostih je bilo v prvih desetih mesecih medletno večje v večini panog, v povprečju za 0,3 %. Manjše je le v tekstilni in pohištveni industriji, proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov in proizvodnji drugih strojev in naprav.
inženirskih objektov se po znatni krepitvi konec leta 2013 in na začetku leta 2014 od maja dalje znižuje. Krepitev aktivnosti je bila posledica zaključevanja evropsko sofinanciranih projektov ob izteku finančne perspektive (predvsem projekti komunalne infrastrukture). Aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb se je v zadnjem letu zmerno okrepila, v gradnji stanovanjskih stavb pa se je, ob znatnih mesečnih nihanjih, spet precej znižala.
Zaloga pogodb v gradbeništvu je bila konec oktobra znatno nižja kot konec leta 2013. Zaloga pogodb v gradbeništvu, ki se je v letu 2013 občutno povečala (za 35,5 %), se je v desetih mesecih leta 2014 znižala za 15,1 %. V gradnji inženirskih objektov se je zaloga pogodb v tem obdobju znižala za 7,3 %, v gradnji stanovanjskih in nestanovanjskih stavb pa je bilo znižanje izrazitejše.
Slika 10: Vrednost opravljenih gradbenih del
-Skupaj	-----Stanovanjske stavbe
-Nestanovanjske stavbe ---------Gradbeni inženirski objekti
* k * * Vir: SURS, preračuni UMAR.
Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah
-Trgovina na drobno, real.
----- od tega Motorna goriva, real.
-----Mot. vozila in popravila, real.
-Trgovina na debelo, nom.
m	m
S 1 S ! S ! S !
Vir: SURS, preračuni UMAR
70
60
50
o 40
30
20
10
0
Okvir 1: Trg nepremičnin - 3. četrtletje 2014
Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2014 zniževale tretje leto zapored, na nekaterih delih trga se je povečala prodaja. Zniževanje cen vseh vrst stanovanjskih nepremičnin iz preteklih dveh let se je nadaljevalo tudi v letu 2014, tako da so bile cene za skoraj četrtino nižje od vrha v letu 2008. Povečalo se je tudi število prodaj, in sicer zaradi več prodanih rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Večje število prodaj bi lahko bilo povezano z znižanjem cen, relativno nizkimi efektivnimi obrestnimi merami za stanovanjske kredite, manjšo negotovostjo po sanaciji bančnega sistema konec leta 2013 in izboljšanjem razpoloženja potrošnikov ob okrevanju razmer na trgu dela.
Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so se v tretjem četrtletju nadalje znižale, število prodaj pa je bilo medletno večje za več kot 40 %. Največ prodaj se opravi z rabljenimi stanovanji1, katerih cene so se še znižale in bile medletno nižje za 8,0 %, število njihovih prodaj pa je bilo medletno večje za 45,6 %. Prodaja v Ljubljani je bila večja za skoraj tri četrtine2, cene pa so po dveh letih zniževanja v tretjem četrtletju 2014 stagnirale. Povečala se je tudi prodaja rabljenih stanovanj v preostali Sloveniji, kjer pa so se cene v tretjem trimesečju še znižale.
V tretjem četrtletju 2014 so se nadalje znižale cene in število prodaj novih stanovanjskih nepremičnin. Cene novih stanovanjskih nepremičnin so bile v tretjem četrtletju medletno nižje za 2,4 %. Medletno skoraj za četrtino je bilo manjše tudi število prodaj, ki je tako doseglo najnižjo vrednost po letu 2007. Po podatkih SURS so čedalje večji delež zavzemale prodaje novih stanovanj, ki izhajajo iz stečajnih postopkov, zato se je tudi povprečna starost prodanih novogradenj v zadnjem letu zvišala s 3,1 na 4,1 leta.
Slika II:Transakcije in cene rabljenih nepremičnin
Slika 12: Transakcije in cene novih nepremičnin
1	Skoraj tri četrtine transakcij rabljenih nepremičnin oz. 70 % vseh transakcij.
2	V tretjem četrtletju se je prodalo 393 rabljenih stanovanj v Ljubljani, kar je bilo najvišje četrtletno število transakcij po prvem trimesečju
leta 2008.
Oktobra se je prihodek nadalje povečal v trgovini na debelo in z motornimi vozili, v trgovini na drobno pa se je po rasti v preteklih mesecih zmanjšal (desez.). Ob višji prodaji novih avtomobilov7 se je rast nadaljevala v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, kjer je prihodek raven iz leta 2013 presegel za skoraj desetino. Po stagnaciji v prvi polovici leta se je rast nadaljevala tudi v trgovini na debelo. V trgovini na drobno se je po rasti v preteklih mesecih zmanjšal. Manjši je bil v trgovini z neživili in z motornimi gorivi, v trgovini z živili, pijačami in tobakom pa je stagniral.
7 Število prvih registracij novih osebnih avtomobilov se je oktobra povečalo za 3,4 % (desez.). Medletno je bilo večje za 11,5 %, od tega prodaja pravnim osebam 14,1 %, nekoliko višja je bila tudi prodaja fizičnim osebam (1,8 %).
Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)8 se je oktobra drugičzapored znižal (desez.), v prvih desetih mesecih je bil medletno višji v vseh glavnih tržnih storitvah. Medletna rast je bila najvišja v prometnih, kjer je naraščal predvsem v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih9 in manj v kopenskem prometu, a se je v zadnjih mesecih prihodek v obeh zmanjšal. Ob nadaljevanju rasti je bil medletno precej višji tudi gostinski prihodek. Povečuje se tudi v zaposlovalnih dejavnostih, ki so praktično edine prispevale k rasti prihodka drugih raznovrstnih poslovnih storitev. V strokovno-tehničnih storitvah se je prihodek v zadnjih mesecih znižal zaradi padca v arhitekturno-
8	Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih.
9	Velika rast v tej dejavnosti je povezana tudi s povečanimi prihodki DARS
zaradi višjih cestnin za tovorna vozila.
projektantskih storitvah, ki so sicer ob rasti v predhodnih mesecih edine prispevale k skromni medletni rasti te skupine storitev v desetih mesecih. Prihodek se znižuje tudi v informacijsko-komunikacijskih storitvah, saj se je poleg nadaljnjega padca v telekomunikacijski dejavnosti znižal tudi v računalniškem programiranju, ki je sicer največ prispeval k medletni rasti v desetih mesecih.
Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)
-Skupaj	-Promet in skladiščenje (H)
-----Komunikacijske (J)	-----Strokovno-tehnične (M)
Druge poslovne (N)	-----Gostinstvo (I)
za segment prodaje trajnih dobrin11. Slednji se je v predhodnih mesecih najbolj povečal in je v desetih mesecih tudi najbolj presegel raven izpred enega leta (5,2 %). Upočasnitev okrevanja potrošnje trajnih dobrin se kaže tudi v novembrskem vnovičnem zmanjšanju števila prvih registracij osebnih vozil fizičnih oseb12. Ob koncu leta se je ustavilo tudi izboljševanje razpoloženja potrošnikov, a je bila vrednost kazalnika zaupanja precej višja kot pred letom.
Slika 15: Izbrani kazalniki dohodka in potrošnje gospodinjstev
-Masa neto plač
-Trgovina z živili
-----Trgovina z neživili, brez motornih goriv
-----Kazalnik zaupanja potrošnikov (desna os)
i t i Vir: SURS, preračuni UMAR.
-20_f
i=
J
Ob okrevanju razmer na trgu dela se med kazalniki dohodka gospodinjstev nadaljuje rast mase neto plač, socialni transferi pa ostajajo nižji kot pred letom. Masa neto plač se je tudi novembra povečala (desez.), v prvih enajstih mesecih je bila realno 1,2 % višja kot v enakem obdobju predhodnega leta. Njena rast je posledica dviga povprečne plače in zaposlenosti. Z okrevanjem na trgu dela povezujemo tudi nadaljnji medletni padec transferov posameznikom in gospodinjstvom10, ki so bili v prvih desetih mesecih medletno realno nižji za 0,7 %. Med njimi so se v tem obdobju namreč najbolj znižali transferi nezaposlenim. Povečanje razpoložljivega dohodka in izboljšanje zaupanja potrošnikov se odraža v povečanju obsega vlog gospodinjstev v bankah, ki je bil konec oktobra za dobrih 600 mio EUR nad najnižjo ravnjo decembra 2013, in rasti obsega stanovanjskih posojil. Obseg potrošniških in ostalih posojil pa ostaja nižji kot pred letom.
Kazalniki potrošnje gospodinjstev nakazujejo upočasnitev okrevanja na začetku zadnjega četrtletja predvsem zaradi nižje rasti potrošnje trajnih dobrin. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv v zadnjih mesecih stagnira (desez.). Znotraj njega se po padanju od začetka leta postopoma krepi prihodek v trgovini z živili, okrevanje v trgovini z neživili pa se je upočasnilo, kar velja tudi
Vir: SURS, preračuni UMAR
10 Po konsolidirani bilanci javnega financiranja MF, brez štipendij. Od maja 2013 se namreč sredstva za štipendije izplačujejo tudi iz sredstev za namenske odhodke oz.rezerv.
Slika 16: Poslovne tendence
m -10
- Gospodarska klima ■ Trg. na drobno Gradbeništvo
- Predelovalne dej. -Storitvene dej.
Vir: SURS, preračuni UMAR.
11	Prihodek v trgovini s pohištvom, gradbenim materialom ter gospodinjskimi napravami, avdio in video zapisi specializiranih prodajalnah in prve registracije osebnih vozil fizičnih oseb.
12	Osebnih vozil, kjer je uporabnik fizična oseba, se je novembra tudi zmanjšalo. Znotraj njih pa je bila letošnja rast predvsem posledica pospešene rasti števila registracij vozil, kjer je lastnik prava oseba (t.i. lizing), medtem ko se je število registracij osebnih vozil fizičnih oseb povečevalo nekoliko počasneje.
100
0
35
-10
30
35
30
-40
75
-50
20
10
0
-20
-30
-40
-50
-60
Razpoloženje v gospodarstvu, ki se je do sredine leta izboljševalo, je v drugi polovici leta ostalo na podobnih ravneh. V drugi polovici leta se je zmanjšala vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu in nekoliko tudi v predelovalnih dejavnostih. Nadalje pa se je njegova vrednost povečala v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih. Decembra je zaupanje v večini dejavnosti ostalo podobno kot v predhodnih mesecih.
Trg dela
Naraščanje števila delovno aktivnih13 se je oktobra nadaljevalo (0,2 %, desez.). Rast njihovega števila se je po februarju 2014 okrepila in nadaljevala tudi oktobra. V prvih desetih mesecih 2014 je bilo medletno višje za 0,8 % oz. 6.294 oseb. Vidnejšo medletno rast so beležili v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, kjer so tudi kazalniki aktivnosti višji kot pred letom (nekatere tržne storitve14, promet in predelovalne dejavnosti), v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu. Previdnost pri zaposlovanju pa se odraža v rasti v zaposlovalnih dejavnostih, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v druge dejavnosti, po naši oceni predvsem v gradbeništvo in predelovalne dejavnosti. Ti prispevajo več kot polovico skupne medletne rasti števila delovno aktivnih.
Število registriranih brezposelnih se zmanjšuje od marca, zlasti zaradi povečanega zaposlovanja (desez.). Zmanjševanje njihovega števila se je nadaljevalo tudi novembra (-0,5 %, desez.), ko je bilo v evidenci konec meseca prijavljenih 115.411 oseb oz. 3,3 % manj kot v enakem mesecu leta 2013. V prvih enajstih mesecih leta se je v evidenco brezposelnih prijavilo manj oseb kot v enakem obdobju leta 2013, predvsem zaradi manjšega priliva oseb, ki so izgubile delo zaradi izteka pogodbe za določen čas in iz poslovnih razlogov. Hkrati je bil večji kot
Slika 17: Delovno aktivni po registru in registrirani brezposelni
-Delovno aktivni po SRDAP (leva os)
-Registrirani brezposelni (desna os)
Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.
v enakem obdobju leta 2013 tudi odliv, in sicer predvsem zaradi večjega odliva v zaposlitev. Manj pa je bilo kršitev obveznosti in prehoda v neaktivnost. Stopnja registrirane brezposelnosti se je oktobra nadalje znižala na 12,8 % (desez.) in ostaja nekoliko nižja kot v enakem mesecu leta 2013.
K oktobrskemu nadaljnjemu povišanju povprečne bruto plače na zaposlenega sta prispevala zasebni in javni sektor (desez.). Rast v javnem sektorju je bila posledica nadaljnje krepitve povprečne bruto plače v javnih družbah,15 v sektorju država pa od junija ostaja na podobni ravni. Bruto plača v zasebnem sektorju se zadnje leto in pol postopoma zvišuje, a se je njena rast v zadnjih mesecih nekoliko upočasnila. V medletni primerjavi prvih desetih
800
■S 790
780
770
760
F 750
740
730
720
Tabela 3: Delovno aktivni po področjih dejavnosti
	Število v 1.000				Sprememba števila	
	2013	X 13	IX 14	X 14	X 14/X 13	I-X 14/I-X 13
Predelovalne dejavnosti	177,7	178,1	179,0	179,4	1.332	490
Gradbeništvo	54,3	56,1	55,7	55,9	-247	-308
Tržne storitve	333,1	334,3	342,0	344,1	9.835	5.136
od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil	104,2	103,8	104,0	104,6	837	-561
Javne storitve	170,1	170,4	171,3	171,6	1.212	837
Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti	49,1	48,8	48,9	48,7	-108	-285
Izobraževanje	65,4	65,7	66,0	66,3	586	569
Zdravstvo in socialno varstvo	55,6	55,9	56,4	56,6	734	553
Drugo	58,4	59,1	57,7	55,4	-3.672	-2.838
Skupaj	793,6	798,0	805,5	806,4	8.460	3.317
Vir: SURS, preračuni UMAR.
13	Po statističnem registru delovno aktivnega prebivalstva; to so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov.
14	Večje je bilo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, v informacijskih dejavnostih ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, zlasti zaradi rasti samozaposlenih.
15	Javne družbe so družbe, nad katerimi ima država nadzor, osnovno merilo nadzora pa je večinski lastniški delež. Mednje sodijo javne gospodarske družbe, banke, zavarovalnice, domovi za ostarele, lekarne ipd.
Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela
v %	2013	X 14/ IX 14	X 14/ X 13	I-X 14/ I-X 13
Delovno aktivni2	-2,0	0,01	1,1	0,4
Registrirani brezposelni	8,8	-0,61	-2,4	1,0
Povprečna nominalna bruto plača	-0,2	0,11	1,1	1,1
zasebni sektor	0,6	0,21	1,0	1,5
javni sektor	-1,3	0,21	1,7	0,8
v tem: sektor država	-2,5	-0,11	1,1	0,4
	2013	X 13	IX 14	X 14
Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano	13,1	13,1	12,9	12,8
Povprečna nominalna bruto plača (v EUR)	1.523,18	1.526,11	1.519,32	1.543,66
zasebni sektor (v EUR)	1.404,40	1.408,28	1.397,15	1.422,81
javni sektor (v EUR)	1.740,78	1.742,91	1.750,56	1.773,27
v tem: sektor država (v EUR)	1.716,48	1.709,96	1.731,75	1.728,87
Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR.
Opomba: 1 desezonirani podatki, 2 Zaposleni, samozaposleni in kmetje.
Slika 18: Povprečna bruto plača na zaposlenega
-Bruto plača na zaposlenega -----Zasebni sektor
-Javni sektor	----- -v tem sektor država
1.850
«, 1.750
Vir: SURS, preračuni UMAR.
mesecev se je v zasebnem sektorju rast okrepila (z 0,4 % na 1,5 % v letu 2014), po padcu v predhodnem letu je bila nekoliko višja tudi plača v javnem sektorju (0,8 %), kjer je bila, zaradi začetka izplačil zadržanih napredovanj in izteka učinka zadnjih varčevalnih ukrepov, nekoliko višja tudi v sektorju država (0,4 %).
Cene
Cene življenjskih potrebščin so bile decembra medletno višje za 0,2 %, nizka inflacija pa je bila predvsem posledica nižjih cen energentov. Ob nadaljevanju šibkega domačega povpraševanja in znižanju cen surovin v drugi polovici leta so bile cene v večini skupin decembra medletno nižje. V povezavi z izrazitim medletnim padcem evrskih cen nafte (-36,8 %) je bil prispevek energentov k medletni inflaciji kljub dvigu trošarin na tekoča goriva negativen (-0,6 o. t.) in se je v primerjavi s predhodnim letom občutno znižal. K nizki inflaciji je pomembneje prispevalo tudi znižanje cen hrane (-0,2 o. t.) in nadaljnje znižanje cen trajnih dobrin (-0,2 o. t.). Storitve so k inflaciji prispevale 0,9 o. t., razmeroma visok prispevek pa je v
Slika 19: Struktura medletne inflacije v Sloveniji
l Ostalo * Storitve BEnergenti »Hrana —ICŽP (desna os)
3,0 2,5
S 2,0
1 1,5 E
"S
=¡5 1,0
(u
E
i£ 0,5
cs
£ 0,0
-0,5 -1,0
3,0
2,5
1,0c
0,51?
-1,0
2011	2012	2013	2014
Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd.
Slika 20: Dejanska in osnovna inflacija v Sloveniji in evrskem območju
-Slovenija HICP	-----Slovenija HICP -OI
-Evrsko območje HICP	-----Evrsko območje HICP -OI
4,0
3,5 3,0
S 2,5
ro £ 2,0
"U
| 1,5 1,0 0,5 0,0 -0,5
2,0
1,5
1.650
0,5
1.550
1.450
m 1.350
Tabela 5: Rast cen življenjskih potrebščin, v %
	2013	XII 14/ XI 14	XII 14/ XII 13	I-XII 14/ I-XII 13
Skupaj	0,7	-0,5	0,2	0,2
Hrana	2,2	-0,5	-1,0	-0,2
Goriva in energija	2,7	-2,4	-4,1	-1,4
Storitve	0,6	1,2	2,8	1,6
Ostalo1	-0,5	-14,3	0,2	-0,1
Skupaj brez hrane in energije	-0,1	-0,1	1,3	0,7
Osnovna inflacija - odrezano povprečje2	0,3	-0,1	0,0	0,1
Regulirane cene	-0,1	-3,0	-2,6	0,5
Davčni vpliv - prispevek v o.t.	0,8	-	0,4	-
Slika 21: Cene industrijskih proizvodov in uvozne cene
-PPI (domači) -PPI (tuji) -----Uvozne cene
Vir: SURS, MGRT, preračuni UMAR.
Opombe: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak, itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. Optimalni delež je določen v obdobju zadnjih petih let kot razlika med vrednostjo drsečega sredinskega povprečja in izračunanim odrezanim povprečjem.
pomembni meri posledica učinka osnove ob enkratnem dejavniku ob koncu leta, ko so se premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po novembrskem znižanju decembra vrnile na predhodno raven (0,4 o. t.), v letu 2013 pa je do znižanja prišlo decembra. Tudi v letu 2014 pa so k inflaciji prispevali ukrepi na davčnem področju16, po naših ocenah okoli 0,4 o. t.
Na ravni celotnega evrskega območja je bila v letu 2014 zabeležena deflacija (-0,2 %). Deflacija je bila odraz podobnih dejavnikov kot v domačem okolju. Ob izrazitem znižanju cen surovin na svetovnih trgih ob koncu leta so bile cene energentov nižje kot pred letom (-0,7 o. t.). Nižje so bile tudi cene nepredelane hrane (-0,1 o. t.), k rasti pa so prispevale višje cene storitev (0,5 o. t.).
Novembra se je nadaljeval medletni padec uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov na domačem trgu, na tujih trgih pa so bile cene ponovno višje. Na nadaljevanje padca uvoznih cen (-0,9 %) so poleg nižjih cen naftnih derivatov vplivale tudi nižje cene v proizvodnji živil. Padec cen industrijskih proizvodov na domačem trgu (-0,9 %) je bil še nadalje posledica nižjih cen v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav, cene v proizvodnji kovin pa so bile višje kot pred letom. Slednje pa so največ prispevale k rasti cen na tujih trgih (0,8 %). Gibanje uvoznih cen in cen, ki jih dosegajo domači proizvajalci na tujih trgih, kažejo nadaljnje izboljšanje pogojev menjave.
Tabela 6: Indikatorji stroškovne konkurenčnosti
Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti se je v
tretjem četrtletju nadaljevalo. Realni stroški dela na enoto proizvoda so bili v prvih treh četrtletjih 2014 medletno nižji za 2 %. Po podatkih za prvo polovico leta je bilo znižanje stroškov dela na enoto proizvoda najvišje med državami EU. S tem se je izboljševanje relativnega položaja Slovenije v EU iz preteklih treh let pospešilo, čeprav je bil še vedno nekoliko slabši kot pred začetkom krize. Za razliko od preteklih let, ko je izboljševanje stroškovne konkurenčnosti izhajalo predvsem iz prilagajanja posameznih komponent trga dela (pretežno zaposlenosti, deloma tudi plač) nižji gospodarski aktivnosti, je v letu 2014 (prva tri četrtletja) glavni dejavnik znižanja stroškov dela na enoto proizvoda povečanje dodane vrednosti. To je omogočilo, da je kljub medletno nekoliko višji zaposlenosti rast produktivnosti precej presegla skromno nominalno povečanje sredstev za zaposlene na zaposlenega.
Glavnina izboljšanja stroškovne konkurenčnosti v zadnjih štirih letih je izhajala iz gibanj v menjalnem sektorju, ki je svoj relativni položaj glede na EU že močno približal ravni pred začetkom krize. Prilagajanje stroškov dela na enoto proizvoda v menjalnem17 sektorju je do leta 2014 pretežno temeljilo na znižanju zaposlenosti in umiritvi
Medletna rast, v %	2012	2013	q4 13	q1 14	q2 14	q3 14
Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente						
Nominalni stroški dela na enoto proizvoda	0,6	1,4	2,7	-1,2	-1,8	-1,1
Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno	-1,2	1,9	5,2	0,5	0,3	1,1
Produktivnost dela, realno	-1,8	0,5	2,4	1,7	2,2	2,3
Realni stroški dela na enoto proizvoda	0,3	0,0	0,6	-2,5	-2,3	-1,3
Produktivnost dela, nominalno	-1,5	1,9	4,6	3,0	2,7	2,5
Vir: SURS; preračuni UMAR.
Vir: SURS
16 Višje trošarine na alkoholne pijače, tobačne izdelke in tekoča goriva ter	17 Menjalni sektor sestavljajo industrija (B-E), trgovina, gostinstvo in promet
drugi prispevki.	(G-I), informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J) in kmetijstvo (A).
Slika 22: Realni stroški dela na enoto proizvoda in komponente v Sloveniji in EU
110
„ 108 C
1 106 TO
$ 104 ~o
¡S 102
%
£ 100
<u
% 98
RULC Slovenija - Produktivnost Slovenija Sredstva na zap. Slovenija
i RULC EU - Produktivnost EU ■ Sredstva na zap. EU
a a a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: realna rast produktivnosti in sredstev, deflator BDP.
rasti stroškov dela na zaposlenega po dvigu minimalne plače v letu 2010, v letu 2014 (prva tri četrtletja) pa na povečanju dodane vrednosti. S to prilagoditvijo je menjalni sektor v veliki meri že nadomestil izgubo stroškovne konkurenčnosti v primerjavi z EU iz prvih let krize, relativni položaj predelovalnih dejavnosti, ki predstavljajo ključni del menjalnega sektorja, pa je bil že nekoliko boljši kot v letu 2007. V letu 2014 je bilo precejšnje izboljšanje stroškovne konkurenčnosti prisotno tudi v nemenjalnem delu gospodarstva, ki je v preteklih letih k ugodnim gibanjem prispeval predvsem z znižanjem plač v letu 2012. V letu 2014 pa sta se ob znižanju sredstev za zaposlene na zaposlenega povečali tudi dodana vrednost in s tem produktivnost.
Slika 23: Realni stroški dela na enoto dodane vrednosti v menjalnem sektorju in predelovalnih dejavnostih, Slovenija in EU
-Menjalni sektor EU
- Menjalni sektor Slovenija Predelovalne dej. Slovenija -----Predelovalne dej. EU
Plačilna bilanca
Presežek na tekočem računu plačilne bilance je bil v prvih desetih mesecih, ko je znašal 1.840,8 mio EUR, medletno nekoliko večji (za 49,1 mio EUR). To je bila predvsem posledica višjega presežka v blagovni menjavi s tujino in nekoliko manjšega primanjkljaja v bilanci tekočih transferjev. Medletno rast skupnega presežka sta zavirala višji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov in nižji presežek v storitveni menjavi. Sicer se je rast presežka na tekočem računu v letu 2014 precej upočasnila, potem ko se je v letih 2012 in 2013 skupaj povečal za skoraj 2 mrd EUR.
Presežek v blagovni menjavi se je oktobra drugi mesec zapored medletno precej povečal, nekoliko višji kot pred letom je bil tudi presežek v menjavi storitev. Oktobra je bila medletna rast izvoza blaga znova občutno višja od rasti uvoza. Posledično je bil medletno precej višji tudi presežek v bilanci blagovne menjave, ki je v desetih mesecih leta znašal 1.099,2 mio EUR, kar je 418,0 mio EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Oktobra je bil znova medletno nekoliko višji tudi presežek v menjavi storitev. Kljub temu je bil v desetih mesecih leta 2014, ko je znašal 1.547,8 mio EUR, za 176,1 mio EUR manjši kot v enakem obdobju leto pred tem. Slednje izvira predvsem iz višjega primanjkljaja v menjavi ostalih poslovnih storitev in manjšega presežka v menjavi potovanj.
Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov se je oktobra nadalje medletno povečal zaradi večjih neto odlivov dohodkov od kapitala. Zaradi zadolževanja državnega sektorja z izdajami vrednostih papirjev v tujini naraščajo stroški financiranja zunanjega dolga. Skupna neto plačila obresti na zunanji dolg so tako v desetih mesecih leta 2014 znašala 630,4 mio EUR (v enakem obdobju predhodnega leta pa 412,0 mio EUR). Primanjkljaja pa znižujejo višji neto prilivi dohodkov od dela, saj se prihodki od dnevnih
Slika24: Komponente tekočega računa plačilne bilance
I Tekoči transferi
Storitve ■ Saldo tekočega računa
Faktorski dohodki Blago
3.000 2.500 2.000 1.500
c
u 1.000
D
* 500 0
-500 -1.000 -1.500
a a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
jan.-okt. 2011 jan.-okt. 2012 jan.-okt. 2013 jan.-okt. 2014 Vir: BS.
96
94
JE 92
90
migrantov na delu v tujini povečujejo hitreje od odliva tujcev na delu v Sloveniji. Primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev se je v prvih desetih mesecih leta 2014 zmanjšal, na kar so poleg boljšega črpanja evropskih sredstev vplivali še večji neto prejemki zasebnega sektorja (rente, pokojnine in drugi socialni prispevki).
Finančne transakcije s tujino18 še vedno odražajo omejen dostop do mednarodnih finančnih trgov. Oktobra so bile znova neto odlivne, in sicer v višini 171,2 mio EUR. V prvih desetih mesecih leta 2014 je neto odliv dosegel 2.294,5 mio EUR, kar je 430,5 mio EUR manj kot v enakem obdobju predhodnega leta.
Naložbe v vrednostne papirje so bile tudi oktobra neto odlivne. Potem ko se je država z izdajo obveznic februarja in aprila 2014 v tujini zadolžila za 3,7 mrd EUR, od maja neto odplačuje obveznosti tujini, ki je bilo oktobra najvišje v letu 2014 (-408,7 mio EUR), saj je zapadla zakladna menica.
Tokovi neposrednih naložb so bili tudi oktobra neto prilivni, v desetih mesecih skupaj za 860,3 mio EUR. Podobno kot v predhodnih mesecih je večino predstavljal lastniški kapital tujih neposrednih vlagateljev, hčerinska podjetja pa so se razdolževala do matičnih podjetij v tujini.
Po več mesecih neto odlivov so bile oktobra ostale naložbe neto prilivne, kar je bila posledica transakcij centralne banke. Ta je umaknila vloge z računov v tujini v višini 528,0 mio EUR19. Poslovne banke so povečale vloge na računih v tujini, podjetja pa so v povezavi z rastjo izvoza znova povečala obseg kratkoročnih komercialnih kreditov danih tujini.
Tabela 7: Plačilna bilanca
Slika 25: Finančne transakcije plačilne bilance
■ Finančni derivativi Neposredne naložbe
I Ostale naložbe I Naložbe v vredn. papirje - Neto finančni tok
6.000
jan.-okt. 2011
jan.-okt. 2012 jan.-okt. 2013 Vir: BS.
jan.-okt. 2014
18	Brez mednarodnih denarnih rezerv.
19	Finančne naložbe BS so vse finančno premoženje BS, ki ni povezano z
izvajanjem denarne politike. Finančne naložbe BS sestavljajo instrumenti kapitalskega trga (obveznice in zadolžnice), instrumenti denarnega trga, gotovina in vloge, finančni derivativi ter mednarodne denarne rezerve
I-X 14, v mio EUR	Prilivi	Odlivi	Saldo1	Saldo I-X 13
Tekoče transakcije	25.935,7	24.094,9	1.840,8	1.791,7
Blagovna menjava (FOB)	19.601,3	18.502,1	1.099,2	681,2
Storitve	4.617,9	3.070,0	1.547,8	1.723,9
Dohodki od dela in kapitala	591,1	1.322,2	-731,1	-505,4
Tekoči transferi	1.125,4	1.200,6	-75,2	-108,0
Kapitalski in finančni račun	5.370,1	-7.747,3	-2.377,2	-2.705,2
Kapitalski račun	376,6	-381,8	-5,2	54,9
Kapitalski transferi	269,2	-283,7	-14,5	43,7
Patenti, licence	107,4	-98,1	9,3	11,2
Finančni račun	4.993,5	-7.365,5	-2.372,0	-2.760,0
Neposredne naložbe	880,5	-20,2	860,3	-450,2
Naložbe v vrednostne papirje	3.799,2	23,8	3.823,0	1.781,7
Finančni derivativi	-28,6	32,9	4,3	-22,2
Ostale naložbe	342,3	-7.324,4	-6.982,1	-4.034,3
Terjatve	208,7	-4.921,3	-4.712,6	-2.505,3
Obveznosti	133,6	-2.403,1	-2.269,6	-1.529,0
Mednarodne denarne rezerve	0,0	-77,5	-77,5	-35,0
Statistična napaka	536,4	0,0	536,4	913,4
Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke.
Finančni trgi
Zniževanje kreditne aktivnosti bank se nadaljuje. Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je, brez upoštevanja oktobrskega prenosa terjatev na DUTB v višini 1,1 mrd EUR, v enajstih mesecih 2014 znižal za 1,3 mrd EUR20, kar je za približno tretjino manjše znižanje kot v enakem obdobju leta 2013. Povečuje se samo kreditiranje države, obseg kreditov podjetjem in NFI ter gospodinjstvom pa se znižuje, vendar se je slednje več kot prepolovilo. Obseg vlog gospodinjstev in države se je v letu 2014 povečal, banke pa so še naprej zmanjševale obveznosti do tujine in tudi do ECB. Kakovost bančnih terjatev se je oktobra izboljšala, saj je delež zamud nad 90 dni padel na 13,2 %.
Razdolževanje gospodinjstev pri domačih bankah se je umirilo. Obseg kreditov se je v prvih enajstih mesecih zmanjšal za nekoliko več kot 125 mio EUR, kar je za 55 % manj kot v enakem obdobju leta prej. To je bila v največji meri posledica za približno dve tretjini manjšega zmanjšanja obsega potrošniških kreditov, nekaj pa je k temu prispevala tudi ponovna rast kreditov za stanovanjske namene, ki so se v enajstih mesecih povečali za skoraj 40 mio EUR.
20 Pri gibanjih v prvih desetih oz. enajstih mesecih je prikazana sprememba obsega na dan 31. 10. oz. 30. 11. 2014 glede na dan 31. 12. 2013.
2.000
0
2.000
Tabela 8: Kazalniki finančnih trgov
Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva	Nominalni zneski, v mio EUR		Nominalna rast, v %		
	31. XII 13	30. XI 14	30. XI 14/31. X 14	30. XI 14/31. XII 13	30. XI 14/30. XI 13
Krediti skupaj	26.176,0	23.739,8	-0,5	-9,3	-19,6
Krediti podjetjem in DFO	15.594,8	13.219,5	-1,2	-15,2	-29,9
Krediti državi	1.664,0	1.729,4	3,6	3,9	4,6
Krediti gospodinjstvom	8.917,3	8.790,9	-0,2	-1,4	-2,3
Potrošniški	2.213,4	2.127,3	-0,6	-3,9	-4,9
Stanovanjski	5.306,5	5.345,2	0,1	0,7	0,6
Ostalo	1.397,3	1.318,4	-0,5	-5,6	-8,9
Bančne vloge gospodinjstev skupaj	14.588,1	15.227,6	0,2	4,4	4,4
Čez noč	6.446,6	7.212,0	0,9	11,9	12,7
Kratkoročno vezane	3.681,9	3.318,5	-1,1	-9,9	-10,7
Dolgoročno vezane	4.456,1	4.691,5	0,2	5,3	5,0
Vloge na odpoklic	3,5	5,5	12,4	57,2	43,4
Vzajemni skladi	1.854,6	2.183,9	3,3	17,8	16,1
Bančne vloge države skupaj	1.284,1	2.607,8	1,4	103,1	-27,7
Čez noč	22,9	467,5	2,7	1.942,5	147,0
Kratkoročno vezane	512,8	1.083,5	-23,4	111,3	-41,4
Dolgoročno vezane	738,5	972,6	57,9	31,7	-35,5
Vloge na odpoklic	9,8	84,1	-1,3	755,5	37,6
Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR.
naši oceni neto zadolžila za okrog 40 mio EUR.21 Neto so odplačevala dolgoročne kredite, neto tok kratkoročnih kreditov je znašal okrog 90 mio EUR. Oktobra so se občutneje zmanjšale razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami22, ki so bile z dobrih 150 b. t. na najnižji ravni od oktobra 2008, a še naprej ostajajo med najvišjimi v evrskem območju (višje so bile le še v Grčiji, na Portugalskem in Cipru).
Razdolževanje bank v tujini se nadalje umirja. Obveznosti bank do tujine, ki so oktobra 2008 znašale 17,9 mrd EUR, so oktobra 2014 znašale le 5 mrd EUR. Banke so se v prvih desetih mesecih na tujem neto razdolžile za 980 mio EUR, kar dosega približno polovico neto razdolževanja iz leta 2013. Podobno kot pri podjetjih in NFI je pretežen del razdolževanja posledica odplačevanja dolgoročnih kreditov.
Obseg vlog gospodinjstev in države v bankah še vedno narašča, a se je rast v zadnjih mesecih nekoliko umirila. Obseg vlog gospodinjstev se je enajstih mesecih povečal za okrog 640 mio EUR, kar je največji prirast v zadnjih petih letih. K rasti daleč največ prispeva večji obseg vlog čez noč, ki se je povečal za okrog 765 mio EUR, za več kot 230 mio EUR so se povečale tudi dolgoročne vloge, a se njihov prirast v zadnjih mesecih umirja. Kratkoročne
21	Izločili smo vpliv dveh enkratnih dogodkov, in sicer prekvalifikacije obveznosti iz neposrednih naložb v posojilo do nepovezane družbe in večjega zadolževanja enega izmed energetskih podjetij, ki sta po naši oceni k celotnim neto tokovom prispevala 1,1 mrd EUR.
22	Obrestne mere za kredite nad 1 mio EUR s spremenljivo in z do enega leta fiksno začetno obrestno mero.
Razdolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah in v tujini se nadaljuje. Novembra se je obseg kreditov pri domačih bankah nadalje zmanjšal, in sicer za več kot 150 mio EUR. V enajstih mesecih se je, brez upoštevanja oktobrskega prenosa na DUTB, obseg kreditov podjetjem in NFI znižal za 1,2 mrd EUR, kar je za četrtino manj kot v enakem obdobju leta 2013. Na tujem pa so se podjetja v desetih mesecih neto razdolžila v višini dobrih 220 mio EUR, v enakem obdobju leta 2013 pa so se po
Slika 26: Spremembe obsega kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi
■ Gospodinjstva
I Podjetja in NFI
Država ♦ Skupaj
E-1.000
-2.500
			
♦	♦		
			
			
			
jan.-nov. 11 jan.-nov.12 jan.-nov.13 jan.-nov. 14 Vir: BS. Opomba: Brez upoštevanje prenosa terjatev na DUTB decembra 2013 in oktobra 2014 v skupni višini 4,4 mrd EUR.
1.000
500
0
-500
1.500
2.000
Slika27: Neto odplačila tujih obveznosti domačih bank
I Dolgoročni krediti »Kratkoročni krediti HVloge Obveznice ♦Skupaj
o -1.500
'SE >
jan.-nov. 11
jan.-nov.12 jan.-nov.13 Vir: BS.
jan.-nov. 14
vloge pa se izraziteje zmanjšujejo, kar je po naši oceni tudi posledica izrazitega znižanja pasivnih obrestnih mer, ki so tudi nižje kot v povprečju evrskega območja medtem ko se obrestne mere za dolgoročne depozite, ki so se tudi občutneje znižale, še vedno ohranjajo nad evrskim povprečjem. Obseg vlog države se je v enajstih mesecih povečal za 1,3 mrd EUR.
Kakovost bančnih terjatev se je oktobra izboljšala, ko je delež zamud nad 90 dni padel za 2,5 o. t. na 13,2 %. Velik del znižanja je posledica prenosa terjatev ene izmed bank v postopku sanacije na DUTB. Po podatkih Banke Slovenije pa bi se delež nekoliko znižal tudi brez upoštevanja učinka prenosa. Obseg zamud nad 90 dni se je po septembrskem povečanju, oktobra zmanjšal na 5,1 mrd EUR.
Slika 28: Delež zamud nad 90 dni v slovenskem bančnem sistemu
-Delež zamud nad 90 dni
20 18 16 14 12 >5 10
ju cu
Q 8 6 4 2 0
Javne finance
Javnofinančni primanjkljaj23 je po prvih desetih mesecih leta 2014 znašal 1,138 mrd EUR, kar je 266,7 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2013. Medletno znižanje javnofinančnega primanjkljaja je predvsem posledica ukrepov24 in enkratnih dogodkov na strani prihodkov, delno pa krepitve gospodarske aktivnosti, ki je dodatno prispevala k rasti glavnih kategorij davčnih prihodkov. Na izdatkovni strani sp se znižali izdatki za nekatere tekoče transfere, za blago in storitve, rezervo in plačila v proračun EU. Višja kot v enakem obdobju predhodnega leta pa so plačila obresti in investicijski izdatki.
Medletna rast javnofinančnih prihodkov se je oktobra ob pospešitvi črpanja sredstev iz proračuna EU in povečanju nedavčnih prihodkov okrepila. V prvih desetih mesecih leta 2014 so k medletni rasti javnofinančnih prihodkov (za 682,4 mio EUR oz. 5,7 %) največ prispevali davčni prihodki (brez socialnih prispevkov 358,7 mio EUR), med njimi večji del prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in davka na dodano vrednost (DDV). Po povišanju jim sledijo nedavčni prihodki (190,7 mio EUR), prispevki za socialno varnost (115,7 mio EUR) in prejeta sredstva iz EU (81,0 mio EUR), katerih črpanje je bilo po avgustovski sprostitvi dela zadržanih povračil evropskih kohezijskih sredstev v državni proračun pospešeno.
Slika 29: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki
17,0
15,5
> 14,5
14,0
Vir: MF, preračuni UMAR.
Medletna rast davčnih prihodkov se je oktobra upočasnila zaradi nižjih prihodkov od DDV. Visoka medletna rast prihodkov od DDV zaradi dviga davčnih stopenj sredi leta 2013 se je po prvem polletju 2014 umirila. Rast prihodkov od DDPO, ki so bili po visokem negativnem poračunu
■S.
Vir: BS.
23	Po podatkih konsolidirane globalne bilance javnega financiranja (po metodologiji denarnega toka).
24	Gre za številne ukrepe, sprejete v preteklih letih, ki so učinkovali (tudi) v letu 2014.
500
0
-500
1.000
2.000
2.500
3.000
3.500
17,5
S 16,5
S? 15,0
Tabela 9: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki
	2013			v mio EUR		Rast v %
	v mio EUR	Delež v BDP*, %	Struktura v %	2013 (jan.-okt.)	2014 (jan.-okt.)	I-X 2014 / I-X 2013
PRIHODKI (konsolidirani) - skupaj	14.728,2	40,7	100,0	11.923,1	12.605,4	5,7
DAVČNI PRIHODKI	12.648,4	35,0	85,9	10.384,7	10.859,1	4,6
Dohodnina	1.868,0	5,2	12,7	1.517,7	1.555,4	2,5
Davek od dohodkov pravnih oseb	265,2	0,7	1,8	196,6	387,2	96,9
Davki na premoženje	254,1	0,7	1,7	203,1	176,4	-13,1
Davek na dodano vrednost	3.029,1	8,4	20,6	2.478,8	2.614,9	5,5
Trošarine (akcize)	1.490,7	4,1	10,1	1.234,6	1.228,5	-0,5
Carine	77,5	0,2	0,5	66,3	63,5	-4,3
Prispevki za socialno varnost	5.127,2	14,2	34,8	4.229,7	4.345,4	2,7
NEDAVČNI PRIHODKI	989,0	2,7	6,7	814,8	1.005,5	23,4
KAPITALSKI PRIH., PREJETE DONACIJE IN TRANSFERNI PRIH.	152,4	0,4	1,0	123,9	60,1	-51,5
PREJETA SREDSTVA IZ EU	938,4	2,6	6,4	599,7	680,7	13,5
ODHODKI (konsolidirani) - skupaj	16.286,4	45,1	100,0	13.327,5	13.743,1	3,1
TEKOČI ODHODKI	6.838,4	18,9	42,0	5.691,1	5.877,2	3,3
Plače in drugi izdatki zaposlenim s socialnimi prispevki	3.616,7	10,0	22,2	3.001,5	3.009,5	0,3
Izdatki za blago in storitve	2.238,9	6,2	13,7	1.824,7	1.786,7	-2,1
Plačila domačih in tujih obresti	840,1	2,3	5,2	758,9	1.009,3	33,0
Rezerve	142,6	0,4	0,9	106,0	71,7	-32,4
TEKOČI TRANSFERI	7.671,3	21,2	47,1	6.381,8	6.311,1	-1,1
Subvencije	519,5	1,4	3,2	414,4	380,7	-8,1
Transferi posameznikom in gospodinjstvom	6.343,1	17,5	38,9	5.305,3	5.296,0	-0,2
Transferi nepridob. organiz., drugi tekoči domači transferi	734,2	2,0	4,5	592,2	580,6	-2,0
Tekoči transferi v tujino	74,4	0,2	0,5	69,9	53,8	-23,0
INVESTICIJSKI ODHODKI IN TRANSFERI	1.351,3	3,7	8,3	875,6	1.215,3	38,8
PLAČILA SREDSTEV V PRORAČUN EU	425,5	1,2	2,6	379,1	339,5	-10,4
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)	-1.558,2	-4,3		-1.404,4	-1.137,8	
Vir: MF - Bilten javnih financ, preračuni UMAR.
Opomba: * Delež v BDP je izračunan na osnovi vrednosti BDP po ESA-2010 (36.144,037 mio EUR).
tega davka v letu 2013 medletno višji za kar 96,9 %, se je oktobra nadaljevala. Ob medletno višjih bruto plačah in večjem številu delovno aktivnih se nadaljuje tudi rast prihodkov od dohodnine, ki jo lahko delno pripišemo tudi znižanju nekaterih davčnih olajšav.25 Po nizkih ravneh v poletnih mesecih so se septembra in oktobra okrepili še prilivi trošarin in carin; prvi so se po povišanju trošarin na bencin in dizelsko gorivo približali ravni iz enakega obdobja leta 2013. Premoženjski davki so bili zaradi zamika začetka pobiranja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč medletno še vedno opazno nižji (za 13,3 %).
Rast nedavčnih prihodkov, ki izhaja pretežno iz prihodkov enkratne narave, se je oktobra nadaljevala. Medletna rast nedavčnih prihodkov v prvih desetih mesecih je izvirala predvsem iz maja vplačanih koncesnin za radijske frekvence za mobilno telefonijo, povečanih vplačil presežkov enotnega zakladniškega računa države iz leta 2013 in pozitivnih tečajnih razlik pri valutni zamenjavi
25 Vezava obvezne valorizacije olajšav in lestvice na več kot 3-odstotno rast cen življenjskih potrebščin ter ukinitev seniorske olajšave.
Slika 30: Prispevki kategorij prihodkov k medletni rasti prihodkov
■	Kapit. in transferni prih., donacije ■ Prejeta sredstva iz EU
■	Nedavčni prihodki	«Davčni prihodki • Skupaj prihodki
8
-6
2010 2011 2012 2013	2013	2014
, .......	(jan.-okt.)	(jan.-okt.)
Vir: MF, preračuni UMAR.
obveznic. Oktobra so k njihovi rasti prispevali prihodki od obresti in izredni prihodki, ki so povezani z izdajo dodatnih serij državnih obveznic za dokapitalizacijo Abanke.26
Medletna rast javnofinančnih odhodkov, ki izhaja iz višjih investicijskih izdatkov in plačil obresti, se je oktobra zaradi povečanih izdatkov za obresti27 okrepila. V prvih desetih mesecih leta 2014 so k medletni rasti javnofinančnih odhodkov (za 415,6 mio EUR oz. 3,1 %) največ prispevali izdatki za investicije (339,7 mio EUR) in plačila obresti (250,4 mio EUR). Obresti tako iz strukture izdatkov izrivajo ostale kategorije. Z izjemo plač in drugih izdatkov zaposlenim (skupaj s socialnimi prispevki), ki so bili nekoliko nad ravnjo iz enakega obdobja leta 2013, so bile vse druge širše kategorije odhodkov medletno nižje. Opazno medletno nižji so izdatki za blago in storitve (-38,1 mio EUR) in tekoči transferi (-70,7 mio EUR), pri katerih je bilo največje znižanje doseženo pri subvencijah (-33,6 mio EUR). Medletno nižje so bile tudi ostale glavne kategorije transferov, vključno s transferi posameznikom in gospodinjstvom (-9,3 mio EUR), a je znotraj teh učinek nižjih transferov nezaposlenim, izplačil družinskih prejemkov in starševskih nadomestil ter boleznin v veliki meri izničen z rastjo izdatkov za pokojnine, transferov za zagotavljanje socialne varnosti in štipendij. Nižja kot v enakem obdobju predhodnega leta so bila tudi sredstva, izločena v rezerve (-34,3 mio EUR) in plačila sredstev v proračun EU (-39,5 mio EUR), in sicer zaradi nižjih obveznosti iz naslova bruto nacionalnega dohodka.
Slika 31: Prispevki kategorij prihodkov k medletni rasti odhodkov
Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. I Plačila obresti
Tekoči transferi l Plačila sredstev v proračun EU 5
Izdatki za blago in storitve I Rezerve
1 Investicijski odhodki in transferi »Skupaj odhodki
4
~ 3
0
£ 2 ro
1	1 (U
a.
0
£
-1 -2 -3 -4
V prvih enajstih mesecih 2014 je bil neto presežek državnega proračuna RS do proračuna EU občutno višji kot v enakem obdobju predhodnega leta predvsem zaradi višjega črpanja sredstev Kohezijskega sklada. Prihodki iz proračuna EU so v tem obdobju znašali 803,9 mio EUR, kar je 158 mio EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta. Ključni razlog za to je povečanje prihodkov iz Kohezijskega sklada ob pospešenem črpanju pred iztekom roka za črpanje sredstev iz finančnega obdobja 2007-2013. Bolj tvegani projekti se prestavljajo v naslednje finančno obdobje, nadomeščajo pa se z rezervnimi projekti iz naslova dodatnih pravic porabe. Tako so bili iz tega naslova novembra zabeleženi največji prilivi v letu 2014, v enajstih mesecih skupaj 239,7 mio EUR, kar je 140 mio EUR več medletno. Ob nadaljnji rasti novembra so bili v enajstih mesecih medletno nekoliko višji tudi prihodki iz naslova Skupne kmetijske in ribiške politike ter Strukturnih skladov. Odhodki iz državnega proračuna so v enajstih mesecih znašali 369,8 mio EUR, tako da je neto presežek državnega proračuna RS do proračuna EU znašal 434,1 mio EUR, kar je 186 mio EUR več kot v enakem obdobju predhodnega leta.
Slika 32: Prejeta sredstva iz proračuna EU v državni proračun RS
■ jan.-nov. 2014
■ jan.-nov. 2013
Strukturni skladi
Kohezijsk sklad
Skupna kmetijska politika
Drugo
50 100 150 200 250 300 350 400 450 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR.
2011 2012
Vir: MF, preračuni UMAR
2013 2013 2014 (jan.-okt.) (jan.-okt.)
0
2010
26	Oktobra 2014 sta bila izdani dodatni seriji v preteklosti izdanih obveznic RS59 in RS62, katerih tržna vrednost je bila v trenutku dokapitalizacije višja od nominalne vrednosti. Razlika med izdatkom za dokapitalizacijo Abanke (243,0 mio EUR) in zadolžitvijo za ta namen (230,8 mio EUR) je drugi nedavčni prihodek. Z izdajo obveznic za dokapitalizacijo Abanke je povezanih tudi 5,3 mio EUR natečenih obresti.
27	V prvih desetih mesecih je tako poravnan večji del (93 %) obveznosti iz naslova obresti, kot so predvidene v rebalansu proračuna 2014.
íü O
a
a c
>u
\A
(U
Pomembnejši kazalci	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016
						Zimska napoved 2014		
Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %)	-7,8	1,2	0,6	-2,6	-1,0	2,5	2,0	1,7
BDP v mio EUR (tekoče cene)	36.166	36.220	36.868	36.006	36.144	37.111	38.216	39.047
BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene)	17.714	17.678	17.960	17.506	17.550	17.986	18.500	18.885
BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1	20.700	21.000	21.500	21.600	21.800			
BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 28 = 100)1	85	83	83	82	82			
Stopnja brezposelnosti, registrirana	9,1	10,7	11,8	12,0	13,1	13,1	12,6	12,2
Stopnja brezposelnosti, anketna	5,9	7,3	8,2	8,9	10,1	9,7	9,3	8,9
Produktivnost dela (BDP na zaposlenega)	-6,1	3,4	2,3	-1,8	0,5	1,8	1,5	1,2
Inflacija2, povprečje leta	0,9	1,8	1,8	2,6	1,8	0,2	0,0	0,6
Inflacija2, konec leta	1,8	1,9	2,0	2,7	0,7	0,5	0,1	1,0
MENJAVA S TUJINO								
Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %)	-16,6	10,1	7,0	0,3	2,6	5,2	4,7	5,3
Izvoz proizvodov	-17,0	11,9	8,2	0,0	2,8	6,0	5,2	5,5
Izvoz storitev	-14,8	3,4	2,5	1,5	1,8	2,0	2,6	4,2
Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %)	-18,8	6,6	5,0	-3,9	1,4	3,9	4,1	4,5
Uvoz proizvodov	-19,8	7,4	6,0	-4,6	2,2	3,4	4,2	4,5
Uvoz storitev	-12,8	2,5	-0,4	0,2	-3,1	6,7	3,7	4,3
Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR	-140	68	341	1.082	1.730	1.860	2.314	2.209
- delež v primerjavi z BDP, v %	-0,4	0,2	0,9	3,0	4,8	5,0	6,1	5,7
Bruto zunanji dolg, v mio EUR	40.416	40.838	40.292	41.503	40.205	44.063*		
- delež v primerjavi z BDP, v %	111,8	112,8	109,3	115,3	111,2	118,0		
Razmerje USD za 1 EUR	1,393	1,327	1,392	1,286	1,328	1,328	1,240	1,240
DOMAČE POVPRAŠEVANJE								
Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %)	0,9	1,0	-0,1	-3,0	-3,9	0,7	1,1	1,6
- delež v BDP, v %	54,7	55,9	55,8	56,2	54,1	53,1	52,1	52,0
Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %)	2,4	0,1	-1,3	-1,5	-1,1	-1,0	-0,6	-0,6
- delež v BDP, v %	20,1	20,4	20,5	20,5	20,4	19,1	18,5	18,2
Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %)	-22,0	-13,7	-4,6	-8,9	1,9	5,8	3,5	0,5
- delež v BDP, v %	24,3	21,2	20,2	19,2	19,7	20,4	20,7	20,7
Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni In napovedi UMAR (Zimska napoved, december 2014). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; * 31. 10. 2014.								
Proizvodnja	2011	2012	2013	2012		2013				2014			2012		2013	
				Q3	Q4	Q1	Q2	Q3	Q4	Q1	Q2	Q3	11	12	1	2
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v %																
Industrija B+C+D	1,3	-1,1	-0,9	-0,4	-2,3	-2,6	-1,7	-1,1	1,6	0,5	2,5	3,2	-4,9	-7,5	-0,1	-0,7
B Rudarstvo	-7,9	-7,4	1,3	-3,5	-13,3	6,7	-9,6	-7,1	16,8	-2,5	34,1	-11,0	-17,9	-24,9	-11,6	9,9
C Predelovalne dejavnosti	1,1	-2,3	-1,5	-2,1	-3,1	-3,9	-2,0	-1,4	1,2	3,0	3,2	5,1	-5,5	-9,1	-1,3	-0,9
D Oskrba z elektriko, plinom, paro	5,0	10,5	3,9	16,1	6,1	7,0	1,9	3,2	3,1	-17,7	-9,3	-10,9	2,3	4,9	11,3	0,0
GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v %																
Gradbeništvo skupaj	-24,8	-16,8	-2,5	-13,2	-21,6	-24,5	-10,5	-3,4	22,8	36,8	39,8	19,2	-26,1	-14,8	-23,2	-14,0
Stavbe	-39,7	-17,3	-20,4	-18,1	-30,0	-40,9	-25,1	-16,6	5,1	6,7	5,9	7,8	-19,4	-35,4	-38,2	-28,0
Gradbeni inženirski objekti	-15,3	-16,6	6,3	-10,1	-16,2	-8,5	-2,6	1,7	27,1	52,5	55,7	24,4	-27,2	-2,1	-8,6	-0,6
PROMET, mio tkm, medletna rast v %																
Tonski km v cestnem prevozu	3,2	-3,4	0,1	-5,9	-7,8	-2,9	-1,8	3,9	1,8	-9,5	2,2		-	-	-	-
Tonski km v železniškem prevozu	9,7	-7,5	9,5	-5,8	-7,5	-0,1	0,4	13,4	24,9	13,0	15,7		-	-	-	-
TRGOVINA, medletna rast v %																
Skupni realni prihodek*	3,3	-3,6	-1,0	-4,9	-5,6	-7,1	2,1	-2,2	3,2	2,4	-1,1	6,0	-5,4	-7,9	-4,9	-8,6
Realni prihodek v trgovini na drobno	1,5	-2,2	-3,7	-2,7	-5,8	-7,0	-2,6	-4,6	-0,7	-0,7	-0,8	2,8	-5,8	-7,4	-4,4	-9,4
Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil	7,0	-6,3	4,7	-10,1	-5,3	-7,2	11,1	3,4	11,6	8,6	-1,7	12,8	-4,5	-9,2	-5,7	-7,4
Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji	6,0	0,8	-0,2	1,4	-1,3	-5,1	1,1	-1,4	4,7	6,2	3,1	5,9	-2,1	-6,5	1,6	-5,6
TURIZEM, medletna rast v %																
Skupaj, prenočitve	5,3	1,2	0,3	1,2	1,9	-3,4	-1,5	2,9	0,6	-2,0	-14,0	-3,4	9,3	2,2	-10,5	0,2
Domači gostje, prenočitve	0,5	-4,9	-3,4	-7,5	-5,2	-6,1	-5,3	-2,4	0,5	-3,4	-8,1	-7,7	-8,1	-0,7	-10,0	-1,3
Tuji gostje, prenočitve	9,1	5,6	2,8	6,3	8,1	-0,6	0,9	5,6	0,7	-0,6	-17,4	-1,4	28,2	4,9	-10,8	2,5
Nominalni prihodek v gostinstvu	3,7	-1,1	-1,4	-0,4	-3,7	-6,1	-3,0	0,5	2,9	2,8	3,4	1,4	-0,3	-6,6	-7,4	-3,5
KMETIJSTVO																
Odkup pridelkov, v mio EUR	478,9	480,4	478,4	128,4	134,5	104,4	111,1	123,2	139,6	113,6	122,8	132,5	41,0	46,3	33,9	32,2
POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**)																
Kazalnik gospodarske klime	-7	-17	-13	-19	-19	-15	-14	-13	-12	-8	-2	0	-20	-16	-16	-15
Kazalnik zaupanja																
v predelovalnih dejavnostih	-1	-11	-6	-14	-13	-9	-6	-4	-3	-1	3	3	-13	-10	-11	-8
v gradbeništvu	-46	-41	-22	-40	-38	-30	-23	-18	-17	-14	-9	-10	-39	-34	-29	-30
v storitvenih dejavnostih	1	-12	-12	-14	-17	-12	-12	-11	-11	-4	7	7	-19	-14	-13	-13
v trgovini na drobno	8	2	2	2	-4	-3	2	7	1	5	8	8	-6	0	2	-9
potrošnikov	-25	-35	-33	-39	-37	-29	-34	-34	-35	-29	-25	-18	-37	-34	-30	-31
Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS.																
2013										2014											
3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
																					
-6,5	2,8	-2,5	-5,1	1,2	-5,7	0,8	-1,6	-0,4	8,0	-0,4	-1,7	3,5	1,2	0,2	6,1	5,4	-1,4	4,7	3,2	-	-
23,2	-4,0	-11,0	-13,7	2,4	-1,1	-21,7	-8,0	6,0	74,1	31,1	-0,3	-30,1	73,2	18,0	9,3	-20,3	-27,4	19,6	-0,8	-	-
-8,7	2,5	-2,7	-5,5	1,1	-6,7	0,6	-2,2	-0,4	7,7	2,0	0,5	6,1	1,1	0,2	8,3	7,0	1,1	6,3	5,3	-	-
10,2	6,1	0,7	-0,9	1,9	1,7	6,2	5,1	-1,3	5,5	-21,0	-18,7	-13,2	-9,1	-4,0	-14,6	-5,4	-15,1	-12,4	-15,6	-	-
																					
-31,7	-18,7	-11,6	-2,0	1,8	-5,3	-5,9	28,2	31,4	6,8	34,5	28,8	44,6	47,2	45,0	29,9	27,1	26,6	6,5	-2,4	-	-
-50,1	-36,2	-24,2	-14,1	-19,1	-19,6	-11,4	10,8	3,1	0,8	6,2	4,7	8,5	9,8	11,3	-1,9	13,6	15,8	-4,2	-5,0	-	-
-13,6	-6,3	-5,9	3,5	11,0	2,2	-5,5	31,8	41,5	6,3	49,1	41,1	63,0	65,1	60,4	44,6	33,2	31,2	11,4	-0,4	-	-
																					
-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
																					
-7,7	2,7	1,2	2,5	-4,3	-3,4	1,4	2,2	2,7	4,8	2,2	1,9	3,2	2,5	-3,1	-2,7	8,6	1,3	8,2	3,2	-	-
-7,2	-1,8	-2,0	-4,0	-5,2	-4,6	-3,9	-0,9	-1,4	0,1	-1,1	-0,6	-0,5	3,3	-2,9	-2,5	3,5	-0,4	5,3	-0,3	-	-
-8,5	11,3	6,8	15,4	-2,7	-0,2	14,0	8,4	10,4	16,3	8,8	6,9	10,1	1,5	-3,4	-3,0	19,4	5,7	13,8	9,4	-	-
-10,9	5,8	-0,9	-1,3	0,7	-4,6	-0,2	2,3	1,8	10,2	5,1	5,2	8,4	6,0	0,0	3,4	6,4	2,3	9,2	1,7	-	-
																					
0,6	-11,6	9,2	-2,4	3,4	2,2	3,2	4,0	-3,2	0,1	-0,4	-3,4	-2,1	7,8	-2,9	4,8	-5,1	-1,3	-4,7	6,0	-	-
-8,2	-6,0	2,0	-10,0	0,7	-4,6	-3,5	4,3	-2,3	-0,9	-6,9	-5,7	2,4	-3,6	1,0	-1,3	-7,7	-8,7	-5,8	8,2	-	-
9,3	-15,0	13,3	2,6	4,8	5,8	6,4	3,8	-4,0	1,1	4,3	-0,2	-5,8	15,5	-4,9	8,3	-3,8	2,1	-4,2	4,5	-	-
-7,3	-2,7	-3,1	-3,3	0,9	-0,6	1,3	3,9	0,7	4,1	1,4	2,0	5,1	4,3	2,8	3,2	0,9	4,8	-1,3	4,1	-	-
																					
38,4	37,5	38,7	34,9	45,1	37,1	41,0	49,3	41,7	48,5	38,4	36,0	39,2	42,6	39,4	40,7	48,0	38,8	45,7	47,4	-	-
																					
-13	-14	-15	-13	-14	-12	-12	-13	-11	-12	-9	-9	-6	-5	0	0	1	-2	0	2	0	0
																					
-8	-9	-5	-4	-5	-3	-4	-5	-2	-2	-3	0	1	1	3	6	7	2	1	2	1	3
-31	-25	-22	-21	-23	-15	-16	-17	-16	-19	-16	-17	-9	-15	-4	-7	-7	-11	-11	-9	-13	-12
-11	-9	-14	-14	-11	-9	-13	-13	-10	-11	-5	-6	-2	4	10	7	8	7	7	10	10	10
-2	-5	-7	17	15	1	4	13	-8	-3	9	2	3	3	17	3	12	5	7	14	19	12
-26	-26	-38	-38	-38	-33	-32	-36	-35	-33	-30	-30	-27	-29	-25	-22	-19	-21	-15	-13	-20	-19
Trg dela	2011	2012	2013	2012		2013				2014			2012			2013
				Q3	Q4	Q1	Q2	Q3	Q4	Q1	Q2	Q3	10	11	12	1
FORMALNO AKTIVNI (A=B+E)	934,7	920,2	913,4	915,2	915,2	912,9	913,8	910,5	916,5	912,9	919,8	917,5	918,0	916,5	911,0	913,0
FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1	824,0	810,0	793,6	809,1	801,7	789,2	795,0	794,4	795,8	784,2	799,6	803,0	807,1	805,0	792,9	788,7
V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu	38,8	37,0	38,2	37,4	37,4	37,4	38,9	38,1	38,4	31,7	37,1	37,5	37,5	37,4	37,4	37,5
V industriji in gradbeništvu	272,9	263,1	252,2	263,1	257,5	249,9	252,5	253,5	252,9	249,0	252,9	254,1	261,1	259,5	251,9	249,8
- v predelovalnih dejavnostih	184,8	182,9	177,7	182,5	180,4	177,8	177,6	177,5	177,8	177,3	178,2	178,6	181,8	181,2	178,4	177,8
- v gradbeništvu	67,8	59,8	54,3	60,1	56,9	52,0	54,6	55,7	54,6	51,5	54,6	55,4	59,0	58,1	53,5	52,0
V storitvah	512,3	510,0	503,2	508,6	506,8	502,0	503,6	502,8	504,6	503,5	509,7	511,4	508,5	508,1	503,7	501,4
- v javni upravi	51,4	50,7	49,1	50,8	50,0	49,3	49,3	49,1	48,9	48,7	49,0	49,0	50,2	50,2	49,6	49,2
- v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu	118,8	120,9	121,0	120,3	121,0	120,7	121,1	120,5	121,6	121,6	122,4	121,6	121,1	121,3	120,6	120,4
ZAPOSLENI (C)1	729,1	717,0	698,7	716,2	708,4	696,1	700,0	699,6	699,2	693,8	703,5	706,1	713,7	711,6	699,9	695,5
V podjetjih in organizacijah	671,8	662,6	647,6	661,4	655,1	645,8	648,5	647,9	648,1	645,2	653,1	654,7	659,2	657,7	648,3	645,3
Pri fizičnih osebah	57,2	54,5	51,1	54,8	53,3	50,2	51,5	51,7	51,1	48,6	50,4	51,3	54,5	53,9	51,6	50,3
SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D)	94,9	93,0	94,9	92,9	93,3	93,1	95,0	94,7	96,6	90,4	96,1	97,0	93,4	93,4	93,1	93,2
REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E)	110,7	110,2	119,8	106,1	113,5	123,7	118,8	116,1	120,7	128,8	120,2	114,5	110,9	111,5	118,1	124,3
Ženske	52,1	52,2	57,4	50,9	53,8	57,0	56,7	57,0	58,9	61,2	59,4	58,4	53,3	53,3	54,9	57,2
Mladi (15 do 29 let)	26,6	24,9	28,8	22,5	27,7	29,2	27,7	26,7	31,6	33,6	30,5	27,4	27,6	27,5	27,9	29,4
Starejši od 50 let	39,0	38,2	38,9	37,4	38,1	40,7	39,3	38,1	37,3	39,0	37,7	36,4	37,0	37,1	40,2	41,2
Osnovnošolska izobrazba ali manj	34,1	33,3	34,2	31,8	33,2	36,5	34,1	32,6	33,6	36,4	33,8	32,1	32,2	32,5	35,0	36,7
Brezposelni več kot 1 leto	50,2	55,2	55,4	54,5	53,9	54,4	54,3	55,0	57,7	60,7	59,9	59,2	54,3	53,6	53,8	54,7
Prejemniki nadomestil in pomoči	36,3	33,9	33,0	31,5	33,0	39,3	33,7	30,3	28,7	32,7	26,2	23,9	31,5	31,9	35,6	40,3
STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %)	11,8	12,0	13,1	11,6	12,4	13,5	13,0	12,8	13,2	14,1	13,1	12,5	12,1	12,2	13,0	13,6
Moški	11,4	11,5	12,5	11,0	11,9	13,4	12,5	11,9	12,4	13,5	12,1	11,1	11,4	11,6	12,7	13,4
Ženske	12,4	12,6	13,8	12,3	13,0	13,8	13,7	13,8	14,1	14,8	14,2	14,1	12,9	12,9	13,3	13,8
TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI	2,7	5,3	6,0	-0,2	12,6	4,6	-6,0	-1,9	9,3	2,7	-9,4	-4,8	5,4	0,6	6,6	6,2
Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve	14,4	16,3	19,1	3,0	9,0	3,7	2,6	3,4	9,4	4,2	2,7	3,3	6,3	1,8	0,9	1,5
Izgubili delo	82,2	90,3	88,7	20,9	28,9	27,1	18,5	19,6	23,5	25,9	17,3	17,7	8,4	8,2	12,2	14,2
Brezposelni dobili delo	61,0	58,3	65,1	13,5	13,5	17,2	18,1	15,8	14,1	20,7	20,5	15,9	4,9	5,1	3,4	6,2
Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto)	32,8	43,1	37,3	10,7	11,8	9,2	9,1	9,2	9,9	6,8	8,8	9,9	4,3	4,3	3,2	3,4
DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas	35,6	33,9	30,5	33,9	33,2	32,6	31,7	29,8	27,8	26,3	25,7	24,8	33,6	33,3	32,7	32,9
Od vseh formalno aktivnih, v %	3,8	3,7	3,3	3,7	3,6	3,6	3,5	3,3	3,0	2,9	2,8	2,7	3,7	3,6	3,6	3,6
Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.																
2013											2014									
2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
912,9	912,7	914,3	914,0	913,1	911,5	909,8	910,2	916,7	917,5	915,3	911,4	913,0	914,4	920,2	919,8	919,4	918,0	916,5	918,1	922,3
788,9	790,1	793,0	795,4	796,5	794,4	793,2	795,5	798,0	798,2	791,3	781,6	783,3	787,7	796,6	800,1	802,1	801,8	801,7	805,5	806,4
37,3	37,4	38,7	39,0	39,1	38,1	38,1	38,1	38,5	38,4	38,4	31,6	31,7	32,0	36,8	37,0	37,3	37,5	37,5	37,6	35,2
249,5	250,3	251,6	252,6	253,1	253,4	253,1	254,0	254,8	254,6	249,3	248,3	248,5	250,0	252,0	253,3	253,4	253,9	253,7	254,7	255,5
177,8	177,9	177,5	177,7	177,7	177,6	177,3	177,6	178,1	178,3	177,0	177,1	177,4	177,5	178,1	178,4	178,1	178,4	178,5	179,0	179,4
51,8	52,4	54,0	54,8	55,2	55,5	55,5	56,0	56,1	55,8	52,0	51,1	50,7	52,6	53,9	54,8	55,0	55,4	55,1	55,7	55,9
502,1	502,4	502,6	503,8	504,3	502,9	502,0	503,4	504,7	505,3	503,7	501,7	503,1	505,7	507,8	509,7	511,4	510,4	510,5	513,2	515,7
49,4	49,2	49,3	49,3	49,4	49,1	49,2	48,9	48,8	49,0	48,9	48,6	48,7	48,9	48,9	49,0	49,1	49,1	48,9	48,9	48,7
120,8	121,0	120,9	121,2	121,3	120,3	120,0	121,2	121,6	121,8	121,3	121,1	121,7	122,1	122,3	122,5	122,5	121,3	121,1	122,4	122,9
695,8	696,9	698,2	700,3	701,5	699,8	698,6	700,5	701,7	701,5	694,4	691,5	693,0	696,9	700,8	704,0	705,6	705,1	704,9	708,2	710,9
645,8	646,4	647,0	648,7	649,7	648,0	647,0	648,6	649,7	649,9	644,8	643,1	644,8	647,8	651,0	653,6	654,7	654,1	653,6	656,4	658,6
50,0	50,5	51,1	51,5	51,8	51,8	51,6	51,9	52,0	51,7	49,6	48,5	48,2	49,1	49,8	50,4	51,0	51,0	51,3	51,7	52,3
93,0	93,2	94,8	95,1	95,0	94,6	94,6	95,0	96,3	96,7	97,0	90,1	90,3	90,7	95,8	96,1	96,5	96,7	96,9	97,4	95,5
124,1	122,6	121,3	118,6	116,6	117,1	116,6	114,7	118,7	119,3	124,0	129,8	129,8	126,7	123,6	119,7	117,4	116,2	114,8	112,6	115,9
56,9	56,9	57,3	56,7	56,2	57,3	57,4	56,5	58,5	58,7	59,4	61,4	61,2	61,0	60,3	59,1	58,6	58,9	58,6	57,7	59,9
29,3	28,9	28,6	27,6	26,8	27,0	26,7	26,3	30,8	31,5	32,5	33,9	33,9	33,1	31,9	30,3	29,2	28,1	27,4	26,7	30,4
40,9	40,1	39,5	39,5	38,9	38,6	38,3	37,5	37,0	36,8	37,9	39,2	39,1	38,8	38,4	37,6	37,1	36,9	36,6	35,9	35,7
36,8	35,9	35,1	34,0	33,2	32,9	32,7	32,3	32,7	33,0	35,2	36,5	36,9	35,7	34,7	33,7	33,2	32,5	32,0	31,7	32,0
54,4	54,2	54,6	54,4	53,9	54,7	54,5	55,7	56,6	57,1	59,4	61,0	60,6	60,5	60,7	59,9	59,2	59,0	58,9	59,2	59,5
39,2	38,4	35,8	33,9	31,4	31,0	30,5	29,4	28,2	28,0	29,9	33,8	33,0	31,3	27,4	26,0	25,2	24,7	23,8	23,2	23,2
13,6	13,4	13,3	13,0	12,8	12,9	12,8	12,6	13,0	13,0	13,5	14,2	14,2	13,9	13,4	13,0	12,8	12,7	12,5	12,3	12,6
13,5	13,2	12,8	12,4	12,1	12,0	11,9	11,7	12,1	12,1	13,0	13,7	13,7	13,2	12,6	12,1	11,7	11,4	11,2	10,9	11,1
13,8	13,7	13,8	13,6	13,5	13,8	13,9	13,6	14,0	14,1	14,2	14,9	14,8	14,7	14,4	14,2	14,0	14,2	14,2	13,9	14,3
-0,2	-1,4	-1,3	-2,8	-2,0	0,5	-0,5	-1,9	4,1	0,6	4,7	5,8	-0,1	-3,0	-3,1	-4,0	-2,3	-1,2	-1,4	-2,2	3,3
1,1	1,1	1,1	0,8	0,8	1,0	0,9	1,5	6,0	2,0	1,4	1,7	1,4	1,2	1,0	0,8	0,9	0,8	0,8	1,7	5,9
6,3	6,6	7,1	6,1	5,3	7,7	5,5	6,4	7,2	7,0	9,3	13,1	6,6	6,2	6,1	5,3	5,8	6,6	4,8	6,3	7,1
4,8	6,2	6,3	6,5	5,3	5,3	4,1	6,4	5,4	5,2	3,5	6,2	6,0	8,5	7,3	7,2	6,0	5,4	4,1	6,4	5,9
2,8	3,0	3,1	3,2	2,7	2,9	2,9	3,4	3,8	3,3	2,8	2,8	2,1	1,9	3,0	2,8	3,0	3,1	2,9	3,8	3,8
32,8	32,2	32,3	32,0	31,0	30,4	29,8	29,3	28,5	27,9	27,1	26,4	26,3	26,2	26,0	25,7	25,4	25,0	24,7	24,6	24,6
3,6	3,5	3,5	3,5	3,4	3,3	3,3	3,2	3,1	3,0	3,0	2,9	2,9	2,9	2,8	2,8	2,8	2,7	2,7	2,7	2,7
Plače in indikatorji konkurenčnosti	2011	2012	2013	2012		2013				2014			2012			2013
				Q3	Q4	Q1	Q2	Q3	Q4	Q1	Q2	Q3	10	11	12	1
BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v %																
Skupaj	2,0	0,1	-0,2	-0,7	-1,0	-1,0	-0,5	0,3	0,6	0,9	1,1	1,3	0,4	-2,4	-0,7	-0,3
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo	3,1	-1,1	0,8	-1,5	-2,0	-0,8	1,1	0,0	3,0	0,4	-0,3	2,3	2,5	-5,9	-2,0	1,8
B Rudarstvo	3,8	3,6	-2,0	2,2	-5,2	4,1	-6,8	-2,9	-2,4	2,9	8,3	10,7	1,5	1,7	-18,0	10,4
C Predelovalne dejavnosti	3,9	2,5	2,8	2,0	2,3	1,6	2,9	3,0	3,6	3,9	2,8	3,1	5,2	0,5	1,4	3,5
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro	2,3	3,3	3,0	4,9	-0,5	6,2	2,8	3,6	-0,1	5,2	-1,1	6,5	7,8	-6,6	-0,5	5,0
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja	-0,1	0,1	0,7	0,4	-1,4	0,3	0,1	1,0	1,3	-0,2	2,2	1,5	2,2	-7,0	1,5	2,7
F Gradbeništvo	2,0	-2,5	-1,4	-2,8	-3,8	-2,4	-2,1	0,1	-1,4	-0,1	0,7	-0,2	0,2	-6,8	-4,6	-1,2
G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil	2,8	0,8	0,4	0,0	-0,3	-0,2	0,0	0,6	1,2	1,3	1,0	1,1	0,5	-0,8	-0,6	-0,6
H Promet in skladiščenje	2,7	-0,4	-0,2	-1,7	-2,3	-1,1	0,2	-0,9	0,8	0,9	0,0	0,3	-1,1	-3,9	-1,6	-1,1
I Gostinstvo	2,1	-0,8	-0,4	-1,0	-1,1	-1,3	-0,7	-0,6	0,9	0,6	0,1	0,6	-0,9	-0,9	-1,4	-2,4
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti	0,9	-0,4	-1,4	-1,2	-2,0	-0,6	-2,7	-1,1	-1,4	-2,8	1,7	0,8	0,1	-7,1	1,6	-1,1
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti	0,6	1,1	0,1	2,2	-0,3	-2,1	1,2	1,2	0,3	-0,2	2,7	-0,2	3,5	-4,0	0,3	-1,0
L Poslovanje z nepremičninami	2,9	-0,6	-0,3	-0,6	-1,3	-1,1	0,2	-0,6	0,2	-0,8	-1,1	-0,5	0,1	-2,3	-1,6	-0,4
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti	-0,4	-1,1	-2,4	-1,7	-1,3	-2,2	-3,4	-1,5	-2,6	0,1	0,5	1,5	-0,9	-1,9	-1,0	-0,3
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti	3,5	0,7	0,0	-0,9	0,2	-2,4	0,7	0,7	0,9	3,3	2,7	2,6	1,4	-1,1	0,5	-0,5
O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti	0,3	-1,8	-1,4	-3,2	-2,4	-2,4	-2,1	-0,6	-0,6	-0,9	1,2	2,1	-2,9	-2,6	-1,6	-1,7
P Izobraževanje	0,2	-3,3	-3,3	-5,0	-5,6	-5,4	-4,2	-2,0	-1,3	-1,2	-0,1	0,7	-5,8	-5,8	-5,3	-5,9
Q Zdravstvo in socialno varstvo	-0,7	-1,3	-2,0	-1,7	-2,1	-2,3	-2,3	-2,2	-1,4	-1,2	-0,2	0,7	-2,8	-3,0	-0,4	-2,7
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti	-0,7	-2,8	-3,0	-4,4	-4,6	-5,7	-3,8	-1,4	-1,0	-0,4	-0,5	0,2	-6,3	-3,9	-3,7	-4,7
S Druge dejavnosti	0,9	-0,9	-0,4	-1,0	-2,4	-0,6	-0,7	-1,1	0,9	-1,4	-0,7	-0,3	-1,2	-4,0	-1,9	-0,8
																
INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v %																
Efektivni tečaj2 nominalno	-0,1	-1,2	1,0	-1,8	-1,4	0,2	0,6	1,6	1,4	0,8	0,8		-1,6	-1,7	-0,9	0,1
Realni (deflator HICP)	-1,0	-1,1	1,3	-1,2	-0,8	0,9	0,8	2,2	1,3	0,5	0,7		-1,1	-1,3	-0,1	0,8
Realni (deflator ULC)	-2,3	-2,9	-1,9	-3,5	-2,7	-2,2	-1,3	-0,9	-3,3	-2,3						
USD za EUR	1,3917	1,2856	1,3282	1,2515	1,2974	1,3204	1,3066	1,3246	1,3611	1,3602	1,3658		1,2974	1,2828	1,3119	1,3288
Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno.																
2013											2014									
2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
																				
-1,7	-1,0	-0,2	-0,8	-0,4	0,8	-0,4	0,4	0,7	0,3	0,7	0,7	1,6	0,4	1,0	0,5	1,7	1,7	0,7	1,6	1,1
-4,6	0,2	0,6	1,5	1,1	2,2	-3,6	1,5	0,9	1,9	6,2	-1,7	2,3	0,9	2,1	-2,3	-0,8	1,8	1,5	3,6	2,3
0,6	1,1	-5,4	-10,3	-4,8	-1,8	-4,9	-1,8	5,1	-13,0	3,3	-8,1	19,1	-0,9	7,2	10,4	7,3	10,1	12,2	9,9	-0,2
0,3	1,1	4,4	2,3	2,0	3,4	2,0	3,7	2,4	4,4	3,9	4,0	5,3	2,4	2,5	1,8	4,3	4,6	1,1	3,7	2,7
2,6	10,9	6,6	0,7	1,3	10,0	3,1	-2,1	7,4	-0,9	-5,9	1,8	11,9	2,3	-1,2	-0,9	-1,0	-0,1	10,3	9,5	-3,0
-1,1	-0,8	1,6	-0,2	-1,1	-0,5	1,7	1,7	0,9	0,8	2,2	0,2	0,5	-1,3	1,1	0,8	4,8	2,7	-2,0	3,8	2,3
-3,0	-2,9	-2,2	-3,2	-0,9	1,1	-1,7	0,9	-1,1	-2,5	-0,5	-1,4	0,5	0,6	1,0	0,8	0,3	0,2	-1,4	0,7	0,1
-0,5	0,4	-0,5	0,6	-0,1	1,1	-0,4	1,1	0,8	1,3	1,5	0,8	0,8	2,2	1,1	0,2	1,6	0,9	0,7	1,7	1,0
-1,4	-0,8	0,7	0,3	-0,4	1,7	0,3	-4,7	2,5	-2,7	3,0	1,3	0,8	0,5	-0,1	-0,5	0,6	0,9	-0,8	0,9	0,4
-1,3	-0,2	0,1	-0,6	-1,7	-0,7	-1,0	-0,1	0,8	-0,6	2,4	-0,1	1,4	0,5	0,0	-1,3	1,7	1,6	-0,5	0,6	-1,2
-0,5	-0,1	-4,3	-1,9	-1,9	-0,8	-1,8	-0,6	-1,1	-2,3	-0,9	-0,8	-0,5	-6,9	3,6	0,2	1,5	0,9	-0,2	1,7	1,7
-3,6	-1,6	0,4	3,5	-0,1	4,0	-1,4	1,0	2,7	-3,0	1,5	0,3	0,3	-1,1	2,8	4,3	0,8	0,3	1,0	-1,7	7,5
-2,1	-0,7	-0,2	0,6	0,2	-0,3	-1,4	0,0	0,5	0,4	-0,4	-1,1	-0,9	-0,5	-1,6	-1,6	-0,3	-0,1	-1,0	-0,4	-1,8
-3,5	-2,8	-3,0	-4,1	-3,0	-2,3	-2,4	0,3	-2,1	-2,6	-3,0	-1,6	-0,3	2,3	-0,2	-1,7	3,4	2,9	-0,3	2,1	2,4
-4,3	-2,3	1,4	0,0	0,9	0,8	0,2	1,3	1,0	2,1	-0,3	3,2	3,8	2,8	2,2	3,2	2,5	3,6	2,1	2,1	0,7
-2,9	-2,6	-2,2	-3,0	-1,0	-0,4	-0,8	-0,6	0,8	-1,0	-1,5	-1,5	-0,8	-0,3	0,8	0,9	1,9	1,6	1,9	2,8	0,8
-5,0	-5,4	-4,2	-5,8	-2,5	-2,4	-2,2	-1,3	-1,5	-1,4	-1,1	-0,8	-1,5	-1,2	-0,5	-0,4	0,6	0,7	0,8	0,6	0,6
-2,5	-1,6	-3,0	-2,1	-1,7	-2,2	-1,8	-2,4	-1,8	-0,4	-1,8	-1,3	-1,4	-1,1	-0,8	-0,6	0,7	0,3	1,2	0,4	1,1
-4,7	-7,5	-4,0	-3,2	-4,2	-0,7	-2,6	-0,9	-1,4	-0,5	-1,1	-0,4	0,8	-1,6	-0,7	-1,7	0,8	-1,0	1,5	0,0	-1,4
-0,1	-0,7	1,0	-1,2	-1,9	-0,8	-1,2	-1,2	0,9	-0,5	2,3	-1,6	-1,0	-1,7	-2,1	-0,7	0,8	0,3	-0,8	-0,3	-1,8
																				
																				
0,4	0,1	0,2	0,4	1,1	1,6	2,0	1,3	1,3	1,5	1,5	0,9	0,7	1,3	1,1	1,0	0,3	0,3	0,0	-0,3	-0,7
1,3	0,5	0,4	0,5	1,6	2,7	2,7	1,3	1,3	1,5	1,2	0,8	0,0	1,1	0,8	1,1	0,4	-0,2	-0,7	-1,2	-1,5
																				
1,3359	1,2964	1,3026	1,2982	1,3189	1,3080	1,3310	1,3348	1,3635	1,3493	1,3704	1,3610	1,3659	1,3823	1,3813	1,3732	1,3592	1,3539	1,3316	1,2901	1,2673
Cene	2011	2012	2013	2012		2013				2014			2012		2013	
				Q3	Q4	Q1	Q2	Q3	Q4	Q1	Q2	Q3	11	12	1	2
CPI, medletna rast v %	1,8	2,6	1,8	2,9	2,6	2,3	1,5	2,1	1,1	0,5	0,6	-0,2	2,3	2,7	2,4	2,7
Hrana in brezalkoholne pijače	4,4	4,1	3,6	3,9	4,4	4,4	3,6	4,1	2,3	1,0	-0,6	-1,0	4,2	4,7	5,2	4,1
Alkoholne pijače in tobak	5,7	6,5	7,0	7,2	9,5	10,6	7,5	7,4	3,0	2,7	4,4	3,6	9,5	9,4	11,2	10,7
Obleka in obutev	-1,5	-0,2	0,2	0,7	-0,8	2,1	-1,2	1,0	-0,8	-0,9	-1,0	-0,1	-1,7	0,8	1,6	6,5
Stanovanje	5,6	3,8	3,1	4,4	1,8	2,1	2,9	2,8	4,6	1,4	0,3	-0,3	1,5	1,3	0,7	2,8
Stanovanjska oprema	2,7	0,1	-1,2	-0,1	-0,9	-1,1	-1,8	-1,2	-0,6	-0,9	-0,2	-2,0	-1,2	-0,7	-0,5	-1,5
Zdravje	1,6	0,4	-0,5	0,2	0,3	-0,2	-2,1	0,4	0,1	-0,1	0,7	-0,9	0,4	0,2	-0,1	0,2
Prevoz	1,0	3,3	0,3	3,9	3,5	1,5	-0,5	0,5	-0,4	-0,2	1,9	-0,1	3,3	3,4	2,0	1,9
Komunikacije	1,2	-2,4	-1,2	-3,6	-2,0	-3,8	-1,9	1,2	-0,1	-1,4	-0,5	-2,8	-3,3	-1,1	-3,6	-4,6
Rekreacija in kultura	-1,5	1,4	0,1	1,2	0,4	-0,3	-0,5	0,6	0,4	0,4	-0,1	-0,2	0,9	0,2	-0,4	-0,4
Izobraževanje	1,7	2,9	2,6	4,3	4,8	4,6	4,6	1,4	-0,1	-0,1	-0,2	0,0	5,0	4,7	4,6	4,7
Gostinske in nastanitvene storitve	-6,8	4,5	6,5	3,7	9,4	9,2	8,8	7,0	1,6	0,9	1,7	1,0	9,7	9,3	9,3	9,2
Raznovrstno blago in storitve	2,2	2,4	1,3	3,3	2,8	2,4	2,7	0,5	-0,5	1,8	1,9	1,6	2,9	2,4	2,4	2,5
HICP	2,1	2,8	1,9	3,2	3,0	2,7	1,8	2,2	1,1	0,6	0,8	0,1	2,8	3,1	2,8	2,9
Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije	1,3	2,0	1,6	2,0	1,9	1,9	1,4	1,9	1,2	1,3	1,3	0,6	1,8	2,0	1,9	2,2
CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v %																
Skupaj	4,5	0,9	0,0	0,6	0,6	0,8	0,2	-0,2	-0,6	-0,8	-1,1	-0,5	0,7	0,4	0,4	1,1
Domači trg	3,8	1,0	0,3	0,9	1,2	1,1	0,3	0,1	-0,3	-1,0	-1,4	-1,1	1,3	1,0	1,1	1,1
Tuji trg	5,3	0,7	-0,2	0,4	0,1	0,4	0,2	-0,6	-0,9	-0,6	-0,8	0,1	0,1	-0,2	-0,3	1,0
Na evrskem območju	6,1	0,1	-0,4	0,1	-0,5	0,4	0,0	-0,7	-1,3	-1,4	-1,5	-0,6	-0,6	-0,8	-0,8	1,2
Izven evrskega območja	3,6	2,0	0,3	1,3	1,5	0,6	0,7	-0,3	0,0	1,1	0,8	1,8	1,8	1,1	1,0	0,6
Indeks uvoznih cen	5,4	1,9	-0,4	1,3	3,2	0,8	-0,5	-0,3	-1,5	-2,1	-1,4	-1,0	3,7	3,0	2,1	0,6
REGULIRANE CENE1, medletna rast v %																
Energetika	10,9	12,7	0,2	14,5	11,6	5,6	0,1	-0,7	-4,1	-4,6	-0,2	-1,5	10,4	9,8	7,5	6,4
Naftni derivati	11,9	13,0	1,7	14,4	12,6	6,4	0,4	0,4	-0,4	-0,9	4,2	1,7	11,4	10,5	8,1	7,7
Promet	1,1	1,6	11,3	0,0	5,7	8,6	8,6	17,3	10,9	14,6	15,8	7,3	8,6	8,6	8,6	8,6
Ostale regulirane cene2	0,0	-0,6	-1,5	0,1	-1,8	-3,9	-2,9	-0,8	1,5	2,2	5,7	3,2	-1,1	-1,1	-3,9	-3,9
Regulirane cene skupaj	2,8	9,2	1,2	11,0	8,9	4,3	0,5	1,0	-0,8	-1,0	2,6	0,4	8,5	8,1	5,6	4,9
Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 'sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Trg električne energije je od 1.7. 2007 liberaliziran. Podatki od julija 2007 dalje niso primerljivi. 2Po daljšem obdobju ohranjanja nespremenjenih cen je bila v začetku leta 2013 z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) pristojnost za potrjevanje sprememb cen prenesena v pristojnost lokalnih skupnosti.																
2013										2014										
3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
2,0	1,5	1,2	1,9	2,6	2,2	1,4	1,3	1,3	0,7	0,8	0,1	0,6	0,4	0,7	0,8	0,0	-0,3	-0,3	-0,1	-0,2
3,9	3,3	3,1	4,4	4,4	4,3	3,5	2,4	2,2	2,2	1,6	0,9	0,4	0,0	-0,9	-1,0	-1,1	-1,5	-0,4	-0,5	-0,3
10,0	7,8	7,4	7,5	7,5	7,5	7,1	3,0	3,0	3,0	2,6	2,7	2,6	2,4	4,9	6,0	3,5	3,5	3,8	3,7	3,4
-1,3	0,0	-3,1	-0,5	1,1	0,1	1,7	0,3	0,1	-2,9	-2,2	-3,2	2,5	-0,6	-1,1	-1,3	-0,5	1,7	-1,2	-1,7	-2,6
2,9	3,3	2,8	2,5	3,4	2,7	2,1	3,9	4,8	5,2	3,6	0,4	0,1	-0,9	0,4	1,3	0,2	-0,5	-0,7	-0,6	-0,5
-1,1	-2,2	-1,9	-1,4	-1,3	-0,8	-1,5	-0,4	-0,4	-0,9	-1,4	-0,5	-0,7	-0,1	0,4	-0,7	-1,6	-2,3	-2,1	-2,3	-1,1
-0,7	-2,0	-2,1	-2,2	0,0	0,3	0,7	0,0	0,0	0,2	-0,2	-0,4	0,4	0,7	0,8	0,6	-0,7	-1,0	-0,9	-0,5	-0,4
0,6	-0,9	-0,9	0,2	2,0	0,0	-0,4	-0,6	-0,3	-0,3	0,1	-0,9	0,2	1,3	2,3	2,1	0,8	-0,2	-0,9	-0,4	-0,1
-3,2	-2,2	-2,3	-1,3	0,0	2,5	1,1	1,6	-0,5	-1,5	-1,6	-1,3	-1,4	-1,2	-0,9	0,6	-2,0	-3,1	-3,4	-3,5	-2,4
-0,1	-0,4	-0,5	-0,6	0,7	0,9	0,2	0,9	0,4	-0,1	0,7	0,3	0,0	0,5	-0,4	-0,3	-0,3	-0,5	0,1	1,8	3,0
4,7	4,6	4,6	4,6	4,6	0,1	-0,5	0,1	-0,3	0,0	0,0	-0,2	-0,2	-0,2	-0,2	-0,3	-0,3	-0,3	0,7	0,6	0,9
9,0	8,6	8,6	9,1	9,6	9,9	2,0	2,0	1,5	1,4	0,6	0,9	1,3	1,4	2,0	1,7	1,1	1,2	0,7	0,6	0,7
2,4	2,1	2,9	3,1	1,2	0,2	0,1	0,7	1,0	-3,2	1,7	1,7	1,9	1,9	1,9	1,7	1,6	1,5	1,7	1,5	-3,6
2,2	1,6	1,6	2,2	2,8	2,2	1,5	1,1	1,2	0,9	0,9	0,2	0,6	0,5	1,0	1,0	0,3	0,0	-0,1	0,1	0,1
1,6	1,4	1,3	1,5	2,0	2,1	1,7	1,6	1,4	0,7	1,2	1,1	1,6	1,3	1,4	1,4	0,8	0,7	0,5	0,4	0,4
																				
0,8	0,5	0,2	0,0	-0,3	0,0	-0,4	-0,5	-0,7	-0,5	-0,5	-1,0	-0,9	-1,4	-1,1	-0,9	-0,6	-0,6	-0,3	0,0	0,0
1,1	0,6	0,1	0,1	0,1	0,2	0,1	-0,2	-0,4	-0,3	-0,3	-1,1	-1,5	-1,5	-1,5	-1,2	-1,0	-1,2	-1,1	-1,0	-0,9
0,5	0,5	0,3	-0,2	-0,6	-0,2	-0,9	-0,9	-1,1	-0,7	-0,6	-0,9	-0,4	-1,2	-0,7	-0,5	-0,2	0,0	0,6	1,1	0,8
0,7	0,3	0,0	-0,4	-0,8	-0,3	-1,0	-1,0	-1,5	-1,4	-1,2	-1,8	-1,2	-2,0	-1,4	-1,2	-1,2	-0,5	-0,1	0,8	0,8
0,2	0,8	1,1	0,3	-0,3	0,0	-0,6	-0,4	-0,3	0,8	0,8	1,1	1,3	0,6	0,9	0,9	1,9	1,3	2,2	1,8	0,9
-0,3	-0,6	-1,3	0,5	1,2	-0,4	-1,6	-1,5	-2,0	-0,9	-1,5	-2,0	-2,7	-1,9	-1,1	-1,2	-1,1	-0,8	-1,1	-0,5	-0,9
																				
2,9	-0,6	-0,7	1,8	3,8	-1,3	-4,2	-5,9	-3,8	-2,5	-3,4	-5,7	-4,6	-2,9	0,9	1,3	0,2	-1,9	-2,9	0,5	0,7
3,6	-0,8	-0,9	3,1	5,5	-0,3	-3,5	-2,4	-0,2	1,6	0,8	-2,5	-0,9	1,5	6,0	5,2	4,1	1,4	-0,3	-0,2	-0,1
8,6	8,6	8,6	8,6	17,3	17,3	17,3	17,3	8,0	8,0	14,6	14,6	14,6	15,8	15,8	15,8	7,3	7,3	7,3	7,3	7,3
-3,9	-3,8	-3,8	-1,1	-0,8	-0,8	-0,8	2,7	0,8	0,8	3,7	1,4	1,4	6,4	6,4	4,2	3,6	2,3	3,6	3,4	3,1
2,4	-0,1	-0,3	2,0	4,3	0,5	-1,6	-1,4	-1,0	-0,1	0,1	-2,0	-1,2	0,6	3,6	3,6	1,9	0,0	-0,7	1,2	1,2
Plačilna bilanca	2011	2012	2013	2012		2013				2014			2012			2013
				Q3 | Q4		Q1 | Q2 | Q3 | Q4				Q1 Q2 | Q3			10 | 11 | 12			1
PLAČILNA BILANCA, mio EUR																
Tekoči račun	146	1.026	2.101	288	474	499	607	499	497	357	550	623	192	227	55	81
Blago1	-957	-171	645	60	24	129	242	252	23	296	285	335	43	98	-117	-53
Izvoz	21.450	21.631	22.026	5.283	5.424	5.367	5.635	5.433	5.590	5.697	5.856	5.846	1.961	1.926	1.537	1.710
Uvoz	22.407	21.802	21.381	5.223	5.400	5.239	5.393	5.181	5.567	5.400	5.570	5.511	1.918	1.828	1.654	1.763
Storitve	1.476	1.720	1.960	493	402	496	527	551	387	357	464	567	179	142	82	166
Izvoz	4.842	5.081	5.366	1.467	1.299	1.202	1.310	1.535	1.320	1.176	1.368	1.583	463	412	424	388
Uvoz	3.365	3.361	3.406	974	897	706	783	984	933	819	904	1.016	285	270	342	222
Dohodki	-524	-540	-564	-195	-37	-56	-192	-234	-83	-220	-219	-221	-7	-14	-16	-4
Prejemki	936	698	503	173	206	124	110	130	139	152	199	182	58	59	90	39
Izdatki	1.460	1.238	1.066	368	243	180	302	364	221	372	417	403	65	72	106	43
Tekoči transferi	151	16	60	-70	85	-70	30	-70	170	-76	20	-59	-22	1	106	-28
Prejemki	1.404	1.409	1.462	284	411	335	359	296	472	327	388	265	90	108	212	86
Izdatki	1.253	1.392	1.402	355	326	405	328	366	302	403	368	324	113	108	105	114
Kapitalski in finančni račun	-474	-991	-2.822	-468	-421	-868	-695	-696	-562	-519	-715	-1.008	-334	-312	225	-412
Kapitalski račun	-85	41	109	4	-16	31	-4	5	76	0	-39	12	-2	-29	14	12
Finančni račun	-389	-1.032	-2.931	-472	-404	-900	-691	-702	-639	-519	-676	-1.021	-332	-283	211	-424
Neposredne naložbe	633	168	-599	84	-152	-101	-649	68	83	68	443	279	-46	32	-138	22
Domače v tujini	-85	226	186	43	16	-25	118	62	32	-11	-79	112	-5	42	-21	21
Tuje v Sloveniji	718	-58	-786	41	-168	-76	-767	6	51	78	522	167	-40	-10	-117	2
Naložbe v vrednostne papirje	1.839	-222	3.982	-982	1.564	130	2.100	-425	2.176	3.103	1.191	-62	1.674	-55	-56	-155
Finančni derivativi	-155	-89	-32	-31	-15	-20	13	-10	-15	2	14	-1	-7	-2	-6	-15
Ostale naložbe	-2.777	-920	-6.276	478	-1.820	-976	-2.136	-252	-2.912	-3.534	-2.315	-1.311	-1.980	-270	429	-298
Terjatve	-1.490	-1.514	-2.263	237	-217	-1.225	-845	66	-258	-1.854	-2.220	-715	-290	-443	516	-350
Komercialni krediti	-49	64	-16	108	340	-364	-51	90	308	-242	-79	26	-28	38	330	-61
Posojila	-55	-313	-19	84	-304	23	-176	88	45	80	37	97	17	-49	-272	2
Gotovina, vloge	-1.341	-1.218	-2.069	0	-127	-867	-545	-120	-536	-1.637	-2.143	-839	-128	-428	429	-286
Ostale terjatve	-46	-47	-159	45	-126	-17	-73	7	-76	-54	-35	1	-151	-4	29	-5
Obveznosti	-1.287	595	-4.013	241	-1.603	249	-1.290	-317	-2.654	-1.680	-95	-596	-1.689	173	-86	52
Komercialni krediti	107	268	-159	-94	62	-300	93	-200	247	-175	73	-15	5	21	35	-235
Posojila	-1.234	-723	409	-173	-202	373	599	-532	-31	-344	-67	-558	13	-190	-25	31
Vloge	-169	1.026	-4.246	530	-1.503	188	-1.981	429	-2.883	-1.176	-117	-6	-1.726	358	-136	274
Ostale obveznosti	9	24	-16	-22	40	-12	-2	-15	12	15	16	-16	18	-17	39	-18
Mednarodne denarne rezerve2	72	31	-5	-21	19	67	-19	-83	30	-157	-8	74	26	11	-18	22
Statistična napaka	328	-35	721	180	-53	369	88	197	66	162	164	386	141	86	-280	331
																
IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR																
Izvoz investicijskega blaga	2.042	2.112	2.163	514	552	521	533	531	579	552	589	570	193	191	168	157
Blaga za vmesno porabo	12.008	12.138	12.425	3.019	2.955	3.051	3.159	3.115	3.100	3.260	3.273	3.265	1.116	1.062	777	998
Blaga za široko porabo	6.950	6.811	6.960	1.604	1.788	1.673	1.824	1.672	1.791	1.776	1.875	1.886	610	628	550	508
Uvoz investicijskega blaga	2.505	2.402	2.573	570	687	646	667	564	696	643	691	624	219	209	259	197
Blaga za vmesno porabo	14.107	14.005	13.635	3.410	3.382	3.457	3.448	3.282	3.448	3.314	3.387	3.395	1.244	1.160	978	1.218
Blaga za široko porabo	5.943	5.671	5.906	1.350	1.486	1.392	1.485	1.475	1.554	1.518	1.608	1.600	530	508	448	444
Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS.																
2013											2014									
2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 9 1 10 1 11 1 12											1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10									
																				
102	316	271	114	222	150	152	197	187	95	214	75	-7	290	245	115	191	204	92	327	310
58	123	132	-21	131	154	9	89	59	-4	-33	87	53	156	133	-5	156	136	-25	224	182
1.731	1.926	1.956	1.839	1.840	1.964	1.545	1.924	2.023	1.905	1.662	1.851	1.816	2.030	1.998	1.875	1.983	2.075	1.578	2.193	2.203
1.673	1.803	1.824	1.861	1.708	1.810	1.536	1.835	1.964	1.908	1.695	1.763	1.763	1.874	1.865	1.879	1.826	1.939	1.603	1.969	2.021
120	210	167	181	178	195	198	158	151	125	112	100	93	164	152	162	150	185	223	159	160
352	461	426	434	450	526	530	479	453	408	459	383	347	446	448	458	462	549	544	490	491
232	251	259	252	272	331	332	322	302	283	348	283	254	282	295	297	312	364	321	331	331
-3	-48	-51	-60	-81	-157	-36	-41	-24	-19	-39	-68	-78	-74	-66	-62	-90	-69	-74	-77	-72
39	46	35	35	39	46	45	39	39	44	56	50	48	54	64	68	67	63	60	59	58
42	94	86	95	120	203	80	81	63	63	95	118	126	128	130	130	158	132	134	137	130
-73	31	23	14	-7	-43	-19	-8	2	-7	175	-45	-75	44	25	21	-26	-48	-32	21	40
96	153	140	116	103	101	92	102	103	89	280	79	87	161	161	133	94	88	58	120	146
169	122	116	102	110	145	111	110	101	95	106	124	162	116	136	112	120	136	90	99	105
-99	-357	-295	-132	-267	-109	-290	-297	-446	-117	1	-80	83	-521	-252	-150	-312	-253	-165	-591	-135
7	12	12	-14	-1	16	0	-11	22	9	45	1	0	-2	7	-29	-16	19	-17	10	22
-106	-369	-307	-118	-266	-125	-290	-287	-468	-126	-45	-81	82	-520	-259	-121	-296	-272	-148	-601	-157
-1	-122	-695	0	45	151	-22	-61	232	-100	-49	34	83	-49	226	94	123	46	113	120	71
22	-68	20	50	47	19	14	29	50	9	-27	-24	8	6	-49	37	-67	43	39	30	-42
-24	-54	-715	-50	-2	132	-36	-90	182	-109	-22	58	75	-55	275	57	190	3	74	91	113
16	270	-142	2.589	-346	-130	-90	-204	-24	1.828	372	410	2.740	-47	950	215	26	327	-105	-284	-409
-2	-4	18	-14	9	-6	-2	-2	-5	-1	-9	1	3	-2	12	0	2	-4	3	0	-11
-130	-547	495	-2.719	88	-58	-179	-15	-671	-1.847	-394	-464	-2.628	-442	-1.453	-420	-443	-642	-180	-489	178
-302	-573	-231	-448	-166	-73	166	-27	-501	-137	379	-468	-1.210	-176	-1.295	-346	-579	-355	-1	-358	76
-85	-217	-25	55	-80	-2	182	-89	-53	20	341	-56	-102	-84	-107	82	-54	19	150	-142	-124
8	13	-67	-68	-42	9	75	3	-33	-15	94	-11	28	64	-31	22	46	65	4	28	-5
-225	-356	-70	-441	-34	-79	-99	58	-346	-94	-97	-358	-1.169	-111	-1.117	-434	-592	-453	-121	-265	238
1	-13	-69	6	-10	-1	8	0	-68	-48	41	-43	34	-45	-40	-16	21	14	-34	21	-33
171	26	727	-2.271	254	15	-345	12	-170	-1.710	-774	4	-1.418	-266	-157	-74	136	-286	-178	-131	101
86	-152	-5	35	64	-127	-137	64	80	136	31	-283	93	15	-75	1	147	-80	-47	112	53
-152	495	674	-18	-57	-375	42	-199	6	-8	-29	19	-202	-161	-10	-94	37	-175	-196	-187	-78
234	-319	68	-2.299	251	524	-250	155	-259	-1.843	-780	224	-1.296	-104	-58	-19	-40	-9	47	-44	8
3	2	-10	12	-4	-7	0	-8	3	5	5	44	-13	-16	-14	39	-8	-22	17	-12	118
11	33	17	25	-61	-82	3	-4	1	-6	35	-62	-116	21	7	-11	-4	2	20	52	14
-3	41	25	18	45	-40	138	100	258	22	-215	6	-76	232	7	35	122	49	73	264	-175
																				
																				
160	203	182	178	173	204	149	178	197	197	185	168	180	204	202	183	204	206	160	203	np
980	1.073	1.102	1.045	1.012	1.115	912	1.088	1.163	1.069	869	1.089	1.030	1.142	1.122	1.068	1.084	1.160	903	1.203	np
555	611	632	577	614	604	449	619	623	599	569	559	570	646	634	584	657	663	475	748	np
195	254	219	260	189	204	155	205	221	241	234	185	202	256	242	223	227	228	181	215	np
1.104	1.136	1.195	1.196	1.057	1.165	987	1.130	1.237	1.208	1.003	1.122	1.063	1.129	1.115	1.146	1.126	1.199	980	1.216	np
465	482	491	489	505	509	438	528	549	516	490	474	517	527	547	550	511	548	472	579	np
Denarna gibanja in obrestne mere	2011	2012	2013	2012						2013				
				7 I 8 I 9 I 10 I 11 I 12						1 1 2 I 3 I 4 I 5				
IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR														
BS do centralne države	102	221	233	227	227	207	226	224	221	232	233	229	233	233
Centralna država (S.1311)	4.299	5.057	6.563	4.870	4.805	4.874	5.138	5.144	5.057	5.036	5.111	5.048	5.451	5.361
Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314)	584	610	581	589	590	585	583	580	610	609	613	609	610	600
Gospodinjstva (S.14, 15)	9.454	9.267	8.917	9.341	9.346	9.338	9.341	9.318	9.267	9.191	9.160	9.159	9.141	9.107
Nefinančne družbe (s.11)	20.876	19.470	14.902	20.561	20.488	20.398	20.294	20.044	19.470	19.425	19.265	19.152	19.022	18.889
Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125)	2.229	2.135	1.763	2.247	2.244	2.210	2.204	2.186	2.135	2.116	2.102	2.028	2.000	1.990
Denarni sektor (S.121, 122)	5.445	5.194	5.020	5.248	5.237	5.210	4.930	5.012	5.194	5.085	5.300	5.389	4.957	5.423
Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ														
V domači valuti	35.692	34.558	29.620	35.461	35.422	35.316	35.131	34.943	34.558	34.349	34.342	34.336	33.765	34.040
V tuji valuti	1.536	1.309	1.097	1.423	1.402	1.372	1.354	1.348	1.309	1.263	1.277	1.264	1.236	1.235
Vrednostni papirji skupaj	5.659	5.862	7.026	5.972	5.886	5.928	6.004	5.990	5.862	5.846	5.927	5.780	6.177	6.091
IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR														
Vloge v domači valuti skupaj	28.420	29.582	27.051	29.703	29.591	29.354	29.460	30.062	29.582	29.575	29.961	30.070	29.665	30.497
Čez noč	8.245	8.678	8.558	8.573	8.633	8.523	8.651	8.763	8.678	8.726	9.185	8.997	8.919	8.806
Vezane vloge - kratkoročne	7.868	7.056	6.689	7.134	7.052	6.964	6.980	7.417	7.056	6.905	6.827	7.140	7.148	7.712
Vezane vloge - dolgoročne	12.248	13.780	11.569	13.930	13.851	13.751	13.755	13.763	13.780	13.863	13.829	13.775	13.424	13.787
Kratkoročne vloge na odpoklic	59	68	235	66	55	116	74	119	68	81	120	158	174	192
Vloge v tuji valuti skupaj	579	552	487	597	591	579	571	576	552	538	554	549	520	548
Čez noč	386	372	324	410	412	397	388	399	372	372	383	363	361	354
Vezane vloge - kratkoročne	133	123	91	125	119	124	126	119	123	109	114	128	103	103
Vezane vloge - dolgoročne	59	56	72	61	59	57	56	57	56	56	56	57	55	91
Kratkoročne vloge na odpoklic	1	1	0	1	1	1	1	1	1	1	1	1	1	0
OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v %														
Nove vloge v domači valuti														
Gospodinjstva														
Vloge čez noč	0,22	0,20	0,11	0,19	0,19	0,18	0,17	0,17	0,17	0,14	0,13	0,13	0,13	0,12
Vezane vloge do 1 leta	2,15	2,31	1,86	2,27	2,23	2,23	2,28	2,28	2,24	2,28	2,18	2,10	2,01	2,01
Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti														
Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let	5,46	5,48	5,40	5,37	5,41	5,62	5,53	6,00	5,31	5,46	6,40	5,03	5,49	5,39
Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti														
Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let	5,69	5,32	3,86	3,94	5,06	6,52	6,51	5,48	5,57	3,75	3,76	3,70	3,48	5,68
OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v %														
Operacije glavnega refinanciranja	1,25	0,88	0,54	0,75	0,75	0,75	0,75	0,75	0,75	0,75	0,75	0,75	0,75	0,50
MEDBANČNE OBRESTNE MERE														
EVRIBOR														
3-mesečnl	1,39	0,57	0,22	0,50	0,33	0,25	0,21	0,19	0,19	0,20	0,22	0,21	0,21	0,20
6-mesečnl	1,64	0,83	0,34	0,78	0,60	0,48	0,41	0,36	0,32	0,34	0,36	0,33	0,32	0,30
Viri podatkov: BS, EUROSTAT.														
2013							2014										
6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12							1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10|11										
																	
233	233	232	231	232	233	233	239	239	245	209	227	228	229	230	230	237	246
4.999	5.108	5.024	4.995	4.965	4.881	6.563	6.448	6.437	6.476	6.154	6.262	6.296	6.459	6.512	6.581	6.936	7.010
600	601	601	604	610	570	581	585	585	584	582	577	582	594	596	606	611	618
9.099	9.050	9.059	9.052	9.031	8.996	8.917	8.879	8.849	8.853	8.850	8.835	8.810	8.808	8.814	8.813	8.807	8.791
18.832	18.639	18.633	18.501	18.102	17.918	14.902	14.691	14.599	14.543	14.531	14.429	14.039	13.867	13.764	13.586	12.603	12.511
1.999	1.992	1.983	1.978	1.962	1.966	1.763	1.993	1.968	1.962	1.945	1.929	1.921	1.881	1.858	1.873	1.665	1.654
5.255	5.190	5.320	5.311	5.198	4.752	5.020	5.014	5.294	4.818	5.012	4.863	3.896	4.347	4.108	3.732	4.037	3.915
																	
33.902	33.612	33.754	33.705	33.198	32.569	29.620	29.594	29.706	29.154	29.298	29.017	27.756	28.005	27.645	27.220	26.425	26.191
1.223	1.203	1.192	1.177	1.152	1.144	1.097	1.090	1.075	1.046	1.036	1.025	1.019	1.010	1.011	994	986	973
5.657	5.762	5.669	5.554	5.513	5.366	7.026	6.921	6.944	7.028	6.731	6.845	6.763	6.933	6.987	6.968	7.240	7.326
																	
29.943	30.228	30.184	30.194	30.091	29.645	27.051	27.255	27.501	27.034	27.187	27.067	26.577	27.060	26.869	26.317	26.491	26.309
8.923	9.124	9.055	8.812	8.861	8.729	8.558	8.779	9.066	8.979	9.278	9.390	9.582	10.236	10.138	9.870	10.329	10.398
7.626	7.652	7.696	8.260	8.222	8.110	6.689	6.730	6.888	6.893	7.215	7.088	6.768	6.876	6.928	6.958	6.712	6.250
13.189	13.203	13.159	12.843	12.688	12.495	11.569	11.422	11.264	10.852	10.389	10.252	9.875	9.585	9.368	9.026	8.936	9.155
205	249	274	279	320	311	235	324	283	310	305	337	352	363	435	463	514	506
536	520	541	521	506	511	487	493	488	490	496	496	508	510	516	538	528	535
340	342	362	333	324	334	324	328	324	333	335	336	350	345	354	354	348	353
113	97	95	109	104	98	91	93	93	90	94	92	90	96	92	115	110	110
82	81	84	79	78	79	72	72	71	67	67	68	68	69	70	69	70	72
1	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0
																	
																	
																	
0,11	0,10	0,10	0,10	0,10	0,09	0,09	0,09	0,08	0,08	0,08	0,08	0,08	0,07	0,07	0,07	0,07	
1,97	1,89	1,78	1,65	1,56	1,48	1,46	1,36	1,22	1,15	1,07	1,04	1,00	0,93	0,89	0,85	0,81	
																	
5,30	5,34	5,31	5,11	5,49	5,17	5,36	5,38	5,42	5,26	5,58	5,23	4,84	5,2	5,01	5,09	4,65	
																	
	3,03	2,66	3,37	3,73	4,71	4,59	6,58	3,96	4,21	6,63	5,51	1,53	5,05	2,82		4,66	
																	
0,50	0,50	0,50	0,50	0,50	0,25	0,25	0,25	0,25	0,25	0,25	0,25	0,15	0,15	0,15	0,05	0,05	0,05
																	
																	
0,21	0,22	0,23	0,22	0,23	0,22	0,28	0,29	0,29	0,30	0,33	0,32	0,24	0,21	0,19	0,10	0,08	0,08
0,32	0,34	0,34	0,34	0,34	0,33	0,37	0,40	0,39	0,41	0,43	0,42	0,33	0,30	0,29	0,20	0,18	0,18
Javne finance	2011	2012	2013	2012		2013				2014			2012		2013	
				Q3 | Q4		Q1 | Q2 | Q3 | Q4				Q1 1 Q2 | Q3			11* | 12		1 1 2	
KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF																
JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR																
PRIHODKI SKUPAJ	14.982,3	14.999,1	14.728,2	3.577,2	4.091,3	3.419,9	3.495,0	3.733,1	4.080,2	3.633,5	3.904,4	3.685,4	1.304,0	1.486,9	1.183,0	1.143,6
Tekoči prihodki	14.037,9	14.030,6	13.637,4	3.367,4	3.766,5	3.184,6	3.293,1	3.510,9	3.648,8	3.409,3	3.694,5	3.500,3	1.228,5	1.281,6	1.130,5	1.072,7
Davčni prihodki	13.209,2	13.118,3	12.648,4	3.170,4	3.461,2	2.946,8	3.107,4	3.188,1	3.406,0	3.147,0	3.317,0	3.237,5	1.161,5	1.111,0	1.076,5	955,1
Davki na dohodek in dobiček	2.723,5	2.656,6	2.137,4	511,1	793,0	577,1	510,9	442,5	606,9	595,6	686,3	466,3	311,1	266,3	199,9	194,1
Prispevki za socialno varnost	5.267,6	5.244,1	5.127,2	1.306,4	1.262,4	1.264,9	1.283,4	1.261,3	1.317,6	1.303,9	1.302,5	1.300,7	360,0	472,3	424,7	418,9
Davki na plačilno listo in delovno silo	29,2	25,6	23,4	5,8	6,1	5,5	6,1	5,5	6,3	4,8	5,3	4,7	1,6	2,5	1,9	1,8
Davki na premoženje	215,2	233,9	254,1	79,4	63,1	24,2	67,8	91,3	70,8	19,2	29,3	100,3	30,5	12,7	6,1	9,0
Domači davki na blago in storitve	4.856,2	4.876,1	5.027,4	1.244,1	1.303,4	1.039,2	1.224,7	1.357,0	1.406,5	1.170,9	1.300,1	1.350,5	444,9	346,1	438,3	319,3
Davki na medn. trgov. in transaksije	100,2	82,5	77,5	17,9	20,5	19,4	22,9	18,2	17,0	19,1	19,0	18,5	7,5	5,4	5,3	6,3
Drugi davki	17,2	-0,6	1,3	5,8	12,6	16,5	-8,4	12,4	-19,2	33,5	-25,7	-3,5	5,9	5,7	0,3	5,7
Nedavčni prihodki	828,7	912,3	989,0	197,0	305,3	237,8	185,7	322,8	242,7	262,3	377,5	262,8	67,0	170,7	54,0	117,5
Kapitalski prihodki	65,3	62,5	67,1	11,7	29,5	10,7	13,1	12,8	30,4	11,6	10,5	13,1	5,3	20,6	4,0	3,5
Prejete donacije	10,4	9,2	32,7	1,6	4,5	12,9	2,7	14,7	2,4	1,3	11,0	4,3	1,1	3,1	0,2	12,4
Transferni prihodki	53,8	51,7	52,7	50,0	1,1	0,5	0,4	50,9	0,9	1,4	0,4	0,5	0,2	0,3	0,4	0,0
Prejeta sredstva iz EU	814,9	845,1	938,4	146,6	289,7	211,2	185,6	143,8	397,7	209,9	188,0	167,2	68,9	181,1	47,9	55,1
JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR																
ODHODKI SKUPAJ	16.546,3	16.125,7	16.286,4	3.836,0	4.105,7	4.137,4	4.011,6	3.846,2	4.291,2	4.290,2	3.956,0	4.009,4	1.352,4	1.420,6	1.460,9	1.348,6
Tekoči odhodki	6.926,7	6.813,5	6.838,4	1.553,2	1.596,6	1.842,8	1.819,0	1.496,7	1.679,8	1.923,5	1.691,1	1.581,3	530,6	502,2	664,4	568,6
Plače in drugi izdatki zaposlenim	3.882,7	3.727,7	3.616,7	910,8	884,7	908,5	936,6	871,2	900,4	920,4	909,4	884,4	314,8	275,6	327,2	269,0
Izdatki za blago in storitve	2.443,4	2.373,0	2.238,9	551,1	633,1	559,1	565,9	526,7	587,2	530,8	536,6	545,8	209,5	208,3	197,1	155,4
Plačila obresti	526,7	647,9	840,1	79,4	55,3	319,1	295,2	77,8	148,0	451,8	221,9	131,0	2,3	4,5	133,3	101,8
Sredstva, izločena v rezerve	73,9	64,9	142,6	11,8	23,4	56,2	21,3	20,8	44,2	20,5	23,3	20,1	4,1	13,8	6,8	42,4
Tekoči transferi	7.818,9	7.687,0	7.671,3	1.903,2	1.947,8	1.948,5	1.893,7	1.922,4	1.906,6	1.984,4	1.848,5	1.883,4	662,3	674,2	683,1	639,8
Subvencije	496,3	502,7	519,5	57,3	160,5	190,5	111,9	77,5	139,6	205,5	80,3	71,4	68,1	65,0	94,2	60,0
Transferi posameznikom in gospodinjstvom	6.533,5	6.384,2	6.343,1	1.636,6	1.549,7	1.576,7	1.585,9	1.626,0	1.554,5	1.561,9	1.600,1	1.621,1	511,8	513,6	526,3	521,5
Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi	737,2	741,0	734,2	196,7	216,8	158,1	185,2	185,7	205,3	204,5	147,7	173,2	70,0	90,1	57,9	41,6
Tekoči transferi v tujino	52,0	59,0	74,4	12,6	20,8	23,3	10,7	33,2	7,2	12,3	20,4	17,8	12,3	5,5	4,6	16,8
Investicijski odhodki	1.023,5	915,0	1.031,8	223,4	347,2	141,6	146,3	259,7	484,2	188,1	269,8	414,6	95,7	165,0	49,5	50,8
Investicijski transferi	372,1	319,9	319,5	74,3	154,3	42,5	52,0	69,3	155,6	31,5	50,7	67,9	41,6	69,4	12,6	11,9
Plačila sredstev v proračun EU	405,1	390,3	425,5	82,0	59,9	161,8	100,5	98,0	65,0	162,7	95,9	62,2	22,2	9,8	51,3	77,5
JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ	-1.564,1	-1.126,6	-1.558,2	-258,8	-14,4	-717,5	-516,6	-113,1	-211,0	-656,7	-51,6	-324,0	-48,4	66,3	-277,9	-204,9
Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. * Podatki o prihodkih za mesec november 2012 vključujejo popravke v evidencah DURS za obdobje januar - oktober 2012, ki so bili posledica odprave tehničnih napak v novem informacijskem sistemu DURS.																
2013										2014									
3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12										1 |2|3|4|5|6|7|8|9| 10									
																			
																			
1.093,2	1.187,0	1.133,7	1.174,3	1.290,1	1.204,9	1.238,2	1.275,2	1.201,0	1.604,1	1.231,6	1.196,6	1.205,5	1.285,9	1.337,1	1.281,4	1.175,6	1.166,2	1.343,6	1.381,7
981,5	1.107,7	1.060,8	1.124,5	1.225,5	1.159,5	1.125,9	1.210,9	1.144,3	1.293,5	1.199,1	1.140,1	1.070,5	1.185,2	1.279,0	1.230,3	1.129,9	1.146,6	1.223,9	1.260,1
915,2	1.046,5	997,0	1.063,9	1.061,0	1.063,1	1.064,0	1.142,4	1.067,1	1.196,5	1.135,8	994,4	1.016,8	1.116,3	1.072,3	1.128,4	1.029,8	1.058,3	1.149,4	1.157,6
183,1	70,9	163,5	276,6	62,6	188,7	191,2	187,8	190,0	229,1	207,0	199,3	189,3	241,3	185,7	259,4	75,3	191,5	199,5	197,0
421,4	432,4	426,3	424,7	423,0	419,4	418,9	420,1	427,8	469,7	430,5	445,0	428,5	435,7	432,5	434,2	436,8	432,9	431,1	438,2
1,8	2,1	2,0	2,0	2,2	1,6	1,6	1,9	2,0	2,5	1,7	1,4	1,6	1,8	1,7	1,8	1,9	1,4	1,5	1,6
9,0	17,3	30,4	20,1	32,1	29,3	29,8	19,9	35,7	15,3	6,8	6,6	5,9	11,9	6,0	11,4	23,6	37,5	39,2	27,6
281,6	521,1	375,5	328,1	527,3	408,0	421,6	512,7	408,8	485,0	478,9	329,6	362,4	444,9	439,2	416,0	489,1	383,2	478,2	485,4
7,9	8,3	7,6	7,0	6,6	6,3	5,3	5,8	6,1	5,1	5,0	7,2	6,9	6,6	5,7	6,7	6,2	5,9	6,3	6,9
10,5	-5,7	-8,2	5,5	7,2	9,7	-4,5	-5,8	-3,2	-10,2	6,0	5,3	22,2	-25,9	1,4	-1,2	-3,0	5,9	-6,4	0,9
66,2	61,2	63,9	60,6	164,5	96,4	61,9	68,5	77,2	97,0	63,2	145,7	53,7	68,9	206,7	101,9	100,1	88,3	74,5	102,5
3,1	4,1	4,6	4,4	5,8	2,7	4,4	4,7	5,5	20,2	3,8	4,4	3,4	3,0	3,5	4,0	4,7	3,9	4,4	4,0
0,3	0,9	0,3	1,4	10,4	0,2	4,0	0,3	0,5	1,6	0,6	0,1	0,6	1,0	0,5	9,5	0,3	0,2	3,8	0,8
0,1	0,0	0,0	0,3	0,3	0,4	50,2	0,3	0,5	0,2	0,7	0,1	0,6	0,1	0,2	0,2	0,1	0,2	0,1	1,3
108,2	74,1	67,9	43,6	48,0	42,0	53,8	59,0	50,2	288,5	27,4	52,0	130,5	96,6	53,8	37,5	40,6	15,3	111,3	115,5
																			
1.327,9	1.452,2	1.260,2	1.299,3	1.373,0	1.179,8	1.293,4	1.332,4	1.367,6	1.591,3	1.439,9	1.474,7	1.375,0	1.334,9	1.326,0	1.295,0	1.411,5	1.277,0	1.310,8	1.498,3
609,9	727,3	519,2	572,5	503,8	460,8	532,1	532,6	565,1	582,1	624,9	672,0	626,3	622,3	535,9	533,6	516,3	522,4	538,5	684,8
312,4	294,5	280,7	361,5	295,0	290,5	285,7	285,1	295,5	319,8	299,9	345,5	275,1	287,8	290,8	330,7	299,8	294,4	290,4	295,2
206,6	197,5	194,0	174,3	198,3	161,0	167,4	173,1	183,1	231,1	176,1	183,8	170,6	182,8	165,0	189,5	207,3	167,9	166,4	177,3
83,9	227,9	38,8	28,5	3,9	1,7	72,2	66,8	78,8	2,3	141,9	135,9	173,9	143,0	73,3	5,7	3,4	53,2	74,4	204,6
7,0	7,3	5,7	8,3	6,5	7,6	6,8	7,6	7,7	28,9	7,0	6,8	6,7	8,8	6,8	7,7	5,8	6,9	7,4	7,8
625,7	637,4	633,4	622,9	731,8	582,5	608,2	617,1	628,6	660,9	697,0	652,4	634,7	590,0	644,2	613,6	717,6	580,0	581,9	599,7
36,3	33,2	44,7	34,1	28,4	21,2	27,9	34,4	48,5	56,6	119,7	65,7	20,1	31,9	33,2	15,1	31,0	18,1	22,1	23,9
529,0	534,5	525,4	526,0	610,4	503,5	512,1	516,7	513,9	523,9	514,9	524,3	522,8	531,1	543,8	524,8	613,3	502,8	505,0	513,3
58,5	67,2	57,7	60,3	67,1	53,7	64,8	63,2	63,3	78,8	56,5	57,4	90,5	25,0	55,8	66,7	59,3	56,7	53,6	59,2
1,9	2,6	5,6	2,5	25,8	4,0	3,4	2,7	2,9	1,6	6,0	5,0	1,3	2,0	11,4	7,0	14,0	2,4	1,3	3,3
41,4	38,1	50,6	57,5	80,9	83,2	95,5	122,6	125,2	236,4	68,6	59,1	60,4	75,1	92,5	102,3	129,7	130,8	152,0	150,8
17,9	16,1	23,3	12,7	23,0	21,3	25,1	41,5	29,6	84,5	1,7	9,4	20,2	14,8	20,3	15,5	22,6	22,8	22,3	44,3
33,0	33,2	33,7	33,6	33,5	32,0	32,5	18,6	19,1	27,3	47,7	81,7	33,3	32,7	33,1	30,0	25,2	21,0	16,0	18,7
-234,6	-265,2	-126,5	-125,0	-82,9	25,0	-55,2	-57,2	-166,6	12,8	-208,2	-278,0	-169,5	-49,0	11,1	-13,6	-235,9	-110,8	32,8	-116,6
Seznam kratic
Kratice uporabljene v besedilu
ABSPP - Asset Backed Securities Purchase Programme, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, CBPP - Covered Bond Purchase Programme, DDPO - Davek na dohodek pravnih oseb, DDV - davek na dodano vrednost, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EU - Evropska unija, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, ICŽP - Indeks cen življenjskih potrebščin, ifo - Institut für Wirtschaftsforschung, IKT - Informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF - International Monetary Fund, MF - Ministrstvo za finance, NFI - Nedenarne finančne institucije, OI - osnovna inflacija, OPEC - Organization of the Petroleum Exporting Countries, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP -Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, TLTRO - Targeted Longer Term Refinancing Operations, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD - ameriški dolar, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje
Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008)
A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
Kratice držav
AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike.